NAPIS NAD ČLANKOM 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI IZVLEČEK V prispevku predstavljamo prostorsko razporeditev virov azbesta v zunanjem okolju in opozarjamo na nujnost sistemskega pristopa k odpravljanja azbesta. V Sloveniji je azbest še vedno prisoten in ga je prostorsko mogoče dokaj natančno popisati na divjih odlagališčih, odlagališčih za azbestne odpadke in funkcionalno degradiranih območjih (FDO). O lokacijah bivše azbestne industrije zaradi hitrih prostorskih sprememb in nepopolnih podatkov vemo vse manj, smo pa s terenskim ogledom nekaterih primerov opozorili na nujnost posebne obravnave teh območij. Ugotavljamo, da so viri azbesta številni (vsaj 1845 območij) in prisotni po celi državi, zato smo vzpostavili pristop, ki omogoča prepoznavanje lokacij in zbiranje podatkov o prisotnosti azbesta v zunanjem okolju Slovenije. Ključne besede: azbest, azbestna industrija, lokacije virov azbesta, onesnaženost, zdravje, Slovenija ABSTRACT In this paper we present the spatial distribution of asbestos sources in the external environment and emphasize the need for a systematic approach to the removal of asbestos. Asbestos is still present in Slovenia and can be detected with some degree of accuracy at illegal waste sites, asbestos waste disposal sites, and functionally derelict areas. Due to rapid spatial changes and incomplete data, we know less and less about the sites of the former asbestos industry, but field visits to some of these sites have made it clear that they require special attention. Because we have determined that asbestos sources are numerous (at least 1845 sites) and present throughout the country, we have developed an approach to identify sites and collect data on the presence of asbestos in the outdoor environment in Slovenia. Keywords: asbestos, asbestos industry, asbestos source locations, pollution, health, Slovenia Prepoznavanje prisotnosti azbesta v zunanjem okolju v Sloveniji GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 15 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Avtorici besedila MANCA DREMEL, magistrica geografije Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: manca.dremel@uirs.si BARBARA LAMPIČ, doktorica geografskih znanosti, izredna profesorica Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: barbara.lampic@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: MANCA DREMEL, ARHIV FF UL COBISS 1.03 kratek znanstveni prispevek A zbest je poimenovanje za skupino šestih naravnih mineralov, katerih vlaken z našimi čutili v okolju ne moremo zaznati. Ker imajo azbe- stna vlakna izjemne kemijske in fizikalne lastnosti (niso topna v vodi, odporna so proti visokim temperaturam, kislinam, so toplotno in zvočno izo- lativna), so azbest od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja zelo po- gosto uporabljali predvsem v industriji in gradbeništvu. Proizvodnja in promet z azbestnimi izdelki sta v Sloveniji zaradi ogrožanja zdravja prepovedana od leta 1996 (Zakon o prepovedi … 1996). Od leta 1946 je bilo v Slovenijo uvoženega približno 670.000 t azbesta (Do- dič Fikfak in Šešok 1999). Azbest so vgradili v več kot 3000 proizvodov. Lahko se je uporabljal kot čist, nevezan azbest, pogosteje pa je bil vezan z drugimi snovmi. Dokler se tak material mehansko ne obdeluje oziroma ob- rabi ali poškoduje, je manj nevaren za zdravje, saj ne prihaja do sproščanja azbestnih vlaken v zrak (Vrečko, Srna in Teržan 2002). Ko pa se azbestni material drobi, se njegova vlakna sproščajo v okolje, njihovo vdihovanje pa povzroča raka na pljučih, mezoteliom, raka grla in jajčnikov ter azbestozo (fibrozo pljuč). Vsak, ki je kadarkoli vdihoval azbestna vlakna, je podvržen tveganju za ra- zvoj bolezni. Latentna doba teh bolezni je lahko dolga tudi desetletja. Analiza o pojavnosti mezotelioma v Sloveniji za obdobje 1961–2014 je pokazala, da se njegova največja pojavnost ujema z najvišjo vrednostjo uvoza azbesta na- tanko 30 let pozneje. Od leta 1961 do leta 2015 je bilo v Sloveniji 806 na novo ugotovljenih primerov mezotelioma. Od leta 1997 do leta 2015 je za to boleznijo umrlo 494 ljudi (Pohar in Bitenc 2018). Azbestu smo lahko bili v preteklosti izpostavljeni z vdihavanjem vlaken v zraku v delovnem okolju, v zunanjem zraku v bližini točkovnih virov, kot so tovarne, ki ravnajo z azbe- stom, ali zraka v zaprtih prostorih in stavbah, ki vsebujejo krhke, drobljive azbestne materiale (Asbestos 2019). V prispevku se osredotočamo na aktualne razmere v Sloveniji, prepoznavanje lokacij azbesta v zunanjem okolju, torej okolju zunaj stavb, od koder se azbest lahko širi in je s tem potencialna grožnja zdravju ljudi. Kaj moramo vedeti o azbestu in kje ga najpogosteje najdemo? Življenjska doba azbestnih materialov je od 35 do 45 let. Zaradi njegove široke možnosti uporabe (v Sloveniji smo ga uporabljali v proizvodnji saloni- tnih plošč, azbestno-cementnih cevi, kombi plošč, tesnil, elektro in toplotne izolacije v raznih napravah, azbestnih tkanin, brizganega azbesta pri izolaciji stavb ali naprav …) je v našem okolju še vedno prisoten in ga po vsej državi najdemo tako v zaprtih bivanjskih in delovnih prostorih kot tudi v zunanjem okolju. V industriji se ga je uporabljalo po vsej državi (Južnič Sotlar 2015), sistematičnega spremljanja in sanacije teh območij pa ni bilo. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI obolelih za mezoteliomom. T o so širše območje bivše tovarne azbestno-ce- mentnih izdelkov Salonit Anhovo, območje slovenske obale, kjer so bili viri azbesta ladjedelnica v Izoli in av- tomobilska industrija (Cimos), širše območje Ljubljane z dvema večjima viroma (podjetje Slovenske železnice in tovarna Izolirka) ter širše območje Maribora z več viri (podjetje Sloven- ske železnice, tovarna tirnih vozil, avtomobilska industrija in tovarna motorjev, tovarna toplovodnih kotlov, tovarna brusov). Manjše skupine obo- lelih so še na Jesenicah (vir je železar- na z oblogami za peči), v Medvodah in Sodražici (proizvodnja tesnilnih materialov, navojnih filtrov, impre- gnirane azbestne tkanine) ter v bliži- ni opekarn in termoelektrarn (Južnič Sotlar 2015). no zaradi zelo različnih virov azbesta v okolju ter zaradi različnih oblik in dolžine stika prebivalcev z azbestnimi materiali. Tveganja za različna obole- nja se tako razlikujejo, v nadaljevanju pa izpostavljamo tista, na katera mo- ramo biti pozorni v slovenskih razme- rah. Prebivalci, ki so živeli, delali ali se šolali v bližini industrije, ki je upora- bljala azbest, imajo znatno povečano tveganje za mezoteliom, tveganje za obolenje pa se z oddaljenostjo od to- varne manjša (Newhouse in Thomp- son 1965; Rees s sodelavci 1999; Magnani s sodelavci 2000 in 2001; Kurumatani in Kumagai 2008; Dal- sgaard s sodelavci 2019). To dokazu- jejo tudi v Sloveniji oblikovani štiri večja območja oziroma skupine ljudi, V Sloveniji ne razpolagamo z uradni- mi podatki niti informacijami, kako je s prisotnostjo azbesta v zunanjem okolju, čeprav si je država v Progra- mu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov (2016) zadala nalogo, da sledi ciljem Evropske unije in zagotovi varno odstranitev večine odpadkov, ki vsebujejo azbest do kon- ca leta 2030. Največji izziv in ovira za dosego tega cilja je, da v naši državi nimamo ne celovite ne javno dosto- pne evidence o tem, kje, koliko in v kakšni obliki natančno je azbest sploh prisoten. Prav tako nimamo izdelane- ga akcijskega načrta z ukrepi, na pod- lagi katerih bi azbest lahko odstranili iz našega okolja. Prepoznavanje lokacij, kjer je azbest lahko še vedno prisoten, je potreb- Slika 1: Azbestna strešna kritina je še vedno precej razširjena, še posebej na pomožnih gospodarskih objektih (foto: Manca Dremel, Arhiv FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 17 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI geoinformacijski sistem za spremlja- nje odstranjevanja izdelkov, ki vsebu- jejo azbest. Na ta način so omogočili nadzor, spremljanje učinkovitosti rav- nanja z azbestnimi odpadki in nadalj- nje prostorske analize (Programme … 2010; Krówczyńska in Wilk 2018; Krówczyńska, Wilk in Zagajewski 2014; Wilk, Krówczyńska in Zagaje- wski 2014). V prvem koraku smo prepoznali, pre- verili in uredili dostopne podatke o prisotnosti azbesta. Različne z azbe- stom povezane vsebine in prostorske podatke smo pridobivali na različne načine: s pomočjo znanstvene in stro- kovne literature, intervjujev, objav na medmrežju, državnih dokumentov, neformalnih pogovorov, elektronskih sporočil in terenskih ogledov. V tej fazi smo preučili, katere podatke o pojavnosti azbesta lahko z nadaljnjim raziskovanjem lociramo na zemljevi- du in katerih prostorskih podatkov v okviru te raziskave ne bo mogoče pridobiti. V nadaljevanju smo relevantne podat- ke in informacije natančno umestili v prostor. Lokacije smo zbrali, uredili in analizirali ter izdelali kartografski prikaz na državni karti s programom ArcMap, različica 10.6.1. Tako smo na podlagi razpoložljivih in dostopnih podatkov prikazali in prepoznali pro- storsko razširjenost azbesta v odprtem prostoru Slovenije. Pridobili in ustre- zno uredili smo prostorske podatke o: - Divjih odlagališčih (prostorski sloj so vzpostavili člani društva Ekologi brez meja v obliki shape datoteke), ki so dostopni na njihovi spletni strani. V prostorskih podatkih a morajo izpolnjevati posebne zahte- ve za preprečevanje širjenja azbestnih vlaken v okolje. Odlagamo jih na posebna odlagalna polja, to območje dnevno prekrivamo, med odlaganjem škropimo z vodo, po zaprtju odlaga- lišča preprečujemo vsakršno uporabo površin odlagališča, ki škodljivo vpli- va na zdravje ljudi (Uredba o odlaga- liščih odpadkov 2014). Če je azbest prekrit z zemljo, travo ali drugo vege- tacijo in se vanj ne posega, se vlakna ne bodo širila v zrak in s tem ne bodo nevarna za javno zdravje (Anderson in Durant 2008). V našem okolju lahko opazimo številna divja odlaga- lišča azbestnih odpadkov, predvsem strešnih kritin, tako imenovanih salo- nitk, opozoriti pa velja tudi na slabo poznavanje natančnih lokacij v prete- klosti odloženih odpadnih azbestnih materialov. Pristopi in metode dela Ker so lokacijski podatki o prisotnosti azbesta tako v preteklosti kot sodob- nosti redki ter razpršeni med različ- nimi deležniki in institucijami, smo v raziskavi s kombinacijo različnih metod pridobili in ovrednotili razno- vrstne ter kakovostno različne vire po- datkov o lokacijah raznovrstnih (po- tencialnih) virov azbesta v zunanjem okolju. S tem smo vzpostavili pristop, ki omogoča prepoznavanje in zbiranje prostorskih podatkov o prisotnosti az- besta. Prikazali smo prostorsko razpo- reditev prisotnosti azbesta v Sloveniji in opozorili na nujnost bolj sistem- skega ukrepanja. Strokovno smo se naslonili na Program za zmanjševanje prisotnosti azbesta na Poljskem 2009– 2032, s katerim Poljska kot prva evropska država v zpostavlja celovit V zadnjih nekaj letih kaže, da je geo- grafska porazdelitev obolelih za mezo- teliomom prostorsko bolj razpršena, kar se bo verjetno še stopnjevalo v naslednjih letih. Pacienti bodo bolj enakomerno zastopani po celotni Sloveniji, saj bo točkovno izposta- vljenost znanim industrijskim virom prehitela razpršena izpostavljenost iz okolja, torej izpostavljenost vgra- jenemu materialu in azbestnim (div- jim) odlagališčem (Zadnik s sodelavci 2017; Pohar in Bitenc 2018). V nasle- dnjih letih je pričakovati čedalje več posegov v tovrstne materiale zaradi obnov in rekonstrukcij, ki se izvaja- jo bodisi profesionalno bodisi tistih, ki jih lastniki objektov izvajajo sami, brez znanja ali zavedanja, da ravnajo z nevarnim azbestom. Poškodbe mate- rialov pa lahko pospešijo tudi naravne nesreče, kot so vremenske ujme in po- tres. Tako na primer močno poškodo- vane strešne kritine prispevajo v oko- lje za 39 % več azbestnih vlaken kot nepoškodovane kritine (Kim, Hong in Zhang 2015), po nekaterih ocenah pa je v Sloveniji še vedno od 25 do 30 % stavb prekritih z azbestno-cemen- tno kritino (Vudrag 2015). Pozornost je treba nameniti tudi az- bestnim odpadkom, torej odpad- kom, ki vsebujejo trdno ali šibko vezani azbest, in odpadkom, ki se jih oprijemajo azbestna vlakna (Uredba o ravnanju z odpadki … 2008). “Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti zahtevajo po- sebno ravnanje in primerno zaščitno opremo” (Lipovec in Lipovž-Ančik 2017). Odpadke, ki vsebujejo trdo vezani azbest, je dovoljeno odlagati na odlagališča za nenevarne odpadke, 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI in Šešok 1999), informacij, ki so nam jih posredovale občine, in in- formacij, pridobljenih od prebival- cev. Za tri občine (Ljubljana, Mari- bor, T rebnje), od katerih smo dobili podatke o natančnejših lokacijah sedmih podjetij, smo te preverili tudi na terenu in skupaj z analizo starih prostorskih aktov, starosti stavb ter interpretacijo ortofoto po- snetkov preverili, ali so na teh loka- cijah ocenili njihovo onesnaženost z azbestom in jih sanirali. Rezultati in razprava Azbest smo z gotovostjo prepoznali na določenih funkcionalno degradiranih območjih, divjih odlagališčih s salo- nitkami in odlagališčih trdo vezanih nalno degradiranih območjih iz raziskave evidentiranja in analize razmer na funkcionalno degradira- nih območij v Sloveniji (Evidenca FDO 2017). Pregledali smo bazo 1081 območij s skupno površino 3422,7 ha (Lampič in Bobovnik 2018), opise lokacij, fotografi- je vseh območij in azbest na njih prepoznavali v obliki odpadka, strešne kritine in kot potencialno vgrajenega v stavbah (izhajali smo iz dejavnosti, ki je potekala na lo- kacijah). - Lokacijah podjetij, ki so v preteklo- sti v svoji proizvodnji uporabljala azbest. Te podatke je bilo mogo- če razbrati iz zaključnega poročila Smernice za azbest (Dodič Fikfak vseh divjih odlagališč (zelo različ- nih velikosti) v Sloveniji smo za nadaljnjo analizo izbrali le tista, na katerih je bilo zabeleženo odlaga- nje azbestnih materialov (salonitne kritine). - Odlagališčih za azbestne odpadke iz okoljevarstvenih dovoljenj, ki so dostopni v Registru upravljavcev in izdanih IED okoljevarstvenih dovoljenj (za industrijske naprave) na spletni strani Agencije Republi- ke Slovenije za okolje (ARSO) in spletnem mestu državne uprave. Za vsa odlagališča v Sloveniji, ka- mor se odpadke trenutno odlaga in niso v zapiranju, smo pregledali okoljevarstvena dovoljenja. - Prisotnosti azbesta na funkcio- Slika 2: Zemljevid lokacij podjetij, ki so v preteklosti uporabljala azbest. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 19 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovi- tvi sredstev za prestrukturiranje az- bestne proizvodnje v neazbestno iz leta 1996. V zakonu so navedeni le zneski, ki jih je država namenila sa- nacijam podjetij, konkretni ukrepi pa niso opredeljeni. V naši raziskavi smo med navedenimi podjetji, ki so zago- tovo uporabljala večje količine azbe- sta, na podlagi podatkov iz različnih virov preverili lokacije v občinah Ma- ribor, Trebnje in Ljubljana. Ker tudi te občine nimajo informacij o sanaci- ji tovrstnih območij, spremembi rabe tal in natančnih lokacijah azbestne industrije znotraj večjih gospodarskih con, za te lokacije sedanje prisotnosti azbesta ne moremo z gotovostjo potr- diti. Na podlagi terenskega ogleda pa vendarle lahko sklepamo, da nekateri deli teh območij še niso bili deležni obnove in sanacije, zato obstaja ve- lika verjetnost, da so v tamkajšnjih stavbah in ob njih še vedno azbestni gradbeni elementi. Podjetja, ki so uporabljala azbest Leta 1998, ko je takratni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije izvedel raziskavo podjetij, ki so v pre- teklosti uporabljala azbest, so razisko- valci sklepali o 30-ih takšnih, a je od teh le 14 (večjih) podjetij posredovalo ustrezne informacije, na podlagi ka- terih lahko z gotovostjo sklepamo o prisotnosti in količini azbesta (Dodič Fikfak in Šešok 1999), niso pa znane njihove natančne lokacije. Z leti te informacije postajajo vse težje dosto- pne, zato je prostorski prikaz bivše az- bestne industrije zgolj okviren; zago- tovo manjka še nekaj pomembnejših virov, na primer opekarne, delavnice Slovenskih železnic. Podatkov o tem, kako so potekale sanacije podjetij, ki so proizvajala az- best, Ministrstvo za okolje in prostor nima, prav tako ni uradne evidence o teh podjetjih (Podlipnik 2019). Industrija naj bi upoštevala določi- tve sanacij in sredstev iz Zakona o azbestnih odpadkov. Zelo verjetno je, da je azbest še vedno prisoten na lo- kacijah bivše azbestne industrije. Na podlagi literature z veliko verjetnostjo sklepamo, a tega nismo uspeli doka- zati z lociranjem na zemljevidu, da je azbest v zunanjem okolju Slovenije prisoten tudi drugod (preglednica 1). S prostorskim pregledom prisotnosti azbesta (glej slike 2, 4 in 6) dobimo vpogled v razporeditev in število lo- kacij z azbestom v Sloveniji, ki smo jih uspeli določiti v okviru raziskave. S prostorskim prikazom ugotavlja- mo, da je azbest v zunanjem okolju v Sloveniji prisoten v vseh slovenskih regijah, več ga je na bolj poseljenih območjih, predvsem v kotlinah in dolinah. Po drugi strani pa imamo ravno za ta območja več razpoložlji- vih podatkov. Predvidevamo, da je azbest navzoč tudi v manj poselje- nih, podeželskih okoljih, predvsem na divjih odlagališčih in v strešnih kritinah. tipi lokacij z dokazano prisotnostjo azbesta vir prostorskih podatkov odlagališča odpadkov ARSO (marec 2019) divja odlagališča Register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja (2019) FDO raziskava evidentiranja in analize FDO (2017) podjetja, ki so v svoji proizvodnji uporabljala azbest dokument Smernice za azbest 1999 ter informacije občin in prebivalcev tipi lokacij in elementov v prostoru s prisotnostjo azbesta, brez razpoložljivih kakovostnih virov stavbe z azbestno strešno kritino in drugimi azbestnimi elementi azbestno-cementne cevi v kanalizaciji industrijski objekti z vgrajenim azbestom podjetja, ki so v svoji proizvodnji uporabljala azbest azbest na odlagališčih, odložen pred letom 2000 Preglednica 1: Uporabljeni in potencialni viri podatkov za prepoznavanje lokacij s prisotnostjo azbesta. 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI da je njihova razporeditev v Sloveni- ji neenakomerna. V južni in zahodni Sloveniji, natančneje v statističnih re- gijah Goriška, Obalno-kraška, Primor- sko-notranjska in Posavska jih sploh ni. Azbest s teh območij je zato treba prevažati na daljše razdalje, kar pomeni dodatno tveganje za sproščanje azbe- stnih vlaken v okolje. Daljše razdalje, ki so potrebne za prevoz azbestnih od- padkov, povečujejo tudi stroške. Ob tem se poraja vprašanje zadostnih ka- pacitet za azbestne odpadke na odlaga- lišču Barje (omejitev 4500 t/leto), ki je najbližje in najlažje dostopno regijam brez lastnih odlagališč za azbest. veniji trdno vezani azbestni odpadki (izolirni in gradbeni material, ki vse- buje azbest) odlagajo na enajstih odla- gališčih za nenevarne odpadke: Barje, Bukovžlak, Globoko, Leskovec, Mala Mežakla, Pragersko, Puconci, Špa- ja dolina, HALDA TDR, Unično in Zmes. Kapacitete za odlaganje trdno vezanega azbesta so glede na trend na- stajanja azbestnih odpadkov v Sloveniji dovolj velike, pomanjkanje zanj name- njenega prostora pa se lahko pojavi v primeru naravnih nesreč in hitre od- stranitve azbestnih materialov. S karto- grafskim prikazom odlagališč za trdno vezane azbestne odpadke ugotavljamo, Odpadki in odlagališča odpadkov, ki vsebujejo azbest Celovitih in enotnih podatkov o tem, kje vse se je azbest kot odpadek odlo- žilo v preteklosti nimamo, saj podjetja niso imela in še vedno nimajo evidenc o količini in vrsti azbestnih odpadkov. Večina svojih odpadkov niti ni odla- gala na industrijska odlagališča. Sle- dljivost odpadkov azbestne industrije je nemogoča. Na podlagi pregleda okoljevarstvenih dovoljenj odlagališč, ki še delujejo in jih izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje, smo ugotovili, da se v Slo- Slika 3: Območja bivše azbestne industrije danes, nekatera povsem ali delno prenovljena, druga z vidnimi ostanki nekdanje azbestne industrije (foto: Manca Dremel). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 21 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Šibko vezanega azbesta, ki se ne sme odlagati na odlagališča za nenevarne odpadke, v Sloveniji ne moremo od- lagati, saj obe tovrstni delujoči od- lagališči za (Dragoše in Mežica) za odlaganje azbesta nimata okoljevar- stvenega dovoljenja. Ob tem se pora- ja vprašanje o zadostnih kapacitetah za njegovo zbiranje in odlaganje, saj je pričakovati, da bomo odstranili še okrog 300 t materialov (predvsem izolirnih), ki vsebujejo šibko vezani azbest (Program ravnanja z odpadki … 2016). Vprašljiv je tudi izvoz tega azbesta v tujino. Prisotnost azbesta je zelo verjetna tudi na vseh zaprtih od- lagališčih in odlagališčih v zapiranju, saj se pred letom 2000 azbestnih od- padkov ni posebej označevalo, zanje pa tudi niso bila določena posebna polja odlaganja in prav vsako komu- nalno odlagališče je lahko odlagalo azbest. Sledljivost azbestu na teh od- lagališčih je torej nemogoča (Bizant Lutar 2019). V Sloveniji je skupno 66 odlagališč in za vse obstaja verjetnost, da je na njih odložen tudi azbest. Azbestni odpadki iz gospodinjstev (včasih tudi drugi) zelo pogosto končajo v odprtem prostoru na div- jih odlagališčih odpadkov. Nacional- ni register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja je inovativno orodje, ki prispeva k ureditvi in po- enotenju baz divjih odlagališč na ce- lotnem ozemlju Slovenije (Register divjih odlagališč 2019). V povezavi z azbestom nam ponuja informacijo o odlagališčih valovite azbestno-ce- mentne kritine ter njihovi površini in prostornini. Poudariti je treba, da nam ta register ponuja samo del in- formacij, saj lahko predvidevamo, da veliko divjih odlagališč v ta register še ni vnesenih. Hkrati gre za prostor- sko-podatkovni sloj, ki ni verificiran, ustrezno preverjen. Kljub temu je povsem ustrezen za ozaveščanje jav- nosti in dobra podlaga za pripravo ukrepov. V Registru smo marca 2019 po ana- lizi strukture odpadkov med 13.558 Slika 4: Zemljevid odlagališč azbestnih odpadkov. 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI 30 % vseh funkcionalno degradiranih območjih oziroma na 692-ih stavbah na teh območjih. Tista funkcionalno degradirana območja, ki so povsem ali delno opuščena, so se pogosto iz- kazala tudi kot prostor, ki ga tako pre- bivalstvo kot tudi nekatera podjetja prepoznajo kot »primernega« za od- laganje različnih oblik odpadkov, tudi azbestnih. Tako za strehe kot za od- padke velja, da smo navajali minimal- ne številke, saj azbestni izdelki niso vedno vizualno prepoznavni. Pogosto se pojavljajo skupaj z drugimi vrsta- mi odpadkov, zato sum na azbestne odpadke obstaja še na dodatnih 486 funkcionalno degradiranih območjih, kjer se odlagajo različni odpadki. Za 358 funkcionalno degradiranih območjih lahko z gotovostjo trdimo, da je na njih prisoten azbest, saj je pre- poznan na strehi ali v obliki odpadka, za skupaj kar 489 funkcionalno de- gradiranih območjih pa lahko z goto- vostjo trdimo, da zanje obstaja velika verjetnost prisotnosti azbesta zaradi pretekle dejavnosti na njih (opekarne, železarne, ladjedelnice, avtomobilska Azbest na funkcionalno degradiranih območjih (FDO) Azbest na funkcionalno degradiranih območjih se pojavlja v različnih obli- kah (kot odpadek, vgrajen v različne materiale objektov in podobno), zato smo ga prepoznavali in evidentirali s pomočjo posebej za ta namen razvitih kazalnikov (preglednica 2). Rezultati kažejo, da je na funkcio- nalno degradiranih območjih azbest še vedno precej prisoten. Ker so to v glavnem območja, ki so nastala pred desetletji, obstaja za kar 438 funkcio- nalno degradiranih območij sum, da so v njihovih zgradbah azbestni ma- teriali. Za večje število funkcionalno degradiranih območij (524 območij) zaradi nepopolnih podatkov (nezna- no natančno leto izgradnje objektov) ne moremo z gotovostjo potrditi pri- sotnost azbesta. Le na 119-ih obmo- čjih je zelo majhna verjetnost, da je tam prisoten azbest, saj so bila zgra- jena v letih po prepovedi njegove rabe (1998). Med najbolje poznanimi az- bestnimi materiali je azbestna strešna kritina, ki je bila prepoznana na skoraj divjimi odlagališči v Sloveniji prepo- znali 1462 takšnih s salonitnimi plo- ščami. Divja odlagališča, ki vsebujejo salonitke, so tako kot vsa divja odlaga- lišča razporejena po celotni Sloveniji. Delež salonitk v posameznem divjem odlagališču je različen in se giblje v razponu od 0 do 100 %. Izračunana skupna prostornina vseh divjih odla- gališč, ki vsebujejo salonitke in tudi druge vrste odpadkov, je 4818 m3, površina pa 462.124 m2 oziroma 0,46 km2. Od tega je delež izključno salonitk na teh odlagališčih ocenjen na 3 %, kar pomeni, da salonitke na divjih odlagališčih zasedajo površino 13.864,02 m2 (0,01 km2) in imajo prostornino 144,54 m3. Te številke moramo jemati z zadrž- kom, so pa edine, ki jih iz obstoječega Registra lahko izluščimo. Kljub temu lahko s kartografskega prikaza divjih odlagališč, ki med odpadki vsebujejo salonitke, razberemo, da je neprimer- no odlaganje azbesta prisotno po vsej Sloveniji in se dogaja v vseh regijah, mikrolokacije pa so navadno z vozi- lom lažje dostopni poraščeni tereni. Slika 5: Azbestni odpadki pogosto končajo na divjih odlagališčih (foto: Manca Dremel). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 23 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI kazalnik opis kazalnika rezultat dejanska prisotnost azbesta število FDO, na katerih je prisotna azbestna (salonitna) streha. prepoznavanje s pregledom baze fotografij za vsako FDO azbestna streha je bila prepoznana na fotografijah 323-ih FDO* število FDO, na katerih je prisoten azbest kot odpadek prepoznavanje s pregledom baze fotografij in tekstovnih opisov iz Evidence FDO število FDO, na katerih je bil zaznan azbest kot odpadek, je 70* število FDO, na katerih je zaznan azbest tako na strehi kot odpadek seštevek FDO, kjer se azbest pojavlja na strehi in kot odpadek zaznanih je bilo skupaj 35 FDO potencialna prisotnost azbesta število FDO, na katerih je verjetna prisotnost azbesta zaradi pretekle dejavnosti seštevek FDO, kjer je v preteklosti potekala dejavnost, pri kateri se je uporabljal azbest na 115-ih FDO obstaja verjetnost prisotnosti azbesta zaradi pretekle dejavnosti verjetnost azbesta na FDO, kjer se odlagajo različni odpadki seštevek FDO, kjer se odlagajo različni odpadki, ki so prepoznani na podlagi fotografij in opisov na 486-ih FDO se odlagajo odpadki verjetnost azbesta na posameznih FDO glede na leto izgradnje objektov seštevek FDO, ki so bili zgrajeni do vključno leta 1998 število FDO, zgrajenih do vključno leta 1998, je 438 * Opomba: T eh območij je dejansko bistveno več, saj azbestni izdelki niso vedno vizualno prepoznavni. Preglednica 2: Kazalniki za prepoznavanje azbesta na funkcionalno degradiranih območjih (FDO). Slika 6: Funkcionalno degradirana območja z azbestom. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI O potencialni prisotnosti azbe- sta lahko z veliko verjetnostjo go- vorimo na območjih še vsaj 16-ih drugih podjetij, ki so v preteklosti uporabljala azbest, preostalih 55-ih odlagališčih odpadkov ter na skupno 438-ih funkcionalno degradiranih območjih. V prihodnje se bo azbest v Sloveniji pojavljal v obliki odpadka. Čeprav se azbestnih materialov že več kot dve desetletji ne proizvaja več, bodo ko- ličine odpadkov zaradi dotrajanosti številnih azbestnih izdelkov še vedno precejšnje. Četudi je slovenska zako- nodaja na področju azbesta dovolj striji, odlaganju materialov z azbestom in podobno pa se iz leta v leto bolj izgu- bljajo in pozabljajo, kar sicer velja tudi za druge oblike onesnaževanja. Na osnovi štirih virov podatkov smo evidentirali 1845 različno velikih ob- močij, za katere lahko trdimo, da je azbest zagotovo prisoten. Gre za: - 14 podjetij, kjer so v preteklosti uporabljali azbest, - 11 odlagališč odpadkov, kjer odla- gajo tudi azbestne odpadke, - 1462 divjih odlagališč s salonitni- mi ploščami, - 358 funkcionalno degradiranih območij. industrija, železniška infrastruktura, termoelektrarne, vojaški objekti) in glede na leto izgradnje tamkajšnjih objektov. Kartografski prikaz razkri- va, da so takšna območja razpršena po vsej Sloveniji, brez kakršnegakoli značilnega prostorskega vzorca. Zaključek Na podlagi trenutno dostopnih podat- kov smo predstavili prvi pregled dejan- skih in potencialnih lokacij virov az- besta v zunanjem okolju Slovenije. Po pregledu celotnega sistema z ravnanjem azbesta pri nas ugotavljamo, da se pri nas njegove sanacije ne lotevamo siste- matično, informacije o azbestni indu- Slika 7: Azbest na funkcionalno degradiranih območjih se pojavlja v različnih oblikah (Arhiv FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 25 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI A) Upravljanje: - vzpostavitev prostorskega infor- macijskega sistema o lokacijah ob- močij in materialov, ki vsebujejo azbest, - poenoteno zbiranje in odlaganje azbestnih odpadkov, - določitev lokacij območij z viso- ko koncentracijo azbestnih vla- ken v zraku in »in situ« meritve, - priprava zakonodaje, ki bo omo- gočila absolutno oziroma vsaj večinsko odstranitev azbestnih materialov, - večji inšpekcijski nadzor, - akcijski načrt sanacije za primer ujm, - ozaveščanje prebivalstva, - sprememba zakonodaje za manj- še povzročitelje azbestnih odpad- kov, - uvedba azbestne izkaznice stavb. B) Sanacija: - subvencioniranje odstranjevanja azbestnih izdelkov, - prednostno čiščenje divjih odlaga lišč z azbestnimi odpadki, - izvajanje tehnologij za uničevanje azbestnih vlaken kot alternativa odlaganju. S prispevkom želimo nadgraditi vé- denje o temeljnih značilnostih az- besta in opozoriti na njegovo veliko razširjenost v zunanjem okolju. V vsakdanjem življenju se namreč mar- sikdo sreča z azbestnimi materiali, predvsem odpadnimi, s njihovo pra- vočasno odstranitvijo in z ustreznim ravnanjem z njimi pa lahko prepre- čimo tako nadaljnjo zdravstveno kot okoljsko škodo. Za dosego popolne odprave azbesta iz našega okolja ne smemo pozabiti na tiste potencialne lokacije s pri- sotnim azbestom, za katere nismo uspeli pridobiti prostorskih podat- kov. Posebno pozornost bi morali na- meniti azbestnim strešnim kritinam, za katere ni evidence, a lahko že na podlagi razmer na funkcionalno de- gradiranih območjih, kjer je bilo pre- poznanih 692 stavb z azbestno kriti- no, sklepamo, da je takšnih objektov na območju celotne države še veliko. Poleg strehe je azbest vgrajen tudi v druge dele stavb. Informacije, v kate- rih stavbah in kje natančno je priso- ten, pa se z leti in ob menjavi lastni- kov nepremičnin izgubljajo oziroma se prisotnost azbesta ugotovi šele ob obnavljanju objekta. Veliko azbesta je pri nas vgrajenega v azbestno-ce- mentnih vodovodnih ceveh, a dokler se te prekrite z zemljo, se vlakna ne morejo sproščati v zrak in smo tako pred izpostavljenostjo varni. Lah- ko pa se zaradi dotrajanosti začne- jo vlakna sproščati v vodo, a naj bi bila takšna koncentracija v mejah, ki za človeka ni nevarna (Šešok 2006) oziroma tovrstna izpostavljenost ni dokazana (Koumantakis s sodelavci 2009; Webber s sodelavci 1988). Na podlagi ugotovitev raziskave lahko podamo nekatere predloge za učinkovitejše razreševanje onesnaže- nosti zunanjega okolja z azbestom v Sloveniji. Te je smiselno ločiti na sklop, ki naslavlja različne ravni upravljanja, skupaj z vzpostavitvijo celovitega sistema spremljanja pri- sotnosti azbesta v našem okolju, in sklop, ki naslavlja sanacijo teh ob- močij. stroga, da bi lahko bili pred njim var- ni, so pri njenem izvajanju precejšnje pomanjkljivosti. Tveganje za zdravje je lahko tudi izvzetost manjših pose- gov v azbestne materiale iz posebnih določil. Za azbestna vlakna, ki uha- jajo v okolje ob manjših rekonstruk- cijah objektov, smo tako odgovorni predvsem posamezniki. Kot takšni praviloma ravnamo skladno z ozave- ščenostjo in stroški, ki nastajajo ob odstranjevanju azbesta. Prav stroški, nevednost in malomarnost so ver- jetno glavni razlogi za veliko število registriranih divjih odlagališč s salo- nitno kritino. Na podlagi terenskih opažanj sklepamo, da je neevidenti- ranih divjih odlagališč še veliko več in tudi, da se pojavljajo nova in nova. Posebno pozornost pri odpravi azbe- sta bo treba nameniti funkcionalno degradiranim območjem, ki so bila kot vir azbesta doslej spregledana. Številna območja ostajajo daljše ob- dobje opuščena, objekti na njih pa fi- zično propadajo, zato je pričakovati, da bo azbest tam še dolgo oziroma se bo z njim neprimerno ravnalo, če se k razreševanju tega problema ne bo pristopilo sistemsko. Zaradi dotra- janosti stavb in zapuščenosti teh ob- močij bo sproščanje azbestnih vlaken v okolico praviloma iz leta v leto še večje. Kakovostna evidenca funkcio- nalno degradiranih območij (Lampič s sodelavci 2017a, 2017b in 2021a), ki jo stalno posodabljajo in vsebin- sko dopolnjujejo, omogoča nadaljnje analize in možnost prepoznavanja azbesta na teh območij, kar bo treba vključiti v nastajajočo bazo potenci- alno onesnaženih območij v Sloveniji (Lampič s sodelavci 2021b). NAPIS NAD ČLANKOM 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Viri in literatura 1. Anderson, B., Durant, J. 2008: Exposure to Asbestos-Containing Vermiculite from Libby, Montana, at 28 Processing Sites in the United States. Summary Report. The Agency for Toxic Substances and Disease Registry. Atlanta. 2. Asbestos. WHO 2019. Medmrežje: https://www.who.int/ipcs/assessment/public_health/asbestos/en/ (10. 4. 2019). 3. Bizant Lutar, K. 2019: Odlagališča azbestnih odpadkov (osebni vir, 21. 8. 2019). Ljubljana. 4. Dalsgaard, S. B., Würtz, E. T., Hansen, J., Røe, O. D., Omland, Ø. 2019: Environmental asbestos exposure in childhood and risk of mesothelioma later in life: a long-term followup register-based cohort study. Occupational and Environmental Medicine. Medmrežje: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30804166 (25. 2. 2019). 5. Dodič Fikfak, M., Šešok, J. 1999: Nacionalne smernice za azbest. Zaključno poročilo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana. 6. Evidenca FDO 2017. Interni podatki. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Južnič Sotlar, M. 2015: Azbest – nikoli dokončana zgodba. Nova Gorica. 8. Kim, Y. C., Hong, W. H., Zhang, Y. L. 2015: Development of a model to calculate asbestos fiber from damaged asbestos slates depending on the degree of damage. Journal of Cleaner Production 86. 9. Koumantakis, E., Kalliopi, A., Dimitrios, K., Gidarakos, E. 2009: Asbestos pollution in an inactive mine: Determination of asbestos fibers in the deposit tailings and water. Journal of Hazardous Materials 167/1-3. 10. Krówczyńska, M., Wilk, E. 2018: Spatial analysis of asbestos exposure and occupational health care in Poland during the period 2004–2013. Geospatial Health 689-13. 11. Krówczyńska, M., Wilk, E., Zagajewski, B. 2014: The Electronic Spatial Information System – tools for the monitoring of asbestos in Poland. Miscellanea Geographica – Regional studies on development 18-2. 12. Kurumatani, N., Kumagai, S. 2008: Mapping the Risk of Mesothelioma Due to Neighborhood Asbestos Exposure. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine 178. 13. Lampič, B., Bobovnik, N. 2018: Funkcionalno razvrednotena območja. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja?tid=12 (9. 9. 2019). 14. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D. 2017a: Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. 15. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. 2017b: Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela 48. 16. Lampič, B., Rebernik, L., Bobovnik, N., Kušar, S. 2021a: Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/fdo20/ (5. 6. 2021). 17. Lampič, B., Bobovnik, N., Rebernik, L., Repe, B., T robec, T., Vintar Mally, K. 2021b: Izdelava baze potencialno onesnaženih območij skupaj z aplikacijo in njihov prostorski zajem. Zaključno poročilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 18. Lipovec, M., Lipovž-Ančik, E. 2017: Odpadki, ki vsebujejo azbest, Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/odpadki-ki-vsebujejo-azbest-1 (13. 4. 2019). 19. Magnani, C., Agudo, A., Gonzalez, C. A., Andrion, A., Calleja, A., Chellini, E., Dalmasso, P ., Escolar, A., Hernandez, S., Ivaldi, C., Mirabelli, D., Ramirez, J., T uruguet, D., Usel, M., Terracini, B. 2000: Multicentric study on malignant pleural mesothelioma and non-occupational exposure to asbestos. British Journal of Cancer 83. 20. Magnani, C., Dalmasso, P ., Biggeri, A., Ivaldi, C., Mirabelli, D., Terracini, B. 2001: Increased risk of malignant mesothelioma of the pleura after residential or domestic exposure to asbestos: a case–control study in Casale Monferrato, Italy. Environmental Health Perspectives 109. 21. Newhouse, M. L., Thompson, H. 1965: Mesothelioma of pleura and peritoneum following exposure to asbestos in the London area. British Journal of Industrial Medicine 22. 22. Podlipnik, B. 2019: Odprava azbesta v Sloveniji (osebni vir, 13. 5. 2019). Ljubljana. 23. Pohar, M., Bitenc, K. 2018: Incidenca malignega mezotelioma in umrljivost. Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/teme/human-health-and-ecosystem-resilience (10. 10. 2019). 24. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. 25. Programme for Asbestos Abatement in Poland 2010. Annex to the Resolution No. 39/2010 of the Council of Ministers of 15 March 2010. 26. Rees, D., Myers, J. E., Goodman, K., Fourie, E., Blignaut, C., Chapman, R., Bachmann, M. O. 1999: Case-control study of mesothelioma in South Africa. American Journal of Industrial Medicine 35. 27. Register divjih odlagališč. Ekologi brez meja. Ljubljana, 2019. 28. Šešok, J. 2006: Splošno o azbestu. Ljubljana. 29. Uredba o odlagališčih odpadkov. Uradni list RS št. 10/14. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-0244?sop=2014-01-0244 (22. 1. 2019). 30. Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Uradni list RS št. 60/06. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-2551?sop=2006-01-2551 (22. 1. 2019). 31. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Uradni list RS št. 34/08. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-1359?sop=2008-01-1359 (22. 1. 2019). 32. Vrečko, P , Srna, M., Teržan, M. 2002: Varno delo z azbestom. Ljubljana. 33. Vudrag, M. 2015: Mineral, ki mu po uporabnosti ni enakega. Azbest nikoli dokončana zgodba. Nova Gorica. 34. Webber, J. S., Syrotynski, S., King, M. V . 1988: Asbestos-contaminated drinking water: its impact on household air, Environmental Research 46-2. 35. Wilk E., Krówczyńska, M., Zagajewski, B. 2014: Asbestos manufacturing plants in Poland. Miscellanea Geographica – Regional Studies on Development 18-2. 36. Zadnik, V., Primic Žakelj, M., Jarm, K., Žagar, T. 2017: Time trends and spatial patterns in the mesothelioma incidence in Slovenia 1961–2014. European Journal of Cancer Prevention 26. 37. Zadnik, V., Žagar, T., Jarm, K., Primic Žakelj, M. 2013: The evaluation of the mesothelioma epidemic in Slovenia. Ljubljana. 38. Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI). Uradni list RS št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo, in 38/06 – ZOPDA. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO950 (27. 2. 2019).