Stev. 25. V Ljubljani, v sredo 21. junija 1916. Leto III. Prvi ruslii ujetniki po novi ruski ofenzivi spočetka t. m. na gališko-bukovinski meji. Pred razpelom svetim... Pred razpelom svetim mati moli, plaka: »Čuvaj Bog mi sina, hrabrega junaka !« V izbici sameva ženka, lepa mlada, na poročni venec grenka solza pada ... ... Daleč tam na puško se vojak naslanja, o ljubeči majki in o ženki sanja . . . Src ljubečih troje kdaj sešlo se bo-li ? Morebiti kmalu, ali pa — nikoli. Manica Komanova. Honore de Balzac: * Krvnik. v Mendasu, malem španskem mestu, je odbila ravno polnoč. Na dolgi terasi, ki se vleče okoli grajskega vrta, je stal mlad francoski častnik. Opiral se je na ograjo in videti je bil zatopljen v globoko premišljanje, ki se ni skladalo z brezskrbnim vojaškim življenjem. Vendar je treba pripomniti, da morda noben čas, nobena okolnost in nobena noč ni bila primernejša takemu sanjarenju. Nad glavo mladega poveljnika v mestu nastanjenega prapora se je bočilo čarobno-krasno, ažurno špansko nebo. , * Honore de Balzac, rojen leta 1799 v Toursu, je slaven francoski pisatelj. Posebno se je pa proslavil 2 znamenitim delom »Ljudska komedija«, ki je izšlo v štiridesettisoč izvodih. Umrl je leta 1850. Blesteče zvezde in bledi mesečni sijaj so obsevali razkošno dolino, ki se je razprostirala pred njegovimi nogami z vsemi svojimi prelestmi. Oprt ob oranžo, blestečo v polnem cvetju je opazoval častnik mesto, ki je, ležeče na podnožju skale, na kateri je stal grad, bilo vsaj navidezno zavarovano pred severnimi vetrovi. Če se je nekoliko okrenil, je videl morje, čegar razsvetljeni valovi so obrobili kraj liki širok srebrn pas. Na gradu je bilo svetlo. Do njegovih ušes so prihajali zvoki godbe, in smeh častnikov in njihovih plesalk se je mešal s šumom vzburkanih morskih valov. Svežost zraka je vzbujala nekako energijo v njegovem po dnevni vročini onemoglem telesu. Vrt je bil poln drevja in tako dišečega cvetja, da je bil kakor vtopljen v kopeli dišav. Grad Mendas je bil last španskega granda. ki je tistikrat prebival v njem z vso svojo rodbino. Najstarejša domača hči se je ves čas slavnosti ozirala na mladega častnika z nenavadnim zanimanjem in tako žalostno, da je bil morda ravno pogled te Španjolke predmet, o katerem je premišljal mladi častnik. Klara je bila krasna. Imela ie sicer še tri brate in eno sestro, toda bogastvo markiza de Leganes se je zdelo tako znatno, da si je smel Viktor Marchand s pravico domišljati, da bo dota lepe deklice gotovo velika. A kako bi se bil drznil le pomisliti, da bi stari markiz, ponosnejši na svoj rod kot kdorkoli drugi, dal kdaj svojo hčer sinu pariškega kramarja! In še celo, ko so bili Francozi toli so-vraženi! Francoski general G . . t . r, ki je ravno upravljal ta zavzeti kraj, je sumil markiza, da pripravlja upor na korist Ferdinanda VIL, in oddelek, ki mu je zapovedoval Viktor Marshand, je bil poslan v mesto Mendas le v to svrho, da kroti sosednje, markizu de Leganes podložne občine. V pismu, ki ga je nedavno poslal maršal Ney generalu G., je bila izražena možnost, da se je bati brzega prihoda angleških ladij k španskemu bregu, in markiz de Leganes je bil naveden kot sumljiv tajne zveze z angleškim kabinetom. Sprejel je sicer mladega poveljnika in njegove vojake nad mero prijazno, ali z ozirom na maršalovo noto je bil previdni Viktor Marchald vedno oprezen. Sprehajaje se po terasi, s katere je pravkar opazoval mesto in okolico, je vpraševal samega s^be, čemu neki ga odlikuje s toliko ljubeznivostjo in kako naj spravi v sklad mir, ki vlada v kraju, z maršalovo bojaznijo. Toda nenadoma je dobila njegova pozornost popolnoma drugo smer. Opazil je v mestu večje število luči. To ga je presenetilo tem bolj, ker je brez ozira na praznik svetega Jakoba izdal še to jutro strogo prepoved, svetiti preko že prej s posebnim razglasom določene ure. Iz te prepovedi je bil izvzet edino le grad. stran 366. TEDENSKE SLIKE. štev. 25. Kraljevski dvor (konak) v Belem gradu. Grob velikega vezirja Kara Mustafe tik beligrajske trdnjave, poškodovan. Kara Mu-stafa je oblegal 1. 1683 Dunaj, a ga je premagal poljski kralj Ivan Sobieski. Kara Mustafa se je moral zato na sultanov ukaz v Belemgradu sam zadaviti z zeleno vrvico. Tu in tam je opazil blesteča bodala svojih straž. Vse na okoli je vladala svečana tišina in nič ni vzbujalo mnenja, da bi se godilo kaj nenavadnega. Zaman se je trudil razjasniti si, kaj naj pomeni ta številni prestopek. Z mladeniško gibčnostjo je hitel, da bi prišel čim preje s skale. Naglo je bil blizu straže na vhodu v grad: nenadoma pa je obstal, ko je zaslišal nenavaden šelest. Zdelo se mu je, da sliši iz aleje škripanje peska pod lahnimi ženskimi koraki. A ko se je obrnil, ni videl nikogar. Za to je bil mahoma zavzet nad nenavadnim pojavom. 0-pazil je na morju prizor, ki ga je tako presenetil, da je vztrepetal od groze. Srebrni mesečni žarki so obsevali morsko plan s tako močjo, da je popolnoma- jasno razločeval jadra bližajočih se angleških ladij. V svoji grozi se je trudil dopovedati sam sebi, da je ta strašni pojav le zračna prevara, povzročena po igri valov in miglajočih žarkih lune. V tem trenutku je zaslišal popolnoma blizu svoje ime. Naglo se je okrenil in opazil vojaka, ki ga je spremljal do grada. »Ste li vi to, poveljnik ?« »Da. Kaj se godi?« je vprašal mladi častnik, ki mu je neka gotova neprostovoljna predslutnja ukazovala ravnati previdno. »Ti lumpje doli mrgole kot črvi. — Če do\olite, vam povem, kaj sem opazil<. »Govori!« je ukazal Viktor Marchand. »Ravno sem zasledoval nekega moža, ki se je plazil iz grada s svetiljko ... Saj svetiljkaje vendar že sama na sebi sumljiva. Zajeti nas hočejo, sem si rekel in zato sem ga sledil, da bi zvedel, kaj neki namerava sumljivi mož. Poleg tega sem, poveljnik, našel na skali, nekoliko korakov odtod, grmado suhljadi . . .« Hipoma se je dvignil strašen krik in prerušil vojaka. Poveljnikovo postavo je obsijal rdeč žar in ubogi vojak se je zrušil mrtev na zemljo, ustreljen v glavo. Kakih deset korakov od njih je vzplam-tela grmada suhljadi in slame. V gradu, kjer se je vršil ples, sta mahoma utihnila godba in smeh. Grobna tišina, pretrgana s stokanjem, je nastopila mesto godbe in smeha. Preko srebrne morske gladine je zagrmel temen topovski strel. Čelo mladega častnika, ki ni imel orožja, se je oro-silo z mrzlim potom. Uvidel je, da je njegov polk izgublljen in da so Angleži že vse ukrenili, da pristanejo. Čutil je, da bi one-častil samega sebe, če bi dalje živel; v duhu se je že videl pred vojnim sodiščem, videl se je obtoženega in obsojenega — in nehote je meril s pogledom globočino prepada. Že se je pripravljal k skoku, ko ga je naglo zagrabila za roko — Klara. »Bežite!« je šepetala. »Moji bratje so za menoj in vas hočejo ubiti. Doli pod skalo najdete Juamitovega andaluškega konja. Hitro! . . .« In sunila ga je z roko, naj gre. Trenutek jo je gledal poln groze, ne zmožen besede; toda nagon samoohrane, ki dremlje v vsakem še tako hrabrem človeku, ga je gnal odtod. Hitel je skozi park, kot mu je bilo naznačeno, in čez skale, koder so se morda upale le koze. Za sebej jc slišal Klarin glas, pozivajoč svoje brate, da bi ga zasledovali. Slišal je je tudi korake svojih krvoločnih sovražnikov; v noč je počilo nekoliko strelov in krogle so mu žvižgale okoli glave. A v dolino je prišel brez nesreče. Našel je konja, skočil v sedlo in odjezdil kot veter. V nekolikih urah je pridirjal v glavni stan generala G . . t . . r, ki se je ravno gostil s svojim štabom. »Prinašam svojo glavo«, je zaklical mladi poveljnik prapora, smrtno bled in izmučen od brze jezde. Zrušil se je na stal in opisoval strašen dogodek. Sledilo je tesnobno molčanje. »Mislim, da ste manj kriv kot nesrečen«, je naposled rekel general v skrbeh. »Za to lumparijo vendar ne morete biti odgovoren. Jaz vas krivde opraščam, merodajno je pa seveda, kako uredi maršal. Za nesrečnega poveljnika so pa bile te besede le slaba tolažba. »Dal bi vas ustreliti«, je odgovoril general, »vendar bomo videli«. Nato je strogo dodal: »A sedaj ne govorimo več o tem, temveč posvetujmo se o osveti, ki naj napolni z zasluženim strahom in grozo to zemljo, kjer se ljudje bojujejo kot divjaki«. V eni uri je bil na cesti polk, oddelek konjenice in topništva. Na čelu sta jahala general in Viktor. Vojaki, ki so zvedeli o umoru svojih tovarišev, so goreli od osveto-željnosti. Oddaljenost, ki je delila mesto Mendas od generalovega glavnega stana, je bila premagana nenavadno hitro. Med potjo je našel general cele vasi v orožju. Vsako gnezdo je osvojil in ustrelil vsakega desetega med prebivalstvom. Iz nerazumljivega vzroka so ostale angleške ladije na širnem morju, ne da bi se približale obali; šele pozneje se je razjasnilo, da so vozile te ladije le topništvo in da so znatno prehitele ostale ladje. Tako je bilo mesto Mendas skoraj brez strela obkoljeno od francoske vojske in ni imelo braniteljev, ki so mu jih obetale pojavljajoče se angleške ladje. Prebivalci, prevzeti od groze, so se udali na milost in nemilost. Generalova krutost je bila namreč znana, in zato se je prebivalstvo raje samo udalo, dobro vedoč, da bi bili sicer vsi pobiti in mesto požgano. General je sprejel ponudbo s pridržkom, da se mu izroče vsi prebivalci gradu, od poslednjega sluge do markiza. Ta pogoj je bil sprejet, nakar je general obljubil, da pomi-losti ostalo prebivalstvo in ne dovoli pleniti svojim vojakom. Naložil pa je mestu ogromno kontribucijo in vzel nekoliko najbogatejših meščanov za talce, da bo plačana v štiriin-dvejsetih urah. 25. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 367 Del razrušene trdnjave v Belemgradu. Porušena tovarna za utrdbami v Belem gradu. General je izdal vse možne odredbe v varnost 'svojih ljudi in ni dovolil, da bi se nastanili po hišah. Ko so se utabo-rili, je odšel na grad in ga z vojaki zasedel. Člani rodbine Leganesove in služabniki so bili prijeti, zvezani in zaprti v dvorani, kjer se je malo prej vršil ples. Z oken te dvorane je bilo mogoče pregledati teraso in z nje vse mesto. Generalni štab se je nastanil poleg na galeriji in tu se je najprej vršilo posvetovanje, kako preprečiti izkrcanje angleške vojske. General je odposlal k maršalu Neyu svojega pobočnika in dal na pobočju postaviti baterije, nato je obrnil svojo pozornost do vjetnikov. Dvesto Spancev, katere je izročilo prebivalstvo, je bilo brez odlašanja ustreljenih na terasi. Po tej eksekuciji je ukazal general postaviti na terasi toliko vešal, kolikor je bilo prebivalcev v gradu, in poslati po krvnika. (Dalje prihodnjič.) Razpoloženje v Rusiji in drugje. Graški »Volksblatt« je prinesel iz »Rot-terdamer Couranta« posfiet članek, v katerem neki Holandec, ki je pred kratkim poto^val po Rusiji, opisuje razpoloženje v Rusiji. Članek pripoveduje o dandanašnjih čudnih navadah takozvanih »velikih časopisov«, ki vedno poročajo o vstajah, nemirih in revo-lucijskih izgredih, o lakoti in eksplozijah v sovražnih državah, s čimer mislijo svoje sodržavljane varati o stanju razmer drugod. Toda ali to kaj hasne, ako se vrši tako nesmiselno varanje, ki nima v resnici drugega uspeha, ko da ljudje nekaj časa plavajo v nejasnosti in zmoti, slednjič pa dostikrat vendarle zvedo resnico ter doživljajo vedno iznova bridka razočaranja. Podcenjevanje in sramotenje nasprotnika itak nikdar ne obrodi pametnega uspeha. Čemu bi se trdilo, da je v sovražni državi vse puhlo in slabotno, ko se naenkrat vendarle izkaže, da ni vse tako ? Čemu končno samega sebe varati ? V večji ali manjši meri se vrši to pre-tiravano varanje, ki ga vzdržuje časopisje, v vseh državah, torej medsebojno. Tako bi n. pr. Rusija bila že davno morala skleniti poseben mir, ako bi bilo vse resnica, kar se je že pisalo o raznih ruskih revolucijah, puntih med vojaki in mornarji, o lakoti in pomanjkanju, o eksplozijah municijskih to-varen in dr.. Omenjeni Holandec priznava, da je povsod po Rusiji opažal neko neveselo in mračno razpoloženje, da pa živi v širokih masah ljudstva še vedno živa vera v zmago in da hočejo vzdržati do konca. Torej tako, kakor pri nas. V mestih je zaradi pomanjkanja organizacije v trgovini in v prometu sploh, dalje zaradi primerne draginje in birokratične zme-šanosti in vsled raznih drugih neprijetnosti najbolj občutiti izpremembo razmer; po mestih vidiš skrb izražujoče obraze in semintja slišiš pesimistično-nezadovoljno besedo. Toda ako natančneje proučavaš, vidiš, da je duh, ki preveva ruske ljudi, vendarle še vedno močan in neupognjen in da je oni pezimizem pravzaprav le bolj nekaka ne-voljnost nad zmešnjavo, ki vlada^ v birokraciji in notranjosti vlade same. Če pa jih prašaš o vojski in o njenem zaključku, tedaj je vsakdo uverjen, da Rusija — seveda mora zmagati in da njeni nasprotniki nikakor ne morejo zmagati. Tako so Rusi prepričani o nezmagljivosti Rusije, kakor drugi o svoji končni zmagi. Bojazni za svoj obstoj v Rusiji v resnici nimajo in je skoro res ne morejo imeti, pravi Holandec. Njihova samozavest in njihovo prepričanje o zmagi sloni namreč v veri, da ne morejo biti zmagani vsled velikosti Ru- sije in ruskega naroda. Iz tega prepričanja Rusov izvira njihova mirnost in potrpežljivost, ki jih ne zapusti — v najhujši stiski. »Rusija je velika in bodočnost je — večna«, tako nekako misli vsak pravi Rus; po teh mislih uravnava svoje dejanje in nehanje. Mogoče je s tem pojasnjena tudi ona vzstrajnost in trdovratnost, s katero se Rusi vzlic porazom v tej vojni bojujejo dalje. Graški »Volksblatt« dodaje: »Rusi seveda pri tej trdovratnosti in vztrajnosti le nepremišljeno žrtvujejo neizmerne množice svojih ljudi ko neprestano, kljub najhujšim izgubam in neuspehom, še nadalje napadajo z glavo skozi zid. Vse to je v ostrem nasprotju s taktiko Nemcev, ki premišljeno in pametno sodeči le tedaj napadajo in odločilno — seveda ne brez žrtev — naskočijo, ako jim vse okolnosti jamčijo za uspeh, ki ga seveda potem tudi res dosežejo. Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) „Tega gotovo ne napraviš", draga kazina, je rekel, „ampak molčala boš, če hočeš sama sebi dobro. Popirje sem vzel, da napraviva s tvojim bratom kupčijo. Za- pomni si! Če me naznaniš, je tudi on izgubljen". „Tega ne verjamen", sem odgovorila, če še danes ne vrneš popirjev, naznanim vse drju Žolni, s katerim si že dalje časa dopisujeva". Da bi ga prepričala o resnici svojih besed, sem mu pokazala pismo drja Žolne. Reinen je list smehljaje spravil in dejal: „To mi bo še lahko, prav hodilo. Napravi sicer, kar hočeš! Ce misliš, da storiš prav, me pa naznani! Ne pozabi tega, da ne padem sam". S temi besedami se je poslovil. Drugi dan je bila maskarada. Povabila sem v salon drja Žolno. Odločila sem se, da pokažem policiji pravo pot in to zaradi stotnika Fernkorna, o katerem mi je povedal stric, da je osumljen. Hotela pa sem ostati skrita. S stotnikom Fernkornom sva bila sicer zmenjena za sestanek na maska-radi, hotela pa sem ostati maskirana, da bi mogla tako govoriti z drjom Žolno. Peljala sem se k svoji prijateljici, gospe Sellheim, da se potrebno domeniva. Bila je pripravljenja, da me spremi. Moj avtomobil je čakal pred vrati. Peljali sva se v trgovino, kjer sva kupili dva kostuma in sicer dva domina. Nisem hotela, da bi me spoznal ^stotnik takrat, ko sem govorila z drjem Žolno. Namenila sem se, obleči pozneje drug kostum. Nato sva se peljali Stran 368. TEDENSKE SLIKE. 25. štev. Črnogorski ministrski predsednik A. Radovič. JH'.r Beligrad, razrušen od granat. Kapelnik godbe kralj, bolgarske^ telesne garde A. Macak, rodom Čeh. na dom gospe Sellheim, se tam preoblekli in šli na maskarado. Privatni detektiv, ki je opazoval Reinena, je povedal, da je bil Reinen zadnji teden trikrat v hiši št. 46 na Dorotejini cesti. Sklepala sem, da se je pogajal radi popirjev. Dvakrat si je izposodil tudi moj avtomobil, ki mu je bil vedno na razpolago, če ga nisem sama rabila. Na plesišču sem ogovorila policijskega komisarja Žolno in ga opozorila na napačno sled, ki jo je imela policija. Namignila sem mu, kdo je zločinec, in hotela ravno opozoriti na Dorotejino cesto, ko je priletela k meni prijateljica in mi sporočila, da je nekdo pred eno uro mojega brata v stanovanju ustrelil. Gospa pl. Sellheim je tavala po dvorani in se dolgočasila. Naenkrat je postala pozorna na Reinena, ki je nekoga iskal. Ogovorila ga je in on jo je naprosil, naj me takoj obvesti, da je Giorgio ustreljen. Menila sem, da me Reinen straši, posebno, še, ker me je morda opazil v družbi drje Žolne. Peljala sem se pa takoj na mesto. Avtomobil sem ukazala ustaviti, še predno ,sem se pripeljala na Dorotejino cesto. Šoferja sem poslala v stanovanje, sama pa sem čakala v vozu. Šofer se je vrnil in povedal, da je res ustreljen neki Adolf Strebinger. Reinen mi je povedal, da se tako podpisuje moj brat. O resničnosti zločina nisem torej dvomila. Peljala sem se takoj v svoje stanovanje in spravila skupaj prtljago. Pred vsem sem hote a obzirno obvestiti o umoru svojega očeta. Obenem sem hotela tudi sama pravočasno izginiti. Iz Benetk sem pisala Reinenu. Pozvala sem ga, naj pridje tja in mi imenuje kraj, kjer bi se lahko o potrebnem pomenila. Reinen pozna Benetke izvrstno. Prišel je takoj in mi naznanil malo krčmo v bližini mostu Rialto. Šla sem tja, četudi nerada. Povedal mi je to-le : Bil je pri mojem bratu in se pogajal ž njim za popirje. Brat je sedel pri mizi, v polni svetlobi luči, ki je gorela jpred njim. Reinen je stal tik njega. Naenkrat je zažvenketala šipa in moj brat se je zgrudil. Reinen ga je hotel dvigniti, toda bilo je prepozno. Na levem sencu se je prikazala kapljica krvi. Reinen ni slišal strela, temveč samo žvenket šipe. Ko je videl, da ni bratu več pomoči, je zbežal. Prej si je bil izposodil moj avtomobil Jn se ž njim odpeljal z nevarnega kraja. Šofer mu je povedal, kje sem jaz. Iskal me je in med tem ga je nagovorila moja prijateljica. V Benetkah sva sklenila z Reinenom kupčijo. Dokumente mi je prodal za 30.000 kron. Dati sem jih hotela takoj stricu in spraviti tako celo zadevo s sveta. Tako. To je vse, kar vem. Komisar Martinič je zapisoval baroničino zgodbo. — Ali ste pri kraju? je vprašal policijski svetnik. — Da. Mogoče nisem pravilno ravnala, toda morala sem se ukloniti razmeram. Da sem razkrila tajnost, ki sem jo leta in leta skrivala, je vzrok moj ženin. Če bi ne bila zaročena s Fernkornom, bi bila stvar takoj ovadila. Tako pa je odločevala moja živ-Ijenska sreča. Policijski svetnik je vstal. — Kar sem vam že obljubil, to vam lahko ponovim. O stvareh, ki ste nam jih zdaj razodeli, ne bo zvedel niti vaš ženin, niti nihče drugi. Treba je samo, da podpišete ta zapisnik in špijonažna zadeva 30jde med akte. A neoziraje se na to, vas Dom prosil, da pridete prihodnje dni večkrat v mojo pisnrno. Treba je pojasniti umor na Dorotejini cesti. Petnajsto poglavje. Baroničini podatki so stvar v toliko pojasnili, da so deloma razdrli več krivih domnevanj in oba zločina ostro ločili. Policijski svetnik Koren je poročal dve uri kasneje, ko je bil zaslišal baronico, v prisotnosti komisarjev Žolne in Martiniča policijskemu predsedniku in globoko prepričan izjavil, da je špijonažna zadeva rešena. Dokumente so vrnili Holmhorstu. Za Reinenom niso mogli najti sledi, proti baronici pa niso hoteli dalje postopati. Z višjega mesta se je namignilo policijskemu predsedniku, naj se stvar konča. Barona Fona so pozvali brzojavno iz Benetk. Prišel je drugi dan o poldne. Bil, je pobit, ker bi bil ostal najrajši še dalje v Benetkah. Povedal je, kar mu je zaupala umorjenčeva sestro o mladem Castellma-riju. Giorgio je bil določen za vojaka. Štu- stev. 2o. TEDENSKE SLIKE. Stran 369. Dne 3. maja t. 1. so imeli Poljaki v Varšavi veliko narodno slavnost v spomin na kralja Stanislava Avgusta, ki je dal 3. maja 1791 poljskemu kraljestvu ustavo. Pod rusko vlado take slavnosti niso bile dovoljene. diral je zato v Turinu in drugod. Nadalje je povedala mlada plemkinja zelo malo. Morda ni vedela, morda ji je to branila stroga vzgoja. Namignila je samo, da se seznanil brat v Turinu z neko jahačico, ki ga je odvračala od posla. Nasveti očeta in predstojnikov niso pomagali. Naenkrat e pretrgal vse vezi z jahalko in izginil. Da je^bil brat špijon, tega Marija ni vedela. Čudila pa se je, ko se je nenadoma prikazal v Marconu. In še bolj, ker ga je morala zatajevati. Popoldne je obiskal Fon baronico Stern-berg, da izroči pozdrave sorodnikov. Povedal je tudi, da nastopi službo pri policiji, ker je obljubil Mariji, da dožene gotovo morilko njenega brata. — Tudi vi govorite o morilki. Ali je dokazano, da ga je umorila dama? — Da, baronica. Fon je pripovedoval, kako in kaj, toda Mete ni mogel prepričati. — Tega ne verjamem. Neverjeno je, da bi se bil Giorgio kje seznanil. Mudil se je tukaj premalo časa. Prej ga pa ni bilo še nikoli sem. Moralo je biti torej, če je res tako, kaka ženska iz Italije, ki je brata že prej poznala in imela vzrok, da ga je sovražila. Kolikor poznam brata, ni občeval nikoli s kako žensko, ki bi bila zmožna tako strašnega zločina. Tudi ne poznam nobenega dogodka iz njegovega življenja, ki bi mogel imeti za posledice smrt. Cele stvari si ne znam tolmačiti. Bojim se,- da policija spet ne zadene prave poti, če si vtepe v glavo tako domnevo. — Ali mi ne morete nikogar imenovati, s komur je vaš brat posebno odkrito občeval ? — Da. S svojim mladostnim prijateljem Ernestom Cartelanom, ki služi najbrž v turinski garniziji. — Ali bi napisali policiji za tega gospoda priporočilno pismo? — Rada, je odgovorila Meta. Mislim pa, da bi več dosegli, če bi Ernestu jaz privatno pisala. Odgovor vam bom dala drage volje na razpolago. — Torej, baronica, je rekel Fon in poljubil baronici roko, obvestite me s par vrsticami, kadar prejmete odgovor. Fon je odše. Baronica je sedla za pisalno mizo in takoj pisala ritmojstru Ernestu pl. Cartelanu. Slovenci na Laškem. L. 1848 in 1866 so se Slovenci junaško borili proti Lahom. Mnogo slovenskih junakov je obležalo na laških bojiščih. In 1. 1916 so zopet Slovenci in Hrvatje rned prvimi junaki pri naši zmagoviti ofenzivi na Laško. Dogodki se čudno ponavljajo. Kjer se je boril ded, se bori danes vnuk. V teh dneh, ko naznanjajo zastave nove zmage naših junaških čet nad italijansko armado, je zanimivo pismo slovenskega vojaka z avstrijsko-italijanskega bojišča 1.1848. Pismo objavljamo, kolikor mogoče se držeč originalnega sloga hrabrega slovenskega junaka. Majlont, 7. oktobra 1848. Ljubeznivi moj mojster! Jest Vam pišem en par besedi in želim, deb' Vas moje pismo u najtemboljšem zdravju najšlo in Vam dam tud' vedeti, da se je tega 6. ega maja po celi Etali vojska začela. Ih mi smo bli vsaki dan v ogni, pa vsak dan na marši, u dežji, ponoči in po dnevu in celo v nedelo smo morali hodit', obeno noč nismo spali pod strehoj. Tak prvokrat smo bili v ogni per Veroni, noter v eni vasi, ki se kliče Kroče bjanko, tega 6. maja. Tam smo se začeli v jutro in je trpelo noter do noči. Ljubi mojster, tam so kroglje tako letale, kakor čebele pred čebeljnjakom in ljudi je glih toliko ležalo, kakor snopja na njivi. Od sovražnika jih je ostalo nekaj več kakor 700, naših pa vendar ne več kakor nekaj čez 300. Tak tam smo ga premagali in smo ga gnali zmirom naprej noter do Mandove (Mantue); potem na onkraj Mandove smo se spet en dan fejst dajali in tani smo jih vjeli 14 sto. Tistega pa Vam ne morem pisati, koliko je bilo mrtvih. Tak od tam smo šli nazaj noter v Vicenzo in tam smo se začeli na binkoštno soboto zjutraj ob enih devetih in smo se dajali do 11. ponoči. Tudi tam smo Lahe spet premagali in smo šli nazaj noter v Verono, odkoder smo šli proti Maj-lontu. Potem smo ga dobili na poti v eni vasi, ki se imenuje Volta in tisto je bilo na svete Ane dan. S kraja nam je slabo šlo, pa nam je vendar Bog srečo dal, da smo so\Tažnika premagali. Najhujše je bilo torej na binkoštno soboto in na svete Ane dan. Od Volte smo šli Jiaprej proti Majlontu in pri Majlontu smo se spet ustavili in tam je gvi-ralo celih 24 ur, da smo se dajali, in nam je tudi Bog srečo dal, da smo Plemontezarja premagali in smo noter v Majlont prišli na 6. avgusta. Zdaj pa Vam druzega ne vem pisati; tak jest Vas pustim lepo pozdraviti Vas, Meto in Jero, pa jest ostanem Vaš najboljši prijatelj Janez Tome. Pozdravite vse znance, pa povejte jim, kako se meni godi. Lahko si mislimo, s kakim občudovanjem je čital Janezov »ljubeznivi mojster« pismo vrlega vojaka z dežele, kjer so se vršile tako strašne stvari, da so krogle letale kot bučele in da so padali ljudje kot snopje! Se je li vrnil Janez Tome s krvavih poljan »per Majlontu« v ljubljeno domovino, ali je morda tudi on padel med »snope na njivi ?« stran 370. TEDENSKE SLIKE. 25. štev. Ruševine belgrajske trdnjave, ob kateri je padlo tudi mnogo naših junakov. Zadaj Donava. Iz razrušenega Belgrada: Naše vojaštvo popravlja mestno kanalizacijo. Jugoslovani in Lahi. v »Neue Ziiricher Zeitung« je priobčil neki Srb članek o razmerju med Jugoslovani in Italijani. V članku pravi: Italijani bi si bili vso sedanjo mizerijo prihranili, ako bi bili pravočasno zasedli albanske gorske prelaze ter podprli umikajočo se srbsko armado. Rešili bi bili s tem tudi Črnogoro in njenega vladarja, ki se je mogel držati le z zmagovito Srbijo. To ni bilo preveč zahtevano, kajti stalo bi ne bilo več ljudi in materijala, kakor sedanja obramba Valone. Toda Italija je pošiljala Srbom rajše junaške pesni gospoda d' Annuzia in brezkonečna melanholično fantastična poročila gospoda Fraccaro-ilija, kakor pa junaške topove in mitraljeze gospoda Cadorne . . . Hiba italijanske meše-tarske politike pa ne obstoja le v tem, da je Italija zamudila pravi trenutek za obrambo Srbije. Glavna krivda leži v italijanskem političnem programu. Izključna posest Adrije je gotovo idejal, vreden vsake države; toda kaj morejo Jugoslovani za to, da posedujejo skoraj ravno tako dolgi kos jadranske obale kakor Italijani. Naravno je da se borijo z največjo požrtvovalnostjo, borijo za lastno zemljo, za lastno domovino. Ne more se jim vzeti za zlo, ako bi ostali rajše pod Avstrijo, kakor pa da bi prišli pod Italijo. Slovenci so n. pr. že 500 let pod Avstrijo in so (z lastnimi žrtvami) dosegli že lepo civilizaaijo. V tem oziru zavzemajo med desetimi narodi monarhije četrto, če ne tretje mesto. Njihovi narodni bratje v Italiji pa so zaostali in nimajo niti potrebnih ljudskih šol. Kako se naj torej Slovenci proti Italiji ne branijo? V enakem razmerju napram Italiji se nahajajo tudi Hrvati in Srbi v Dalmaciji. Iz teh narodov obstojajo čete, ki se borijo na italijanski meji. Jugoslovani se borijo proti Italijanom kakor levi; istočasno pa naj bodo njihovi najboljši prijatelji ?« Ta članek je ponatisnila tudi graška »Tagespost«, ki je včasih iz nevednosti sim-patizirala z laškimi iredentovci v Trstu, Poli in na Reki proti Slovencem in Hrvatom. Tako se godi tistim nemškim listom, ki se niso pred vojno nikdar dali poučiti od jugoslovanskih tistov. Hrvatje in Slovenci, tvorijo v Dalmaciji, Istri ter na Primorskem in Goriškem ogromno večino. Vendar so bili po krivdi laških ire-dentovcev skoraj brez moči, ugleda in celo večkrat brez telesne in imovinske varnosti. Kdo se ne spominja brutalnih laških izgredov proti Slovencem v Trstu in Gorici, v Pazinu in drugdje? Kako se je godilo Hrvatom v Dalmaciji in v Istri! Nemški pisa- teij Herman Bahr je v svojem izbornem potopisu »Eine dalmatinische Reise« pravično opisal divjanje iredente proti Jugoslovanom, a žel je — posmeh. Niti šol niso imeli Slovenci in Hrvatje iz javnih fondov, nego so si jim morali z lastnimi vinarji sami vzdrževati. Slovenska in hrvatska družba sv. Cirila in Metoda sta morali več desejletij prosjačiti med ubogim narodom, da je revež sam sebi ustanavljal najnujnejše šole. Tako so iredentovci pospeševali kulturo ! Obenem pa so nas zmerjali, da smo barbari in »ščavi«. Da se te v nebo kričeče razmere prenehajo, da se nam ne bo godilo kakor beneškim Slovencem, da postanemo po vojni enakopravni državljani, ki dobe dobre šole in urade v svoji domovini zato se bore danes Slovenci in Hrvatje toli junaško požrtvovalno na soški fronti in za to se izkazujejo leve naši Mlakerji na laškem bojišču. Bore se za čast Habsburžanov, za moč države, a tudi za lastno rodno zemljo, za lastno ti-. sočletno domovino, za svoj jezik, svojo politično in kulturno svobodo. Konec mora biti sramote in suženjstva, konec iredente ! Biti hočemo »na svoji zemlji svoj gospod«. Uganka soške fronte. Avstro-Ogrska armada se bori na raznih bojiščih ter je razkropljena na tri velike fronte: na balkansko, rusko in laško. Lahi pa uporabljajo vso svojo armado le na eni ironti — proti Avstriji; a vendar Lahi ne morejo na Soči nikjer naprej, na tirolski črti pa so morali celo nazaj. Zakaj se razbijajo vse velike laške ofenzive ob soški fronti brez uspeha? Zakaj grme laški topovi že toliko časa, že od maja 1915, ne da bi mogli Lahi podreti? Avštro-ogrska vojska je imela strašne bitke in jih še ima v Galiciji, v Voliniji, v Srbiji, v Albaniji; naši topničarji so bili v Belgiji in ob Darde-nelah. Lahi so imeli na Soči že večkrat ogromno premoč, včasih tri — do štirikrat večje topništvo kot mi, a vendar ne opravijo ničesar. Avstro-ogrska armada in nekaj nemških polkov je pri Gorlicah hitro prodrlo silno rusko fronto ter v par tednih pomelo Ruse skoraj iz vse Galicije; na srbski fronti je vdrla naša vojska v zvezi z nemško na raznih točkah naenkrat, — kako da tega ne znajo Lahi? J. C. Kleinschmidt, kapitan severnoame-rikanske mornarice, je bil mesec dni gost na soški 'fronti. Uganko laških neuspehov in naše nevmajnosti je ta tuji častnik rešil takole: Karte štabov avstro-ogrske armade na Soči so posute z rdečimi točkami, ki na- 25. stev. TEDENSKE SLIKE. stran 371. Korintski prekop, ki ga je baje zaprla antanta tudi grškim ladjam. Naši vojaki nakladajo vojni materijal z vlaka na parnik. tančno označujejo pozicije sovražnikovih baterij ; na teh kartah je tudi označena daljava, do katere segajo naši topovi. Prva velika tajnost naših uspehov je torej izvrstno uporabljanje našega izbornega topništva. Naši topo\i, havbice in možnarji so postavljeni in razdeljeni tako spretno, imajo toliko silo ter obvladujejo toli široko in globoko ozemlje, da zaleže vsaka naša cev za tri sovražnikove. Vse razdalje so na las izmerjene in preskušene. V hipu, ko se pripravljajo Lahi na napad, zapojo naši telefoni na vsej črti in v petih minutah se obrnejo naši topovi točno na točke, ki so najbolj nevarne. Druga tajnost je naše izborno peštvo. Avstrijske in ogrske čete so se borile že na tolikih bojiščih, da so si pridobile neverjehio izkušenost, spretnost in neustrašnost. »Čim mirnejši sem, tem zanesljiveje streljam ; čim pogumneje uporabljam v skrajnem slučaju svoj bajonet, tem gotoveje je, da sovražnika premagam in ostanem sam živ«, pravijo vojaki. Bil sem na večerji pri generalu. Tu so prinesli vest: »Lahi so vzeli našo postajanko na O.«. Neprijetna novica. Od O. se more vzeti tudi P. gora, in Gorica more biti že jutri v laških rokah. Človek bi mislil, da morajo ob taki vesti -vsi častniki planiti pokonci in javkati. Toda nič. Le general je nekaj besed pošepetal svojemu šefu štaba. Nato smo večerjali dalje. Ob 5. pop. naslednjega dne sem že fotografiral 500 Lahov, ki so jih naši ujeli na O. Ves boj za zopetno osvojitev O. je veljal našo vojsko le — dva moža. Drug slučaj. Dalmatinci so se vrnili pravkar na počitek za fronto. Trudni? Ne. Bili so popolnoma upehani, čez in čez pokriti s skorjami blata in ilovice ter vsi črni od smodnikovega dima. Opoldne po odhodu Dalmatincev so Lahi naskočili nadomestne čete in jih vrgli. »Vaše jarke so zasedli La- hi!« se je povedalo Dalmatincem, ki so ravnokar obedovali. »Naši so bili jarki in naši ostanejo!« je šlo od ust do ust. In Dalmatinci se hiteli nazaj. V d\"eh urah so bili jarki zopet v naši oblasti. Vztrajnost, spretnost in ljuta boje-vitost naših čet je torej tajnost, ki drži soško fronto. Vsak infanterist vidi v Lahih izdajalca, lopova in večnega škodoželjnega sovražnika. Zato se mu zdi vojna proti Lahom pravična, sveta. Naše zmage pri Kustoci, pri Novari in \'isu ter naši porazi pri ]\lagenti in Solferinu so v avstrijski vojski nepozabni. Zaman je bila vsa politika; staro sovraštvo se ne da prelepiti s popirnatimi pogodbami. A še te pogodbe so raztrgali Lahi sami. Dalmatinci, Hrvatje iz kraljevine, Bosanci in Slovenci so dolga desetletja trpeli velike krivice zaradi Lahov. Zdaj je prišel dan plačila. Naši vojaki poznajo dolDro kraška tla in natančno naša pogorja, Lahi pa ne. Zato so Lahi vedno na slabšem. A Lahi so tudi telesno šibkejši ter imajo pred Hrvati in Dalmatinci nekako prirojen strah. Slovenec pravi glede Lahov : »Pet na vsak prst!« Seveda je to pretirano, a v jedru je vendar le resnično. Naš vojak, izurjen v bojih, utrjen v naporih, navajen mraza, vročine in tudi lakote, če je treba, visoko presega Laha. A naš \ o-jak je tudi miren, hladnokrven, preudaren, Lah pa razburjen, strasten in za to nerazsoden. Tudi to je prednost naše armade, ki odloča naše zmage. stran 372. TEDENSKE SLIKE. Stev. 2o Iz nemške zahodne Afrike: Krasen vrt vojaške postaje v Otjinbinque. Izstreljen torpedo v hipu, ko zleti proti sovražni ladji. Novi ruski ministrski predsednik Sturmer, po krvi svojih dedov Nemec, danes vodja vojne stranke na Ruskem. Po krvavi irski revoluciji: Delavci odstranjujejo ruševine razbitih hiš v Dublinu. Po irski revoluciji: Ostanki razrušenih hiš v Dublinu, kjer so streljali Angleži na Irce. Anton Tomažič, rojen leta 1893 na Drvanji, fara Sv. Benedikt v Slov. gor. (okr. Maribor), se je bojeval kot pijonir skoraj od početka vojne na severnem bojišču (tudi pri Varšavi). Do dneva svoje junaške smrti za domovino ni bil nikdar bolan, niti ranjen. Dne 5. decembra 1915 ga je zadela sovražna krogla v prsi skozi pljuča, nakar je tekom par ur izdihnil mlado svojo dušo. Njegov stotnik ga je dal v znak splošne priljubljenosti pri tovariših in častnikih pokopati v bližini Tar-nopola v blagoslovljeni zemlji, narediti mu primeren grob ter ga je izredno počastil s tem, da je ob grobu stoječ priporočil hrabro junakovo dušo Vsemogočnemu. — Tonek Tomažič je bil že pred vojaščino pri vseh, kateri so ga poznali, zaradi svoje odkrito- in dobrosrčnosti, mladeniške neustrašenosti ter zavedanja, da je slovenske matere sin, izredno priljubljen. Za božič 1915 mu je bil obljubljen dopust v njegovo domovino v Slov. goricah. Tudi mu je bila podeljena za njegovo večkratno prav posebno hrabrost velika srebrna hrabrostna svetinja (kolajna), katere pa junak ni dobil pripete na svoje prsi, ker ga je pred odlikovanjem prehitela smrt. Njegov stotnik je poslal junakovi materi Neži kolajno in poročilo o padcu sina, v katerem je s toplimi besedami hvalil sinove vrline ter pristavil v srce segajoče tolažilne besede zaradi bridke izgube tako plemenitega branitelja domovine in dobrega sina svoje matere. — Nemila usoda je toraj preprečila, da bi v družbi zvestega svojega tovariša Siačka iz iste fare obhajal božični večer v svoji rojstni hiši, na kar se je dolgo tako veselil! Naj mu bo s krvjo prepojena poljska zemlja v daljni tujini lahka! Darujte za „Rdeči križ!" Razne vesti. Slovenec in Hrvat — brat in brat. Pod tem naslovom piše »Hrvatski dnevnik:« »Te dni mi je znano založništvo v Berlinu Toussaint-Langenscheidt z nekim prospektom doposlalo barvano karto, na kateri so vsi evropski jeziki označeni v barvami. Za hrvatski in slovenski jezik se ne rabi posebne barve, marveč sta oba jezika označena z isto barvo. Morda se to ni zgodilo namenoma, ali ta karta naj bi bila za nas — program ! Hrvatje in Slovenci so vsak zase prešibki, kot narodna enota pa so močni. Danes odganjajo zvesti sinovi hrvaškega in slovenskega naroda nesrečnega Italijana, ki požrežno preži po hrvatski Dalmaciji, hrvatsko-sloven-ski Istri in slovenskem Primorju. Grozdje je kislo! Vojne bo enkrat konec in mi hočemo imeti gotovo mejo proti lačnim Italijanom. Ali ta pozabi s časom na modre lise in udarce, ki jih je dobil in bo hotel zopet po-sezati po tuji posesti, a Hrvatje in Slovenci bodo morali stati na straži in se boriti tudi Kritja za peščenimi vrečami na gališki fronti. \- miru. Toda, če si podajo roke in če bodo trdno držali skupaj, bodo bolje stražili in se bolje borili«. „Mati", hočem gfgrati z »Elsa-fluidom«, čujemo dostikrat govoriti pametnega otroka, če ga boli vrat, če ga draži kašelj, ako se mu vleže na prsa, ne more goltniti ter ga peče po vratu. Pametne matere imajo Feller-jev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fluid« vedno pri hiši. Za samo 6 kron naročite 12 steklenic poštnine prosto od lekarja E. V. Feller-ja, Stubica, Elsa-trg štev. 280, (Hrvatsko). Tudi Fellerjeve rahlo odvajajoče kroglice z znamko »Elsa-kroglice« (6 škatelj poštnine prosto 4 krone 40 vinarjev) jemljejo odrasli in otroci prav radi. Šolstvo v Srbiji. Nemški državni poslanec Wendel piše v »Berliner Tageblattu:« »Od nekdaj je pametno, vztrajno in napredujoče srbsko ljudstvo polagalo veliko važnost na izobrazbo, že nekaj desetletij je tega, kar je Laveleye našel, da je Srbija dežela, kjer je malo cerkva in mnogo šol; in 20 let prej, predno se je sploh na Nemškem začel prepir, če se naj ženskam dovoli štu-diranje, so na srbskih klinikah že delale zdravnice in imele veliko privatno prakso. Razen univerze in 40 gimnazij je imela Srbija pred izbruhom prve balkanske vojne 1296 ljudskih šol, v katerih je okroglo 138.000 otrok podučavalo 2548 učiteljev in učiteljic. Od ljudskošolskega zakona leta 1904. pozna Srbija prisilni šolski obisk. Učiteljsko osobje je na učiteljiščih v .-lleksincu, v Ja-godini in v Negotinu dobivalo izvrstno izobrazbo ; v ljudskih šolah dobivajo potrebni otroci učila in celo obleko brezplačno« . . . Čudno? Mi pa smo mislili, da so na Srbskem doma le morilci, razbojniki, uši in stenice ! Danes je seveda še vse lepše kot pred vojno. Naša prestolonaslednica, nadvojvo-dinja Cita je dne 31. maja povila sinčka. Novorojeni nadvojvoda ie krepko razvit. Nad-vojvodinja Cita se je 21. oktobra 1911 poročila s prestolonaslednikom nadvojvodom Karlom Francem Jožefom. Dosedaj imata sledeče otroke: nadvojvoda Franc Jožef Oton, roj. 20. novembra 1912, nadvojvodinja Adel-hajd, roj. 3. januarja 1914, in nadvojvoda Robert, roj. 8. februarja 1915. Naš prestolo-nasledniški par ima torej 3 sinove in hčer. Omejitev ciganstva. Ogrska vlada je z važnim, odlokom storila konec ciganstvu, v kolikor je to sedaj mogoče. Ukazala je, da se pobero potujočim ciganom konji in vozovi ter se sami naprtijo v začasno oskrbo onim občinam, v katerih se baš nalete. Stroške te preskrbe bo nosila država, dokler se ne dožene njihova domovinska občina. Za vojno zmožni se u vrste k vojakom, drugi pritegnejo delu. Družine upoklicanih dobe podpore, delavci plačilo, ki pa ga dobe v roke občine. Konj, volov in mul cigani brez dovoljenja policije ne bodo smeli kupiti več. Gardsko jezero. (Glej sliko v 24. štev.) Eno najkrasnejših jezer na svetu. Severni del je tirolski, večji južni laški. Prinašamo pogled s tičje perspektive na to jezero. Skrajni točki sta naša Riva, divno letoviško mestece, in laško mestece Desenzano, odkoder so se vozili Tirolci proti vzhodu na Benetke ali proti zahodu v Verono, Milan in Turin. Pred Desenzanom je krasni polotok Sirmione, kjer je živel in pesnil rimski pesnik Katul; še severneje leži otok Isola di Garda s pravljično krasnim gradom knezov Borghese. Okoli in okoli jezera so letovišča s kopeli, eno lepše od druzega. Po gorah Monte Adamello, Monte Presanella, pod njim Val (dolina) di Ledro, Monte Baldo i. dr. so se vršili ljuti boji. Naše čete prodirajo na Torbole, da osvoje gorsko železnico iz Naga v Arco, Rivo in dalje v Trident. Morda je zdaj že vse zopet naše. Južni kraji pa so še Ortopedični zavod na češki tehniki v Pragi za vojake otrplih ali pohabljenih udov. V laški posesti. To sliko naj si naši čitatelji shranijo, ker se govori in se bo govorilo o teh lepih kopališčih še večkrat! Zakaj se bodo Madžari učili srbskega jezika ? Glavno glasilo ogrske neodvisne stranke »Budapest« piše o ogrski šolski reformi : Monarhija je hotela civilno upravo v Srbiji v prvi vrsti izročiti madžarskim uradnikom, pa tega ni mogla storiti, ker je le redkokje mogla dobiti madžarskega uradnika, ki bi znal srbski jezik v besedi in pisanju. Ko vlada zamenja grščino z narodnostnim jezikom, hoče madžarsko inteligenco oborožiti in napraviti sposobno, da bo s svojimi narodnostmi mogla govoriti v njenem jeziku. — V ta namen hočejo Madžari svoje gimnazije reformirati; dijaki naj bi se poslej učili namesto grščine srbščine (hrvaščine), slovaščine, rumunščine in nemščine. Namen je jasen: gre jim za službe med Hrvati (Srbi), Slovaki, Rumuni in Nemci. Toda kam naj gre potem po službo Slovak i. dr. ? Ker gotovo je, da bodo imeli Madžari povsod .-tev. 25. TEDENSKE SLIKE. stran 373. Rešitev uganke v št. 23 »Tedenskih Slik< je: Bo, kal, — bokal. Prav so jo rešili gg. Zorko Jelinčič, Idrija, Rafael Eržen, Idrija, Jakob .Makuc, bojna ladja >Custoz/.a<, Pulj. prednost, čeprav bodo tuje jezike le za silo lomili. Kitajski cesar Juanšikaj. Iz Šanghaja poročajo, da je umrl v ponedeljek najznamenitejši Kitajec, bivši predsednik kitajske republike, potem kitajski cesar in zdaj zo-}3et predsednik kitajske republike Juanšikaj. Že pred letom 1898. je bil Juanšikaj podkralj zaporedoma v treh kitajskih deželah in zapovednik najboljšega dela armade. Užival je zaupanje dvora in revolucijonarne stranke. Stopil je pa na stran cesarice in izdal svoje republikanske prijatelje. Pozneje, po smrti cesarice, se je znal polastiti največje moči v državi, je strmoglavil cesarstvo in se leta 1913. napravil za cesarja. Nasprotja so ga prislila, da je zopet odpravil monarhijo in uvedel republiko, sebe pa napravil za predsednika. Juanšikaj je umrl na uremiji. Pred-sedstv republike prevzame začasno podpredsednik Jinan-Hang. Zakaj ne slovenski? Pod tem naslovom pišejo zagrebške »Novine«: V graški >Tages-pošti« piše neki T. »Zur Ortsnamenbezeich-nung im italienischen Kampfgebiet« (K označbi krajevnih imen na italijanskem bojišču) ter predlaga, da se imena soške fronte izpremene v nemška!! Tako n. pr. St. Michaelsberg, St. Martin im Karst, pa Hohlenberg itd. No, k sreči ne mislijo vsi z njegovo neumno glavo. Naša, pa tudi nemška uprava v Srbiji in Črnigori ni nazvala Bel-grada z Weissenburgom, niti Knjaževca in Kruševca morda s kakim zloženim imenom iz >Furst« in »Brot«. Tako treba tudi tukaj med Slovenci! Ako se že vojna uprava odloči, da opusti italijanska imena, potem bo vzela domača, slovenska oziroma v Dalmaciji in hrvatskem Primorju hrvatska. Drugače bi nastala še večja zmešnjava, kajti lahko je sedeti v Gradcu in gledati na zemljevid, toda častniki na soški fronti morajo vse one kraje obhoditi in mnogokrat vprašati domače ljudstvo, kje je ta, kje oni kraj; tega pa seveda ne bodo zvedeli, ako bodo vprašali za kak »Hohlenberg« ali kaj enakega. Kje je policija? Budimpeštanski listi poročajo, da je od 1. 1906 izginilo 28.000 oseb, med njimi 7.000 žensk. 5.000 žensk je izginilo brez vsakega sledu. Boleče ude vdrgavamo s Fellerjevim mišice krep-čujožini, bolečine blažečim rastlinslcim esenčnim fluidom z znamko »Elsa-fluid«. Prrpravlja nam prijeten občutek, kjer smo imeli preje bolečine. Mnogo zdravnikov ga priporoča. 12 steklenic stane poštnine prosto samo 6 K od lekarja E. V. Feller-ja, Stubica, Elsa trg št. 280, (Hrvatsko). Vedno sigurno učinkuje! Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. o, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo< v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, Amerike, Afrike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz Azije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da je znano po vsem svetu. NaroČite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov tem boiji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . Stran 374. TEDENSKE SLIKE. štev. 25. Slovenska dekleta pri košnji na večjem posestvu brez gospodarja in hlapca. V ozadju dva poljska begunca. ^— To sličico nam je poslalo vrlo slovensko dekle, Marija Zagoda iz Zadloga pri Črnem vrhu, ki jo je tudi sama napravila Zraven nam piše: Predstoječa slika je dokaz, da smo ženske že lansko leto opravljale vsa težka moška dela na kmetih ter oskrbovale dom in armado s potrebno krmo. Letos nam bo šlo delo še bolj od rok v zavesti, ako se oprijemljemo opravil, ki ne prijajo ženskim, imamo tudi sicer jeJnako veljavo v vseh rečeh. Prihodnje volitve se ne bodo vršile brez žensk. To naj si zapomnijo oni faktorji, ki se iz kmeta samo norca de-delajo. Kakor smo za delo, tako smo za kaj druzega tudi, torej žene in dekleta: korajža! /Vj^ ^V,. Šelenburgova ulica I Antonija Sitar Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj Tisoče zahvalnih pisem za »pogled na razpolago Bujno lepo Oprsje dobite, če rabite med. dr. A. Rixovo prsno kremo oblastveno preiskano, jamčeno neškodljiva. Za vsako starost hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3'30, velika pušica, ki zadostuje za uspeh K 8*80. Kosm. Dr. A. Rix laborat, Dunaj IX., Lakiergasse 6|0. Razpošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Parfumerija A Kane in drogerija „Adrija". GORCEVA KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X mm LJUBLJANA MARIJE TERt: ZIJE CESTA 5T.14I NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Si Ali se hočete svojega r e vmatizma korenito iznebiti? Na tisoče je ozdravljenih! Bolečine v udih in členkih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, bedenje v raznih delih telesa, celo oslabele oči so posledice revmatičnih in pro-tinskih bolečin. Nujam Vam naraven produkt za zdravljenje! Nobena universalna medicina, temveč zdravilno sredstvo, ki je dobrotna narava daruje bolnim ljudem. Vsakemu brezplačna poskušnja. Pišite mi takoj, da Vam pošljem svoje zdravilo in poučno razpravo brezplačno. — Postanete hvaležen moj privrženec. Ehspedicija: OpBPn-ApDthBhe Budapest, VI. Abt. ZSS. 0= ^tev. 25. TEDENSKE SLIKE. Stran 375. ¦BH MARIJA TIČAR, Ljubljana, 5v. Petra cesta 26. Šelenburgova uilca 1. - nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumi za umetnišite razglednice pravltar došli. :: .os Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. '/2 ' 2 K. Vj 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. i^orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. S hg Ifl milo zo perilo K10*— pošilja Uot najboljše nadomestilo za drago jedrnato milo, plača se naprej. Kemična tovarna Kari Jllek, Sternberg,Morava. Preprodajalcem visoki popust. Umetniške razglednice '•e v največjem izboru, najlepše izdelane. Najnovejši posnetki z vseh bojišč, i;akor tudi dopisnice: Ljubavne, lepe ženske glave, cvetje, svete, čestitke, šaljive, prirodne, vojaške itd. od najcenejših du najfinejših vrst od 5 do 14 kron po 100 kom. Pisemski papir 10/10 in 100/100 najceneje priporoča trgovcem in preprodajalcem tvrdka Rudolf Polaček veletrgovina in založba dopisnic Zagreb, Jurišičeva ulica 21. Sedaj v vojnem času najbolj hvaležna in praktična Času primerna darila so samo „Qritzner" in „Afrana„ šivalni stroji najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivavalne stroje vseh sistemov.) Že nad 3 milijone h';aležnlh odjemalcev. Josip Peteline, Ljubljana, za »odo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. Mestno liranilnica ijubllonsiia Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . „ 48,500.000 — Rezervnega zaklada.......„ 1,330.000-— Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po O o brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. 463 Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5'//(„ izven Kranjske pa proti 5„ obrestim in proti najmanj V//o odplačevanju na dolg. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. Ta zla verigo mora biti pretrgano in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučavanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj! Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Elf>ifp igralno pravico do bobitkov UUUILC; turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: '/4 leta K 5—, '/2 leta K 6.^, celo leto KI2'—; za Nemčijo: '/< leta K 4'—, V2 leta K 8"— celo leto K 16.—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20'—. Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.