yu issn 0040-1978 leto xxxviii., ŠT. 45 Ptuj, 21. november 1985 cena 40 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Priprave na osnovno šolo (stran 2) Kandidati za vodilne funkcije (stran 3) Ptujske izkušnje v Goriška brda (stran 4) 98 let Martina Visenjaka (stran 4) Delegat Nace (stran 5) Evidentiranje — dobro »s pripravami na volitve v zvezi sindikatov smo v ormoški občini pričeli že v aprilu. Takrat smo se tudi dogovorili za eviden- tiranje možnih kandidatov za os- novne organizacije in občin — ter odbore dejavnosti. Do prvega roka 20. junija — je evidenti- ranje opravilo 18 organizacij ZS, do 30. oktobra pa je ostalo zunaj še devet osnovnih organizacij. Za občinski svet in njegove or- gane smo dobili 130 predlogov iz osnovnih organizacii. Kadrovska komisija je sicer nekaj dokadro- vala, vendar ne za to, ker v os- novnih organizacijah niso dobro kadrovali, temveč zato, da se članstvo ne bi ponavljalo,« je po- vedala Vera Rep, sekretarka ob- činskega sveta ŽSS Ormož. Dodatno evidentiranje bodo v ormoških sindikatih opravili za dva oziroma tri občinslce odbore dejavnosti. Doslej sta namreč de- lovala dva odbora: odbor Vzgoje in izobraževanja ter odbor kme- tijstva, po novem pa bodo imeli še odbor trgovine, za katerega so doslej kadrovali le v Zarji. Skup- ščine odborov dejavnosti bodo med 15. in 30. decembrom. Evi- dentirali bodo še do konca mese- ca. Do 12. decembra bodo po sklepu prejšnje seje predsedstva občinskega sveta v osnovne orga- nizacije poslali predlog kadrov- skih rešitev za občinski svet in njegove organe. Precejšnjo pozornost so name- nili tum programu bratstva in prijateljstva Šmarie pri Jelšah 86 m "sklenili, la se bono omejili le na tradicionalne aktivnosti in aktivnosti, ki niso povezane s previsokimi stroški. Ormoška ob- čina je v programu zastopana s sedmimi aktivnostmi. Do 12. novernbra je občne zbore izvedlo 11 od 45 osnovnih organizacij. Po 15. novembru so vse zamudnike spomnili, da je z zbori potrebno pohiteti in spo- štovati sprejeti rokovnik za sklic skupščine občinske organizacije Zveze sindikatov. Vseoina raz- prav zborov je različna od okolja do okolja. Tako so na primer v vzgoji in izobraževanju v glav- nem razpravljali o materialnem položaju — sredstvih in oprem- ljenosti. Učitelji se zaradi vedno slabšega materialnega položaja vse bolj vračajo h kredi in tabli. Precej je razprav okrog gospo- darjenja, delovanja delegatskega sistema, premajhnega vpliva lju- di na odločanje in podobno. MG foto: Ivo dani Za vodilne funkcije v javno razpravo članstvu SZDL v krajevnih skupnostih in članom zveze sindikatov v organizacijah združenega dela je dan se- znam evidentiranih možnih kandidatov za vodilna mesta v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. To so imena ljudi, ki so jih brez kakršnihkoli sugestij »od zgoraj« eviden- tirali v krajevnih konferencah SZDL in v osnovnih organizacijah ZSS — pač v skladu s sprejetimi načeli in merili naše kadrovske politike. Ob tem se morda postavlja vprašanje, ali je to tisto, kar smo želeli in kar bi potrebovali, da bi naš družbeni in gospodarski raz- voj smeleje peljali naprej, ali so to ljudje, ki jim ne bo manjkalo hrabrosti m sposobnosti za hitrejše spreminjanje stvari na bolje? Iz seznama evidentiranih je moč sklepati, da je povsod pri evi- dentiranju prevladovalo glavno vodilo — sposobnost in zmožnost ljudi za opravljanje odgovornih nalog, za vodenje, za kolektivno de- lo, odločanje in odgovornost. Morda je tudi res, da so v nekaterih okoljih, pač »da bo bolj demokratično in več kandidatov« evidenti- rali še koga iz svoje sredine, ki se ne more meriti po sposobnostih z večino evidentiranih. To je morda le opozorilo, da tako odgovorne naloge ne smemo prepuščati spontanosti in naključju. Način, ki sta ga ubrala Občinska konferenca SZDL Ptuj in Občinski svet ZSSS Ptuj, ter dala v ponovno obravnavo v delegat- sko bazo imena vseh evidentiranih za vodilne funkcije, kaže na kar najbolj demokratično pot kadrovanja, na to, da želita v celoti upo- števati voljo delovnih ljudi in občanov. Izmed vseh evidentiranih za posamezno vodilno funkcijo se bodo v delegatski bazi morali odlo- čiti za enega, za katerega smatrajo, da bi lahko najbolje opravljal tisto funkcijo. Naloga subjektivnih sil v delegatski bazi sedaj je, da pomaga- jo delovnim ljudem in občanom do odločitve za sposobne in hrabre ljudi, ki se bodo znali pogumno m odkrito bojevati za uresničevanje temeljnih opredelrtev našega nadaljnjega razvoja, za dolgoročne ci- lje družbene in gospodarske stabilizacije. Pri tem ne mislim takih, ki se znajo boriti le z besedami, temveč take, ki bodo znali boj vodi- ti in to dokazovati z vsakodnevnim lastnim delom in vzgledom. Ob tem se bodo morda postavljala vprašanja: ali se dovolj po- znamo, ali smo dovolj seznanjeni s stvarnim delom posameznikov, da bi se lahko odločali za najboljše? Tu in tam se tudi že slišijo pripombe, da je evidentiranih pre- malo mladih, da so za vodilne funkcijo evidentirani vedno eni in isti. ki krožijo s položaja na položaj in podobno. Take pripombe pri- hajajo od ljudi, ki premalo poznajo celovitost kadrovske politike, lahko pa so tudi zlonamerne — kritizirati in podirati vse, kar gradi- mo, izničevati to, kar smo kljub vsem težavam dosegli. Nesporno je dejstvo, da je treba dati predvsem možnost mla- dim in sposobnim ljudem, toda to sposobnost mora vsak vsaj nekje že pokazati. Zagotoviti je treba kontinuiteto, izkušnje starejših po- vezati z znanjem in revolucionarnostjo mladih, saj je to pogoj vsa- kega resničnega napredka. Vsako vozilo mora imeti potisno moč in tudi zavore, voznik pa je zato, da zna oboje v pravem trenutku upo- rabiti. S sprotnim spremljanjem dela vodilnih kadrov, z ocenjevanjem njihovega dela in rezultatov tega dela, bomo že v delegatski bazi lahko opravili selekcijo in dali podporo tistim evidentiranim kandi- datom. ki bodo imeli tudi največ možnosti za izvolitev. Franc Fideršek Evidentiranje v zvezi komunistov Prejšnji teden je bilo šest akcij- skih posvetov sekretarjev osnov- nih organizacij ZKS z območja ptujske občine.'Med drugim so se dogovorili in uskladili izbiro predloga kandidatov za nove čla- ne občinskega komiteja ZKS Ptuj in organov občinske konfe- rence ter za ožje vodstvo občin- ske organizacije ZKS. O tem je 15. novembra razpravljal tudi občinski komite ZKS in sklenil osnovnim organizacijam poslati v razpravo predlog možnih kan- didatov. Za predsednika oziroma sekre- tarja OK ZKS Ptuj: Gorazd Žmavc, Franc Tetičkovič, Dimče Stojčevski, Marjan Ostroško in Franc Visenjak. Za izvršnega sekretarja pred- sedstva OK ZKS^ Feliks Bagar, Savo Kozjak in Stanko Meglič. Za delegate na 10. kongres ZK Slovenije: ptujska občinska orga- nizacija voli 13 delegatov, od teh sta predsednik in sekretar občin- ske konference delegata po polo- žaju, ostali kandidati pa so: Franc Visenjak, Štefan Čelan, Ja- nez Zemljarič, Branko Gorjup, Cvetko Kerin, Milan Kuri, Slava Šare, Jože Botolin, Rozina Mar- kovič, Feliks Bagar in Jože Kri- žančič. Evidentiran kandidat za 13. kongres ZKJ je Franc Tetičko- vič, sedaj predsednik SO Ptuj. Novi občinski komite ZKS bo štel 45 članov. ^ Izmed okoli 170 evidentiranih, je bilo izbranih 45 možnih kandidatov, upoštevajoč pri tem socialno in starostno strukturo, področje dejavnosti in idejnopolitična usposobljenost. Med kandidati je samo 30 odsto- tkov dosedanjih članov ZK in 55 % iz neposredne proizvodnje, poprečna starost kandidatov pa je 38 in pol leta. Iz vsake gospo- darske in družbene dejavnosti je ustrezno število kandidatov v so- razmerju s številom članov ZK v tej dejavnosti. Osnovne organi- zacije ZKS bodo o predlogih raz- pravljale in do sredine decembra posredovale svoja stališča OK ZKS, ki bo nato sprejel predlog kandidatne liste. Z evidentiranjem nadaljujejo »v vseh okoljih so evidentirali možne kandidate za člane delega- cij, čeprav evidentiranje še ni končano. To pa ne velja za evidentira- nje možnih kandidatov za nosilce odgovornih delegatskih in družbe- nih dolžnosti na nivoju občine in republike«, poudarja Slavko Kači- čnik, sekretar občinske konference socialistične zveze Ormož. V tem trenutku razpolagajo s popisnicami iz 7 krajevnih skupno- sti, 9 OZD ter enega društva, ki so evidentirali 163 možnih kandida- tov za razne funkcije v občini — za DPS in SIS — ter dve popisnici za nivo republike in eno za nivo federacije. Ob tem pa opozarjajo, da evidentiranje še ni zaključeno in da morajo zamudniki svojo obvezo izpolniti do 25. novembra. Evidentiranje je kljub določenim težavam dobro, ocenjujejo akti- visti socialistične zveze in sindikatov ter drugih organizacij in skupno- sti. Dosežena je dobra podlaga za nadaljnje volilne aktivnosti, pred- vsem pa dobra osnova za čim bolj demokratično usmerjene volitve. V občini Ormož so kot možne kandidate evidentirali 2621 obča nov, od tega so v OZD in drugih samoupravnih organizacij in skup- nosti evidentirali 1724 možnih kandidatov, v krajevnih skupnostih pa skupaj 897 možnih kandidatov. Po starosti prevladuje skupina od 27 do 40 let (1250 kandidatov ali 47,7 odstotka), po spolu moški (1394 kandidatov ali 53,2 odstotka), po doseženi strokovni izobrazbi pa prevladujejo kvalificirani delavci. Članov ZK je med evidentiranimi 19,2 odstotka. Med evidentianimi možnimi kandidati za nosilce najodgovornej- ših nalog pa je premalo mladih in tistih, ki delajo v neposredni proiz- vodnji. Slavko Kačičnik poudarja, da so s širšimi aktivnostmi za evi- dentiranje možnih kandidatov za odgovorne družbene naloge v obči- ni, republiki in federaciji začeli kasneje in da so povečane aktivnosti vodili v septembru in oktobru kar kaže, da se nekaterih zadev še ved- no lotevamo delno in nenačrtno. Evidentiranih je 163 možnih kandi- datov za nosilce odgovornih nalog v občini, republiki in federaciji. Nekateri so evidentirani za več različnih nalog. 31. let TGA Kidričevo Prek 2.300 članski kolektiv TGA Kidričevo praznuje danes svoj praznik, saj mineva natanko 31 let od pričetka redne proiz- vodnje aluminijskega giganta na Dravskem polju. V tem času so proizvedli prek milijon ton primarnega aluminija. Čestitamo! - OM 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 21. november 1985 - TEDNIK Perutninsko klavnico bodo razširili in posodobili v temeljni organizaciji Mesna industrija Perutnine Ptuj so že poleti pričeli z gradnjo prve faze objektov v okviru kompleksa pe- rutninske klavnice. Trenutno po- tekajo gradbena dela za nove garderobne prostore in kuhinjo, o čemer je direktor tozda Boris PelcI povedal: »Pn širitvi naše perutninske klavnice gre v glavnem za poso- dabljanje proizvodnega procesa. Odločitev za celotno mvesticijo smo v Perutnini sprejeli že pred dobrim letom dni, ko smo skupaj ugotovili, da ima mesna industri- ja v investicijskih naložbah pred- nost. Celotno investicijo smo razde- lili v štiri faze. V prvi fazi, s kate- ro smo pričeli letos poleti in je vredna J60 milijonov, gre za raz- širitev garderobnih prostorov in kuhinje s katero bomo pridobili okoli 1.150 kvadratnih metrov koristnih površin. V drugi fazi, ki bo veljala okoli milijardo, bomo zgradili hladilnice, skladišča, ek- spedit in zaklonišče. V tretji fazi pa bomo zgradili samo perutnin- sko klavnico z razširitvijo na dve klavni liniji, tako da bi v osmih urah uspeli zaklati 120 tisoč piš- čancev. Za primerjavo naj do- dam, da sed^ v 16 urah zakolje- mo okoli 100 tisoč piščancev. V četrti fazi pa bomo razširili kafi- lerijo in obstoječo čistilno napra- vo, kar pa sodi v konec srednje- ročnega obdobja in zahteva te- meljite priprave in precej doda- tnih sredstev.« V bistvu torej proizvodnje ne boste občutno povečali? »Sedaj v prvi fazi sploh ne ši- rimo prozvodnje, ampak gradi- mo spremne objekte, ki so nujni, če hočemo zadovoljiti potrebe domačih predpisov m predvsem zahteve tujih predpisov. Poja- vljajo se namreč zahteve za videz klavnice in za naprave v njej. Dodati moram, da naša izvozna usmeritev niso več celi piščanci. ampak predelani v višjo stopnjo. Mislim predvsem na kosanega pičanca, nodisi v obliki beder ali belega mesa, oziroma filetov. Na zahodnoevropskem trgu je za to vedno večje povpraševanie.« Kdaj bo končana prva faza in kdaj boste pričeli z gradnjo ob- jektov druge faze? »Predvidevamo, da bomo kon- čali z gradnjo garderobnih pro- storov m kuhinje v prvi polovici prihodnjega leta. Z drugo fazo pa bomo pričeli takoj zatem in sicer najprej z gradnjo skladišč in hladilnic, kar je neobhodno potrebno preden pričenmo s ši- ritvijo same klavnice. Sedanje kapacitete naših skladišč in hla- dilnice so namreč za 120 tisoč v 8 urah zaklanih piščancev pre- majhne. Vsi pa vemOj da so kva- litetne hladilnice tudi zagotovilo za kvaliteto končnih izdelkov, bodisi mesa, klobas ali podobne- ga.« M. Ozmec Boris Pelcl, direktor tozd Mesna industrija Gradnja garderobnih prostorov in kuhinje hitro napreduje POMEMBEN DEJAVNIK OTROKOVEGA RAZVOJA Predšolska vzgoja je del celotnega sistema vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji. Organizirana predšolska vzgoja naj bi zajela vse otroke od tretjega leta starosti dalje, zlasti pa otroke eno leto pred vstopom v osnovno šolo. Priprava otrok na šolo je vezni člen med predšolsko vzgo- jo ter vzgojo in izobraževanjem v osnovni šoli, saj pomeni temeljito pri- pravo otrok za aktivno sodelovanje v učnovzgojnem procesu v osnovni soli. Program priprave na šolo upošteva spoznanja o razvojnih možno- stih predšolskih otrok, ki so v predšolskem obdobju mnogo večje kot so nekoč mislili in so tudi danes še premalo izkoriščene. Otrok se namreč vedno ne razvija sorazmerno s svojimi dispozicijami, posebno, če je v predšolskem obdobju prepuščen le spontanim vplivom družine in širšega okolja. Otrokovo naključno učenje namreč ne zadošča za vsestranski osebnostni razvoj. Zato se pojavljajo velike individualne razlike v dušev- nem razvoju. Te razlike ne izhajajo iz otrokovih naravnih dispozicij, temveč jih povzročajo pogoji za razvoj v socialnem, družinskem ali druž- benem okolju. Tako so najbolj prizadeti ali prikrajšani otroci, ki živijo v skromnih gospodarskih in kulturnih okoljih ali v manj ugodnih družin- skih razmerah. »V pripravi na osnovno šolo poskušamo te družbeno pogoje- ne razlike v duševnem razvoju otrok delno nadomestiti oziro- ma, omogočiti otrokom približno enake pogoje za vstop v šolo, presoditi njihovo telesno in osebnostno šolsko zrelost,« pravi ravnateljica Vzgojno varstvenega zavoda F>tuj Boža Bratuž, kjer iz- vajajo pripravo na šolo. »V pri- pravi na šolo dosežemo, da otrok dozori za obveznosti, ki ga čaka- jo v šoli. Z dobro pripravo mu omogočimo lažji prehod na šol- sko delo, prihranimo mu številne šolske neuspehe in z njimi pove- zane težave. Vzgojni program je osnova za načrtovanje dela v vseh naših od- delkih, upoštevajoč pri tem mož- nosti realizacije predvidenih smotrov in nalog ter razvojnih možnosti otrok. Na vseh vzgoj- nih področjih — telesnem, inte- lektualnem in estetskem — je ob načrtnem in celoletnem delu opazen viden napredek otrok v govoru, kar je pogoj in osnova za nadaljnje uspešno delo.« Kakšne so ugotovitve na posa- meznih vzgojnih področjih? »Ob vstopu v pripravo na šolo ima precej otrok pomanjkljivo artikulacijo, besedje in oblikova- nje povedi je skromno. Otroci so govorno nesproščeni, pretežno na stopnji selektivnega, manj pa ustvarjalnega ali celo kritičnega poslušanja. Slušna in optična analiza, ki sta osnovi za branje in pisanje, večini otrok še dolgo de- la težave. Ob zaključku priprave na šolo ugotovimo, da ob vsakodnevnem načrtnem delu otroci govorno ze- lo napredujejo, kar jim omogoča lažje vključevanje v zahtevno šolsko delo. Velik primanjkljaj je viden tu- di na področju razvijanja pred- stav in pojmov in to spoznanj o lastnostih predmetov in spo- znanj o novih lastnostih kot so barva, odtenki barv, oblike, veli- kost, materiali, namen, spozna- vanje naravne vrste števil, pro- storskih, količinskih in časovnih odnosov. Z metodami igre in praktični- mi dejavnostmi otroci do vstopa v šolo uredijo in osvojijo prete- žno večino teh pojmov in odno- sov. Veliko praznino v družinski vzgoji je občutiti tudi na področ- ju estetske vzgoje, zlasti likovne in plesne, pa tudi otrokom pi- merne glasbene vzgoje. Zapolniti vse te vrzeli, bogatiti in razvijati otrokove sposobnosti in lastnosti v višjo kakovost je naloga, ki jo je možno v \eliki meri uresničiti v vsakodnevnem delu z otrokom in v tesnem sode- lovanju s starši in vzgt,jo doma. Ob vsem tem pa jp prisotna še ena izredno pomvinbna naloga, to je vzpodbujanje osebnostnega razvoja otroka. Le socialno in emocionalno zrel otrok se bo brez večjih težav vključil v življe- nje in delo v šolskem kolektivu.« Koliko otrok je v ptujski obči- ni zajetih v pripravo na šolo in kakšne oblike priprave pozna- mo? »Glede na število predšolskih otrok je zajetje otrok v organizi- rano dnevno vzgojo in varstvo, torej v vrtec, majhno. Druge oblike vzgojnega dela s predšol- skimi otroki, to je od tretjega do . sedmega leta starosti, pa so: cici- banove urice, 80-urni program, občasno vključevanje otrok v redne dejavnosti v vzgojno var- stveni organizaciji in tako dalje. Te dejavnosti so kljub pestri vse- bini slabo obiskane in zajemajo premalo otrok prav iz gospodar- sko in kulturno šibkih krajev. Problemi so že s prihodi otrok k omenjenim aktivnostim zaradi prometnih zvez, potrebnega spremstva in tako dalje. V ptujski občini je zajetih v program priprave na osnovno šo- lo 739 otrok, kar je 75 odstotkov celotne populacije otrok zadnje leto pred vstopom v šolo. Zaradi teh in nekaterih ostalih objektiv- nih vzrokov smo se v ptujski ob- čini odločili za 600-urni program priprave na šolo, ki zajame vse otroke leto dni pred vstopom v šolo torej tiste, ki niso vključeni v vrtec. V primerjavi z otroki v dnev- nem varstvu pa predstavlja teh 600 ur še vedno le polovico ur, ki jih dobi otrok v rednem oddelku priprave na šolo. Posebno še, če upoštevamo obiskovanje vrtca v predhodnih skupinah, saj prejme otrok 1200 ur vzgojnega progra- ma. Skrajšana 600-urna priprava poteka vsak dan po tri ure, delo teče kontinuirano in brez večjih časovnih presledkov, kar ima večji učinek pri uresničevanju zastavljenih nalog in ciljev. Ce primerjamo re/ultate vzgojnega dela med 120-urno pripravo na šolo in 600-urno pri- pravo ugotovimo, da smo lahko v prejšnjem 120-umem progra- mu lahko otrokom le vzbudili in- teres za sodelovanje v organizira- nih vzgojnih dejavnostih, da smo lahko realizirali le zelo majhen del nalog, ki jih predvideva vzgojni program. V 600-urni pri- pravi je možnosti za realizacijo nalog mnogo več. S tem je tudi otrokom, ki niso vključeni v ce- lodnevno vzgojo in varstvo, omogočena intenzivnejša pripra- va na vstop v osnovno šolo, na premagovanje socialnih razlik in tako dalje.« Ste pri izvajanju 600-urnega programa naleteli na kakšne te- žave? »Na začetku so bile težave s prostori, pri otrocih pa ni bilo nobenih težav. Vemo, da si otrok želi priti v kolektiv, med svoje vrstnike. Nekaj težav je bilo s starši, ki so to obvezo v začetku sprejeli z nejevoljo, po nekaj le- tih pa lahko rečemo, da so zado- voljni tako otroci kot starši. Se- veda pa so še posamezniki, ki jim nič ne odgovarja in jih je ne- mogoče zadovoljiti.« Kakšen pa je obisk otrok v tem programu? »Izredno dober. Poprečni obisk je 92,6 odstotka, kar je zelo visok odstotek, ki ga ne dosega- mo niti v rednih oddelkih. Vzrok izostankov je v večini primerov bolezen.« Izkušnje povedo, da je 600-ur- ni program priprave otrok na os- novno šolo zadovoljiv, vendar še vedno ne tako dober kot celolet- na priprava nanjo. Zato bi bilo umestno razmišljati o širitvi tega programa, če zavoljo denarja ni mogoče zagotoviti vsem otrokom 1200-urnega programa priprave na šolo. Nevenka Dobljekar Vsaka igra je za otroke hkrati učna ura! (Foto M. Ozmec) Korak nazaj? v ptujski občini je v tem šol- skem letu 1030 otrok, ki bodo prihodnjo jesen prvič prestopili prag osnovne šole. Le 287 otrok obiskuje redne oddelke, torej vrtec, 739 pa je vključenih v 600-urni program priprave na osnovno šolo. Po številu otrok v vrtcu je ptujska občina precej pod slovenskim popreč- jem, bolj pomembno pa je v tem primeru, kakšne možnosti imajo otroci za pridobitev pri- bližno enakih pogojev za vstop v šolo. Skrajšana priprava na šolo je namenjena predvsem otrokom, ki nimajo možnosti obiskovati vrtca zaradi pre- majhnih prostorskih zmogljivo- sti ali zato, ker vrtca v njiho- vem kraju ni. Pri tem pa je po- membno, da gre za otroke, ki žive na manj razvitem območ- ju, kjer so možnosti za njihov razvoj precej manjše kot v raz- vitejših okoljih. V Sloveniji ima osem občin 120-urno pripravo na šolo, nad 300 ur priprave ima uveljavlje- nih dvanajst občin, v šestih ob- činah, med njimi je tudi ptuj- ska. imajo 600-urni program. Vzgojni del programa financi- rajo občinske skupnosti otro- škega varstva in tako je tudi v Ptuju. Precej občin, med njimi je tudi manj razvita ormoška občina, ima zajete vse otroke v celoletno pripravo na osnovno šolo, torej so vsi otroci leto dni pred vstopom v šolo deležni vsakodnevne 6-urne vzgoje, za kar pa starši prispevajo del de- narja. V občini Ptuj je torej uvelja- vljen 600-urni program, ki pa naj bi ga na predlog občinske- ga izvršnega sveta do leta 1990 »potisnili« na republiško poprečje. To pa pomeni, da naj hi ga zmanjšali na 420 ur. V Vzgojno varstveni organizaciji Ptuj se s tem seveda ne strinja- jo. V svoje plane so namreč za- pisali, da bodo 600-urni pro- gram obdržali, po možnosti naj bi ga še razširili in se na račun lega raje odpovedali kakšnim investicijam. Glede na v.se bolj zahtevne učno vzgojne programe v osno- vni šoli je predlog vrtca edini sprejemljiv in upoštevanja vre- den. Na našem območju je ta- ko ali tako še vedno veliko so- cialnih razlik, ki .se odražajo tudi in predvsem v možnostih otrok za pridobitev poklica. Predlog izvršnega sveta pome- ni torej nadaljnje poglabljanje teh razlik. .Ali mora prav ptuj- ska občina poslušno sledili re- publiškemu poprečju tudi w pri- meru. ko ta poslušnost pome- ni. da bo stopila korak nazaj v svojo manj razvitost '.' N. D TEDNIK — november 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE Ob evidentiranju možnih kandidatov za opravljacje družbenih funkcij v delegatskem sistemu v OZD In krajevnih skupnostih so v kra- jevnih konferencah SZDL in v osnovnih organizacijah ZS opravili tudi evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini. Evidenti- ranih je bilo skupno okoli 250 družbeno aktivnih delovnih ljudi in obča- aov, od tega nekaj nad 200 konkretno za vodilne funkcije v občinski skupičini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih, za preo- stale pa predlagatelji niso konkretno navedli za katero funkcijo predla- gajo možnega kandidata. Po predhodni razpravi v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, so o listi evidentiranih mož- ■ih kandidatov za vodilne funkcije razpravljali na skupni seji predsed- stva OK SZDL Ptuj in predsedstva OS ZSS Ptuj. Skupna ugotovitev je bila, da za vsakega evidentiranega pomeni to že družbeno priznanje. Če- prav so nekateri bili evidentirani v številnih OOZS in KK SZDL, neka- teri pa le na enem ali dveh mestih, so na skupni seji sklenili dati v javno razpravo imena vseh evidentiranih. Naloga krajevnih konferenc SZDL In osnovnih organizacij ZSS pa je, da se opredelijo za vsako funkcijo le za enega od evidentiranih možnih kandidatov. Ob tem je možnost, da do konca novembra opravijo še dodatno evidentiranje, če ocenijo, da je to potrebno. Podatke o tem, za katerega od evidentiranih so se odločili, je treba poslati OK SZDL ali OS ZSS Ptuj do 15. decembra. Na podlagi tega bo kadrovska koordinacija ocenila, kateri od evidentiranih imajo največ možnosti za izvolitev za posamezno funkcijo, za te možne kandi- date bo pripravila širšo obrazložitev, da se bodo tako v delegatski bazi lažje opredeljevali za enega ali drugega kandidata. Objavljamoimena evidentira- nih možnih kandidatov za posa- mezne funkcije po abecednem redu, ne glede na to, na kolikih mestih je bil posamezni kandidat evidentiran, pri vsakem navaja- mo tudi KS, kjer ima bivališče. L Skupščina občine Ptuj a) za predsednika skupščine ali predsednika izvršnega sveta: Janko Bezjak, KS F. Osojnik (sed. pred. IS), Jože Botolin, KS O. Meglič, Stanko Debeljak, KS F. Osojnik, Ladislav Fric, KS Gorišnica, Alojz Gojčič, KS F. Osojnik (Perutnina), Milan Ja- ger, KS J. Potrč, Milan Kneževič, KS F. Osojnik (preds. rep. komi- teja za kmetijstvo). Drago Krepfl, KGP Ptuj, Marija Mag- dalene, KS B. Ziherl, Marjan Ostroško, KS F. Osojnik, Ivan Rau, KS J. Potrč, Dimče Stojčev- ski, KS F. Osojnik, Franc Tetič- kovič, KS F. Osojnik (sed, preds. SO), Janko Vuk, KS Majšperk in Gorazd Žmavc, KS F. Osojnik (sekr. OK ZKS). b) za predsednika zbora zdru- ženega dela: A.nton Čeh, KS Rogoznica, Branko Joha, KS D. Kveder, Ka- tica Kašman, KS I. Spolenjak, Miro Kovač, KS B. Ziherl, Stan- ko Lepej, KS Rogoznica, Rajko Matijevič, KS Kidričevo, Stanko Menoni, KS Domava, Marjan Stolfa, KS B. Ziherl in Franc Za- dravec, KS J. Potrč. c) za predsednika zbora kra- jevnih skupnosti: Jože Brglez, KS Kidričevo, Franc Fideršek, KS B. Ziherl, Oton Polič, KS Bratje Reš, Mi- ran Smolej, KS Majšperk, Jože Sotlar, KS J. Potrč in Janez Šic, KS Tumišče. d) za predsednika družbeno- političnega zbora: Jože Glazer, KS J. Potrč, Silva Gorjup, KS F. Osojnik, Miha Le- dinek, KS F. Osojnik, Zvonko Masten, KS D. Kveder, Stanko Meško, KS Kidričevo in Ivan Vi- dovič, KS Bratje Reš. II. Samoupravne interesne skup- nosti 1. Izobraževalna skupnost a) za predsednika skupščine: Stanko Brodnjak, KS F. Osoj- nik, Franja Čeh, KS F. Osojnik, Marjan Gojkovič, KS Bratje Reš, Oto Jurgec, KS J. Potrč, Jožica Korpar, KS B. Ziherl, Vlado Ko- rošec, KS Kidričevo, Savo Koz- jak, KS Budina-Brstje, Avgust Kokol, KS Tumišče, Rozina Markovič, KS Majšperk, Ivan Ogrinc, KS Hajdina, Slava Šare, KS F. Osojnik, Franc Simonič, KS Osojnik in Slava Šuman, KS Gorišnica. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Franja Čeh, KS F. Osojnik, Ja- nez Sukič, KS Budina-Brstje in Lizika Vidovič, KS F. Osojnik. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Marta Bosilj, KS Zavrč, Karo- lina Vahen, KS Kidričevo, Greta Vaupotič, KS O. Meglič in Mir- ko Vaupotič, KS Grajena. 2- Kulturna skupnost a) za predsednika skupščine: Andrej Fekonja, KS F. Osoj- nik, Hedica Fric, KS Gorišnica, Maks Menoni, KS Rogoznica, Tanja meško-Tonejc, KS F. Osojnik, Boris Miočinovič, KS D. Kveder, Gabriela Rajher, KS Kidričevo in Boris Urbančič, KS Kidričevo. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Darko Ferline, KS Kidričevo, Zinka Gajzer, KS Turpišče, Da- nila Muršec, KS Trnovska vas, Elizabeta Šoštarič, KS F. Osoj- nik, Jovo Tarbuk, KS B. Ziheri in Vida Toš, KS Vitomarci. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Jože Bračič, KS Videm, Franc Damiš, KS J. Potrč in Marija Hemja-Masten, KS I. Spolenjak. 3. Raziskovalna skupnost a) za predsednika skupščine: Albert Bene, KS F. Osojnik, Stjepan Čanačič, KS Bratje Reš, Cvetko Doplihar, KS J. Potrč, Damjan Finžgar, KS B. Ziherl, Avgust Ivartnik, KS J. Potrč, Sto- jan Kerbler, KS F. Osojnik, Bra- ne Kožuh, KS B. Ziherl, Miha Ledinek, KS F. Osojnik, Ivan Malešič, KS B. Ziherl, Adolf Mi- helač, KS Tumišče, Branko Mur- šič, KS Gorišnica, Vojtek Rajher, KS Kidričevo, Ivanka Rosič, KS F. Osojnik, Dragi Stojadinovič, KS Hajdina, Ivan Sebela KS Bratje Reš, Herman Skrinjar, KS J. Potrč, Franc Smigoc, KS Maj- šperk. 4. Zdravstvena skupnost a) za predsednika skupščine: Jože Boldirev, KS Kidričevo, Stanko Brodnjak, KS F. Osojnik, Anton Ilec, KS F. Osojnik, Frane Lukman, KS Bratje Reš, Rozali- ja Obran, KS Gorišnica, Raden- ko Salemovič, KS I. Spolenjak in Dragica Voda, KS B. Ziherl. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Rajko Brglez, KS B. Ziheri, Amalija Čemezl, KS Kidričevo, Alenka Gonip, KS B. Ziherl, Er- vin Maurič, KS Destmik, Franc Rakuš, KS J. Potrč, Silva Strop- nik, KS B. Ziheri in Stanislav Toplak, KS Markovci. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Dušan Kolarič, KS B. Ziheri, Hilda Rojs, KS Kidričevo, Maj- da Milovanovič-Šarman, KS B. Ziheri, Stanko Tominc, KS Jur- šinci in Branko Vukasovič, KS L- Spolenjak. 5. Skupnost socialnega skrb- stva a) za predsednika skupščine: Marica Fajt, KS O. Meglič, Mira Kostanjevee, KS Gorišni- ca, Anka Osterman, KS B. Zi- herl, Marija Štumberger, KS De- stmik in Vlasta Vaupotič, KS Grajena. b) za predsednika zbora upo- rabnikov : Katarina Bednjački, KS Kidri- čevo, Franc Bratuša, KS Zavrč, Anton Kolednik, KS I. Spole- njak, Božena Ribič, KS J. Potrč in Irena Toš, KS Vitomarci. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Jožica Brodnjak, KS F. Osoj- nik, Elizabeta Brumen, KS Tr- novska vas in Vlasta Vučak, KS B. Ziheri. 6. Skupnost pokojninsko-in- validskega zavarovanja: a) za predsednika skupščine: Feliks Bagar, KS Rogoznica, Alojz Brodnjak, KS Gorišnica, Drago Čater, KS J. Potrč, Silva Ilec, KS F. Osojnik, Maks Jablo- čnik, KS Kidričevo, Franc Kle- menčič, KS J. Potrč, Franc Krajne, KS Bratje Reš, Ivan Majcen, KS Tumišče, Ivan Ma- zera, KS Kidričevo, Milena Medved, KS F. Osojnik, Jože Sotlar, KS J. Potrč, Ivo Težak, KS F. Osojnik in Stanko Zebec, KS B. Ziheri. 7. Skupnost za zaposlovanje a) za predsednika skupščine: Danijela Geri, KS F. Osojnik, Srečko Kolar, KS D. Kveder, Al- bin Kopše, KS J. Potrč, Silva Klemenčič, KS Kidričevo, Jožica Peršoh, KS Cirkovce, Marija Svetelšek, KS J Potrč, Tatjana Vobner, KS F. Osojnik in Martin Vrbančič, KS Gorišnica. 8. Samoupravna stanovanjska skupnost a) za predsednika skupščine: Jože Ceh, KS F. Osojnik, Ivan Gajzer, KS Grajena, Jože Gla- zer, KS J. Potrč, Anton Kosi, KS Kidričevo in Štefan Murko, KS Videm. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Franc Ciglar, KS B. Ziheri, Franc Ivanuša, KS D. Kveder, Mira Meško, KS B. Ziheri, Dra- gica Voda, KS B. Ziherl in Franc Zadravec, KS J. Potrč. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Ljubo Cimerman, KS I. Spole- njak, Milan Hlupič, KS B. Ziheri in Franc Prelesnik, KS J. Potrč. 9. Telesno kulturna skupnost a) za predsednika skupščine: Jože Braček, K S Vitomarci, Dušan Lunder, KS B. Ziheri, Ignac Plajnšek, KS B. Ziheri, Sergej Pavličev, KS D. Kveder, Drago Skurjeni, KS Vitomarci, Miro Vamberger, KS J. Potrč in Janko Vindiš, KS Kidričevo. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Milan Cimerman, KS B. Zi- heri, Ivan Krnjič, KS Kidričevo, Edi Puharič, KS I. Spolenjak, Marjan Pong-ic, KGP Ptuj, Pe- ter Starki, KS D. Kveder in Branko Zupanič, KS Tumišče. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Vlado Čuš, KS J. Potrč, Bojan Klinkon, KS F. Osojnik in Milan Zupane, KS F. Osojnik. 10. Skupnost socialnega var- stva a) za predsednika skupščine: Brigita Ačimovič, KS F. Osoj- nik, Milan Čuček, KS Rogozni- ca, Jože Foltin, KS Rogoznica, Silva Gorjup, KS F. Osojnik, Frane Klemenčič, ICS J. Potrč, Marija Štumberger, KS Destrnik in Sonja Udovič, KS Bratje Reš. 11. Skupnost otroškega var- stva a) za predsednika skupščine: Anja Planine, KS Majšperk, Marija Planine, KS Grajena, Franc Prime, KS F. Osojnik, Marjan Sneberger, KS J. Potrč in Vasiljka Vamberger, KS J. Potrč. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Nežika Artenjak, KS I. Spole- njak in Erik Šolman, KS D. Kve- der. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Marta Mršek, KS B. Ziheri. 12. Požama skupnost a) za predsednika skupščine: Jože Bratušek, KS Markovci, Alojz Fekonja, KS Tmovska vas. Drago Hertiš, KS Majšperk, Jože Kancler ml., KS Kidričevo, Edi Kozel, KS J. Potrč, Frane Krajne, KS Bratje Reš, Drago Murko, KS Majšperk, Jože Mur- ko, KS Lovren^ Janez Pičerko, KS Markovci, Željko Sarič, KS O. Meglič in Franc Simeonov, KS Destmik. b) za predsednika zbora upo- rabnikov: Jakob Knez, KS Tumišče in Franc Stopajnik, KS Leskovec. c) za predsednika zbora izva- jalcev: Janez Irgl, KS Destmik in Jo- že Rakovec, KS Majšperk. V seznamu nismo navedli ti- stih, ki so bili evidentirani za or- gane občinske skupščine in orga- ne samoupravnih interesnih skupnosti. Pripravil: FF Ob devetmesečju gospodarstvu ni uspelo uresničiti z resolucijo zastavljenih ciljev Ob primerjavi podatkov o načrtovani rasti ključnih kategorij družbenega in gospodarskega razvoja v občini Ptuj v letu 1985 ter do- sežkih v devetih mesecih letos ugotavljamo, da temeljni razvojni cilji niso bili uresničeni in do konca leta verjetno ne bodo. Z občinsko re- solucijo načrtovana 3% rast obsega industrijske proizvodnje ni bila uresničena, nasprotno, devetmesečni obseg proizvodnje je bil celo za 1,2 % nižji kot v enakem obdobju v preteklem letu. Oskrbljenost z ma- terialom in surovinami v gospodarstvu občine ni zadovoljiva, pone- kod je celo kritična. Tudi zunanjetrgovinska menjava je dosegla nega- tivno rast, saj zaostaja izvoz za lanskoletnim v enakem obdobju za 16,4%, konvertibilni, ki bi naj po določilih občinske resolucije dose- gel v letošnjem letu okrog 10% povečanje, zaostaja za lanskoletnim nivojem za 16,2 %, uvoz je porasel za 5,5 %, skupna stopnja pokritja uvoza z izvozom pa je letos negativna. V devetih mesecih lani je zna- šala 110,9 %, letos pa le 87,9 %. Visoko rast pa so v poprečju v repu- bliki dosegle cene, saj so cene na drobno v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani porasle za 77,8 %, cene industrij- skih izdelkov pri proizvajalcih za 93,9 % ter cene življenjskih potreb- ščin za 75,8 %. Tako po podatkih o gibanju važnejših finančnih kate- gorij, ki jih bomo podrobneje nanizali, predvidevamo, da v ptujski občini verjetno do konca leta ne bodo uresničeni nekateri z republi- ško resolucijo začrtani cilji, kot je 10% zaostajanje skupne in splošne porabe za rastjo primerljivega dohodka ter ohranjanje dosežene aku- mulacije na realni lanski ravni. Prihodki, ki so jih v devetih mesecih letos ustvarile gospodarske organizacije zdmženega dela v ptujski občini, so porasli za 67.,5 % in zaostajajo za poprečno rastjo prihodkov v gospodarstvu republike za 10,1 indeksnih točk. Struktura prihodkov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko spremenila, glavnino predstavljajo sicer pri- hodki, ustvarjeni na domačem trgu (88,8 %), ki se v deležu niso spre- menili, medtem ko se je delež prihodko" ustvarjenih na tujem trgu, zaradi neustreznih zunanjetrgovinskih gibanj zmanjšal. Porabljena sredstva so rast prihodkov prehitela za 1,9 indeksne točke, od tega so materialni stroški porasli za 62 %, stroški amortizacije za 66,4 %, nad- poprečno rast pa so predvsem zaradi prenosa nekaterih obveznosti iz dohodka, med dmgimi obresti za kredite za obratna sredstva, dosegli drugi poslovni stroški. Gospodarske organizacije združenega dela so namreč v devetih mesecih letos plačale za obresti, tako za kredite za obratna kot za osnovna sredstva, 3.478.383 tisoč dinarjev, kar je več od ustvarjenih sredstev za akumulacijo. Neto obremenitev gospodar- stva z obrestmi, to je razlika med plačanimi obrestmi ter prihodki iz tega vira, se je v devetih mesecih letos povečala za 168,4®%. Ob pospešeni rasti porabljenih sredstev je dohodek gospodarstva občine porasel za 59,2 %. Vendar je zaradi že znanih sprememb obra- čunskega sistema v letošnjem letu potrebno za oceno doseženih gi- banj upoštevati rast primerljivega dohodka, ki je v gospodarstvu ptuj- ske občine porasel za 88,8 % ter za poprečno republiško rastjo zaostal za 1,6 indeksne točke. Iz razporeditve dohodka gospodarstva občine pa sklepamo, da z resolucijo zastavljeni cilji v obravnavanem obdob- ju tudi tu niso bili doseženi, saj obveznosti iz dohodka in osebnih do- hodkov za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb pre- hitevajo rast primerljivega dohodka, ustvarjena sredstva za akumula- cijo zaostajajo za republiškim poprečjem in so realno pod ravnijo, do- seženo v lanskih devetih mesecih. Tudi sredstva, razporejena iz čiste- ga dohodka za osebne dohodke in skupno porabo delavcev so prehi- tela rast primerljivega dohodka. Ta zadnja ocena pa ni celovita, ker podatkov o kvalitetnih dejavnikih delitve dohodka in čistega dohod- ka v posameznih organizacijah združenega dela nimamo na voljo. Po- prečni mesečni čisti osebni dohodki, obračunani na delavca, so v de- vetih mesecih letos v gospodarstvu ptujske občine znašali 43.000 din, v gospodarstvu republike pa 46.637 din. Posebej pa je potrebno v gospodarstvu ptujske občine izpostaviti izgube. Z izgubo je ob devetmesečju poslovalo 8 organizacij združe- nega dela. Skupna izguba znaša 304.262 tisoč dinarjev in je za 92,9 % večja od le-te, ugotovljene ob devetmesečju lani. Visoka izguba pa označuje tudi devetmesečne rezultate v gospo- darstvu ormoške občine. Izguba znaša 839.695 tisoč dinarjev, ugotovili sta jo dve organizaciji, glavnina pa je odpade na Tovamo sladkorja, to je 834.180 tisoč dinarjev. Tudi organizacijam zdmženega dela v gospodarstvu ormoške ob- čine v devetih mesecih letos načrtovanega obsega industrijske proiz- vodnje ni uspelo doseči, vendar ocenjujemo, da bodo do konca leta načrtovane rasti dosežene. Tudi zunanjetrgovinska menjava je vzpod- budna. Obseg izvoza je v devetih mesecih letos daleč presegel načrto- vanega, uvoz pa je dosegel le 60,9 % le-tega iz devetmesečja lani, tako da je stophja pokritja uvoza z izvozom dokaj ugodna. Celotni prihodek, ki so ga ustvarile gospodarske organizacije zdmženega dela, je porasel za 78,7 % in je za 1,1 indeksne točke pre- segel republiško rast. Porabljena sredstva pa so močno presegla rast ustvarjenih prihodkov, saj so dosegla kar 94,1 odstotno stopnjo rasti in tako vplivala na 54,2% rast dohodka. Kako močan vpliv imajo spremembe obračunskega sistema na rast dohodka ugotavljamo iz ra- sti primerljivega dohodka, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za 102,2 %. Tudi v delitvenih razmerjih ormoškega gospodar- stva ugotavljamo, da so obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov za zadovoljevanje skupnih in splošnih dmžbenih potreb krepko pre- hitele rast primerljivega dohodka, sredstva za osebne dohodke, kate- rih rast bo dokončno ocenil izvršni svet, prav tako, medtem ko ustvar- jena sredstva za akumulacijo realno zaostajajo za lanskoletno devet- mesečno ravnijo. Poprečni mesečni obračunani osebni dohodek na zaposlenega delavca je v devetih mesecih letos znašal 39.831 dinarjev, v danih razmerah je odraz doseženih finančnih rezultatov in je za 6.806 din manjši od poprečnega v gospodarstvu republike. SDK v SR Sloveniji, Podmžnica Ptuj MILE KLOPČIČ (1905-1984) Ob 80-letnici rojstva slovenskega proletarskega in partizanskega pesnika ter prevajalca iz ruščine, nemščine in južnoslovanskih jezikov Mileta Klopčiča je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila raz- stavo njegovega življenja in dela. Razstava bo odprta v prostorih knjižnice od 21. 11. do 14. 12. 1985, vsak dan od 8. do 19. ure ter v so- boto od 8. do 12. ure. £ j ODLIKOVANJE PREDSEDSTVA SFRJ Predsednik skupščine občine Ptuj Frane Tetičkovič je v ponede- ljek, 18. novembra, pripravil sprejem za 6 občanov, ki jih je za njiho- vo vsestransko aktivnost in vestno delo odlikovalo predsedstvo SFRJ. Učiteljicama Mariji Doberšek in Ani Zupanič — obe iz OŠ Dor- nava — je izročil medalji zaslug za narod, elektroinstalaterju Tomisla- vu Benkoviču iz tozda Elektrokovinarja medaljo dela, sodnici Angelci Terbue, zaposleni v Temeljnem sodišču Maribor je izročil odlikova- nje Red dela s srebrnim vencem, inšpektorju SO Ptuj, francu Kralju Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, enako odlikovanje pa je izročil tudi dolgoletnemu prosvetnemu in folklornemu, delavcu Antonu Br- glezu. Vsem dobitnikom odlikovanj tudi naše čestitke! - OM Dobitniki odlikovanj predsedstva SFRJ med sprejemom pri predsedniku SO Ptuj, Francu Tetičkoviču. (foto: M. Ozmec) NAMEN JE DOSEŽEN •S tridnevnim seminarjem o alkiiho- 'izmu v združenem delu se ji- odsek '"^ bolezni odvisnosti ormoške psihia- '"ije vključil v letošnje novembr.ke ''•fivnM.T! v Koju proti alV-.h-.li/mu, l<> obliko osvcščanja so odločili pred tremi leti, seminar pa so uspe ->no i/vedli v letu 19X3 in letos. Vdhili prejeli vodstveni iii vo- dilni delavci štirih pomurskih občin, ormoške in ptujske občine. Skupaj .se je seminarja udeležilo 28 predstavni kov /Hr-i^-ncga di la • seh r 'murskih občin in ptujske, manjkali so le pred- stavniki ormoške občine. Zanimiva je tudi struktura: sode- loval je en vodja TOZD (Potniški promet Ptuj), razni referenti, sodnica, dve socialni delavki, obratovodje in delovodje. Po odgovorih iz vprašalnika je seminar dosegel namen. Skoraj vsi poudarili nujnost, da je pogrebno s se- minarjem iti v širino — med delavce. Bojan Sinko, klinični psiholog specia- list, vodja .seminarja pa je dodal, da so udeleženci dobili jasno teoretično in praktično predstavitev bolezni, nje- nih posledic v življenju in delu. Poleg tega so spoznali, da ne zdravijo samo v bolnišnici, tem eč tudi dispan-er- sko in to vsak torek po delu. Več o seminarju bomo zapisali v pnhodnji številki Tednika. MG - IZ NAŠIH KRAJEV 21. november 1985 — TEDNIK Dober den! Pa smo se ga le včakali — dežja no snega. Saj sen van prava, da za suncom pride dež, za dežon pa drgoč posije sunce. Pa tudi nibena zima še neje brez snega minola. Letosje bilo tak, kak nekda v štorih cajtih gdo so pravli, da sveti vinski patrun Martin na belen konji prijezdi. Letos je točno na Mrtinovo 11. novembra pozna jesen s snegom na obisk prišla. Ja, sneg. Letos boden se tudi jaz med smučarje vpisa. Pa tudi smuči vem nareti. Tisti, ki ste že boj stori, pravzaprav ne stori temveč malo boj dugo na svet, dobro vete, da smo negda smuči iz štorih polovjokovih dog delali. Ker je meni letos precik proznih polovjokov ostalo, sen enega raz- dtja no zdaj smuči delam. To so smuči znamke Vinski Elan. Tista beseda — vinski — je poleg zato, da se na svetovnem tržišču ve, ke so ble tote smuči v vinskem Švici preparirane. Posla sen jih na preizkušnjo našemu Bojani Križaji. Najpret se je prekriža gdo jih je zagledna, potli pa mi če- stita za pogruntavščino. Vljudno se mi je zahvola, da pač z mojimi smuč- mi nede voza na svetovnem pokali, priporoča pa jih je vsem, ki^v zdajšnji no prihodnji gospodarski krizi vijugajo med zakoni no drugimi predpisi. Pa vete zakaj mamo v Jugoslaviji zakone? Zato. da jih kršimo no iščemo luknje v njih. To so tisti pravni zakoni, ki pa se dosti ne razlikuvljejo od zakona, ki ga skleneta moški no ženska. Tudi v totih zakon (običajno moški) luknje iščejo. Pa vete, kaj je zakonska zveza? To je z medom na- mozani križ. med zakonca poližeta^ križ pa ostone! Skoro bode kunec leta 1985. Se en dober mesec pa bomo kolendore zamenjali no 'si na pleča eno leto več naložli. Vrag vedi. kaj vse nas v drugem leti čoka, če se ga bomo sploh včakali. To je dobro, ke človik na- prej nič ne ve no ne vidi. Samo, da bi zdravi bili no, da bi še delali lehko. Da tudi tovarišice CENE ne bi več tak hitro rasle no, da bi našo gospo- darstvo ertkrat pomalen na zeleno vejo zlezlo. Če ne prej, pa vsaj spomlo- di, kdo vse veje ozelenijo. Srečno! Vaš ZELENI LUJZ 98 let Martina Visenjaka Martin Visenjak, Maistrov borec, borec NOV iz Kraigherjeve uli- ce v Ptuju je praznoval pred nedavnim 98-letnico in sodi med najsta- rejše prebivalce ptujske občine. Ob jubileju so ga obiskali predstavni- ki občinske in krajevne borčevske organizacije, krajevne skupnosti Borisa Ziherla, svojci in drugi. Martin je dolga leta kmetoval v Strmcu pri Polenšaku in bil tudi daleč naokoli znani ljudski »dohtar«, kakor so mu pravili domačini. Zdravil je z zdravilnimi zelišči, kakor tudi s toplo in spodbujajočo be- sedo. Življenje mu je mnogokrat obrnilo hrbet. Med drugim je doži- vel in preživel grozodejstva zloglasnega taborišča Dachau. Po vrnitvi domov je bil nekaj časa hrom, vendar je okreval. Zdaj preživlja jesen življenja pri hčerki Mariji, vnukinji Metki in pravnukinji Nini. Njego- vo zdravje je spet nekoliko razrahljano. Pozablja na dogodke iz bliž- nje preteklosti, živi pa so njegovi spomini na vojna grozodejstva. JOS Martin Visenjak z gosti predstavniki občinske in krajevne borčevske or- ganizacije ter KS Borisa Ziherla. (Foto: D. Modrinjak) ZLATA PLAKETA ZA MOTEL PODLEHNIK Na 33. gostmsko-turističnem zboru, ki je bil 14. in 15. novembra v Portorožu, so bili ptmski gostinci le opazovalci. V tozd Gostinstvo Haloški biser so povedali, da se zbora niso udeležili zaradi visokih stroškov in zahtevnejših pogojev tekmovanja, motel Podlehnik pa je letos izpadel zaradi ključa v okviru lastne delovne organizacije. Vsa- ko leto namreč na zboru sodelujejo tri od petih temeljnih organizacij. Kljub vsemu si bodo motelcani letošnji zbor zapomnili po zlati plaketi, ki sojo prejeli za kakovostne gostinske usluge v letu 1985. Že od vsega začetka, to je približno osem let, ima motel pet zvezdic, ki so tudi pogoj za ožji izbor. Za zlato plaketo so si v motelu prizadevali že tri leta, predlog pa je oblikovala medobčinska gospodarska zbornica za Podravje. Letos so zlato plaketo prejeli še Golf klub Bled in botel Portorož. Podelilo pa jih je splošno združenje za gostinstvo in turizem Sloveni- je. Nagrado republiškega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma le letos prejel Anton Svenšek, vodja DE Bifeji iz tozd Gostin- stvo Haloški biser Ptuj. MG Ptujske izkušnje v Goriška brda Ptujsko občino je v sredo, 13. novembra, obiskala delovna sku- pina kmetov - kooperantov sin- dikalne organizacije KZ Goriška Brda ter predstavnikov SO Nova Gorica. Kot je povedal predsed- nik osnovne organizacije sindi- kata v Kmetijski zadrugi Ptuj, Drago Zupanič, so gostje ta obisk že dolgo načrtovali, pred- vsem z namenom, da se seznani- jo z uspehi KZ Ptuj pri organizi- ranem vključevanju krnetov v sindikat ter z delovanjem letos ustanovljene počitniške skupno- sti kmetov zadružnikov. Ker pa so gostje iz Goriških brd želeli zvedeti tudi kakšni so proizvodni rezultati na območju KZ Ptuj, so si skupaj ogledali še usmerjeno rplečno kmetijo pri Belčevih v Pongercah, zatem me- šano kmetijo prašičereje in pi- tancev pri Zupaničevih v Spod- nji Hajdini, ptujsko vinsko klet tozda Slovenske gorice ter za ko- nec še mešano kmetijo s kmeč- kim turizmom pri Emeršičevih v Gradiščah pri Cirkulanah. Gostje so bili izredno presene- čeni, predvsem z uspešnim vklju- čevanjem kmetov v počitniško skupnost in sindikat. V Goriških Brdih so bili namreč med prvimi v naši republiki, ki so pričeli z vključevanjem kmetov v sindi- kat, žal pa imajo sedaj prav pri tem določene težave. Tudi odno- si med kooperanti in KZ Ptuj so dobri, tako da so gostje zapustili ptujske gostitelje s kopico dobrih vtisov in predlogov, ki jih bodo pri svojem delu prav gotovo ko- ristno uporabili. M. Ozmec Predstavniki KZ Goriška Brda skupaj z gostitelji iz KZ Ptuj pred toz- dom Slovenske gorice, kjer so si med drugim ogledali tudi ptujsko vin- sko klet. Nova prodajalna Na ptujski tržmci je iz dneva v dan manj prodajalcev in še ti po- nujajo standardno blago. Razveseljivo pa je, daje prejšnjo sredo Dro- ga Portorož — TOK Agraria Koper odprla poslovalnico za prodajo sadja in zelenjave, ki je odprta vsak dan od osme do šestnajste ure in v soboto od sedme do dvanajste ure. Kot smo izvedeli v Tozd Komunalni servisi DO KGP, so pred dnevi pričeli z urejanjem več prodajnih prostorov za potrebe Perutni- ne, uredili pa bodo tudi prodajalno z mlekom in mlečnimi izdelki. Tržnica bo dokončno oblikovala svojo podobo do pomladi 1986, ko bi naj tozd Haloški biser uredila tudi teraso. Programsko ureditev tržnice so prejeli na letošnjem zboru tržni- čarjev, sredstva pa so zagotovili iz prispevka tržničarjev in uporabni- kov ter tozd Komunalni servisi. Kljub vsem prizadevanjem pa ptujska tržnica tudi v novem sred- njeročnem obdobju ne bo dobila pokritih prodajnih prostorov. MG Na tržnici bodo uredili več prodajaln foto: OM Novoletni sejem Ptujski obrtniki so z lanskim novo- letnim sejmom v mnogočem popestri- li pre'dnovoletno vzdušje, s tem pa so pridobili toliko zaupanja, da bodo nosili levji delež organizacijskih pri- prav tudi letos. Na sestanku, ki je bil 14. novembra, se namreč ptujski tr- govci in ostali niso mogli odločiti za nosilca priprav. Skupno so nato odločili, da bo se- jem od 27. do 31. decembra na pro- storu pred Blagovnico Mercator, skratka na Titovem trgu. Glavno vo- dilo v takšno odločitev so bili preveli- ki stroški tržnice. Za uporabo so lani morali plačati 160 tisič dinarjev. Občinska Zveza prijateljev mladine pa bo tudi letos poskrbela za organi- zirani prihod dedka Mraza in ostali kulturni program. Pričakujejo (lanski udeleženci sej- ma) in tudi občani, da bo letos še več udeležencev in da bo izbira blaga res- nično kakovostna. Zato vabijo vse, da se sejma udeležijo, svojo odločitev pa naj prijavijo na sedežu obrtnega zdru- ženja — v Vošnjakovi ulici 13. MG Prijatelji želijo še več Ko so^pred približno sedmimi, osmimi leti prvič poizkusno zai- grali — bolj za šalo^kot zares, si niso niti zdaleč predstavljali, da utegnejo postati ansambel, ki se bo na ptujskem območju tako hi- tro uveljavil v razmeroma krat- kem času. Gre za naš domači, lahko bi rekli ptujski ansambel — Prijatelji, ki zadnja leta precej na gosto žanje po veselicah, če- prav to ni bil njihov prvotni na- men. Ustanovitelja, klarinetist Ivan Lačen in baritonist Silvo Kolarič, sta se sprva še z enim harmonikarjem zadovoljevala le z igranjem po raznih gostijah. A sta kaj kmalu prerasla te začetni- ške korake in postala zahtevnej- ša. Iz preprostega tria je nastal klasičen kvintet, ki je v svoji raz- vojni stopnji — kot je že to v na- vadi — doživel in prestal veliko članskih sprememb. Štiri leta ga že sestavljajo: klarinetist Ivan Lačen, trobentar Jani Kozel, har- monikar Stanko Štuhec, kitarist Milan Žohar, baritonist Silvo Kolarič in bobnar Marjan Han- žel. Po nekajmesečnih rednih va- jah dvakrat tedensko (kar poče- /ijajo še danes) je novo nastali kvintet zastavil svojo pot po raz- nih, takrat še zelo popularnih prireditvah — Pokaži kaj znaš in povsod zablestel kot prvi. Začeli so jih vabiti na veselice in razne zabave. Postali so pravi, pravcati veselični ansambel tako kot vsi pred njimi, saj so veselice, kako- pak, začetni koraki domala vsa- kega ansambla pri nas. A vse ka- že, da fantje preraščajo že tudi to obliko razdajanja in da si želijo kaj več. Priglasili so se na letoš- nji XVI. festival, a jim izjemno PRI.IATKIJI i/ F>tuja stroga avdicijska komisija — spričo nekaterih osnovnih napak ni bila naklonjena, a jih tudi m prezrla. Opa/ila in pohvalila je zlasti njihova prizadevanja v instrumentalnem delu, kjer so zadnji dve leti močno napredo- vali Jasno k. da želi ansambel prek Ptujskega festivala naprej, v spored RTV Ljubljana in s tem v širši slovenski prostor. Tudi želje po plošči in kaseti se jim vzbuja- jo, kar spričo današnje močne konkurence v domači zabavni glasbi, lahko ocenimo kot veliko, da ne rečemo celo drzno, a hkra- ti tudi hvalevredno ambicijo. In ta jih bo slej ko prej pripeljala tudi na naš festival. Mogoče že na prihodnjega. Držali bomo pe- sti! Besedilo in foto: I. C. TEDNIK '' november 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 IDEJNO USPOSABUANJE KOMUNISTOV N» akcijskih posvetih sekretarjev osnovnih organizacij ZKS v prejšnjem tednu je bil dan poudarek tudi idejnopolitičnemu usposablja- nju komunistov za konkretno družbenopolitično delo. Z dosedanjim ka- drovanjem si občinski komite ZK ni zadovoljen, saj v številnih osnovnih organizacijah niso kadrovali v nobeno vodeno obliko usposabljanja. Za- to bo moral občinski komite sam neposredno kadrovati iz vret tistih, ki so bili evidentirani za vodilne funkcije v organizacijah ZKS in še niso obiskovali ustrezne politično izobraževalne oblike. Pri tem gre za dve najpo- membnejši obliki, to je oddelek ZK šole socialističnega samou- pravljanja občine Ptuj in šola marksističnega samoizobraževa- nja. Uspeh v oddelku ZK šole socialističnega samoupravljanja v minuli izobraževalni sezoni, ko je od 29 rednih slušateljev šolo uspešno končalo kar 28 slušate- ljev, kaže. da moramo tej obliki usposabljanja namenjati še po- sebno skrb. Lansko leto je bilo v tej obliki izobraževanja še vrsta pomanj- kljivosti, zlasti ni bilo ustrezne li- terature in tez za obravnavanih 33 tem. V nekaterih predavanjih je bilo morda premalo problem- skega obravnavanja primerov, s katerimi se vsakodnevno srečuje- mo, in njihovega teoretičnega osvetljevanja. Gre za kar največ- jo povezanost teorije s prakso, da bo vsak slušatelj stvar razu- mel in da morda premalo osvet- Tjene stvari ne bi povzročale idej- ne zmede. Ob tem je treba teore- tične teme tolmačiti metodolo- ško tako, da bodo bolj privlačne za slušatelje in tudi uporabne za njihovo vsakodnevno delo. Politična šola CK ZKS Lju- bljana je v letošnjem letu naredi- la pomemben korak k izboljša- nju dela na tem področju. Spod- budila je ugledne avtorje, da so napisali strokovne teze za posa- mezne teme predavanj in to ob- javila v posebni študijski mapi. Poleg tega pa je izdala več priro- čnih knjižnih novosti in pripo- močkov. novost je Studijska ma- pa Studijska mapa je v naši dose- danji praksi idejnega usposablja- nja nekaj posebnega. Ta mapa je namenjena slušateljem občinskih političnih šol, konkretno v Ptuju je to oddelek ZK šole socialisti- čnega samoupravljanja. Navaja- mo teme, ki jih obsega mapa, v oklepaju so imena avtorjev. Nastanek in zgodovina mark- sizma (Lev Kreft), Odtujitev v kapitalizmu in socializmu (Jože Ster), Komunistično gibanje v sodobnem svetu (Janez Stanič), Razpotja sodobnega sveta (Bran- ko Pribičevič), Nacionalno vpra- šanje in federalizem v Jugoslaviji (dr. Ivan Kristan), Jugoslovanski plansko-tržni gospodarski sistem (Janez Skerjanec), Morala na- rodnoosvobodilnega boja (Janez Vipotnik), Izvirnost jugoslovan- ske socialistične revolucije in vloga KPJ v revoluciji (Ivan Kri- žnar). Druga etapa jugoslovan- ske revolucije (Mitja Ribičič), Gibanje neuvrščenosti (Jože Smole), Katoliška cerkev in so- cializem v svetu danes (dr. Mar- ko Kerševan), Organizacija dela in samoupravljanje, — projekt — analiza (dr. Bogdan Kavčič), Tehnokratizem (dr. Bogdan Kav- čič), Družbene korenine, funkci- ja in moč birokracije (Miro Mastnak), Delegati med normo in stvarnostjo — raziskava (Jovo Labanac), Občina kot komuna (Savin Jogan), TOZD v sistemu socialističnega samoupravljanje — seminar (Vinko Kastelic), Krajevna skupnost — seminar (Stane Vlaj), Ideinopolitična vlo- ga ZK (Franc Šetinc), ZK kot moralni dejavnik samoupravlja- nja, — projekt-analiza (Jože Ster), Politična aktivnost (prak- sa) in politična akcija - seminar (Marija Rupnik). Gradivo za posamezne teme je odprto, kar pomeni, da bo upo- rabno več let, saj mu bo moč do- dajati tisto, kar je bilo v določe- nem letu objavljeno novega. Slu- šateljem so ponujeni tudi kon- kretni vzorci za oblike dela, za dopolnjevanje iz lastne prakse. V vsaki občini pa bodo program lahko še dopolnili, predvsem pa dodali temo »Družb9lio politični trenutek v občini«. FF Proti jezikovnemu politikantstvu * Jezikovno razsodišče je bilo ustanovljeno 15. oktobra 1980 kot ena izmed delovnih skupin takratne Sekcije za slovenščino v javnosti pri RK SZDL Slovenije z nalogo, naj obravnava najhujše kršitve dobrega jezikovnega in slogovnega ravnanja. Do letoš- nje jeseni, ko je začelo delovati Jezikovno razsodišče v tretji se- stavi, je bilo objavljenih nad 220 izjav, ki naj bi prispevale k raz- voju jezikovne zavesti med Slo- venci. Številna pisma, ki prihaja- jo na naš naslov, in tudi odmevi na izjave v Sloveniji in drugih re- publikah kažejo, da dejavnost razsodišča ni ostala brez vsakrš- nega učinka. Med odmevi ne moremo prezreti tudi tistih, če- prav redkih, ki poskušajo dejav- nost razsodišča speljati v nacio- nalno-šovinistične vode — bodi- si s svojimi »pobudami« za ja- vno obravnavo bodisi z označe- vanjem posamičnih izjav razso- dišča za šovinistične. Res je, da je Jezikovno razso- dišče v svojih izjavah pogosto obravnavalo primere podrejanja slovenščine srbohrvaščini (temu se ne namerava odreči tudi v pri- hodnje) in bilo zaradi tega dele- žno tudi kritik, češ da ne upošte- va ustavnih določil o enakoprav- nosti jezikov v Jugoslaviji. Ker je Jezikovno razsodišče pred ne- davnim začelo delati v novi se- stavi in ker se prav v tem času ponovno pojavljajo kritike te vr- ste, se nam zdi prav, da sloven- sko javnost izčrpneje seznanimo s svojimi pogledi na to vpraša- nje. Socialistična republika Slove- nija je država v sestavi SFR Ju- goslavije, ki temelji na suvereno- sti slovenskega naroda in ljud- stva Slovenije, obenem pa tudi demokratična skupnost sloven- skega naroda in italijanske in madžarske narodnosti. V njej to- rej delovni ljudje in občani zago- tavljajo in uresničujejo suvere- nost, enakopravnost in nacional- no svobodo, pogoje za vsestran- ski napredek slovenskega naro- da, posebej so dolžni skrbeti za ureditev položaja slovenske na- rodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini. Načelo ena- kopravnosti, • ki ga uveljavlja ustava, seveda zadeva tudi drža- vljane drugih republik, ki imajo na območju Slovenije enake pra- vice in dolžnosti kot njeni drža- vljani. V teh okvirih je zasnovana de- javnost in utemeljena moralna odgovornost Jezikovnega razso- dišča za zagotavljanje in uresni- čevanje ustavno določenega po- mena slovenskega jezika, v kate- rem so dolžni »poslovati vsi drža- vni organi ter drugi organi, samo- upravne organizacije, skupnosti in posamezniki, ki opravljajo druž- beno službo na območju Sociali- stične republike Slovenije,« in še posebej za razvoj jezikovno in slogovno kakovostne rabe slo- venskega jezika v javnem delova- nju. Njegova dejavnost je prav tako utemeljena z določbo zve- zne ustave, po kateri so v SFRJ v uradni rabi jeziki vseh narodov Jugoslavije. Ta ustavna določila so in bodo eden izmed temeljev strokovnega presojanja in jezi- kovnih pobud Jezikovnega raz- sodišča. Po statističnih podatkih v SR Sloveniji zdaj stalno živi okrog deset odstotkov prebivalcev ne- slovenske narodnosti, poleg pri- padnikov obeh narodnosti v Slo- veniji predvsem državljani repu- blik s srbohrvaškega govornega področja. Vsem njim gre po slo- venski ustavi pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, pnpadnikom italijanske m mad- žarske narodnosti pa še posebne pravice, določene z ustavo, zlasti na področju družbenopolitične- ga delovanja, obveščanja, kultur- nega ustvarjanja in razvijanja sti- kov z matičnima narodoma. Jezi- kovno razsodišče se kajpak ne spušča v vprašanja celostne poli- tike do pripadnikov drugih jugo- slovanskih narodov v Sloveniji, čeprav mu je seveda znano, da vse njihove pravice niso — ali pa niso v celoti — uresničene, in prav tako, da so za njihovo ures- ničevanje odgovorni tako Slo- venci kot sami državljani drugih republik in njihove matične re- publike. Kot kažejo raziskave med delavci iz drugih republik in pokrajin v Sloveniji, se ti bodisi ne zavedajo svoje odgovornosti bodisi pripisujejo ustavnim pra- vicam s področja vzgoje in izo- braževanja bistveno manjši po- men kot zagotavljanju ekonom- ske enakopravnosti. Tako npr. -lahko povzamemo iz nedavne ra- ziskave, da le 13,6 odstotka de- lavcev iz drugih republik in pri- bližno enak delež Slovencev (10 odstotkov) iz reprezentativnega vzorca postavlja zahtevo po šo- lah v matemem jeziku med pri- oritetne. Po drugi strani pa stati- stika kaže, da državljani drugih republik v Sloveniji niso v prav nič neenakopravnem položaju na področju javnega komunicira- nja. Razširjenost tiska iz drugih republik v Sloveniji dosega četr- tino celotne letne naklade slo- venskih časnikov; posameznih časnikov (ne le Sportske novo- sti!) prodajo v Sloveniji tudi več kot deset odstotkov celotne na- klade, medtem ko je pretok v nasprotni smeri komaj omembe vreden. Podobno je s televizij- skim programom, saj ljubljanska televizija na prvem programu predvaja 22. na drugem pa 91 odstotkov oadaj v jezikih drugih republik, medtem ko televizijski studii v drugih republikah pred- vajajo manj kot en odstotek v slovenskem jeziku Kot dokazujejo raziskave po- vsod po svetu, sodijo množična občila med poglavitne človekove sočializatorje, saj ga spremljajo od rojstva do smrti (tradicionalni socializatorji, kot so družina, šo- la ali cerkev, so že v podrejenem položaju). Neuravnoteženi pre- tok sporočil med republikami prav gotovo pomembno učinkuje tudi na razvoj slovenskega jezi- ka, predvsem pa na vsakdanjo je- zikovno prakso. Nič čudnega te- daj ni, da je večina (najhujših) kršitev norm dobrega jezikovne- ga izražanja prav posledica ne- kritičnega prevzemanja iz srbo- hrvaščine. Zdi se nam naravno, da v stikih med različnimi kultu- rami in jeziki prihaja kljub vsem prizadevanjem za enakopravno sodelovanje tudi do pomanjklji- vosti in zapostavljanja, naj gre za naključje ali za namero. In nič manj naravno, še več — potreb- no se nam zdi opozarjati na take pomanjkljivosti, tako kot na zgledne jezikovne rešitve; čim več je spodrsljajev, tem več mora biti opozoril. Na napakah naj bi se pač tudi kaj naučili. Označe- vati skrb za ohranitev in razvoj maternega jezika, te bistvene raz- sežnosti nacionalne samobitno- sti, za šovinizem je politikantska zvijačnost ali sprenevedanje ne glede na to, kdo in s kakšnimi nameni se loteva postavljanja te- ga kužnega znamenja. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga 7. Gledališčniki se izobražujejo ^Zveza kulturnih organizacij občine Piuj ima v svojem delovnem programu zajeto tudi izobraževanje tistih, ki se aktivno ukvarjajo z ljubiteljstvom na po- dročju kulture. Tako so pretekli konec tedna izvedli zanimiv seminar za režiser- je in igralce amaterskih skupin ter za mentorje gledaliških in recitatorskih krož- kov v osnovnih šolah. Udeležilo se ga je 48 igralcev in mentorjev. V dveh popoldnevih in enem dopoldnevu so se mentorji seznanili z meto- dami dela v osnovnošolskih gledaliških skupinah, z osnovami režije in dramati- zacije, o čemer sta predavali Mira Mijačevič in Branka Bezeljak Glazer iz ptuj- skega gledališča, igralci prosvetnih društev pa so slišali zanimivo predavanje člana Mestnega gledališča Ljubljanskega Sreča Špika o tehnikah igranja. Seminar je neke vrste začetni tečaj, na katerem pridobijo udeleženci osno- vna znanja s področja režije in igralstva in pomeni neke vrste pripravo za semi- nar na republiški ravni, za katerega je med amaterskimi igralci in režiserji prav tako veliko zanimanje. N. D. Dan šole Olga Meglič Danes in jutri bodo v osnovni šoli Olga Meglič potekale slovesnosti v po- častitev dneva osnovne šole. Tako bo drevi ob 17. uri slavnostna seja samou- pravnih organov šole, nato pa kulturni program in ogled spominske sobe druži- ne Meglič, ki so jo pred nedavnim prevzeli v varstvo učenci te šole od K.O ZZB NOV Olga Meglič. Jutri bodo s praznovanjem nadaljevali, saj bodo imeli v gosteh učence in učitelje iz osnovne šole v Koprivnici, ki so jim ob tej priložnosti pripraviti tudi pester kulturni program. Jutrišnje srečanje pa bo tudi priložnost za pogovor o nadaljnem sodelovanju kolektiva OŠ Olge Meglič v osnovno šolo Branka Jam- brešiča — Zrika, osnovne šole Sumadijski partizani Arandjelovac in VP 9937 Mostar. m« V ptujskem gledališču Člani ptujskega amaterskega gledališča so naleteli z Jovanovičevim aelom Življenje podeželskih playboyev v režiji Branke Bezeljak Glazer na precejšen odziv. Tako so nekatere organizacije združenega dela odkupile predstave Zc svoje zaposlene. Delavci TGA Kidričevo so si predstavo ogledali v torek, danes, v četrtek, pa bo ob 18.30 predstava za kolektiv Agisa. V tem mesecu bodo odi- grali še predstavo za kolektiv Emone Kmetijski kombinat Ptuj. N. D. Kvintet Oto Lesjak vabi vse rojake iz Hildna, VVuppertala, Kolna, Essna, Remscheida in drugih krajev na prireditev s proslavo za Dan republike, ki bo v soboto, 30. no- vembra od 19.00—1.00 ure v Burscheidu »Sporthalle Hilgen«. Prijatelji vesele glasbe in domače pesmi prisrčno vabljeni! j V sredo je bil cerkveni praznik »velika meša«, kot so po domače pravili ljudje, zato ni bilo problema z udeležbo. Na ta dan so se sesta- li na skupni seji člani krajevnih odborov OF in člani novoizvoljenih krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. Udeležba je bila povsod polnoštevilna. Oblast je bila povsod ločena od politike v skladu z na- vadili. V Nadolah so se sestali popoldne ob dveh. Sekretar Simon, ki je bil sedaj tudi predsednik, je najprej obudil spomin na dogodek na da- našnji dan, točno pred enim letom, 15. avgusta 1944. Takrat proti ve- čeru so se zbrali v Lojzovi kleti v Kupčinšeku (pri Kupčinjem vrhu). Najprej so popili nekaj kozarcev zunaj pred kletjo in zapeli. Takšen je bil na sploh običaj, in morda bi lahko postalo komu sumljivo, če tudi tokrat ne bi ravnali tako. Ko seje zmračilo, so se umaknili v klet. Od nekod se je nenadoma pojavil Joža v vermanšafterski uniformi, iz enakega blaga sešiti titovki na glavi in iz blaga izrezano in prišito rde- čo zvezdo. Cez ramo je imel obešeno »štajerko«, vendar tako, da je bila cev obrnjena proti tlom. Z njim je bil mlad fant v temni uniformi, tudi z rdečo zvezdo na titovki in z nemško hitrostrelko čez ramo. Joža ga je predstavil, da je to Tone, (bil je Franc Belšak ml.), ki jim je tudi obrazložil, zakaj so se zbrali. Tako so ustanovili prvi odbor OF za Na- dole. »Mnogo hudega, veliko strahu smo v tem času prestali, toda vse se je srečno končalo. Danes smo svobodni, danes po enem letu OF odbor predaja oblast svobodno in enoglasno izvoljenemu narodnoos- vobodilnemu odboru« je vzneseno govoril sekretar Simon. Potem se je vsedel in nadaljeval sejo kot predsednik NOO. Prva naloga tajnika je bila, da napišt;,zapi.snik o primopredaji in posebej zapisnik o prvi seji krajevnega NOO. Toda rranček še nikoli ni videl, kako izgleda zapisnik seje, še manj primopredajni zapisnik. Vendar ta zapisnik je bilo treba napraviti takoj. Bil je v zadregi, toda to mu ni pomagalo. »Kar bo pa bo« si je mislil in začel pisati tako, kot da bi v šoli pi- sal prosti spis. Napisal je: »Na današnji dan 15. avgusta 1945 so se v Nadolah št. 17 zbrali člani KOOF in KNOO. Prisotni so vsi člani obeh odborov. S tem so sklenili, da KOOF predaja posle KNOO Nadole ...« Prebral je to, kar je napisal. Nekoliko mu je bilo nerodno pred temi zrelimi možaki, ki bi mu vsi lahko bili najmanj očetje in nekateri so bili občinski mo- žje že pred vojno. Toda dejstvo, da so bili z napisanim zadovoljni, mu je vlilo poguma. Potem so skupno ugotovili, kaj naj bi predali, da je lahko tajnik nadaljeval z zapisnikom. Zapisal je: »KOOF predaja KNOO: 1. štampiljko, 2. delovodnik, 3. mapo z rešenimi okrožnicami, 4. mapo nerešenih okrožnic in dopisov ter go- tovino 70 din. S tem je primopredaja završena.« Zapisnik so podpisa- li na levi strani vsi člani OF odbora, na desni strani pa vsi člani na- rodnoosvobodilnega odbora. Tisti, ki so bili člani obeh, so pač podpi- sali dvakrat. Gotovino so predali brez blagajniške knjige, ki je KO OF še ni vodil. Do gotovine pa so prišli na ta način, ker je predsednik pri izda- janju raznih potrdil in priporočil pobiral od strank po en ali dva di- narja, daje bilo za znamke, saj drugega vira financiranja takrat ni bi- lo. Potrdil pa so ljudje rabili veliko. Vsak, ki je šel na banko marke za- menjat za dinarje, je moral prinesti potrdilo s točno navedenim zne- skom in zajgotovilom, da so marke resnično njegove. Tisti, ki so šli na Polje mlatit žito, so prav tako morali imeti potrdilo. V dneh pred »predajo poslov« pa se je v blagajni nabralo toliko gotovine zaradi tega, ker je moral predsednik izdati nad 30 potrdil tistim, ki so odha- jali v Savinjsko dolino obirat hmelj. Potrdila jim je zaračunaval po 2 din, saj bodo pri obiranju hmelja lepo zaslužili. Denar je spravljal v ročno blagajno, ki je bila v kartonski škatli, spravljena v omari. Kadar je bilo treba kupiti pisemske znamke, seje ta denar uporabil, brez evi- dence o »dohodkih in izdatkih«. Potrdila matičnih odborov OF so bila takrat nujno potrebna, ker ljudje še niso imeli osebnih izkaznic, gibanje prebivalstva je bilo del- no omejeno, zato je bil vsak, ki je kam potoval in ni imel potrdila, za- kaj in kam potuje, organom narodne milice sumljiv. Tajnika je potem še čakala naloga, da napiše zapisnik prve seje krajevnega NOO. Ker ni vedel, kako mora zapisnik izgledati, je ob priložnosti v Zetalah v skupni pisarni o tem vprašal nekdanjega tajni- ka Mraza, ki je bil sedaj »strokovna moč« trem KNOO. Mraz mu je nekoliko zviška odgovoril, da se on ne bi pustil izvo- liti za tajnika, če ne bi vedel, kako je treba napisati zapisnik. Franček je molče »požrl« zbadljivko. Pri tem je opazil, da je imel Mraz na mi- zi zapisnik ene od sej in gaje tedaj mimogrede prekril z drugim papir- jem. V pisarni so bili tudi vsi trije novopečeni tajniki KNOO — Neži- ka iz Dobrine, Nantek iz Zetal in Franc iz Cermožiš. Pogovarjali so se in izmenjevali prve izkušnje. Med razgovorom je Mraz za kratek čas odšel iz pisarne. To je Franček izrabil, dvignil tisti papir in v nekaj sekundah preletel prvo stran zapisnika. To mu je zadostovalo, da si je zapomnil, kaj je treb i v uvodu zapisnika zapisati. Potem mu noben zapisnik ni več delal te- žav. Tako so začeli narodnoosvobodilni odbori uradovati. AMNESTIJA Na tretjem zasedanju Avnoja, ki je postal začasna skupščina, je bil med drugim sprejet tudi zakon o amnestiji. Med prvimi pismi, ki so jih od okrajnega odbora OF Ptuj dobili novoizvoljeni NOO, je bilo napisano 16. avgusta približno naslednje: »Jav'ni tožilec za mant)orsko okrožje nam je naročil, da moramo javiti nemudoma naslove vseh tistih, ki so na podlagi amnestije prišli iz zaporov ali so se pred ljudsko oblastjo doslej skrivali. Ce gre za te- žje dokazane primere, je to treba posebej sporočiti. Take osumljence bo treba ponovno aretirati in zanje poslati prijave. Prosimo, da nam tozadevno poročate.« Prav tisti dan, ko je Franček dobil to pismo, seje pri njem oglasil Tonček, s katerim sta se poznala iz osnovne šole. V žepu je imel Poro- čevalca, kjer je pisalo o amnestiji. Rekel je, da se tudi on zanaša na- njo, zato se je prišel prijavit. Potem je pripovedoval, kako je že lansko jesen pobegnil iz nem- ške vojske, si doma uredil skrivališče in v njem preživljal dneve. Po- noči pa je tudi včsih odšel k deklini, na katero se je zanesel, da ga ne bo izdala. S tem je nadaljeval še po osvoboditvi. Tako domači kot drugi, s katerimi je prihajal v stik, so mu prinašali razne govorice, za- to je mislil, da je najpametneje, da se še ne prijavi. Posebno mu ni di- šalo, da bi bil mobiliziran v JA. ker je »vojske že sit«. »Da te ni sram! Nisi bil popisan kot vojni obveznik, nisi zajet pri pppisu prebivalstva, nisi volil, zavajal si ljudsko oblast, se pred njo skrival ...« mu je očital Franček. »Saj smo vendar domači in me ne boš tlačil v drek. Saj tu v Poro- čevalcu jasno piše, da tisti, ki ni ničesar zakrivil, se mu ne bo nič zgo- dilo« — je proseče našteval Tonček. Slednjič mu je le napisal potrdilo, da je od oktobra 1944 bil co- ma, se skrival, sicer pa živel pošteno. Na konci pa je napisal: »Samo- kritično priznava, da je nasedal sovražni propagandi reakcije, zato se doslej ljudskim oblastem ni prijavil. Prosimo, da se to upošteva.« Na- potil ga je na postajo narodne milice v Žetalah, kjer se naj javi s t ^m potrdilom. To je Tonček tudi storil, lam je moul \!