ŠTEVILKA
LETO XI 23. OKTOBER2015 CENA 1.60 EUR
Mozirje najlepši izletniški Zdravnica Irena Roščič:	Tereza Kesovija na
k ra j, So I ca vska pa no ra ms ka Juk^j imam več opravka s	p osi o vi I ne m ko ncertu d ušo
cesla naj pot	pravo medicino, česar sem	in pesem poklonila
zelo vesela"	poslušalcem v Mozirju
STRAN 6	STRAN 8	STRAN 12
Čestitke, Oglasi
i, RKjijtiMALK^Gl DAI ŠCA M'ülKIKHijl
Knill Mili dom Mo/.irje
iWSoWoi
V Agatha Christie
a Da
- /Uei fmlriinü
fUflOL iifl
L oktubcr ob i'/.i/O
ponmjifL-ir
2-1, uti riPii i-1ih iti.nn
m i ä
hl
I 13 El

ul'kl Is km\.
KiKov.run rtmi
i i.j.uu.i on ins Ii, Mi S^ai^JF. anKi PSEiT>n
MOŽNO« rtjuč FH I iKor
I
2
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Iz vsebine:
Tema tedna:
Več turistov prinese večji dobiček
in več vlaganj v razvoj.........................................4
Občina Luče:
Za vpise v zemljiško knjigo
občinam ni treba več k notarju.........................5
Zbor občanov v Solčavi:
Županja Prelesnikova z občani o izvedenih projektih, investicijah in načrtih.........................9
Golte, Logarska dolina:
9. mednarodna turistična
borza Natour Alps...............................................10
Tretja stran
Ljubno ob Savinji:
Po evakuaciji vseh sedem poškodovancev na varnem.............................. 11
Jamarska reševalna služba:
V Klemenškovem peklu vadilo 65 reševalcev iz petih držav............................ 11
Lokostrelstvo:
Tina Gutman bronasta z ekipo Slovenije ...........
. 20
Kronika:
Voznici čelno trčili zaradi izsiljevanja prednosti ........
. 22
Turizem raste in bo očitno še rasel
Turistična panoga še naprej podira rekorde. Število prihodov turistov v Slovenijo je bilo v prvih osmih mesecih letošnjega leta za dvanajst odstotkov višje kot v enakem obdobju lani, skupno število prenočitev turistov pa je bilo višje za osem odstotkov, pri čemer je bila rast nočitev tujih gostov 9-odstotna, domačih pa 7-odstotna. Slednji podatek ni pomemben samo za turizem, pač pa za celotno nacionalno ekonomijo, saj lahko na tej podlagi sklepamo na rast domačega povpraševanja tudi v drugih panogah.
V mesecu avgustu so v turističnih nastanitvenih objektih po Sloveniji zabeležili za 13 odstotkov več prihodov turistov in za devet odstotkov več njihovih prenočitev kot v avgustu 2014. Število prihodov domačih turistov je bilo višje za 16 odstotkov, število njihovih prenočitev za deset odstotkov, število prihodov tujih turistov pa je bilo višje za dvanajst in število njihovih prenočitev za osem odstotkov.
Skoraj tretjina, natančneje trideset odstotkov, vseh turističnih nočitev v avgustu so zabeležili v gorskih občinah, po slabo četrtino v obmorskih in zdraviliških občinah, desetino pa na območju Mestne občine Ljubljana. Število nočitev se je glede na lanski avgust v gorskih občinah povečalo za 17 odstotkov, v Ljubljani za 14 od-
stotkov in v obmorskih občinah za štiri odstotke, medtem ko je bilo v zdraviliških občinah približno enako kot v lanskem avgustu.
Zanimiva je tudi struktura omenjenih nočitev. V hotelih je bila ustvarjena skoraj polovica prenočitev turistov, v kampih slaba četrtina, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah sedem odstotkov, v apartmajskih in počitniških naseljih pa šest odstotkov. V kampih se je število nočitev glede na avgust 2014 povečalo za enajst, v hotelih pa za šest odstotkov.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v drugem četrtletju letošnjega leta zasebno potovala tretjina prebivalcev naše države, starih 15 ali več let. V tem obdobju so se prebivalci Slovenije odpravili na nekaj več kot milijon zasebnih potovanj, od tega je bilo dobri dve tretjini krajših (1-3 prenočitve) in slaba tretjina daljših. Tri petine teh potovanj je bilo v tujino, preostali dve petini pa na območju Slovenije. Tudi ti podatki govorijo o tem, da smo se očitno odlepili od dna večletne krize.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 43, 23. oktober 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
3
Tema tedna
USPEŠNA LETOŠNJA POLETNA TURISTIČNA SEZONA
Več turistov prinese večji dobiček in več vlaganj
v razvoj
Za letošnje poletje slovenski turistični delavci zadovoljno ugotavljajo, da je bilo uspešno. Vroče vreme z neprepogostimi padavinami, dober obisk turistov in posledično lep finančni izkupiček v občinah, kjer znajo delati s to panogo gospodarstva. Velik turistični potencial ima tudi Zgornja Savinjska dolina. Najbolj svež dokaz temu so visoka priznanja Turistične zveze Slovenije (TZS) v vseslovenski akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna. Občina Solčava je dobila priznanje za 1. mesto v kategoriji tematske poti in Občina Mozirje za 1. mesto v kategoriji izletniški kraji.
STEVILO NOČITEV OBČUTNO VEČJE
Dobro turistično sezono, zaznamovano z visokim obiskom turistov, so letos zaznale vse zgornje-savinjske občine. Poletna vročina
je napolnila kampe in pripomogla k dobremu obisku lokalno obarvanih prireditev. V občini Rečica ob Savinji se je število prijavljenih nočitev letos precej povečalo, s tem se je povečal tudi finančni priliv iz
Občina Solčava je prejšnji teden dobila priznanje TZS za 1. mesto v kategoriji tematske poti za Solčavsko panoramsko cesto - pot najlepših
razgledov. (Foto: IS)	I
f
Naša anketa
Ali prireditve v dolini prispevajo k razvoju turizma?
Zgornja Savinjska dolina se ponaša s številnimi tradicionalnimi turističnimi prireditvami. Njim so se skozi čas pridružile nove, tako športne kot kulturne in družabne. Organizatorji, v večji meri društva, v katerih delujejo prostovoljci, bolj ali manj uspešno privabijo nastopajoče, ki na njih poskrbijo za zabavo in sprostitev obiskovalcev. Kako obiskani so ti dogodki, je odvisno tako od akterjev, ki skrbijo za njihovo promocijo, in tudi od popularnosti nastopajočih oziroma sodelujočih. Prireditve pripomorejo k promociji kraja, ki jo nekateri za razvoj turizma znajo dobro izkoristiti. Kaj o tem menijo Zgornjesavinjčani?
Nataša Terbovšek Coklin, Nazarje
Flosarski bal je prav gotovo zaradi svoje tradicije in kakovosti že uveljavljena turistična prireditev, ki je trdno zasidrana na koledarju prireditev. Izpostavila bi tudi smučarske skoke za ženske na Ljubnem, ki vlečejo zlasti športne navdušence, in mednarodno srečanje starodobnikov. To promo-vira celotno dolino. Vsako leto ti organizirajo daljšo panoramsko vožnjo po različnih krajih. Na postankih so vedno na voljo tudi lokalne kulinarične specialitete ob zvokih lokalnih ljudskih godcev, tako da vsak udeleženec dobi popoln odmerek naše doline v pesmi, besedi, okusu in razgledu. In kar se mi zdi najpomembnejše, zaradi dobrih vtisov in prijaznih in odprtih domačinov se vračajo, ne samo kot udeleženci srečanja, ampak tudi kot turisti z družinami in prijatelji. To je tista prava turistična promocija, da damo ljudem občutiti dolino, ne pa, da so samo pasivni ogledovalci.
Patrik Rosc, Mozirje
V naši dolini je veliko prireditev, tako turističnih kot športnih, ki privabijo obiskovalce tudi iz tujine. Bolj kot prireditve v Mozirju so mi poznane lučke. Za njim lahko zagotovo zatrdim, da pripomorejo k razvoju turizma v občini. Lučki dan je namreč pripravljen tako, da vsak lahko najde kaj zase. Naš namiznoteniški turnir pa je že drugo leto pri-
A
vabil tekmovalce tudi iz drugih krajev Slovenije. Ti so s sabo pripeljali svoje navijače in družinske člane. Verjamem, da so se pri ogledu Luč ustavili tudi ob kakšni znamenitosti ali pri gostinskem ponudniku.
Tomi Stankovič, Gornji Grad
Čebelarski praznik postopoma pridobiva na veljavi, ki jo je imel v preteklosti. In medtem, ko so etnografske prireditve slabše obiskane, se večerne veselice ter žuri lahko pohvalijo z velikim številom obiskovalcev iz različnih krajev naše doline in širše. Tudi tekmovanja, ki jih naš klub (Ju-jitsu klub Samuraj op. a.) organizira, privabijo tako tekmovalce kot njihove navijače. Ti si ogledajo Gornji Grad in okolico ter se pomudijo v kakšnem gostinskem lokalu.
Marička Celinšek, Spodnja Rečica
Sama se pogosto udeležim turističnih prireditev, ki so v naši dolini. Zelo rada obiščem tako Solčavo in Luče kot tudi Ljubno in Šmihel nad Mozirjem, Gornji Grad in druge kraje po dolini. Seveda si ogledam tudi kakšno prireditev v domači občini. Ne morem mimo dejstva, da se organizatorji, ne glede v kateri občini se nahajajo, maksimalno potrudijo, da približajo utrip kraja obiskovalcem. Tovrstna odmevna prireditev na Rečici je poleg že tradicionalne Od lipe do prangerja še Lenar-tov sejem. Ta že vrsto let privablja tako sejmarje kot kupce iz različnih krajev Slovenije in tujine.
Jožica Rosenstein, Brezje
Z vidika gostinca se mi zdi, da prireditve, pa naj so to turistične ali športne, v naše kraje privabijo obiskovalce tako iz doline kot od drugod. Sama grem na tiste prireditve, ki me pritegnejo s programom in nastopajočimi oziroma novostmi. K tradicionalnim prireditvam se mi zdi, da morajo organizatorji vsako leto dodati kašen »sladkorček« oziroma novost, da bi privabile še več gostov. Festival športa, ki so ga pripravili rečiški športniki, je bila verjetno tista novost v občini, zaradi katere so v kraj prišli tudi tekmovalci, ki so se pozneje vrnili kot turisti.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
4 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Tema tedna, Iz občin
postavke turizem. Iz Občine Ljubno so sporočili, da so v letošnjem letu do vključno meseca septembra zabeležili okoli 6.000 nočitev. Predstavnik občine Radenko Tešanovic je podrobneje razložil, da je največ gostov prenočilo julija in avgusta, ko so beležili okoli 1.900 nočitev na mesec.
Tudi na Solčavskem so beležili precej več nočitev kot lani, ko je bilo poletje precej deževno. Iz solčavskega TlC-a so sporočili, da je bil tudi Center Rinka dobro obiskan, zelo pozitivni so bili odzivi obiskovalcev, ki so jih na TlC-u oskrbovali z informacijami o širši okolici. Zagotovo so turisti na Solčavskem z veseljem obiskali Solčavsko panoramsko cesto, ki je občini letos prinesla 1. mesto med slovenskimi tematskimi potmi.
V Nazarjah turiste prijazno sprejmejo v Muzeju Vrbovec, ki opravlja tudi nalogo TIC-a. Obisk pri njih je bil po besedah direktorice muzeja Barbare Šoster Rutar primerljiv z obiskom iz prejšnjih let.
Privlačno poletno turistično točko imajo tudi v Mozirju, to je Mozirski gaj, ki je po mnenju komisije TZS glavna zvezda mo-zirske občine. Privlačne prireditve parka cvetja v poletnem in jesenskem času namreč privabijo številne turiste.
VEČ TURISTOV, VEČJE POTREBE
Izjemen obisk kampov v občini Rečica ob Savinji je po opažanjih občinske uprave pokazal potrebo po razvoju dodatne turistične infrastrukture. Potrebno bo urediti pešpoti in kolesarske steze, si prizadevati za obnovo Tavčarjevega dvora, razmišljajo tudi o organizaciji dodatnih prireditev v poletnih mesecih za goste iz tujine.
Tudi v Gornjem Gradu imajo bogato kulturno dediščino, ki zagotovo privablja obiskovalce v njihovo občino. Občinska uprava se po besedah župana Stanka Ogradija trudi, da bi uredili trenutno nezadovoljivo stanje glede ponudbe organiziranega ogleda muzejskih zbirk. Kot pravi Ogradi, se zavedajo, da imajo kaj ponuditi domačim in tujim turistom, zato iščejo najbolj primerno rešitev za vzpostavitev dobre turistično informacijske točke v njihovi občini.
Na Občini Ljubno so lani pričeli uvajati spremembe, ki bodo uredile področje turizma in ponudile boljše možnosti tako turistom, ponudnikom turističnih kapacitet, ku-linarike in aktivnosti, kot tudi samim občanom. Tako so sprejeli odlok o turistični taksi, ki je stopil v veljavo letos maja, z oktobrom stopa v veljavo odlok o plovbi po reki Sa-
ta kuh'na«, na njej so imeli možnost ponuditi hrano. Tudi zasebniki ob panoramski cesti so po podatkih solčavskega TlC-a beležili večji obisk kapacitet in tudi večjo prodajo lokalnih izdelkov.
Tudi na Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu preko čebelarskega in drugih društev sodelujejo ponudniki domačih izdelkov, podob-
»Glavna zvezda je Mozirski gaj,« so Turistične zveze Slovenije za 1. mesto v
vinji. Občina organizira sestanke s ponudniki in se dogovarja o skupnih izboljšavah, skrbi za urejeno okolico, v ponudbi je tudi paketna ponudba obiska v občini, ki ponuja predstavitev flosarskega muzeja, Fašunove hiše, zgodovine kraja in organizacijo kosil pri njihovih gostincih.
PRIREDITVE PRINAŠAJO KONKRETNE FINANČNE UČINKE
Izrek, da smo turizem ljudje, je uresničen le, če imajo ljudje (domačini) tudi kakšno korist od turizma. Kakšen je izkupiček zasebnikov, ki delajo v turizmu v naši dolini, je težko natančno izvedeti. A na občinah so prepričani, da njihove lokalno obarvane prireditve niso le promocija kraja, ampak imajo tudi konkretne finančne učinke.
V Solčavi so letos izvedli kar nekaj prireditev: Festival gorskega lesa, Dnevi turizma na Solčavskem in Festival ovčje volne Bicka so bile večje prireditve, ki so bile v korist tudi zasebnikom. Vsaka prireditev je namreč dodatna ponudba gostom, ki so bivali pri zasebnikih. Na prireditvah zasebniki tudi sodelujejo, lepo priložnost so letos dobili na Festivalu ovčje volne, kjer je prvič potekala »Solčavska odpr-
zapisali za Mozirje v obrazložitvi kategoriji izletniški kraji. (Foto: IS)
no na Vrbovškem prazniku v Nazarjah, na Lučkih dnevih v Lučah, Flosarskem balu na Ljubnem in na Lenartovem sejmu, kjer zasebniki
OBČINA LUCE
ponujajo svoje artikle. Na Rečici ob pripravi sejma zaznavajo veliko zanimanje za sodelovanje, vendar vsi zainteresirani ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev za sodelovanje na tovrstnih prireditvah.
OBISK DOMAČINOV BI LAHKO BIL BOLJŠI
Lokalno obarvane prireditve, ki jih organizatorji pripravljajo v poletnem času, niso namenjene izključno turistom, čeprav po opažanjih organizatorjev domačini očitno pogosto mislijo prav to. Marsikje namreč zaznavajo slab obisk domačinov, pa vendar so organizatorji veseli vsakega domačega gosta.
Poleg tega je čas dopustov tudi dvorezen meč, domačini se namreč takrat odpravljajo na poletni dopust, ki ga ne morejo vedno uskladiti z domačimi prireditvami. Povečan obisk turistov pa je hkrati tudi dodatna obremenitev za domačine. Ti so se primorani prilagajati povečanim aktivnostim, možnemu hrupu v nočnem času in drugim obremenitvam, ki jih prinese velik obisk v kraju.
Tatiana Golob
Za vpise v zemljiško knjigo občinam ni treba več k notarju
Nedavno so na občini Luče pridobili digitalno potrdilo, s katerim je omogočen neposreden dostop do zemljiške knjige in vpis sprememb glede nepremičnin občine. Z novim načinom bo v proračunu ostalo kar nekaj evrov več. Po do sedaj veljavni zakonodaji so take posle opravljali le notarji in posebni pooblaščenci, stranka - občina pa je morala storitev plačati.
Spremembo je omogočil zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je spremenil 142. člen zakona o zemljiški knjigi. Racionalizacija sodi v okvir znižanja stroškov lokalnih skupnosti, ki ga je vlada obljubila januarja, ko je znižala povprečnino, ki jo nakazuje občinam.
S tem, ko bodo sami opravljali vpise v zemljiško knjigo, pravi direktor lučke občinske uprave Klav-dij Strmčnik, bodo pri vsakem vpisu prihranili okoli 40 evrov, kolikor je za tak posel zdaj znašal strošek pri notarju. Letno so imeli v občini Luče od 10 do 20 sprememb na nepremičninah. Občina Luče je pohitela in na ministrstvo za javno upravo poslala vlogo za potrebno digitalno potrdilo. Zaradi odmer občinskih cest in prenosa lastništva zemljišč, po katerih potekajo ceste, v last občine bo vpisov sprememb v zemljiško knjigo v prihodnje kar precej. Tako bodo s tem, ko bodo spremembe vpisovali sami, prihranili več sto, morda kdaj celo več tisoč evrov.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 5
Gospodarstvo
I
MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA 2015
Mozirje najlepši izletniški kraj, Solčavska panoramska cesta naj pot
V	Novi Gorici je bila 13. oktobra osrednja slovesnost ob zaključku tradicionalne akcije Turistične zveze Slovenije z imenom Moja dežela -lepa in gostoljubna. Mozirje je tokrat sodelovalo v kategoriji izletniških krajev, prejelo najboljše ocene in s tem postalo najlepši izletniški kraj v Sloveniji za leto 2015. V kategoriji tematskih poti se je najbolje odrezala Solčavska panoramska cesta.
GLAVNA ZVEZDA JE MOZIRSKI GAJ
Komisija je vsak kraj obiskala in ocenila dvakrat. V kategoriji izletniških krajev je letos sodelovalo kar 45 kandidatov, ki bi si lahko prislužili naziv najlepšega. Člani komisije so med ogledom Mozirja izpostavili urejenost kraja, od vstopa do izstopa. Krožišča so bila lepo urejena in ocvet-ličena, ekološki otoki za odlaganje smeti čisti. Pohvaljene so bile številne informacijske table z bogatimi vsebinami, urejene struge potokov, vzdrževan vodnjak in hiše s spominskimi ploščami pomembnih mož. Pohvaljeni sta bili tudi urejeni okolici pošte in gasilskega doma. Seveda pa so našli tudi pomanjkljivosti, ki še čakajo, da bodo odpravljene. Na prvem mestu je to lokacija Turistično informacijskega centra, ki ni na najbolj prikladnem mestu. V poročilo so zapisali, da na nove fasade čaka še par zgradb.
Mozirje je s tem uspehom znova dokazalo, da prebivalcem ni vseeno, v kakšnem kraju živijo. K večji urejenosti stanovanj, hiš in dvorišč pa gotovo pripomore tudi ocenjevanje urejenosti s strani domačega turističnega društva, kar je dodatna spodbuda.
V	obrazložitvi je bilo zapisano: »Glavna zvezda je Mozirski gaj, ki je dokaz, kako se lahko divje odlagališče smeti spremeni v cvetlični park. Turistično ponudbo dobro dopolnjuje bližina Gorsko - športnega centra Golte in velenjskega muzeja premogovništva. Mozirje je tudi odlično izhodišče za pohodništvo, kolesarjenje, ribolov in čebelarstvo.«
VELJA ZA POT NAJLEPŠIH RAZGLEDOV
Izmed 16 tematskih poti, ki so se potegovale za priznanje, so bile nominirane tri: Pot skozi Zalo, Pot kulturne in naravne dediščine Razkri-ški kot in Solčavska panoramska cesta. Prav slednja je pod sloganom »pot najlepših razgledov« najbolj prepričala komisijo in osvojila prvo mesto.
V	obrazložitvi je bilo zapisano: »Velja za pot najlepših razgledov in najbolj očarljivih visokogorskih kmetij. Tu so največje zvezde ovce oziroma bicke. 37 kilometrov in 20 nepozabnih postankov v Podolševi, Logarski dolini, Matkovem
in Robanovem kotu. Povsod vas spremljajo legende o pastirjih in zmaju Lintverju. Solčavsko kot destinacija odličnosti je dokaz, da imajo doline na koncu sveta, vrata v svet najbolj široko odprta!«
Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je ob podelitvi dejala, da so ponosni na prejeto priznanje, ki je obveza za nadaljnji trud v smeri traj-nostnega turizma na Solčavskem. Dodala je še, da si pri njih za razvoj turizma poleg občine prizadevajo vsi prebivalci, ne samo posamezniki,
Županja občine Solčava Katarina Prelesnik je dejala, da si pri njih za razvoj turizma poleg občine prizadevajo vsi prebivalci.
V minulem tednu so slovenski kmetje na zborovanjih v številnih večjih mestih opozarjali na težke razmere v kmetijstvu. Zaskrbljeni so predvsem zato, ker se težave večajo v večini kmetijskih panog, kar je prvič doslej in kar lahko pomeni, da bo ob nadaljevanju težav nemogoče izravnati razmere.
Na protestih je bilo zaznati, da velik del kmetov za nastale razmere krivi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sicer pa je bil namen protestov podati sporočilo o nujnosti ohranjanja domače pridelave hrane in lokalne oskrbe s čim
bodočnost pa vidijo v trajnostnem turizmu, ki bo prinašal rezultate tudi naslednjim generacijam.
Benjamin Kanjir, Marija Lebar, foto: Iztok Pipan
Priznanje za najlepši izletniški kraj je župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik sprejel s ponosom. Do zadnjega trenutka ni vedel, na katero mesto bo Mozirje uvrščeno.
krajšimi transportnimi potmi. Nadalje želijo kmetje poudariti pomen poštenega plačila za pošteno delo ter opozoriti na nepravično porazdeljen prihodek v verigi pridelave, predelave in trgovini.
Proteste kmetov, katerim bodo v primeru stopnjevanja težav sledile druge aktivnosti, organizirajo Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zveza kmetic Slovenije in Zveza lastnikov gozdov Slovenije.
TG
PROTESTI ZARADI TEŽKIH RAZMER V KMETIJSTVU
Kmetje zagotavljajo, da tokrat ne mislijo popustiti
6	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I
Gospodarstvo
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Praznovanje ob milijontem kavnem aparatu dopolnila humanitarna donacija
V oktobru so v nazarski tovarni BSH izdelali popolnoma avtomatski kavni aparat, ki je zaokrožil številko na milijon teh izdelkov. Ob jubilejni številki so pripravili slovesno prireditev, na kateri so spregovorili o zgodovini izdelka in o nadaljnjih načrtih. Posebno noto je dogajanju dala velikodušna donacija deset tisoč evrov v humanitarne namene. Ob tej priložnosti so se z majhno pozornostjo zahvalili vsem zaposlenim, ki so pripomogli k tolikšnemu številu kavnih aparatov.
PRVI MILIJON
Peter Eisermann, direktor tehničnega področja v Hišni aparati d.o.o. Nazarje in vodja tovarn znotraj Divizije CP (Consumer Products), je med drugim povedal: »Najnovejšega člana EQ.9 smo predstavili septembra na sejmu IFA Berlin. Zelo smo ponosni, da lahko skupaj z vami proslavimo milijonti aparat iz lastne proizvodnje.«
Vodja Divizije CP Rudolf Klotscher je dejal, da nazarski popolnoma av-
kompleksen, saj je sestavljen iz okoli 400 komponent.
Direktor tovarne v Nazarjah Matija Petrin je ob tem povedal: »Mi-lijonti izdelek je naš velik uspeh. Nihče ni verjel, da bomo v sedmih letih iz nič postali tretji največji proizvajalec kavnih aparatov za nemško tržišče. Za kompleten razvoj smo v tem obdobju namenili okoli 35 milijonov evrov, na projektu kavnih avtomatov je na lokaciji Nazarje zdaj zaposlenih skoraj
lednji dvomilijonti aparat izdelali v roku štirih let. Sedaj izdelajo okoli 250 tisoč kosov letno, v bodoče načrtujejo proizvesti 300 tisoč izdelkov te vrste letno. Kavni avtomati v Nazarjah postajajo nosilni program.
NADOMESTILI IZPAD RUSKEGA IN UKRAJINSKEGA TRGA
Nazarske kavne avtomate prodajajo na globalnem trgu, najpomembnejše pa je vseeno nemško, nizozemsko in severnoevropsko tržišče. Prodaja v Rusiji in Ukrajini je upadla za okoli trideset odstotkov, a so upad uspeli nadomestiti na drugih trgih.
»Za nami je težko leto. Veseli smo, da smo kljub težavam ostali v okviru poslovnih načrtov. Osta-
z razvojem bodo ostali konkurenčni.
Pričakujejo, da bo število zaposlenih v bodoče ostalo na enakem nivoju, kot je sedaj. To je v tako imenovani visoki sezoni okoli 1.300 in v nizki sezoni okoli 1.100 ljudi.
DONACIJA HUMANITARNIMA ORGANIZACIJAMA
Kot največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini ravnajo v BSH Hišni aparati Nazarje socialno in družbeno odgovorno. Dobro sodelujejo s številnimi organizacijami s področja kulture in športa ter s humanitarnimi organizacijami. V ta namen letno dajejo okoli 130 tisoč do 150 tisoč evrov.
Ob jubilejnem milijontem izdelku so se odločili, da podarijo visok znesek deset tisoč evrov dvema
Na slovesnosti so bili poleg vodstva podjetja, gostov in prejemnikov donacije prisotni številni zaposleni, ki so veliko doprinesli k temu, da je bilo izdelanih
milijon kavnih aparatov. (Foto: Marija Lebar)
tomatski kavni aparati zavzemajo tretje mesto na nemškem trgu in poudaril, da je jubilejni dosežek rezultat timskega dela.
ZA RAZVOJ 35 MILIJONOV EVROV
S programom avtomatskih kavnih aparatov so v Nazarjah startali poleti 2008, ko so začeli s proizvodnjo popolnoma avtomatskega kavnega aparata EQ.7, ki je predstavljal enega njihovih najzahtevnejših razvojnih projektov v zadnjem desetletju. Aparat je izredno
300 ljudi, na lokaciji v Traunreutu (Nemčija) pa še dodatnih 200.«
NASLEDNJI MILIJON V ŠTIRIH LETIH
Program kavnih avtomatov so v letih nadgrajevali in lani trgu ponudili vgradni popolnoma avtomatski aparat, letos so izdelali serijo EQ.9 in aparat Bosch Vero Aroma. To so visoko kakovostne naprave višjega cenovnega razreda in z visoko dodano vrednostjo.
V tovarni računajo, da bodo nas-
li smo na ravni lanskega leta, to je okoli 8 do 9 milijonov evrov prihodka in nekaj manj kot 7 milijonov izdelkov,« je dejal Petrin.
SAMO RAZVOJ ZAGOTAVLJA KONKURENČNOST
Glavna skrb je za lokacijo v Nazarjah poiskati pravo strukturo izdelkov in zaposlenih ter zagotoviti delo za zaposlene, je še povedal direktor in pristavil, da je njihov fokus razvoj novih proizvodov, med katerimi bo tudi kavni aparat, kajti samo
humanitarnima organizacijama v dolini. Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline in župnijska Karitas Mozirje-Šmihel sta dobili vsako po pet tisoč evrov.
Za velikodušno nakazilo sta se na prireditvi zahvalila predsednica območnega združenja RK Ana Kladnik in mozirski župnik Sandi Koren. Tako Kladnikova kot Koren sta zagotovila, da bodo darovani znesek namenili za lajšanje stisk najpotrebnejših.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 7
Intervju
IRENA ROŠČIC, ZDRAVNICA V AMBULANTI NA LJUBNEM OB SAVINJI
»Tukaj imam več opravka s
■ • •	v
pravo medicino, cesar sem zelo vesela«
np
m
P
Irena Roščic: »Načrtovana sprememba mreže nujne medicinske pomoči je popolnoma zgrešena in prav je, da je sedaj vse na čakanju.«
(Foto: ŠMS)
Od februarja v ambulanti na Ljubnem ob Savinji dela zdravnica Irena Roščic iz Žalca. Po letih službovanja v Celju, Preboldu in Žalcu se je odločila, da zamenja okolje in prevzame lju-bensko ambulanto, kjer ima trenutno 1.100 pacientov.
-	Zakaj ste se odločili, da ambulanto v mestu zamenjate za podeželje, katerega se marsikateri zdravnik brani?
Prišla sem iz Celja, kjer sem v isti ambulanti delala dvanajst let. Zdelo se mi je, da je po toliko letih prišel čas, ko je dobro zamenjati delovno mesto, predvsem v dobro pacientov. Mogoče se sliši čudno, ampak po toliko letih postaneš že preveč rutiniran in včasih že na vratih veš, kaj je s pacientom, in to je nevarno. Zato je zamenjava dobra.
Drugi razlog za odhod iz Celja je bil, da se je vzdušje v hiši spremenilo. Čeprav sama nisem imela nobenih konfliktov, je postalo obremenjujoče in rekla sem si, da grem poskusit še v drugo okolje in obrnem nov list in za to odločitev mi ni žal.
-	Kako se počutite na Ljubnem, je bil začetek težak?
Tukaj se počutim dobro in sem vesela, da
sem se odločila za spremembo. Mentaliteta ljudi je drugačna, zelo zanimivo mi je zdraviti ljudi, ki so bolj življenjsko naravnani. Ljudje tukaj delajo, da preživijo, delajo od »jutra do sutra«, od otroštva do pozne starosti.
Tukajšnji ljudje veliko delajo zunaj, na polju, v gozdu in ne le v službi, in to se kar pozna, so bolj zdelani. Statistika obolenj je tukaj zelo drugačna od mesta, pa tudi odnos do življenja je drugačen. Način življenja je bolj umirjen in tudi sama sem postala bolj sproščena, kar je super.
-	Katerih obolenj in težav imajo vaši pacienti tukaj več, kot so jih imeli v mestu?
Na tem področju sem opazila, da je veliko več resnih degenerativnih sprememb na velikih sklepih, kar je posledica težjega fizičnega dela. Kar je zaskrbljujoče, je veliko kožnega raka, predvidevam, da prav tako zaradi dela na soncu, saj ljudje kar pozabijo na zaščito izpostavljenih delov telesa.
Srčno žilne bolezni so v povprečju. Je tudi manj povišanega holesterola kot v mestu, kar me je presenetilo, saj vsi odkrito priznavajo, da uporabljajo domačo svinsko mast. Mogoče je tudi malo manj stresa.
-	Kako pa je z uporabo prepovedanih drog. Ste se tukaj že srečali z njo?
Celjska regija je precej obremenjena z uporabo psihoaktivnih stvari, zlasti trdimi drogami ter uporabo uspaval in pomirjeval, katere ljudje zelo radi iztržijo na recept. Tega na tem področju ni toliko. Uporaba pomirjeval ni visoka, pa tudi z uporabnikom prepovedanih substanc se doslej nisem srečala niti v ambulanti niti v dežurstvu, kar je dober podatek. So me malce opozorili na pretirano uporabo alkohola, preden sem prišla na to delovno mesto, ampak ne bi rekla, da je zloraba alkohola kaj večja kot kje drugje.
-	Ste vnaprej še dobili kakšen nasvet oziroma so vas vaši nekdanji kolegi na kaj opozorili?
Vnaprej so mi moji kolegi tudi povedali, da se bom tukaj malo več srečevala s pravo medicino, da bom opravljala manjše posege na terenu, kar je res, in to je dobro. V prejšnji ambulanti sem zaradi bližine bolnišnice večino pacientov pošiljala tja, tukaj pa zdravniki marsikaj uredimo tudi sami.
-	Kakšni so vaši pacienti, odprti, zadržani, se težko navajajo na spremembo in kakšna je njihova skrb za zdravje?
Ob prvem stiku so bili pacienti bolj redkobesedni, sedaj se odpirajo in dobro sodelujemo. Ljudje tukaj skrbijo za svoje zdravje kar dobro. Časa za rekreacijo nekaterim prav gotovo zmanjkuje, veliko pa naredijo zase s pridelavo lastne hrane.
-	Referenčne ambulante zaenkrat še nimate, jo lahko kmalu pričakujemo?
Referenčno ambulanto si želim in je v načrtu. Prej bo potrebna prenova prostorov v zdravstveni postaji, saj je potreben poseben prostor za referenčno ambulanto. V kolikor pa bi ponovno zaprosila za mentorstvo za specializante družinske medicine, bi tudi specializant potreboval svoj prostor. Vse pa je odvisno od prostorov.
-	Delali ste v mestu v neposredni bližini bolnišnice in sedaj na podeželju, daleč od nje. Na ta način lahko ocenite, kako ponesrečen je bil pripravljen pravilnik mreže nujne medicinske pomoči.
Načrtovana sprememba mreže nujne medicinske pomoči je popolnoma zgrešena in prav je, da je sedaj vse na čakanju. Tukaj so razdalje velike in tričlanska ekipa v prehospitalni enoti potrebuje veliko časa, da pride do pacienta in ga oskrbi, nato po potrebi še odpelje do bolnice. Delovna komisija zelo slabo pozna razmere na terenu in stanje bi se zelo poslabšalo na podeželju.
Problem je tudi delo v nujni medicinski pomoči in na terenu, saj ob odhodu na teren ostane dežurna ambulanta zaklenjena, težavno pa je tudi usklajevanje ambulante in dežurstva. Zaradi odhoda na teren, pacienti v ambulanti čakajo, ampak drugače ne gre, saj nas ni dovolj. Delo v nujni medicinski pomoči in redno delo bi bilo potrebno ločiti, da bi bilo delo varno za paciente.
-	Več kot očitno je, da ste na Ljubnem zadovoljni, prav tako tudi v novem kolektivu.
V novem kolektivu se počutim dobro. Z zdravnico Podbregar Marševo sva delali skupaj v Preboldu, s Klemnom Pozničem in Svjetlano Divjak Kneževic smo bili sodelavci v Celju, tudi zdravnika Bojana Leskovška sem prej že srečevala, tako da sem prišla v tako rekoč znano okolje. Odnos s patronažno sestro v ambulanti, Angelco Šuster in sestro Majo Naraločnik pa je odličen. Na delo vsak dan prihajam z veseljem. Med vožnjo iz Žalca pa sem letos spremljala vse letne čase in mi ni odveč.
ŠMS
8 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Iz občin, Ljudje in dogodki
ZBOR OBČANOV V SOLČAVI
Županja Prelesnikova z občani o izvedenih projektih, investicijah
in načrtih
V dvorani Zadružnega doma v Solčavi je v petek, 9. oktobra, županja Katarina Prelesnik sklicala zbor občanov. Na dnevnem redu je bila predstavitev izvedenih projektov, investicij in načrtov. Priložnost so izkoristili še za predstavitev Dušana Šerka iz zavoda GenezaEko Gea o malih komunalnih čistilnih napravah.
ZNATNO ZMANJŠANJE SREDSTEV PRORAČUNA
Županja je uvodoma povedala: »Leto dni je minilo od volitev in upam, da kljub težkim časom opravičujemo vaše zaupanje in izpolnjujemo obljube. Finančna sredstva so se občutno zmanjšala. Zmanjšala so se investicijska sredstva po 23. členu iz 200 tisoč evrov izpred
dveh let na 50 tisoč letos. Kljub temu smo letos uspeli realizirati kar nekaj investicij. Najbolj sem ponosna na naše zmanjšanje dolgov, na zamenjavo kreditov za ugodnejše s soglasjem ministrstva za finance, na uspešen dogovor z računskim sodiščem, ki kljub negativnemu mnenju glede zadolževanja v obdobju 2009 do oktobra 2014, razume naše težave in nam pomaga pri odpravljanju napak.«
ČIŠČENJE IN ODVAJANJE ODPADNIH VODA
Prelesnikova je spregovorila o nameravanih ukrepih občine v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, kar bi moralo biti urejeno do konca leta 2017. Ker po vsemu sodeč ta termin ne bo uresničljiv, je v pripravi nova uredba. Predlog predvideva, da bi bile zgrajene čistilne naprave do 50 PE do leta 2021, od 50 do
500 PE pa celo do leta 2027. Toda v Solčavi ne bodo čakali, zato so že poiskali podjetje, ki bo pregledalo stanje v občini in pomagalo poiskati ustrezne rešitve tam, kjer javna kanalizacija ni dostopna. Županja je dodala, da so se z občinskimi svetniki že pogovarjali o občinskem razpisu za sofinanciranje malih čistilnih naprav v prihodnjem letu.
NE ZASPATI NA LOVORIKAH
Urejanje cest je eno od perečih področij. Upajo, da bo v prihodnjem letu možna prijava na kak razpis za sofinanciranje. Županja Prelesnikova se je dotaknila tudi turizma: »Na turizmu in na preteklih lovorikah ne smemo zaspati. Veliko je postorjenega, tu so zgodbe, poti, muzej v župni-
šču, tu je Rinka, imamo Logarsko dolino in mi ljudje smo tisti, ki moramo sedaj poskrbeti in promovirati vse to. Pri tem je potrebno sodelovanje vseh - od občanov pa do občinske uprave.«
PLAZ, PROD IN POPLAVNA VARNOST
V razpravi so imeli prisotni kar nekaj vprašanj. Zanimale so jih rešitve na konkretnih odsekih cest. Prihaja jesensko deževje, potrebno bi bilo očistiti strugo Savinje. Kdo lahko odvaža prod? Povprašali so tudi, kako, kdaj in če sploh se bo nadaljevala sanacija Macesnikovega plazu.
Na nekatera vprašanja so razpravljavci takoj dobili odgovore. To sredo pa so dočakali že preloženi obisk ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, ki je prišla v Solčavo prav zaradi Macesnikovega plazu. Več o tem prihodnjič.
Marija Lebar
Bosta zvišani stopnji DDV-ja postali stalnica?
Ekonomsko-socialni svet je na redni seji obravnaval vladni predlog o tem, da bi začasno zvišani stopnji DDV, 22 in 9,5 odstotka, postali stalnica. Tako gospodarstveniki kot sindikati se takšnemu predlogu upirajo, saj naj bi med drugim zaviral gospodarsko rast.
Majhen dolg lahko prinese velike stroške izvršbe
Majhni davčni dolžniki se pogosto ne zavedajo, da jih lahko dolg v višini 10 evrov stane vsaj dvakrat več. Zato Finančna uprava RS poziva davčne zavezance, da čim prej poravnajo svoje obveznosti in se tako izognejo stroškom davčne izvršbe, ki pogosto presegajo sam dolg. Zavezanec z dolgom 10 evrov ob izvršbi namreč plača še stroške, ki pa znašajo tudi 25 ali več evrov.
Nič več prednosti za preživninske terjatve
Preživninske terjatve nimajo več neomejene pravice do prednostnega poplačila iz izkupička za nepremičnino. Tako je odločilo ustavno sodišče, ki je razveljavilo zakon o izvršbi in zavarovanju v delu, ki določa vrstni red poplačila upnikov iz zneska, dobljenega v postopku izvršbe na nepremičnine.
11.300 podpisov prispevali Slovenci
Spletno peticijo Stop TTIP proti prostotrgo-vinskima sporazuma med EU in ZDA (TTIP) ter med EU in Kanado (Ceta) je podpisalo že več kot tri milijone ljudi. Preko 11.300 podpisov je prišlo tudi iz Slovenije, po Evropi pa se nadaljujejo organizirani protesti proti dogovarjanjem korporacij z državami, ki že dolge mesece potekajo v največji tajnosti.
Plače slovenskih učiteljev še vedno zamrznjene
Evropske statistike kažejo, da se plače učiteljev po 23 evropskih državah po nekajletnem stagniranju počasi zvišujejo. Še vedno pa velja zamrznitev plač v šestih državah, med njimi je tudi Slovenija.
TG
V_J
V razpravi so imeli občani kar nekaj vprašanj. Nekatere odgovore pa je dal obisk ministrice za okolje in prostor to sredo. (Fotodokumentacija Občine Solčave)
9 Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015
Gospodarstvo, Iz občin
9. MEDNARODNA TURISTIČNA BORZA NATOUR ALPS NA GOLTEH IN V LOGARSKI DOLINI
Največji poslovno-turistični dogodek v regiji
Osrednji del borze turističnih destinacij pohodništva in kolesarjenja je potekal v hotelu Golte. (Foto: Marko Lenarčič)
Podjetje Toleranca marketing in gospodarsko interesno združenje Pohodništvo in kolesarjenje sta ob podpori Slovenske turistične organizacije in Savinjsko-Šaleške območne razvojne agencije organizirala borzo aktivnega oddiha v hotelih na Golteh in v Logarski dolini. Gostom borze Natour Alps so pripravili dve študijski turi, polni aktivnih dogodivščin in slovenskih kulinaričnih dobrot.
V osmih letih se je borze aktivno udeležilo več kot 170 predstavnikov tujih specializiranih agencij, samo letos pa je gostila 50 novih tujih gostov, zainteresiranih za aktivne športne programe v Sloveniji, in udeležencev iz Slovenije.
Veliko zanimanje so organizatorji doživeli tudi s strani slovenskih turističnih podjetij, ki nudijo programe aktivnega oddiha v naravi. Zgodnja prijava na poslovno borzo je pritegnila kar 30 odstotkov več razstavljavcev kot lani, kar organizatorji pripisujejo predvsem uspešni izvedbi lanskega dogodka in ved-
no večji prepoznavnosti Slovenije na evropskem trgu.
Na strokovni konferenci so predstavili primere dobrih praks doma in v tujini ter trende v ponudbi aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Dogodek je bil organiziran tudi s pomočjo drugih turističnih akterjev tega območja.
Kot je povedal Marko Lenarčič, direktor podjetja Logarska dolina, so
se v četrtek, 15. oktobra, zbrali v gradu Vrbovec, si gledali nazarski Muzej gozdarstva in lesarstva ter se okrepili v tamkajšnji restavraciji.
Naslednjega dne se je v hotelu na Golteh zbralo 26 domačih ponudnikov in 24 tujih agentov (iz Nemčije, Avstrije, Italije, Francije, Poljske, Češke, Slovaške, Rusije, Hrvaške in Slovenije), ki so izmenjevali informacije ter se dogovarjali o bo-
dočem morebitnem sodelovanju.
V soboto so se tuji agenti podali na spoznavanje regije z domačimi vodniki v dveh skupinah. Ena se je na pot podala s kolesi in rafti, druga je spoznavala glavno turistično ponudbo z interpretativnim vodenjem. V sklopu aktivne študijske ture pod krovnim imenom Aktivni pobeg v slovenske naravne parke je 15 udeležencev z vodniki kolesarilo po pobočjih Golt, izkusilo rafting na Savinji, lokostrelstvo in se navduševalo nad razgledi Solčavske panoramske ceste. Preostali udeleženci so se odločili za Senzorič-no spoznavanje Savinjske in Šaleške doline. V termah Topolšica so se razgibali s tibetanskimi vajami, nadaljevali s senzoričnim spoznavanjem Velenja, obiskom Muzeja premogovništva Slovenije, nato pa svoje čute prebujali še v neokrnjeni naravi Logarske doline, kjer so se pomerili v etno-fletno igrah. Obe študijski turi sta se končali v hotelu Plesnik v Logarski dolini.
Jože Miklavc
PROJEKT MEDGEN BORZA REČICA OB SAVINJI
V času delovanja več kot 160 aktivnosti
V Medgen borzi so med drugim izvajali tečaj uporabe tabličnega računalnika. (Fotodokumentacija Medgen borze)
Sredi letošnjega junija se je uradno zaključil tri in pol mesece trajajoči projekt Medgen borza. V čez-mejno sodelovanje je bilo vključenih več partnerskih lokalnih skupnosti, med njimi Občina Rečica ob Savinji. Kakšna bo nadaljnja pot tega projekta? O omenjenem so v začetku oktobra govorili na seji rečiš-kega občinskega sveta, saj bo potrebno poiskati tako ustrezno organizacijsko obliko, v kateri bo delovala Medgen borza, kot tudi ustrezne vire financiranja.
Občina je v okviru projekta obnovila stavbo nekdanje rečiške hranilnice. V prenovljenih prostorih se morajo načeloma še naslednjih pet let izvajati aktivnosti, kot so bile navedene v prijavnici na projekt.
Župan Vinko Jeraj je ob tem povedal, da na občini iščejo najboljše možnosti za nadaljnji obstoj in delovanje Medgen borze, ki deluje v okviru občinske uprave. Teža-
va je v tem, ker se občina kot taka ne more javljati na ustrezne državne razpise. Zaželeno pa je, da se z oblikami, kot so jih izvajali v centru, občina prijavlja na sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Ta bodo predvidoma razpisana šele konec tega ali v prihodnjem letu.
Občinska uprava je izvedla več informativnih pogovorov, med drugim so se posvetovali v podjetju Envirodual, ki je skrbnik sklenjene pogodbe za izvedbo projekta. Tu so predlagali, da se s spremembo pravne oblike počaka do oddaje vseh poročil o izvajanju projekta.
Svetniki so v gradivu dobili poročilo o dosedanjem delu Medgen borze, ki ga je na seji predstavila Urška Selišnik, organizator mreže. V dobrih treh mesecih do zaključka projekta je bilo izvedenih 13 večjih prireditev, 52 varstev otrok in preko sto ostalih aktivnosti. To je številka, za katero je v začetku delovanja marsikdo, tudi nekateri svetniki, dvomil, da jo bo mogoče uresničiti.
Na seji so se prisotni izredno pozitivno izrazili glede izvedbe programa in Urški Selišnik izrekli vso pohvalo. Hkrati so se rojevale pobude, kakšne vsebine bi bilo mogoče še izvajati. Tako je na primer svetnik Jure Kolenc predlagal, da bi pripravljali klepet ob kavi za tiste starejše občane, ki nimajo prevoza. Te bi na srečanja lahko vozil šolski kombi. O nadaljnjih korakih bo tekla beseda na prihodnjih sejah sveta.
Marija Lebar
10	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I
Organizacije
GASILSKO POVELJSTVO OBČINE LJUBNO
Po evakuaciji vseh sedem poškodovancev na varnem
V stavbi Osnovne šole Ljubno ob Savinji je izbruhnil požar, in sicer v garderobi stare telovadnice. Alarmirani so bili operativni člani prostovoljnih gasilskih društev Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina, ki so požar kmalu pogasili. Kot je poročal ravnatelj Rajko Pintar, je bilo potem, ko so prešteli uspešno evakuirane, ugotovljeno, da je v objektu ostalo sedem oseb.
Na takšnih predpostavkah je temeljila gasilska vaja. Naloga članov PGD Ljubno ob Savinji je bila pogasiti ogenj, operativci PGD Okoni-na so varovali pred širjenjem ognja na bližnje objekte, PGD Radmirje je izvedlo evakuacijo, pregledalo prostore, bolničarji pa so oskrbeli ponesrečence. Na vaji so gasilci uporabili vozila in ostalo potrebno tehniko ter opremo, tudi dihalne aparate.
Krajši povzetek o izvedbi vaje je pred zbranimi gasilci in gosti na koncu podal poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Slavko Bric. Dejal je, da je bila vaja dobro opravljena. Natančna analiza bo narejena naknadno in jo bodo podrobno obravnavali na sestanku poveljstva zveze.
Bric je gasilcem položil na srce, kako so za uspešno delovanje v gasilstvu pomembna izobraževanja, in poudaril: »Seveda je potrebno poznavanje teorije, a najpomembnejše so va-
je, vaje in še enkrat vaje ...«
Poveljnik občinskega poveljstva Ljubno in vodja tokratne intervencije Marjan Jarnovič je izrekel zahvalo in pohvalo sodelujočim gasilcem. »Kljub temu, da smo pred vajo pripravili natančen elaborat poteka, so se na sami intervenciji pojavile okoliščine, ki so zahtevale kar nekaj improvizacije. Posebej veseli dejstvo, da so gasilci znali odreagirati položaju
primerno,« je bil zadovoljen Jarnovič.
Z besedami zahvale in pohvale so zbrane nagovorili tudi župan Franjo Naraločnik, poveljnik štaba civilne zaščite Bogomir Trbovšek in ravnatelj osnovne šole Rajko Pintar. Slednji je povedal, da mora imeti vsaka šola načrt evakuacije v primeru nesreče, vsako leto pa na Ljubnem opravijo tudi ustrezno vajo.
Marija Lebar
MEDNARODNA VAJA JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE NAD LOGARSKO DOLINO
V Klemenškovem peklu vadilo 65 reševalcev iz
petih držav
Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije je 10. oktobra organizirala mednarodno jamarsko reševalno vajo v Klemenškovem peklu, v bližini izletniške kmetije Klemenšek nad Logarsko dolino. Sodelovalo je 65 reševalcev iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Madžarske ter Slovenije. Prikaz reševanja »ponesrečenca« iz jame je potekal iz globine 350 metrov.
Pri raziskovanju brezna je po scenariju vaje prišlo do nesreče. Jamarju se je odlomil oprimek pri prostem plezanju in je posledično padel pet metrov globoko. Pri tem je utrpel odrgnine, možno poškodbo hrbtenice in notranje krvavitve v predelu trebuha.
Po klicu na številko 112 je dežurni z regijskega centra za obveščanje aktiviral najbližji regijski center jamarske reševalne službe. V tem primeru je bil to velenjski center, nato ostali. Po potrebi se na pomoč pokliče tudi bližnje države.
Člani jamarske reševalne službe so ob 8. uri, ob prihodu zavarovali območje in posta-
vili štab ter bazo. Vodja intervencije je določil naloge reševalnim skupinam. V jamo se je najprej spustila oskrbovalna, za njo ekipa, ki je napeljala jamski telefon. Sledile so ji ostale skupine. Na tokratni vaji sta sodelovala dva zdravnika.
Jama je bila z vsemi manevri opremljena sredi dneva. Zatem so začela potovati nosila in bila v šestih urah zunaj. Potek nosil je potekal tekoče. »Poškodovanec« (določen reševalec) je povedal, da se je počutil udobno in da mu je bilo dovolj toplo. Konstantna temperatura v tej jami je 10 °C. Po telesu so mu napeljali grelec, imenovan hobotnica, saj ima štiri lovke, ki se napeljejo po udih.
Cilji takšne vaje so skrajšati čas aktiviranja reševalcev, realizirati transport nosil, izboljšati pripravljenost in usposobljenost reševalcev ter izboljšati delovanje logističnih skupin.
Mateja Mazgan
Nosila so bila od začetka vaje v šestih urah zunaj. (Fotodokumentacija JRS)
I
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 11
Kultura, Organizacije, Čestitke, Oglasi
POSLOVILNI KONCERT TEREZE KESOVIJE
Dušo in pesem poklonila poslušalcem v Mozirju
Tereza Kesovija je prejšnjo soboto dušo in pesem poklonila poslušalcem v polni dvorani mo-zirskega kulturnega doma, kamor so jo prišli poslušat oboževalci od blizu in tudi od zelo daleč. 77-le-tna hrvaška pevka se je na zadnji turneji poslovila tudi od svojih zvestih privržencev iz Zgornje Savinjske doline.
Tereza je s svojim šarmom, spremljevalnim parom vrhunskih glasbenikov in še vedno izjemnim glasom osvojila ljubitelje dalmatinske glasbe. Čeprav je dala vedeti, da je v zadnjih letih prestala težke trenut-
ke zaradi zdravstvenih težav, ni pozabila povedati in pokazati, da živi in žari od sprejemanja navdušencev, »prijateljev starih« in vseh, ki so jo v njenem boju z boleznijo podpirali.
Toliko iskrenosti, izražene ljubezni do zgodb življenja, zapetih tudi na velikih evropskih odrih, prestižnih opernih in koncertnih dvoranah, najbrž že zlepa ni bilo posredovane od umetnice za svoje drage ljudi kot tokrat v Mozirju. V naročje so ji nekateri položili cvetje, stisnila se je k ljudem in solznih oči povedala, zapela, da je vsega enkrat
konec, da se življenje kot narava spremeni, pride jesen in zima opravi svoj »hladen posel«. Na pomlad, ko se narava spet budi, pa nas vseh več ne obudi. A ostala bo pesem, ostal bo spomin na plemenitost ljudi, vseh, ki so ljubili in nazadnje vsi odšli. Skoraj pretresljivo, ganljivo, a dostojanstveno slovo torej.
Jože Miklavc
Tereza Kesovija se je prišla poslovit tudi od Zgornjesavinjčanov.
(Foto: Jože Miklavc)
ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI
Ogledali so si zadrževalni jez in Porschejev muzej
V soboto, 3. oktobra, so se člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki podali na strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, kjer so si ogledali veliki zadrževalni jez v dolini reke Malte ter Porschejev muzej v Gmündu.
Slikovita dolina ponuja prelepe razglede na okoliške gozdove, slapove in planine, prav tako tudi 14 km dolga cesta, ki se skozi predore in mostove dviguje do višine 1.900 metrov nadmorske višine, kjer je veliki zadrževalni jez in rezervoar vode. Jez, ki je visok 200 m in širok 626 m, na razdalji 4,5 km zadržuje 200 milijonov kubičnih metrov vode kar zadostuje kapaciteti 577 milijonov kWh električne energije. Ogled jezu je bil edinstvena in svojevrstna izkušnja za vse udeležen-
ce ekskurzije, ki ni nobenega pustil ravnodušnega. Poslastica za vse lastnike starodobnih vozil pa je bil ogled modelov avtomobilov znam-
ke Porsche v muzeju v Gmundu, kjer je bil izdelan prvi porsche.
Okrog 70 udeležencev je sproščeno uživalo v ogledih ter druže-
nju in na koncu ponovno ugotavljalo, da je bila udeležba na ekskurziji pravilna odločitev.
Lojze Gluk
Člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki na ekskurziji pri zadrževalnem jezu v dolini reke Malte (Foto: Lojze Gluk)
i Dodatne muttimedfjske vsebine la bralce Savinjskih novic vsak petek na www,sq vinjske. com
I
12
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Zgodovina in narodopisje
Velika beseda (11)
s* ■
Piše: Aleksander Videčnik
Recitacijska skupina se je redno pomlajevala, vedno je bilo dovolj delavoljnih mladih. Tiste čase ni bilo proslave v Mozirju, na kateri ne bi nastopali tudi recitatorji, sicer pa tudi pri drugih kulturnih nastopih niso manjkali. Spomniti velja, da je bil delež nastopov izredno velik tudi ob raznih razstavah v galeriji mozirske knjižnice. Veliko so nastopali v okviru prireditev ob odprtju Savinjskega gaja. Ob srečanjih z raznimi gosti, ki so prišli nastopat v Mozirje, so recitatorji opravili svoje kulturno poslanstvo. Lotili so se celo dramske recitacije pod vodstvom Antona Veneka.
Helena Kojc mi je o tem veliko pripovedovala. Potarnala je, da so bili problemi, ko je bilo treba na oder spraviti fantovsko zasedbo. Fantje se pač niso radi udejstvovali pri recitacijah. Večkrat so pripravili samostojne recitale, pogosto pa so sodelovali skupaj z zborom prosvetnega društva, z zborovodjem Antonom Acmanom. Včasih je bila skupina recitatorjev močna, tudi do 25 recitatorjev je nastopalo. Mladi so se lotili vsestranske umetniške besede - včasih je bila bolj domača, včasih pa je bilo besedilo bolj zahtevno, kar jim ni povzročalo težav. Tudi socialne in ljubezenske lirike so se lotili. Pri delu recitatorjev so redno pomagale učiteljice Milica Zupan, Marija Breznik, Vida Prušek in učitelj Ludvik Es. Sicer so pa bile po potrebi recitatorjem v pomoč kar vse učiteljice mozirske šole.
Dela je bilo torej dovolj, seveda pa ni manjkalo skrbi. Posebno skrbno so izbirali literaturo. Helena Kojc, mi je naštela člane, ki so redno nastopali: Franci Kotnik, Bogdan Prislan, Franci Fu-žir, Tomislav Tavčar, Tonči Jakšič, Robi Kleme-nak, Janko Petrin, Peter Skornšek, Tomaž Mre-vlje, Matija Blagojevič, Robi Prušek, David But, Fanika Urbanc, Simona Vjestič, Tatjana Mrevlje, Nevenka Breznik, Metoda Škerbljin, Jadranka Prodnik, Milena Blagojevič, Manica Blagojevič, Nena Kojc, Danica Sever, Damjana Osterc, Jana Žager, Darinka Golob, Marjana Skornšek, Romana Fužir, Alenka Vester in Kartarina Herček. Gospa Kojc je pripomnila, da morda ni naštela vseh. Ko je Kojčeva delo v skupini zaključila, je vodstvo prevzel Anton Venek.
LUTKARSTVO
V času ravnateljevanja Maksa Vestra na osnovni šoli v Mozirju so učiteljice organizirale lutkarsko skupino, ki je delovala znotraj domačega prosvetnega društva. Skupina je bila aktiv-
na kakih šest let in je dejansko bila začetek lut-karslva v kraju. Leta 1983 je lutkarje spet ustanovil Jure Repenšek v sestavu mozirskega prosvetnega društva. Začelo se je z igrico Medvedek Trmoglavček, to je bilo leta 1984. Predstavo je vodila Marija Repenšek. Že naslednje leto
je Jure Repenšek dal na oder predstavo Sovica Oka. Potem in vse do danes z malo presledka vodi to zvrst kulturne dejavnosti.
KNJIŽNIČARSTVO
Bralne navade so za vsako omiko temelj in predstavljajo učinkovit način izobraževanja. Tedaj, ko še ni bilo sodobnih sredstev obveščanja v vsaki hiši, kot sta radio in televizija, so prav knjige pomenile okno v svet. Časniki so le postopoma prihajali v domove. Seveda je bilo treba kar nekaj časa čakati na časopise v slovenščini. S tem, ko so čitalnice po letu 1848 začele delovati, so se razmere hitro spreminjale. V Mozirju je z delovanjem čitalnice postalo branje navada. Dobro je bilo, da so v čitalnicah imeli na voljo
razne časopise, tako je tiskana beseda postala glavni vir informacij in najmočnejše sredstvo obveščanja in kulturne osveščenosti.
V Mozirju smo dobili čitalnico leta 1877, to pomeni dejansko začetek knjižničarstva v našem kraju. Po času razcepa v slovenskem prostoru so nastajale razne katoliške organizacije, ki so tudi negovale knjižničarstvo. V Mozirju je to bilo Katoliško izobraževalno društvo, ki je imelo prostore v kaplaniji. Tudi društvo Sokol je imelo skromno knjižnico. Po vdoru okupatorja se je začelo množično uničevanje slovenskih knjig, v glavnem so jih vozili v papirnico Radeče za razrez. Raznarodovalna politika okupatorja je bila vsesplošna. Tudi knjige iz naših knjižnic so postale plen zavojevalcev.
Takoj po drugi vojni so začeli zavedni ljudje zbirati slovenske knjige, ki so preživele uničevanje. Mo-zirsko prosvetno društvo je v zasilnih prostorih poskrbelo za prvo izposojo knjig. Do vključitve knjižnice v Zvezo kulturnih organizacij Občine Mozirje je bilo na voljo le kakih 850 knjig. Ta napor za reševanje slovenskih knjig je lahko našim kulturnikom povojnega časa v ponos. Ljubiteljsko delo v knjižničarstvu so med drugimi opravljali: Fanika Mu-tec, Drago Vajd, Anica Horvat, Drago Puncer in Anton Žiher.
Fanika Mutec mi je takole opisala začetke: »Kmalu po vojni je bila dana pobuda za ustanovitev knjižnice v Mozirju. Pred Nemci so številni ljudje skrivali slovenske knjige, kljub temu so jih množično sežigali takoj, leta 1941. Prvi darovi knjig so šteli 359 knjig. Začelo se je! Nekaj knjig smo dobili tudi iz Celja, celjski okraj je organiziral zbiranje slovenskih knjig za bodoče knjižnice. Prvi kotiček za knjižnico smo našli v stavbi TVD Partizan. Ko so telovadci potrebovali prostor za njihovo dejavnost, smo se selili v spodnjo dvorano, kjer smo tedensko izposojali knjige.
Nadaljevanje prihodnjič.
\
Pred nedavnim me je naš bralec opozoril, da bi kazalo opisati tudi delo šmi-helskega organista, ki je bil izrazit samouk. Nisem uspel zapisati podatke o predlagalcu, prosim torej gospoda, da se oglasi, da se bolj natančno pogovoriva. Hvala. A.V.
v_
Vabilo lutkarske skupine
Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 13
Organizacije, Nasveti
UVODNO SREČANJE SKUPINE ZA ŽALOVANJE HOSPIC
Prostovoljci prinašajo novo razsežnost v spremljanju umirajočih
V Medgen borzi na Rečici ob Savinji so 8. oktobra pripravili uvodno srečanje skupine za žalovanje Hospic. O organizaciji je spregovorila njihova članica in prostovoljka Marjeta Vodovnik iz Mozirja, ki vodi tovrstna srečanja.
Vodovnikova je poudarila, da je Hospic nevladna organizacija, ki deluje že dve desetletji. Program društva vključuje spremljanje hudo bolnih, žalovanje odraslih in otrok, hišo hospi-ca, detabuizacijo smrti in umiranja ter prosto-voljstvo.
Program žalovanja je namenjen osebam v procesu žalovanja, ki so v zadnjih treh letih izgubile svojega bližnjega, naj si bo to otrok, partner, starš, prijatelj, brat ali sestra. Pri tem ni pomemben način smrti, versko prepričanje ali starost omenjenih.
»S pomočjo različnih oblik pomoči, podpore
in izobraževanja pomagamo žalujočim pri odkrivanju lastnih virov moči in pri čim boljši ponovni integraciji v družbo in življenje. Prostovoljci prinašamo novo razsežnost v spremljanju umirajočih, saj lahko s svojo prisotnostjo, posluhom in pravo bližino bolnim obogatimo preostali čas življenja,« je povedala Vodovniko-va in dodala, da se bodo srečanja v naši dolini odvijala vsak drugi četrtek v mesecu na Rečici ob Savinji, četrti četrtek pa v Šmartnem ob Dreti.
Marija Šukalo
Marjetka Vodovnik, prostovoljka Hospica: »S pomočjo različnih oblik pomoči, podpore in izobraževanja pomagamo žalujočim pri odkrivanju lastnih virov moči in pri čim boljši ponovni integraciji v družbo in življenje«
(Foto: Marija Šukalo)
Sodobna ureditev grobov
DARINKA PRESEČNIK,
svetovalka za hortikulturo
Približuje se dan spomina na mrtve, ko bomo grobovom posvečali še posebno pozornost. Sodobno urejeni grobovi poskušajo najprej odstraniti monumentalnost velikih nagrobnikov. Ti so bili moderni v preteklosti. Sedaj poskušamo za-sajati primerne rastline in tako ustvariti prostor spominov in miru.
Grob naj bi uredili tako, kot bi doma urejali najlepšo gredico v vrtu. Zapomniti si moramo, da je manj vedno več, zato z ničemer ne pretiravamo. Sodobno v tem primeru pomeni predvsem čisto, urejeno, prav nič natlačeno, minimalistično, tako rekoč »prazno«.
Poznati je potrebno lego groba, saj je od tega odvisna vrsta rastlin. Na grobu naj bo pesek le v eni barvi in v isti granulaciji, po možnosti čim bolj droben. Različne barve in granu-lacije se med sabo pomešajo, kar ni estetsko. Pesek lahko nadomestimo z okrasnim lubjem. Pod pesek oziroma lubje položimo kakšno folijo, ki bo preprečila mešanje zemlje in peska oziroma lubja.
Meni najlepše kombinacije zasaditev so trajne zimzelene rastline s kakšno sezonsko. Tako ima grob vsak letni čas drugačno podobo. Namesto teh zasaditev se lahko odločite tudi za eno samo posodo, posebne oblike, v kateri menjamo zasaditve.
Odločite se lahko tudi za zasaditev groba le z eno rastlino (bršljan ...). Tak grob je videti kot mehka blazinica. Če zasajamo višje rastline, moramo paziti, da takšne posadimo bližje k nagrobniku in nato postopoma posadimo čedalje nižje rastline. Zasajamo le pritlikava in drobna drevesa.
IDEJE ZA UREDITVE GROBOV
Gredica zimzelenih rastlin, s travami in sezonskimi mačehami
Predlagam drobnocvetne mačehe Ice babies (Viola cornuta). So povešave in se bla-zinasto razvrščajo. Grob po dolžini navidez razdelimo na polovico in zasadimo modro--zelene trave (Festuca cinerea Eisvogel). Posadimo jih pet na tekoči meter. Ob nagrobnik lahko posadimo pritlikavo smrečico (Picea glauca conica) ali stebrasto tiso (Taxus bacata fastigiata). Obdamo jo z vijoličastimi pisanimi travami (Imperata cylindrica). Med njimi naj bo razmaka za en sadilni lonček. En del groba posujemo z belim drobljencem (peskom).
Manjši skalnjak
V skalnjak lahko sadimo res trpežne rastline. Te odlično prenašajo sušo in sončno pripeko. Na folijo posujemo bel lomlje-nec ter nanj ob nagrobniku gosteje, nato nekoliko redkeje postavimo nekaj manjših skal. Mednje zasejemo pritlikavi bor (Pinus mugo mops), plezavi brin (Juniperus blue carpet), gojeno planiko (Lentopodium alpinum). Manjše špranje zapolnimo z različnimi nat-reski (Sempervirum sp.). Preostalo površino zasadimo z bršljanom (Hedera helix), nekako pet na kvadratni meter. Potrebno ga je redno obrezovati, da ne zaduši in prerase ostalih rastlin.
14	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I

Kultura, Ljudje in dogodki
TRETJO OBLETNICO DELOVANJA KUD STOPINJE BODO OBELEŽILI S SLOVESNOSTJO
Prihajajoče mesece bodo izpolnili s številnimi
dejavnostmi
Po poletnem predahu so se nedavno na delovnem srečanju zbrali ljubiteljski literati, ki ustvarjajo pod okriljem Kulturno umetniškega društva STOPinJE. Predsednica Ivana Žvipelj je poročala o izvedenih dogodkih in predstavila program aktivnosti za prihodnje mesece. Prisotna je bila tudi Simona Zadravec iz mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Vsi skupaj so prisluhnili tudi poeziji dveh gostujočih avtoric in nove pridružene članice.
Za prihajajoče obdobje so tako v samem društvu kot v njegovi literarni sekciji Bele stopinje pripravili kar nekaj dejavnosti. Tako bodo oktobra sodelovali na Bledu, novembra v Laškem v okviru tamkajšnjega občinskega praznika, udeležili se bodo Besedičice, ki bo decembra v Nazarjah. Društvo, ki vsako leto izvede več kot 35 dogodkov, konec novembra praznuje tretjo oble-
tnico ustanovitve. V okviru dokaj omejenih finančnih zmožnosti bodo obletnico praznovali delovno - z organizacijo prireditve v okviru meseca kulture, februarja prihodnje leto.
Vodja izpostave JSKD Simona Zadravec je povedala, da se bo srečanje literatov seniorjev Slovenije prihodnje leto odvijalo v Zgornji Savinjski dolini. Kje točno in kdaj bo, še ni določeno. Povabila je literarne ustvarjalce in kulturna drušlva, da v čim večjem številu sodelujejo v dogajanju meseca kulture, ki bo prihodnje leto v naši dolini jubilejni - štirideseti po vrsti.
Marija Lebar
Simona Zadravec je povedala, da se bo srečanje literatov seniorjev Slovenije prihodnje leto odvijalo na območju mozirske izpostave JSKD. (Foto: Marija Lebar)
DEVETDESETLETNICA JOŽEFA KOLENC
Skromno in pošteno življenje ključ do sreče
Pisalo se je leto 1925 in bilo je 18. septembra, ko se je na domačiji Cigala v Otoku pri Bočni rodila Jožica Vezočnik. Šele mnogo kasneje so jo domači in bližnji poimenovali Zefka. Komaj tri-inpolletno dekletce je izgubilo svojo mamo, dobrih pet let kasneje pa je oče pripeljal na njihov dom drugo ženo, zelo dobro »mamco«, od nje starejšo le trinajst let.
SKRBELA ZA TRI SESTRE IN BRATA
20. januarja leta 1948, tri leta po koncu druge svetovne vojne, se je Jožica poročila s Stankom Kolencem iz Homca. Skromna poroka zaljubljencev je bila v Radmirju. Po tem je življenje zdirjalo svoj nepredvidljivi ples. Po osnovni šoli, ki jo je takrat obiskovala v Bočni, kasneje je opravila pomočniški izpit za šiviljo, sta ji igla in sukanec služila skozi vse aktivno življenje in še kasneje.
Še mlada in podjetna je po svojih možnostih skrbela za tri sestre in brata iz obeh očetovih zakonov. Ko so se rodili njeni otroci, Stanko ml. (1948), Danica (1950) in Jože (1953), se je začelo obdobje zelo razgibanega življenja celotne družine. Zefka je še naprej šivala oblačila po meri, vezla gobeline, krojila in šivala otroške igrače, pletla in kvačkala, ob negi in vzgoji otrok pa skrbela za njivo, vrt in domače živali.
VSE JE BILO PREPLETENO
Nujno delo za preživetje, vzgoja otrok, ureja-
Jožica Kolenc, bistra in vitalna devetdesetletnica
(Foto: Jože Miklavc)
nje doma in večletna zaposlitev v Elkroju, so ji lepšali življenje. Nič ji ni bilo pretežko, veselila se je sožitja družine, rasti in doživljanja otrok, za kratek čas pa je prebirala knjige in časopise, sodelovala na vaških igrah, prepevala in s svojo srčno lepoto in čednostjo mlade ženske ter skrbne mame uživala posebno spoštovanje med ljudmi.
Z iskrenim nasmehom, ki jo krasi še danes,
je bila povsod toplo sprejeta, lepa ženska, ki ji ni manjkalo samozavesti in šarma. Kasneje je za zabavo, izobraževanje in informiranost rada spremljala televizijske programe.
VESELI SE SREČANJ IN POGOVOROV S ČLANI DRUŽINE
Zefka se ob druženju s sorodniki in prijatelji, sosedi in znanci ni nikoli pritoževala nad življenjem. Vedela je, da je skromno in pošteno življenje ključ do sreče in da je to življenje, kakršnega sta ji vdahnila roditelja ter ga je obrusil čas in občutek za lepoto sobivanja na deželi.
Po tem so prišli vnuki David, Marjetka in Sabina, Jure , Iztok, Tadej in Marko, kasneje so se pridružili še pravnuki Bor, Brina, Jaš, Špela, Maks in Tina. Res pestra slovenska družina, ki pa morda še ni povsem zapolnjena. Nekje vmes, mnogo prerano, je Zefka izgubila mož Stanka. Zdaj, ko je njene lase požlahtnilo srebro, ko uživa malo pokojnino in vsakdanji mir, v bistvu družinski utrip modernega življenja, se Zefka vdaja spominom, veseli se srečanj in pogovorov z vsemi člani najožje in širše družine ter se z zavidljivo vitalnostjo in bistrega uma vključuje v vsakdanje pogovore. Kaže, da je mama Jožefa Kolenc še dokaj zdrava, energija pa tolikšna, da bo njena življenjska zgodba še trajala. V veselje in za srečo vseh Kolenče-vih potomcev.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 15
Organizacije, Informacije
IVAN ŠUMLJAK, NOV ŽUPNIK V GORNJEM GRADU
Že spoznal zavzetost župnijskega pastoralnega sveta, animatorjev, ključarjev in otrok
Mlad, 31-letni duhovnik Ivan Sumljak je septembra začel službovati kot župnik v Gornjem Gradu. Zaradi prenove župnišča, ki bo njegov novi dom, se trenutno še vozi iz Celja. Doma je iz Kozjanskega. Poleg tega da je bil tri leta tajnik celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška, je bil v zadnjem letu župnijski upravitelj v Smar-tnem v Rožni dolini. V župniji, kjer je služboval devet mesecev, ga je prevzela dobrota in povezanost ljudi in tudi v novi župniji želi postaviti na prvo mesto delovanje v skupno dobro.
Ob prihodu v Gornji Grad so se mu orosile oči ob pogledu na bogato in lepo cerkev, ki je prostor spokojnosti in miru. Že je spoznal zavzetost župnijskega pastoralnega sveta, animatorjev, ključarjev in otrok. Povezovanje mladine, ministrantov, starejših in mlajših v župniji, brez izključevanja je temelj za složno življenje. Izpostavil je dobro sodelovanje s šolo ter otroke, ki pridno
hodijo k verouku in sodelujejo. Dvakrat tedensko obišče center starejših, katerih izkušnje in življenja nas lahko vse bogatijo, je povedal in dodal: »Ljudje so vedno priložnosti. Ko nas nekaj na človeku moti, je treba pospraviti s samim seboj.«
Sprejemanje ljudi prizna, da je v praksi težje kot v teoriji, vendar pa je le tako mogoča duhovna rast. Mnogokrat se spomni dobrote in plemenitosti svojega prvega mentorja, vojniškega župnika Antona Pergerja, s katerim se nista nikoli sporekla. Prejšnji teden ga je na novi župniji obiskal skupaj s pevci. Na poti ga spremlja tudi očetovski zgled škofa Lipovška, za katerega je dejal, da ima srce pisano z veliko začetnico.
Slavica Tesovnik
Ivan Šumljak dvakrat tedensko obišče center starejših.
(Foto: Slavica Tesovnik)
Matična kronika za september
POROKE:
-	Borut Odlazek iz Celja in Katarina Bobek iz Ljubljane
-	Gašper Globačnik iz Letuša in Staša Ledinek iz Lokovice
-	Primož Podsedenšek in Aleksandra Lazic, oba iz Mozirja
-	Andrei Gabriel Serdeliuc iz Ljubljane in Tea Klemen Naveršnik iz Hrastnika
-	Božo Skledar in Andreja Vrbovšek, oba iz Nove Stifte
-	Gašper Jagodič iz Gorice pri Slivnici in Mojca Korenjak iz Poljan
-	Janis Tijssen iz Avstrije (Ferndorf) in Ana Avberšek iz Velenja
-	Matjaž Roženbergar iz Stranske vasi in Brigita Acceto iz Krtine
-	Bojan Pogorevc in Željka Vasic, oba z Dunaja
-	Andrej Klančnik iz Podgore in Rebeka Kolar iz Bočne
-	Florijan Rot iz Trebnjega in Maruša Suzic iz Velenja
SMRTI:
Štefanija Žagar iz Nazarij
Frančiška Remic iz Dobletine
Stanislav Novak iz Mozirja
Marija Skrubej iz Strmca
DESET LET OD TRAGIČNE LOVSKE NESREČE
Lovci, sorodniki in prijatelji so se spomnili na Marka Podkrižnika
Devetega oktobra je minilo deset let, kar se je na skupnem lovu, ki ga je pripravila Lovska družina Gornji Grad, v Lenartu pri Gornjem Gradu zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil Marko Podkrižnik, ki bi letos praznoval 50 let. Lovci so v njegov spomin 10. oktobra »pripravili« spominsko mašo v cerkvi svetega Lenarta.
Pri maši se je zbralo veliko lovcev, sorodnikov in vaščanov Lenarta. Tako se je videlo, da spomin na Marka še živi. Domači, ki jih izguba še vedno boli, so izrazili hvaležnost vsem, ki ga ohranjajo v lepem spominu.
Tragična nesreča se je pred desetimi leti zgodila na skupnem lovu na divje svinje, ki so kmetom povzročale veliko škodo. Podkrižnik je bil v vrstah gonjačev, strel lovskega kolega ga je zadel v trebuh. Kljub hitri pomoči je umrl med prevozom v celjsko bolnišnico. Tragedija je vzela mladega moža in očeta dveh hčera, v spomin na katerega Društvo lastnikov gozdov Gornji Grad prireja memorial s tekmovanjem gozdnih delavcev za uvrstitev na državno tekmovanje.
ŠMS
Številni so se udeležili maše ob deseti obletnici smrti Marka Podkrižnika. (Foto: Janko Podkrižnik)
16 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Organizacije, Informacije
NA RECICI RAZSTAVLJALI ČLANI GOBARSKEGA DRUŠTVA AJDOVEC GORNJI GRAD
Vse gobe so užitne, a nekatere žal le enkrat
Na Rečici ob Savinji so se 4. oktobra predstavili gornjegrajski gobarji. Člani gobarskega društva Ajdovec so namreč v okviru Lenarto-vega sejma v Medgen borzi pripravili razstavo gob.
Z razstavo so po besedah predsednika Janeza Faleta želeli osvestiti ljudi, kako pomembne so gobe za naravo. Ob tem je poudaril, da gobarstvo ni samo rekreacija, temveč vključuje razmišljanje o naravi in njenih zakonitostih. Dotaknil se je tudi vrst gob in v šali dejal, da so vse gobe užitne, a nekatere žal le enkrat. Zato se moramo strupene, če želimo nabirati gobe, naučiti na pamet. »Gobarska abeceda se prične z M in poznati mušni-ce, pomeni poznati glavno nevarnost za poznavalce gob,« je med drugim povedal Fale.
Na razstavnem prostoru so obiskovalci lahko videli tako užitne in neužitne gobe, ki rastejo na območju naše doline. Vse so nabrali gornjegraj-ski gobarji.
Marija Šukalo
V Medgen borzi je bilo na ogled več kot 52 vrst gob, ki rastejo na našem območju.
(Foto: Marija Šukalo)
SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE
Osnovnošolci obiskali sadovnjak
V torek, 6. oktobra, je bil v šolskem sadnem vrtu prijeten živžav. Učenci 2. razreda OŠ Mozirje (19 jih je bilo) so prišli spoznavat šolski sadovnjak. Sprejeli so jih predstavniki Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, jim predstavili vse sadne vrste, ki so v njem posajene, in jim odgovorili na številna vprašanja o sadju in sadjarstvu na sploh, ki so jih zanimala. In teh ni bilo malo!
Eno od vprašanj je bilo, kako se posadi sadno drevo? Samo besedni odgovor je bil za tako mlade »učenjake« premalo razumljiv, zato so se dogovorili, da jim bodo v začetku novembra to tudi praktično pokazali. Društvo jim bo podarilo sadiko sadnega drevesca, ki ga bodo skupaj strokovno pravilno posadili in naslednja leta
skupaj obrezovali ter negovali.
Na postavljeno vprašanje s strani sadjarjev, katero sadje od tistega, ki ga poznajo, je najbolj zdravo, so v en glas prepričljivo odgovorili: »Domače, ki ni škropljeno.«
Ob zaključku poučnega in prijetnega druženja so se učenci pod vodstvom mentoric Nade Janež in Lucije Kranjc lotili še »žetve« ajde. Nabirali so dozorela ajdova semena na šolskih gredicah, da jih bodo naslednje leto spet posejali za sladko pašo čebel, ki so nepogrešljive opraše-valke in prijateljice sadjarstva.
Takih strokovnih srečanj z učenci v šolskem sadnem vrtu si člani društva želijo čim več. Z veseljem jim bodo odstrli marsikatero skriv-
Učenci 2. razreda OŠ Mozirje so spoznavali šolski sadovnjak pod strokovnim vodstvom mozirskih sadjarjev. (Fotodokumentacija SAD)
nost naravi prijaznega pridelovanja sadja, ki ga bodo lahko s pridom uporabili v domačih sadovnjakih.
Alojz Plaznik
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Zoran Šteinbauer: Tri lune
Najnovejši roman slovenskega avtorja Zorana Šteinbauerja je tankočuten preplet zelo različnih usod, karakterjev in temperamentov glavnih protagonistov. Tanke meje med vidnim in nevidnim, magičnim in resničnim, etičnim in brez-sramnim se vse bolj cefrajo.
Pritlikava deklica Delfina na kmetiji že vse življenje neguje bolne sorodnike in zatajuje svoje želje in potrebe. Starejšemu moškemu, znanstveniku Krištofu, po prestani zaporni kazni nikakor ne uspe, da bi se enakovredno vključil v družbo, mlajšemu Adamu, zelo naivnemu in preprosti duši, pa je umrla mama in je ostal sam v hiši, kjer straši. Ko se odločijo, da bodo življenje vzeli v svoje roke, se srečajo.
I
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 17
Oglasi
Fotoknjiga.net
Fotoknjiga je čudovito darilo. Slika pove več kot tisoč besed.
V digitalni dobi navadno analogne zadeve odpadejo. Pa je res vedno tako? Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami.
Ponudnikov tiskanja fotografij je veliko. Po tisku seveda potrebujemo še album, v katerega lahko slike kasneje tudi hranimo. Ko vse nastale stroške se-štejem o, dobimo odgovor, zakaj si večina slike raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD-ji, USB ključi itd.
Alternativa obstaja, nosi pa dokaj zgovorno ime - Fotoknjiga. Storitev bi lahko opisali kot nekakšno »vse-v-enem« rešitev za naše spomine, ujete z digitalnim fotoaparatom. Govorim o tematski knjigi, v katero so vkomponirane naše slike, besedilo, ozadja, najlepši del pa je to, da zadevo čisto sami oblikujemo kar preko spleta.
KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET?
Omenjeno storitev ponuja za mnoge že znana spletna stran Fotoknjiga. net. Sistem Fotoknjiga.net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev
je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fotoknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fo-toknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času.
PREDNOSTI FOTOKNJIGE
Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv, so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fo-toknjigi shranjeni za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokazal prijateljem in sorodnikom - malce drugače kot klikanje po prenosniku, mar ne?
Fotoknjiga v primerjavi s klasičnimi fotoalbumi nudi veliko možnosti pri ustvarjanju. Kombinacij med ozadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h končnemu videzu.
KOMENTARJI FOTOGRAFIJ
Kdor je že kdaj urejal običajen fotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekate-
rih fotoalbumih to sploh ni mogoče, pri drugih pa je to opravilo zamudno - sploh pa zoprno, če nimamo lepe pisave. V foto knjigi je to enostavno. Pod vsako fotografijo lahko napišete kratek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler z njim niste zadovoljni.
S FOTOKNJIGO PRIHRANITE ČAS
Kot lastnik digitalnega fotoaparata imate gotovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najdete časa, da bi naredili izbor in jih dali v izdelavo. S fo-toknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fo-toknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih ni treba pošiljati v izdelavo fotostudiu, in ko fotografije postavite v fotoknjigo, ste obenem že prihranili čas, ki bi ga sicer izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum.
KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA?
Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.
WWW.
mK
.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
^ F otok nj igo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ fotoknjiga je lahko čudovita darilo
Šport, Ljudje in dogodki
TEKMA S PUŠKO MALEGA KALIBRA
Zmagal Jernej Prodnik
V začetku oktobra so se na strelišču v Zagradišču pomerili strelci na tekmovanju s puško malega kalibra z optiko na petdeset metrov. Tekmo so organizirali člani Strelskega kluba Menina, strelci pa so prihajali tudi iz drugih društev in
klubov ter iz vrst lovcev. Zmagovalec tekme je bil Jernej Prodnik (105 krogov), drugo mesto je osvojil Jože Grudnik in tretje Ciril Kolar, oba sta dosegla 98 krogov, s tem da je bil Grudnik boljši v strelih v desetko.
ŠMS
Jože Grudnik (z leve), Jernej Prodnik in Ciril Kolar so bili najboljši strelci tekme. (Foto: ŠMS)
VRTEC GORNJI GRAD
Izmenjava oblačil vse uspešnejša
V tednu otroka so v gornjegraj-skem vrtcu tretjič zapored pripravili izmenjavo rabljenih oblačil. Letošnja je bila najuspešnejša doslej, saj so starši prinesli veliko oblačil, obutve in igrač ter jih veliko tudi odnesli. Mamice namreč vse bolj cenijo nežno rabljena oblačila za otroke. Če jim je bilo od začetka neprijetno kaj vzeti na stojnicah, tega sedaj več ni.
Prvo leto, ko so pričeli z izmenjavo, so zbrali veliko oblačil, a
SMUCARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Tinkata Žehelj državna prvakinja
V ljubenskem smučarsko skakalnem klubu se je na seznam državnih prvakov vpisala tudi Tinkara Žehelj.
(Fotodokumentacija SSK Ljubno BTC.)
V soboto, 10. oktobra, je bilo v državna prvakinja. Žehljeva je še
Velenju državno prvenstvo v smučarskih skokih za cicibane in cici-banke do 9 let. Za ljubenski klub je bilo zelo uspešno, saj je njihova članica Tinkara Žehelj postala
ŠMARTNO OB DRETI
ena v vrsti mladih skakalcev kluba, ki so postali državni prvaki in ki obetajo lepo skakalno prihodnost za klub.
ŠMS
le malo oddali, predsodki so še bili prisotni. V zadnjih dveh letih pa se je mnenje o izmenjavi zelo spremenilo in polne stojnice, ki so na starše čakale na dan izmenjave, so se kaj kmalu dokaj izpraznile in kupčki manjšali. Preostala oblačila so vrtčevski otroci z vzgojiteljicami odpeljali predsednici gornjegrajskega krajevnega odbora Rdečega križa Niki Rifelj.
ŠMS
Tetka Jesen s sabo prinesla dež
Večina programa v obliki pesmi, plesa in deklamacij je bilo posvečenega jeseni. (Foto: ŠMS)
Na izmenjavo so starši prinesli veliko oblačil, obutve in igrač ter veliko naštetega tudi odnesli. (Foto: ŠMS)
Prihod tetke Jeseni med šmar-ške otroke je letos pospremil dež, a se zato niso pustili motiti. Namesto v atriju šole so se zbrali v telovadnici, kjer so najmlajši iz vrtca in šolarji pripravili kratek program. V času od začetka pouka so se šolarji naučili veliko novega, v vrtcu pa dnevi potekajo ob igri in prepevanju.
Večina programa je bilo posvečenega jeseni v obliki pesmi, plesa in deklamacij. Za pravi zaključek je s harmoniko poskrbel petletni Ama-dej Kolenc. Po nastopu je prišel čas za uslvarjanje. V raznih delavnicah so otroci v družbi učiteljic, vzgojiteljic in staršev izdelovali izdelke.
ŠMS
Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 19
Šport, Organizacije
EVROPSKO PRVENSTVO V POLJSKEM LOKOSTRELSTVU
Tina Gutman bronasta z ekipo Slovenije
Od 5. do 10. oktobra je na Poljskem potekalo evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Slovenske barve je zastopalo osem tekmovalcev, od tega dva predstavnika Lokostrelskega kluba Gornji Grad. Tina Gutman se je z golim lokom po kvalifikacijah uvrstila v dodatne izločilne boje z novim ženskim absolutnim državnim rekordom 605 krogov. Po zelo izenačenih rezultatih, kjer je odločala ena puščica, je zasedla odlično 7. mesto.
Ženska ekipa Slovenije v sestavi Tina Gutman (goli lok), Ana Umer (olimpijski lok) in Toja Černe (sestavljeni lok) se je po kvalifikacijah s tretjim mestom uvrstila v nadaljnje tekmovanje osmih najboljših ženskih ekip. V četrtfinalu so premagale nemško ekipo, z rezul-
Tina Gutman je nastopila v ženski ekipi Slovenije, ki si je priborila bronasto medaljo. (Fotodokumentacija TG)
tatom 107:92, v polfinalu so morale priznati premoč Italijankam za en krog (52:53), v malem finalu pa
so z rezultatom 56:49 premagale ekipo iz Velike Britanije in Sloveniji pristreljale bronasto medaljo.
Tina Gutman je povedala, da je bila celo sezono dobro pripravljena, saj je do odhoda na evropsko prvenstvo popravila kar štiri državne rekorde. Želela si je posamično uvrstitev med štiri najboljše, kar ji je letos preprečila ena sama slabo izstreljena puščica. Kljub temu je z izidom zadovoljna, saj se je po drugem reprezentančnem nastopu na evropskem prvenstvu domov vrnila z bronasto medaljo.
V kategoriji olimpijski lok je Slovenijo zastopal Vojko Colnar in z najboljšim osebnim rezultatom in novim veteranskim državnim rekordom po kvalifikacijah dosegel 24. mesto in 9. mesto z moško ekipo Slovenije.
ŠMS
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Novo sezono odprli s porazom
Košarkarji Nazarij so novo sezono, v kateri so se po nekaj letih igranja v 4. SKL ponovno vrnili v 3. SKL, začeli prejšnji petek z gostovanjem v Domžalah pri KK Helios Suns mladi. Gostitelji so že v prvem polčasu upravičili vlogo favorita in zanesljivo dobili tekmo.
Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje v letošnji sezoni na povabilo Košarkarske zveze Slovenije nastopa v 3. SKL vzhod. Pričakovanja pred novo ligaško izkušnjo
je povzel trener Miha Čmer, ki je izpostavil, da v sezono vstopajo brez velikih okrepitev. Ob močni konkurenci se zavedajo, da bo vsaka tekma težka in pomembna. Realen cilj je obstanek v ligi, vendar bodo to morali uresničiti na parketu.
Že uvodno srečanje v novi sezoni je postreglo z močnim nasprotnikom, mladinsko ekipo Heliosa, za katero se je pričakovalo, da bo igrala zelo agresivno. To se je uresničilo na petkovi tekmi, kjer je na-
zarski strateg stavil na izkušenost svoje ekipe, ki bi s homogeno igro in hitrimi protinapadi presenetila nasprotnika. Prav agresivna igra Domžalčanov je onemogočila ta načrt, saj so Nazarčani v prvem polčasu dosegli samo 21 točk. V nadaljevanju tekme so prikazali boljšo igro, vendar niso bili kos domačinom, ki so slavili 73:57 (19:11, 16:10, 20:17, 18:19). V na-zarski ekipi je strelsko izstopal Bu-jan s 24 doseženimi točkami, pri-
spevek njegovih soigralcev pa je bil premajhen.
Priložnost za popravni izpit bo že jutri v nazarski športni dvorani. Tam se bodo člani v prvenstvu predstavili domačim navijačem proti Bistrici, ekipi, ki je že v preteklih sezonah postala nasprotnik, proti kateremu tekme imajo status derbija. V torek, 27. oktobra, jih čaka tekma pokala Spar proti drugoli-gašu ECE Celje v gosteh.
Roman Mežnar
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Pohod kljub manjšemu številu jahačev dobro uspel
V Konjerejskem društvu Zgornje Savinjske doline je že vrsto let druga sobota v oktobru rezervirana za tradicionalni pohod. Tudi letos se niso izneverili tradiciji in se kljub mrzlemu vremenu odpravili na pot na hrbtih konjev ali z dvovprego.
Tokrat so zbrali na gasilskem poligonu v Šentjanžu, kjer jih je pozdravil predsednik društva Janko Prislan ter jim zaželel varen korak. Vodja poti Ivan Rakun je udeležence popeljal iz Šentjanža proti Homcu in naprej do Devc, Spodnjih Kraš in Šmartnega ob Dreti.
Od tu so pot nadaljevali preko Br-dega, Spodnjih in Zgornjih Pobrežij nazaj na gasilski poligon.
Na cilju je živali čakal zaslužen počitek, konjenike pa malica. Po njej so se udeleženci zadržali še na družabnem srečanju. Po besedah vodje poti, staroste društva, Ivana Rakuna je pohod kljub manjšemu številu jahačev dobro uspel.
Marija Šukalo
Konjeniki so pot pričeli na poligonu v Šentjanžu. (Foto: Marija Šukalo)
20	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I
Šport
SMUČARKA ANJA DREV
Po olimpijski medalji želi postati najboljša gluha
smučarka na svetu
Dijakinja velenjske športne gimnazije, članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in državne reprezentance gluhih, Anja Drev se pridno pripravlja na novo smučarsko sezono. Po dvanajstih letih suše je letos Sloveniji prismučala bronasto kolajno v smuku na olimpijskih igrah gluhih v Rusiji. Dosegla bi lahko še kaj več, če je med tekmovanjem ne bi ustavila bolezen. Za ta uspeh je bila v šoštanj-ski občini pred kratkim nagrajena z županovim priznanjem.
-	Kako so in še potekajo priprave na zimsko sezono?
Zaradi okrnjenih financ s strani Zveze za šport invalidov, ki trenutno daje prednost športnikom, kandidatom za letne paraolimpijske igre, sem do zdaj opravila le 14 dni smučarskega treninga na ledeniku. Zaradi tega dajem velik poudarek na fizični pripravi, pozimi pa bom veliko smučala na Golteh, da bom ostala v čim boljšem stiku s snegom.
-	Kakšne cilje in načrte imaš za to sezono?
Za to sezono je moj cilj predvsem to, da ostanem zdrava in nepoškodovana. Ker letos nimam nobenega večjega tekmovanja, se bom
Ena od želj Anje Drev je uvrstitev v slovensko smučarsko A reprezentanco.
(Fotodokumentacija AD)
bolj osredotočila na to, da bom na FIS tekmah dosegala čim boljše točke, predvsem v slalomu, ker je to moja najboljša disciplina. Poleg FIS tekem se bom udeleževala tekem evropskega po-
kala gluhih. Do naslednjega leta, ko bo svetovno prvenstvo gluhih, nimam nobenega večjega tekmovanja.
-	Si članica državne reprezentance gluhih, bila si na predstavitvi reprezentanc Smučarske zveze Slovenije, imaš kakšne večje cilje?
Seveda imam. Želim si postati najboljša gluha smučarka na svetu in da mi poleg tega uspe priti v reprezentanco A.
-	Kakšna spodbuda za nadaljnje delo je zate letošnja medalja iz Rusije?
Olimpijska medalja iz Rusije mi je res velika spodbuda za naprej, ker sem videla, da lahko še marsikaj dosežem. Sem pa prepričana, da bi lahko osvojila še kakšno medaljo. Ker sem se nalezla trebušne viroze, nisem speljala tekem tako, kot znam. Ampak nič ne de, mlada sem še, tako da bom menda že še šla na kakšne olimpijske igre.
-	Prejela si občinsko priznanje v Šoštanju. Kaj ti to pomeni?
Za priznanje, ki mi jo je podelil šoštanjski župan Darko Menih, sem bila zelo počaščena. Vesela sem, da so tudi v lokalnem okolju ponosni na moje rezultate.
ŠMS
13. BALKANSKO PRVENSTVU V JU-JITSU DO 15 LET V BANJA LUKI
Gornjegrajska »samuraja« odlična, Pistotnikovi tretje, Celinšku sedmo mesto
V Banja Luki je zadnji septembrski vikend potekalo 13. balkansko prvenstvo v ju-jitsu za tekmovalce do 15 let. Slednje je štelo tudi za svetovni pokal. V borbah in duo sistemu je v treh dneh na petih tatamijih nastopilo skoraj 560 tekmovalcev iz 19 držav. Špela Pistotnik se je v svoji kategoriji uvrstila na odlično tretje mesto, Vid Celinšek je zasedel sedmo. Oba sta člana Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada.
Prvi je v kategoriji do 45 kilogramov na blazine stopil Vid. Borbo proti predstavniku Rusije, kasnejšemu prvaku, je izgubil. Nato je svojo priložnost iskal v repasažu, kjer je tri borbe zaporedoma dobil. V četrti, proti Poljaku, mu je zmanjkalo športne sreče in sodniške naklonjenosti, tako je z minimalnim zaostankom izgubil. Končal je na 7. mestu.
Za njim se je v kategoriji do 57 kilogramov na blazine podala Špela, ki je bila prvo kolo prosta in je čakala zmagovalko iz dvoboja med predstavnicama Nemčije in Rusije. Slednja je bila v osmini finala Špelina nasprotnica.
Pistotnikovi se je uspelo zbrati in slediti pripravljeni taktiki, tako da je premagala nasprotnico. Uspešna je bila vse do polfinala, kjer je tekmo izgubila. V borbi za tretje mesto se je pomerila z drugo tekmovalko iz Nemčije. Borba je bila do pol minute pred koncem izenačena, nato je Špela povedla in vodstva ni izpustila iz rok vse do konca. Uspel ji je vrhunski rezultat in uvrstitev na 3. mesto.
Po besedah trenerja Tomija Stankovica, ki ju je spremljal na tekmovanju, sta tako Špela kot Vid pokazala veliko srčnih borb. Njuna rezultata sta vsem tekmovalcem v klubu velik motiv za nadaljnje treninge in tekmovanja.
Marija Šukalo
Špela Pistotnik, trener Tomi Stankovic in Vid Celinšek so v Banja Luki uspešno zastopali Ju-jitsu klub Samuraj iz Gornjega Grada.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015 21
Šport, Kronika, Oglasi
Regata jadralcev JK Savinja na Kornatih
Jadralni klub Savinja, ki je registriran na Rečici ob Savinji, bo od 24. do 27. oktobra organiziral prvo Savinjsko regato na Kornatih. S tem bo izpolnil eno od svojih obljub oziroma programskih načrtov, ki so jih ustanovitelji sprejeli ob ustanovitvi v začetku letošnjega leta.
Novoustanovljeni klub, ki mu predseduje Sašo Jeraj iz Mozirja, se je doslej udeležil dveh jadralnih regat v Dalmaciji - Ptujske in Pomurske. Ob tem so na prvi zabeležili zavidljiv uspeh, ekipno
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
prvo mesto v razredu plovil bravo in v skupnem seštevku med 27 jadrnicami. Na tekmovanje na Kornatih v vožnji z jadrnicami je prijavljenih sedem ekip iz Zgornje Savinjske doline, ki jih bodo vodili skiperji Boštjan Gačnik, Sašo Jeraj, Milan Klemenčič, Stanko Kolar, Boštjan Podlesnik, Robert Prušek in Primož Zvir. Nastopile bodo ekipe Biomasa, Sam Nazarje, Kamp Menina z dvema posadkama, Loghouse, Beli zajec in Lufterji.
Jože Miklavc
Članice zmagale na prvi tekmi sezone
Za ljubenske odbojkarice se je začela nova tekmovalna sezona. Ekipa članic je sredi avgusta že začela s treningi, starejše deklice ter odbojkarice male in mini odbojke so začele s pripravami na novo sezono septembra. Članice so najprej opravile kondicijski del v domači telovadnici in za tem odšle na krajše priprave na Pokljuko. Po teh pripravah so začele s treningi v domači dvorani. Odigrale so nekaj prijateljskih tekem in nastopile na turnirju s še petimi ekipami (Zreče, Celje, Kamnik II, Mislinja, Posa-vina Brod).
Na turnirju so najprej igrale tekme v dveh skupinah, ekipa KLS Ljubno je v svoji skupini osvojila drugo mesto in v tekmi za tretje mesto z zelo dobro igro premagala ekipo Kamnika. Zmagala je ekipa Celja.
Prejšnji mesec so se začele tekme za pokal Slovenije. V prvem krogu je na Ljubnem gostovala ekipa Črne, ki jo je domača ekipa premagala z rezultatom 3:0. Tudi v drugem krogu je ekipa KLS Ljubno brez večjih težav premagala ekipo Vuzenice z enakim izidom. V tretjem pa so ljubenske igralke po dobri igri morale priznati premoč ekipi Prevalj in izgubile z rezultatom 0:3.
Članice so tekmovalno sezono 2015/2016 v 3. DOL - center začele prejšnji vikend s tekmo v Krškem proti ekipi POK Krško. Prvi niz so dobro začele, povedle in vseskozi kontrolirale igro in rezultat. V drugem je ekipa Ljubnega naredila veliko napak na servisu in v napadu, rezultat je bil večkrat izenačen, v končnici seta pa so bile domače igralke bolj zbrane in so rezultat v nizih izenačile. Tretji in četrti niz je ekipa KLS Ljubno ponovno odigrala zelo dobro ter z dobrimi servisi in malo napakami na koncu z rezultatom 3:1 (25:14; 25:27; 25:17; 25:17) zasluženo zabeležila prvo zmago v novi tekmovalni sezoni.
S tekmovanjem so začele tudi starejše deklice. Turnir je potekal v Radljah ob Dravi, kjer so v prvi tekmi premagale domačo ekipo z rezultatom 2:0 (25:14; 25:20), v drugi pa izgubile z ekipo Slovenj Gradec prav tako z rezultatom 0:2 (18:25; 19:25).
Ekipa za malo odbojko je nastopila na turnirju v Šempetru in v prvi tekmi premagala ekipo Zreč z 2:1 (25:11; 24:26; 25:13), v drugi tekmi pa izgubila z domačo ekipo z rezultatom 0:2 (10:25; 11:25).
Franjo Atelšek
IZ POLICIJSKE BELEZNICE
• VOZNICI ČELNO TRČILI ZARADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI
Šentjanž: 13. oktobra zjutraj se je izven naselja Šentjanž zgodila prometna nesreča med voznicama osebnih avtomobilov. Do čelnega trčenja je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Obe voznici sta bili telesno poškodovani. Voznica udeleženka je utrpela hudo, povzročiteljica pa lahko telesno poškodbo. Posredovali so gasilci PGD Nazarje in zavarovali kraj nesreče, odklopili akumulatorja, osvetlili kraj nesreče, pomagali policistom in reševalcem, odstranili vozili s cestišča in z vpojnim sredstvom posuli razlite motorne tekočine. Eno poškodovano osebo so reševalci nujne medicinske pomoči prepeljali v celjsko bolnišnico, ena pa je zdravniško oskrbo poiskala sama v zdravstvenem domu. Zoper povzročiteljico bo podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
•	VLOMILEC V MRLIŠKI VEŽICI
Rečica ob Savinji: Neznani storilec je v noči na 13. oktober vlomil v prostore mrliške vežice na Rečici ob Savinji. Iz notranjosti je ukradel kosilnico na nitko in nekaj orodja.
•	GOBARJA OBŠLA SLABOST
Kranjski rak: 17. oktobra ob 11.23 uri je obšla slabost gobarja pri gobarjenju med Kranjskim rakom in Kašno planino v občini Gornji Grad. Aktivirani so bili reševalci GRS Celje, vendar je oboleli po daljšem počitku sam prišel do svojega vozila, kjer so ga pričakali zgornjesavinjski reševalci nujne medicinske pomoči.
22	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I
Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi
Metuljev preizkus
Sosedje se nam smejijo in sprašujejo, kako je mogoče, da lahko samovoljneži v naših krajih z neveljavnimi računi za kanalščino od sredine leta 2008 do danes izsiljujejo in sodijo ljudem, ki se upirajo plačilu neveljavnih računov in opozarjajo na kršitev predpisov in prava.
V mislih imam samovoljnega direktorja Komunale Mozirje, gospoda Andreja Ermenca, ki z računom pobira dajatve za občino. Občanom pošilja račune za dajatev. Nič ne pomaga, da leta opozarjam, da ne obstajajo računi gospodarskih družb izključno za dajatev, ki je bila nedolgo tega obdavčena še z davkom na dodano vrednost. Samovoljo direktorja nadgradi odvetnik Stanislav Rosenstein, ki je prisegel, da bo delal po pravu in predpisih, ter na podlagi neveljavnih računov doseže rubež in dobi sodbe na Velenjskem sodišču. Ima se za pravnega genija. Lahko je v Sloveniji biti pravni genij! V pravosodju jih je ogromno. Sodišča se smešijo, ko sodijo o računih kjer so dajatve ob-
davčene še z davkom na dodano vrednost, o storitvah in blagu na računih ni duha ne sluha.
Da bi bilo te vrste genijev med odgovornimi, zapriseženimi in osebami s pooblastili v Sloveniji čim manj, sem si zamislil preprost preizkus. Vse osebe, ki opravljajo v državi pomembne funkcije, je potrebno testirati ali prepoznajo neveljaven račun od veljavnega. Tisti, ki se jim dokaže, oziroma ugotovi, da ne prepoznajo osnovne listine o poslovanju, je potrebno razrešiti.
Verjamem, če bi komu kot kmet ali podjetnik izstavil neveljavni račun, bi me kaznovali ali morda razglasili za opravilno nesposobnega. Za kretena! Gospodje, ki z neveljavnimi računi udrihajo po podeželanih, pa si zaslužijo naziv: pravni geniji!
Kako dolgo bomo še trpeli, da nas vodijo pravni geniji s samovoljo in zlorabljanjem položaja ter teptanjem zaupanja?
Jakob Metulj Konjski Vrh 12 Luče
Zdaj si spočij izmučeno srce, zdaj si spočij te zdelane roke. Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
Štefanije KAKER
26.12.1935 - 17.10.2015 iz Primoža pri Ljubnem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dnevih slovesa pomagali na kakršenkoli način. Iskrena zahvala patronažni sestri Angelci za negovanje in pomoč v času težke bolezni. Hvala za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hči Zofka z družino
Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, zato ostala je tišina, ki močno boli!
(T. Brenk)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage, skrbne mame
Lizike RAJŠTER
iz Mozirja 19.11.1931 - 2.10.2015
... se najlepše zahvaljujem dr. Furstovi, sestri Sonji ter vsem, ki ste sočustvovali z mano, mi v teh težkih trenutkih stali ob strani in mi pomagali.
Sin Ivo
Tvoje srce je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Štefanija BELAJ
29.12.1923 - 8.10.2015
iz Nove Štifte
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala zdravnici dr. Blažičevi in patronažni sestri Zofki za vso pomoč na domu ter vnukinji Marjetki za skrb in negovanje. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Alojzu Ternarju za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem, organistu, govornici za besede slovesa, praporščakom, pogrebni službi Anubis in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
ENA TORTA ZA MILIJONTI APARAT Darko Ogrizek, direktor razvoja aparatov za pripravo napitkov v BSH Hišni aparati Nazarje (levo): »Srečko, ali misliš, da je tole kavna torta?«
Srečko Jagrič, vodja proizvodnje kavnih aparatov: »Če je, je bila kava zanjo prav gotovo pripravljena na enem od naših milijon popolnoma avtomatskih aparatov.«
S ČELADO JE VARNEJE
V okviru družabnega srečanja so lučki upokojenci on dan v znamenitem domu vlcerske kulture pri Šmici uprizorili prometno preventivni izobraževalni dogodek. Ker se je 60-letna Zofija Zamernik iz Str-meca odločila vstopiti v AMD Strmec v mirovanju, sta jo vzeli v usposabljanje dve nepooblaščeni uradni osebi: neaktiven prometni nadzornik iz Luč Anza Bezovnik (levo) ter aktivno upokojeni 70-letni član »ZŠAM Struge« Kristl Germelj. Pri kandidatki sta uniformirani osebi ob preverjanju alkoholne stopnje ugotovili močno nadstopnjo, kar je zadržalo sprejem. Le nekaj trenutkov za tem se je občanka s skiro-jem močno zaletela v steno zgradbe, še dobro, da z zaščitno čelado.
ZA CVETKE IN KOPRIVE TUDI Z LUKNJO V KOLENU NAPREJ!
Dopisniki Savinjskih novic so kleni in neuničljivi ljudje. Za njih niso ovira niti dež niti veter, niti natrpani urniki, niti oddaljeni dogodki, niti slaba volja, niti jutranja megla. Po novem ni ovira niti luknja v kolenu. Z njo hitijo z otvoritve na otvoritev, intervjuvajo ljudi in še kaj. Da je mera polna, z luknjami v kolenu ulovijo celo tekače, kolesarje in druge športnike. Če to ni vredno dobre reklame ...
24 Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015
Križanka, Oglasi
kuhana moč n ata jed kepa* ste oblike
strokovno doku. mentiran • spis o kaki stvari
sestavil: peter uoir
davščina v stari avstriji
judovski prerok
nekd. sl. "fl ovadec (miro)
josip ... tito
podložni-ško delo
teniški lopar
središče vrtenja
14. črka gr. alfabeta
egipčanski faraon
delavka. ki pakira
osemenje-vanjf
neko bodalo s kratkim, ozkim trikotnim rezilom
belkast,
boleč izpuščaj na ustni sluznici
pripadnik eleatske šole
olepšava, okras
napad. razžalitev
kubični kalcijev aluminijev silikat
sladkovodna riba
tekočina za razkuževanje
časovni termin
uskladitev proračuna
kem. simbol za aktinij
majhna žuželka, ki leze
stari slovani
slinasta opeka, sušena na soncu
bodorosa antilopa
pianist bertonceu
nadležna žuželka
pregle-dovalec, nadzornik
zaupna oseba koga
los angeles
klobasar, klobasač
več latov, lati
žrto s trirobim zrnjem
ime treh perga-monskih kraljev
slovnično
Število,
TROJ I NA
VIKI
Prijazen mačji 5-mesečni mladič, kastriran, cepljen, čipiran, negativen na FeLV, FIV in wood. Na celjski mačji razstavi je
dosegel 2. mesto in osvojil rozeto. Išče novi dom.
Kontakt zanj: 040/729-015 (Irena)
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
-^
Slovarček:
FRODELJ - vejnik; GROSULAR - kubični kalcijev aluminijev silikat; LIZOL - tekočina za razkuževanje;
v_J
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
AKROPOLA, DREVOMER, RED, REGA, KESOVIJA. TOM, NOVELA, AGAM, ELAT, ZAKIS, RANČERO. VAAL, ZT, TLA, RESSEL, OSAR, IV, REZ, KRAT, ACA, KARAVANA, DISTIH, ENICA, OTIATRIJA, L AS AN. VETROBRAN
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 44. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 23. oktober	ob 11.00. Pred spomenikom padlim na Rečici ob Savinji Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.00. Pri spomeniku padlim v Nazarjah Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
	ob 11.30. Pokopališče Šmartno ob Dreti Komemoracija v spomin na padle v NOB
	ob 15.30. Pred Kulturnim domom Mozirje Pohod v sklopu projekta Mozirjani hodimo peš
	ob 16.00. Pri spomeniku v Bočni Komemoracija ob obletnici požiga Bočne in dnevu spomina na mrtve
	ob 18.00. Avla kulturnega doma Gornji Grad Otvoritev fotografske razstave Matjaža Vidmarja
	ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Odprta vaja orkestra Primoža Zvira
	ob 19.30. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Slovenske večernice - Mozirski koledniki z gosti
Sobota, 24. oktober	ob 9.00. Šmartno ob Dreti Organiziran prevoz za ogled Tominškove kašče, Brčunovega mlina in Podlipnikovega plazu
	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Ustvarjajmo z Aljo (delavnice za otroke)
	ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki (OK KLS Ljubno, Prebold, Zreče, Braslovče II)
	ob 10.00. Športno igrišče Nazarje Športne igre za predšolske otroke
	ob 11.00. Kegljišče Ermenc na Ljubnem ob Savinji Dobrodelni turnir v kegljanju
	ob 14.00. Šmartno ob Dreti Slavnostna otvoritev novih pridobitev v KS Šmartno ob Dreti
	ob 14.00. Prostori Mladinskega društva Nazarje Tečaj uporabe mobilnih aparatov
	ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno : Domžale
	ob 18.00. Gasilski dom Luče Predstavitev knjige Vinka Poličnika
	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mišolovka (ponovitev)
	ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Recital del Ivana Cankarja in Otona Župančiča
	ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Prireditev Zapoj z menoj
Nedelja, 25. oktober	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Gledališka predstava Mišolovka (ponovitev)
Torek, 27. oktober	ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
	ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: Majhna miška z velikim srcem
	ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Narodopisni večer Ljudski godci v Zgornji Savinjski dolini
Sreda, 28. oktober	ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Medo ne more spati
	ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Kako je ježek našel prijatelja
Četrtek, 29. oktober	ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Medo ne more spati
	ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Kako je ježek našel prijatelja
	ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Svetovalnica za demenco
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, 25 - 250 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca čb/ls, težkega 130 kg; gsm 051/319-070.
Prodam telico simentalko, primerno za pri-pust ali nadaljno rejo; gsm 041/324-353. Prodam pujske, težke od 25 do 60 kg, in fižol v zrnju; gsm 041/445-315. Telico lis-lim, brejo 9 mesecev, pašno, prodam; gsm 041/324-377. Prodam 1 teden starega bikca, pasme rj/ lim; gsm 051/690-541. Prodam dve telički limuzin, 250 in 200 kg, in dva bikca sivca, 150 in 250 kg; gsm 031/228-217.
Prodam polovico mesa mlade krave; gsm 031/793-613.
Prodam meso telice po četrtinah ali polovicah, zakol novembra; gsm: 051/335-751. Prodam goske, race, pegatke (cibike). Zdenko, Nova Štifta; gsm 051/341-733. Prodamo meso polovice krave ali zadnjo, prednjo četrt; gsm 031/263-404. Prodam zajce za zakol in 5 mesecev starega psa; gsm 040/684-008. Prodam kozličko, staro 5 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo; gsm 041/976-153. Prodam 3 mlade psičke mešančke; gsm 041/577-783.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533745.
Kupim telička bikca, starega do 20 dni; gsm 031/774-520.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha bukova drva, zložena v paleto, razrezana na 33 cm, paleta mere 1x1x1,2 m; gsm 041/614-818.
Prodam suhe bukove drve-cepljene ter nekaj celih hlodov; gsm 031/296-012. Prodam suha drva; gsm 051/815-426.
Strešna opeka bobrovec, dobro ohranjena, okoli 120 m2, ugodno; gsm 041/454-626. Prodam zimske gume 185/65-R15 na jeklenih platiščih, primerne za opel corsa; gsm 041/962-546.
Prodam novo žensko smučarsko bundo znamke Canyon, št. 40, črna s kombinacijo bele barve; gsm 041/339-031. Prodam praktično nov video rekorder (DVD/ VHS) Funai WD6D-M100, cena 270 evrov; gsm 031/663-965.
DRUGO - KUPIM
Kupim 4 zimske gume, malo rabljene, dimenzije 175/70 R13; gsm 041/754-808.
DRUGO - ODDAM
Oddam fantovska oblačila. Obleke od 8-12 let in čevlje od 36-39 št.; gsm 040/210-331. Podarim omaro za dnevno sobo. Foto na bolha.com/podarim! Gsm 031/366-765.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim; gsm 041/259-810.
NEPREMIČNINE
Enosobno stanovanje v hiši, s posebnim vhodom v Ljubiji - Kolovrat oddam; gsm 070/777-281.
V	Sp. Krašah prodamo 2 ha travnika; gsm 031/453-163.
Lepo manjše stanovanje v okolici Mozirja oddam - lasten vhod; gsm 031/000-451.
V	najem oddam stanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem; gsm 031/695-208. Oddam stanovanje na Ljubnem, 55 m2; gsm 041/657-654.
V	najem vzamem hišo v Mozirju, z možnostjo kasnejšega odkupa; gsm 070/870-321.
OSEBNI STIKI
Samozaposlen moški išče življenjsko sopotnico brez otrok, do 44 let; gsm 041/859096.
26	Savinjske novice št. 43, 23. oktober 2015	I
Ljudje in dogodki, Oglasi
ZANIMIVOSTI NARAVE
Nenavadni plodovi Rudija Krsnika
Rudi Krsnik s Spodnjih Pobrežij se je nedavno veselil svojega velikega »ulova«. Na vsakodnevnem
sprehodu po gozdu je naletel na gobjo »družino«. V šali pravi, da je pobral očeta, mamo, sestro in otro-
Rudi Krsnik s svojima največjima primerkoma gobjega ulova
(Foto: Marija Sukalo)
Zelje v zelju, nenavadni obliki paradižnika in krompirja ter jabolko v obliki obraza. (Foto: Marija Sukalo)
Naročniški* klub
SAVINJSKE NOVICE
Ugodnosti naročnike
Nižja cena tednika Savinjske novice
Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih novic plačate manj kot pri vaiem prodaja kil časopisov.
Brezplačna dostava Savinjskih novic
na celotnem območju Republike Slovenije.
Dostava na drug naslov
,Med dopustom ali me J daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov.
Popusti
Naročniki Savinjskih novic imajo %■ popust pri objavah osrnrtnii, ¡ah val, malih oglasov in iestitk bralcev.
Nagradna žrebanja
Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti -) za naročnike Savinjskih novic.
ke. Največja goba je imela klobuk premera dvajset centimetrov, bet pa obseg 28 centimetrov.
Sicer pa je letos pri Krsnikovih zraslo kar nekaj nenavadnih plodov. Na
vrtu je iz glave zelja zrasla nova sadika, skupaj postavljen paradižnik in krompir sta »govorila« zanimivo zgodbo, jabolko je imelo obliko obraza.
Marija Šukalo
Presenečenja matere narave
Ekstremnih pridelkov tako po obliki in velikosti ne manjka. Tale korenček je tudi nekaj posebnega. Spleten je v kitko, kakor se tudi spodobi, saj je zrasel na
vrtu frizerke Polone Rihter. Sedaj se poraja samo še vprašanje, ali je oblika vpliv okolja ali vzgoje s strani frizerke.
ŠMS
Korenček, spleten v kitko, je zrasel na vrtu frizerke Polone Rihter.
(Foto: ŠMS)
Savinjske novice št. 42, 16. oktober 2015 27
Si žeiite v podjetju imeti dobre malice?
Gorenje Gostinstvo
Pokličite 041726165!
i	E-507
Vsak dan lahko za Vas pripravimo in dostavimo širok izbor okusnih malic.
Gorenje Gostinstvo
Največje gostinsko podjetje na območju savinjsko-saleške regije
Prihodke ustvarjamo s pripravo malic 23 zaposlene v Gorenju tri za štirideset zunanjih podjetij in zavodov ter z drugimi gostinskimi storitvami, ki jih opravljajo: Samopostrežna restavracija, Poslovno-konferenčni hotel Paka, Restavracija vila Herberstein, Restavracija dk in Restavracija Golovec v Celju.
Izvajamo catering na večjih prireditvah po vsej Sloveniji in v naši posebej za to namenjeni Restavraciji pod Jakcern. V Velenju v Restavraciji Gaudeamus in jedilnici Med podjetniškega izobraževalnega centra pripravljamo tople malice za srednješolce Šolskega centra Velenje, smo pa tudi ponudnik študentske prehrane in odličnih slaščičarskih izdelkov.
V	podjetju je zaposlenih 170 delavcev.
Petdeset let izkušenj na področju prehrane med delom, usposobljeno osebje in najsodobnejša gostinska oprema nam omogočajo, da po zmernih cenah dostavljamo odlične malice podjetjem in zavodom v savinjsko-šaleški, celjski in tudi koroški regiji,
V	naši znamenit« Vili Herberstein ponujamo nepozabna kulinarična doživetja z Andrejem Kuharjem, zagotovo najboljšim kuharskim mojstrom v Sloveniji, v Poslovno-konferencnem hotelu Paka vse prostorske in tehnične pogoje za pripravo vseh vrst izobraževanj, v Restavraciji pod Jakcem pa sodobno opremljen gostinski prostor, kjer se da izvrstno pripraviti prireditev in pogostitev za do štiristo petdeset gostov. Prijazno vabimo k obisku naših spletnih strani.
Zaupajte gostinske storitve Gorenju Gostinstvu.
Hotel Paka 03 898 0700
w ww.go re n j egosti nst vo .si