Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo X l/. I/. Mesečna priloga »Vrosveta« m
— sekcije xa dravsko banovino v Cfubljani
Urmdnlitvo bi up, 6» Din mm
» LJmkljmM, FrmnMikmn*km mitom «Ii. Rokopisov ■ m ote. dimi mM/«	plmimio Umi « Umm
N.frmnkirmnlh Oglmmi po mmmUkm ta d
mm tprojmmmmo. Imhmjm ud Utriok. Naročnino ietmo m, dmvmk pomoto. PoH. tok. rml 11.1S3. TmUjon 3111
Naš sporazum — kaj hoiemo!
Na videz je došlo v našem udruženju do pomirjenja. V istimi je vladajoči mir le znak discipline in močne zavesti ter strnjenosti ogromne večine učiteljstva v skupnem bloku — z eno voljo in enim ciljem.
Volja te ogromne večine učiteljstva je, uvesti v Udruženje zopet normalne razmere, cilj ji je izvesti v to svrho potrebno reorganizacijo, da bo Udruženje sposobno za brezhibno konstruktivno delo.
V Udruženje je treba uvesti red in delo — to je prvi cilj učiteljstva, grupiranega v bloku in ona sila, ki priključuje vedno večje število članstva temu bloku. V Udruženje je pa treba uvesti tudi zopet princip soodloče-vanja čim širšega kroga članstva v aktualnih vprašanjih in rodi vsako nespoštovanje želja in volje učiteljstva odpor, ki brez potrebe razburja duhove, jih odbija od vodstva, a utrjuje blok sporazuma — za delo na demokratične jši in parlamentarnejši osnovi.
Da današnje stanje v Udruženju ni zdravo, je jasno. Jasno pa je tudi, da je nujno potrebno dati učiteljstvu priliko, da se razjasni.
Neprilično bi bilo, da bi se učiteljstvo, ki mora biti voditelj naroda, ne smelo upravljati v svojem Udruženju samo, da bi ne smelo imeti svoje volje in svojih misli. Ni nevarnosti, da bi se učiteljstvo odtujilo državni politiki, zato ni razloga za vzdrževanje sedanje situacije.
Jasno je, da bijemo danes v Udruženju boj za stanovsko demokracijo in proti absolutizmu — za sistem v Udruženju, ki bo z dejanji pokazal, da smo vsi dobri in zvesti sinovi države in želimo biti vsi enako vredno upoštevani, ker hočemo vsi služiti državnim ciljem in njeni utrditvi. Če hočemo imeti čim samozavestnejše in čim sposobnejše učiteljstvo, mu je treba dati tudi v stanovskem Udruženju upravo, ki ga bo k temu vzgajala.
Vsaka nesamostojnost učiteljstva ima za posledico nesamostojnost naroda.
Pred 1. aprilom letošnjega leta smo stali pred katastrofalno situacijo, da bi članstvo v našem Udruženju padlo od 18.000 na 4000 do 5000 članov. To dejstvo nas je dovedlo do intenzivnejše akcije, da smo nadomestili izgubljeno avtoriteto izvršne uprave nad članstvom s paralelnim vodstvom, kateremu je uspelo, da je prestala sabotaža v pogledu vplačevanja članarine, da ni padlo članstvo v organizaciji in ni pričelo razsulo v Udruženju, da je prenehala abstinenca opozicional-nih članov glavnega odbora, da se vrača v sreska društva mir in red, da so se pričela spoštovati pravila, z eno besedo — da smo krenili na pot konsolidacije in konstruktivnega dela.
Neodpustljiv greh je, ako gre vodstvo Udruženja preko take situacije s cinično samovoljo. To mora odbiti še zadnje zaupanje članstva do vodstva udruženja.
Nočemo biti neobjektivni in hočemo priznati sedanji upravi vse dobro, kar je storila v korist Udruženja in učiteljstva in ohraniti tudi osebno spoštovanje do poedincev, nikakor pa ne moremo odobravati njihovega postopka v gornji smeri.
Udruženje, ki ga potrebuje naš stan, kakor tudi država — nam mora biti nad osebami!
Z dnem 21. maja 1934. se je vzpostavilo v Udruženju zopet sledeče stanje:
Sekcija grada Beograda je imela članov 427 in 1 člana v Gl. odboru, sekcija vardar-ske banovine je imela članov 1688 in 3 člane v Gl. odboru, sekcija vrbaske banovine je imela članov 616 in 2 člana v Gl. odboru, sekcija dravske banovine je imela članov 3158 in 4 člane v GL odboru, sekcija dunavske banovine je imela članov 3683 in 4 člane v Gl. odboru, sekcija drinske banovine je imela članov 1455 in 2 člana v Gl. odboru, sekcija zet-ske banovine je imela članov 1094 in 2 člana v GL odboru, sekcija moravske banovine je imela članov 1637 in 3 člane v GL odboru, sekcija primorske banovine je imela članov 566 in 2 člana v GL odboru, sekcija savske banovine je imela članov 3480 in 4 člane v GL odboru.
Gornje stanje izkazuje torej letos 17.809 članov napram 18.046 članom lanskega leta, torej 237 članov manj nego lani.
Po grupaciji članstva ima skupina izvršnega odbora 4097 članov, ako vštejemo celotno savsko in vrbasko banovino. Vendar ima blok sporazuma v svojih rokah oficijelne izjave 12 sreskih društev savske banovine, ki se odločno izjavljajo in priključujejo zahtevam bloka sporazuma. Iz vrbaske banovine pa tudi prihajajo deljena mišljenja. V bloku sporazuma so beograjska, vardarska, dravska, dunavska, drinska, zetska, moravska in primorska banovina, ter šteje članstvo bloka 8 banovin in 13.712 članov. Torej sta si obe grupi v razmerju 13.712 :4097. V glavnem odboru je situacija taka, da se je priključilo šestim članom izvršnega odbora še šest članov savske (4) in vrbaske- banovine (2) dočim šteje blok sporazuma v glavnem odboru 21 članov. Torej je razmerje v glavnem odboru 12 :21 članom, pri čemer je treba upoštevati,
da šteje izvršni odbor 6 članov in če te eliminiramo, je razmerje 6 :21.
Blok sporazumnih sekcij zahteva sklicanje seje ¡glavnega odbora, dočim centralna uprava izbegava tej seji, navajajoč finančne razloge, ki pa nikakor niso opravičljivi, ker so dani krediti za kritje stroškov v nekaterih neizčrpanih pozicijah in ker so sekcije večine izjavile, da same nosijo stroške do naknadnega sklepa skupščine za poravnavo istih.
Seja je nujna že radi aktualnih vprašanj, ki zadevajo učiteljstvo in šolstvo, a se rešujejo brez sodelovanja učiteljstva.
Vsaka demokratično čuteča uprava bi dopustila, da bi se že na seji Glavnega odbora razčistila in odgovarjajoče uravnovesila situacija in bi ne razburjala skupščine s tem vprašanjem.
Ne odvzemala bi Glavnemu odboru pravice sodelovanja pri sestavi dnevnega reda glavne skupščine, katero pravico mu dajejo pravila. Demokratična uprava ne bi predložila skupščini »Izveštaj« v imenu in s podpisi članov Glavnega odbora, brez prejšnje obravnave v Glavnem odboru in bi ne sestavljala proračuna brez sodelovanja članov Glavnega odbora. Tudi bi ne predložila skupščini resolucije, kateri ne bi prej Glavni odbor določil smernic.
Nasprotno postopanje revoltira članstvo in mora roditi odpor v najumerjenejših in najboljših članih organizacije. Podcenjevanje mišljenja in sposobnosti soodločanja članstva ni na mestu.
Demokratična uprava tudi ne bi predložila skupščini projekta izprememb pravil brez sodelovanja Glavnega odbora.
Težišče izpremembe pravil je v prenosu čim širše kompetence vodstva Udruženja na širši izvršni odbor, obstoječ iz ožjega izvršnega odbora in iz predsednikov sekcij ter na ta način v pritegnitvi širšega kroga k soodlo-čevanju pri vodstvu Udruženja. S soodloče-vanjem se avtomatično prenaša na širši krog tudi soodgovornost in se dviga s tem avtoriteta vodstva Udruženja. ¡Predpogoj temu je čim češče sestajanje tega foruma s potrebnimi dobrimi predpripravami ob vsakem zasedanju. Gospodarska stran bi ne mogla igrati vloge, ker bi sigurno bil ta forum produktivnejši od sedanjega odbora, ki zaseda dvodnevno za ca 21.800 Din, dočim bi širši izvršni odbor lahko zasedal za Din 21.600 trikrat v letu po dva dni, odnosno za 18.900 dinarjev trikrat v letu po en dan ali za 30.500 dinarjev oetkrat v letu po en dan, t. j. vsak drugi mesec v šolskem letu. Delovanje Udruženja bi se s tem brezdvomno pomnožilo v korist učiteljstva, šolstva in prosvete.
Vprašanje proporca ne more biti sporna točka, ako bi na tem moral trpeti sporazum in uvedba rednih razmer v Udruženje, ter v istini ni stvarne baze za proporcionalno opredelitev v stanovskem Udruženju, ako smatramo opredelitve po strankarsko političnem merilu, po osebnih simpatijah in antipatijah t. j. osebnostih in po mimoidočih aktualnih vprašanjih za kvarno. Stvar sekcij je, da postavijo na čelo organizacije osebnosti, ki bodo neoporečne na vse strani in lažje bodo dale za pravilno vodstvo Udruženja garancijo sekcije — nego poedine osebnosti.
Tudi ni resno vprašanje javnega ali tajnega glasovanja in pri tako ogromni večini članstva, ki želi sporazum, ne sme biti to vprašanje ovira za dosego rednih razmer v Udruženju.
V izbegavanju sporazumne rešitve vprašanja skupščinskega poslovnika na seji glavnega odbora ne moremo videti drugega, nego željo, da traja sedanji nered na naših glavnih skupščinah dalje, ki ni opravičljiv niti iz interesov organizacije, niti iz interesov učiteljskega stanu, šolstva in prosvete.
Enako neprimerno je vsako zavlačevanje donošeinja poslovnika za častno razsodišče, ako se misli resno na to, da se odpravijo nepotrebna trenja iz Udruženja in se pristopi k sistematični vzgoji članstva.
Iz državnih interesov, katere vedno poudarja sedanja uprava Udruženja, bi bilo nujno potrebno pristopiti k širši akciji zvez z učiteljstvom prijateljskih držav in s pritegnitvijo čim širšega kroga članstva za sodelovanje v tej akciji. Zato smatramo vsako zavlačevanje definitivne opredelitve glavnega odbora v tem vprašanju za kvarno in ne najdemo razloga za zavlačevanje realizacije predloga o Učiteljskih ligah.
Poleg gornjih točk, katerih nujnost in upravičenost mora uvideti vsak vesten član organizacije, so še druga aktualna vprašanja, ki narekujejo nujnost sklicanja seje glavnega odbora in sporazumne ureditve vseh vprašanj.
Sekcije bloka hočejo, da pride do sporazuma v vseh gornjih vprašanjih že na seji glavnega odbora in da enotno nastopijo v teh vprašanjih na predstoječih banovinskih skupščinah in na glavni skupščini, ki naj bodo dostojna manifestacija volje in želja učiteljstva.
Ivan Dimnik, predsednik sekcije za dravsko banovino.
UiltelJske lige
Jugoslovansko - bolgarska
Bolgarsko učiteljstvo in šolstvo.
Ze zadnjič smo javili na tem mestu, da ima JB učiteljska liga predvsem ta namen, da svoje člane, kakor tudi vse one tovariše, ki se zanimajo za bolgarsko šolsko književnost, več ali manj zainteresira s tem, da jih vsaj za začetek v glavnem seznani s tozadevnimi članki, ki so že bili napisani pa najsibo v kateremkoli domačem ali tujem časopisu ali reviji. Za uvod se seznanimo najprej s tistimi domačimi stvarmi, ki so bile že napisane. V naslednjem prinašamo nekaj izvlečkov iz teh razprav.
Poudariti je treba, da se je pri nas na splošno v bolgarskem šolstvu malo pisalo. Vendar pa nas to za enkrat ne zanima in prepustimo tozadevno razpravljanje za poznejši čas.
Anton Bezenšek, profesor na gimnaziji v Plovdivu, je izdal v Mohorjevi družbi 1. 1897. knjigo Bolgarija in Srbija. V knjigi ni znanstvenih razprav ne o Bolgarih in ne o Srbih, saj tega avtor tudi ni imel namena pisati, ampak je pisana kolikor mogoče po domače in v zabavno-poučnem zmislu. 'Pa knjiga je bila gotovo ena prvih, ki nas je seznanila z najbližjimi braiti na slovanskem jugu in kot taka ¡nosi tudi svojo vrednost. Poleg zemljepisnega zgodovinsko-političnega in gospodarskega pregleda, nas pisatelj v narodopisnem delu seznanja tudi z razvojem bolgarskega šolstva.
Z bolgarsko narodno prislovico: »To ni žlica za moja usta,« bi se lahko označil težak položaj bolgarskega naroda v času, ko ni bil svoboden gospodar svoje zemlje. Protivniki in tekmovalci Grki so s pomočjo istočne cerkve znali pridobiti vpliv tudi na šolstvo. Novogrščina je postala učni jezik, bolgarščina pa je bila potisnjena v kot. Grki so bili proti Bolgarom brezobzirni, zaradi česar je rastel v srcih Bolgarov odpor. Ko mu je končno postalo vsega dovolj, je s isrdom udaril po tuji roki, ki mu je molila v usta tujo žlico. Kakor povsod gre tudi pri Bolgarih »posebna hvala onim možem, ki so z dobrim vzgledom pokazali pot, kako se je otresti prisiljenega itujega jezika«.
V najtežjih trenutkih bolgarskega naroda se je oglasil iz Milendarskega samostana na Sveti gori menih oče Paisij, ki je vzpodbujal narod, da si »otre zadremane oči«. Njegov glas ni ostal brez odziva. Leta 1762. je izdal za Bolgare sveto delo: »Slovensko-bol-garska zgodovina o narodih, carjih in svetnikih bolgarskih in o vseh bolgarskih dejanjih!« Vzpodbujal je narod, da bi oživil otrpla narodna čuvstva, govoril o slavni preteklosti; dajal nauke, dokaze in grajal »otcerugatelje« (zasramovalce svojih očetov). Še danes odmevajo njegove besede po bolgarski 'zemlji: »Zakaj se sramuješ imenovati se Bolgar? Ali niso imeli Bolgari svojega carja in svoje države? Zakaj se ti, ¡nerazumnik, sramuješ svojega rodu in se vlačiš po tujem jeziku?« Oče Paisij si je pridobil mnogo vrednih učencev.
Učitelj, poznejši minister Petko Slavej-kov, je bil drugi, ki si je pridobil ogromnih zaslug med Bolgari. Vodil je borbo proti ■ia-narijotom, pristašem grške patrijarhalne politike. Mlad podeželski učitelj, ki je dovršil svoje študije 1843. v Loštovu, je bil kakor David proti Goljatu. Med narodom je vodil borbo proti trnovskemu metropolitu Neofitu, in vkljub preganjanju in zapiranju je zmagal. Pridobil si je mnogo zvestih sodelavcev, ki so z njim vred dvigali in zbirali bogate zaklade svojega naroda. »Življenjepis Slavejkova je imenovati zgodovino trpljenja.«
Bolgarski narod se je končno vendarle prebudil. Začel je postrani gledati grške duhovnike, fanarijote in grkomane ter jih goniti iz cerkva. Ko je bilo 1870. 1. urejeno na-rodno-cerkveno vprašanje, so pričeli Bolgari ustanavljati nove šole in odpirati stare. Mnogo zaslug si je pridobil v tem pogledu Našden Gerovkoprivščan, ki je pozneje postal ruski konzul. Učitelji so stopili v močno borbo in delovanje za kulturni, prosvetni, gospodarski in politični napredek svojega naroda. Minister Balabanov, min. pred. Burmov, Cankov, in dr. so ¡delovali kot učitelji. Izvedbi njihovega programa pa se je posvetila pozneje vsa mlajša učiteljska generacija.
Nadalje podaja avtor nekoliko statistike iz prosvetnih proračunov, šolstva, osnovnega, srednjega in višjega, kar pa je z ozirom na današnji položaj močno izpremenjemo. H koncu razlaga pisec, kako nam ta bolgarski razvoj živo priča, kako se z omiko pride do svobode.
Ker je bilo učiteljstvo po osvoboditvi edina inteligenca, je morala tudi zavzeti vsa
vodilna mesta v državni upravi. Treba je bilo zato novega naraščaja. Ustanovilo se je učiteljišče v Kapanliku, ki je eno najstarejših in pravcata »veletovarna za učiteljstvo«, iz katere pride vsako leto do 200 nadarjenih in delavnih učiteljev.
Po osvobojenju je prešlo šolstvo v državno skrbstvo, vendar pa so si občine ohranile še precej starih pravic. Tako si danes občine same grade šolska poslopja, nameščajte in premeščajo učiteljstvo ter plačujejo eno tretjino honorarja same, dve tretjini pa država. Njihovo vzdrževanje šolstva se razlikuje od našega. Da občinski prosvetni davki ne bi bili preveliki, so si pomagali s fondi, ki so v nekaterih občinah prav bogati in je temu primerno sporno urejeno tudi šolstvo. Ker šolska bremena ne padejo na kmeta, zato vidi bolgarski kmet v šolstvu svojega največjega prijatelja.
Ustroj šolstva se tudi razlikuje od našega. Zanimiva je statistika šol iz leta 1928. do 1929. Prvonanačalnih šol (od 7. do 11. leta) je bilo 5499 s 497.366 učenci in 1397 progimna-zijalnih (od 11. do 14. leta) s 146.195 učenci. Skupaj torej 6896 osnovnih šol s 643.561 učenci. Otroških vrtcev je bilo 81. Za Bolgarijo, ki so jo gledali kot več ali manj nekulturno državo, je to visoko število. Če primerjamo to statistiko s statistiko Slovenskega šolstva, nas Bolgari relativno nadkriljujejo. V istem času smo imeli mi 822 osnovnih šol. Bolgarov je petkrat več, torej bi zneslo to šele okrog 4000. Organizacija njihovega šolstva je res imenitna in bi jo lahko imeli za vzgled, ne samo po stopnji razvoja, marveč tudi po njihovi vztrajnosti in žilavosti. Zanimivo je to, da duhovniki med ljudstvom niso nič kaj priljubljeni, nasprotno skoro osovraženi, ne zato, ker ljudstvo ni verno, marveč zato, ker ni pozabilo njihove žalostne vloge, ki so jo igrali v zgodovini. Duhovnik je v javnem življenju — sedmo kolo. Važno pa je to, da tisti ugled, ki ga uživajo pri nas duhovniki, uživajo pri Bolgarih — učitelji.
Profesor Jan Šedivy nam je v lanskem Pedagoškem zborniku napisal precej obsežno razpravo o bolgarskem šolstvu. Ta razprava je ena ¡najbolj popolnih razprav o bolgarskem šolstvu, kar jih je bilo pri nas do danes napisanih. Z uvodno mislijo, da je težko najti narod, kjer bi bila šola tako tesno zvezana z njegovo usodo, kakor pri bolgarskem, začenja svojo razpravo.
V	prvem poglavju, kjer nas seznanja z zgodovino bolgarskega šolstva od začetka do turških časov, omenja, da segajo začetki bolgarskega šolstva že v dobo sv. Cirila in Metoda, da so Metodovi učenci odpravili grški bogoslužni jezik in izpodkopali bizantinski vpliv preko cerkve. Seznanja nas s šolo in delovanjem duhovnika Nauma ter s Simeono-vo naklonjenostjo. Po stoletnem dvoboju z bizancem in uporu bolgarskih plemičev Si-meonovemu nasledniku carju Petru je pričela Bolgarija propadati. Zaradi obupa nad razuzdanim življenjem plemstva in višje duhovščine so se ¡najboljši duhovniki umaknili v samostane. Pisec mas seznanja s slovito samostansko šolo redovnika Teodozija Trnovskega na planini Sahar.
V	drugem poglavju, ki obsega zgodovino bolgarskega šolstva od turške vlade do osvobojen j a, nas seznanja z velikimi napori in žrtvami, ki jih je moral prestati bolgarski narod. Seznanja nas s prvo bolgarsko knjigo, prvim bolgarskim pedagogom, prvo bolgarsko srednjo šolo, prvo bolgarsko svetno učiteljico itd.
Tretje poglavje, ki obsega čas od osvo-bojenja do današnjih dni, je prav za prav najbolj zanimivo. V tem času se je bila najhujša borba Ea končno osvoboditev. Proti sovražnikom, kakršna sta bila turška država in carigrajski fanariotski patrijarh, so se mogli postaviti po robu samo taki možje, ki jim je šola izklesala značaj, jih naučila vztrajnosti in železne discipline. Dosegli so velike uspehe, toda Turki so jih za upor kruto kaznovali. Požgali so 54 vasi in pobili okrog 15.000 ljudi. To je dalo tudi Rusiji povod za vojno s Turčijo. Avtor nas nadalje seznanja z ustrojem bolgarskega šolstva ter nam na koncu podaja tabelarni pregled srednješolskega ustroja in končuje z mislijo, da na svetu pač ni države, ki bi se mogla v tako kratkem času ponašati s tako velikim številom genijalnih mož med prosvetnimi ministri ko Bolgarija.
Bolgarsko šolstvo je tekom svoje zgodovine pokazalo toliko žilavosti in dobre volje za napredek svojega naroda, da ga lahko tudi mi v marsičem posnemamo.
Dva dneva mladinske glasbe
Pod tem naslovom prinaša »Slovenski narod« naslednje poročilo:
»Trboveljski slavček« je v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj pod najvišjim pokroviteljstvom ter v okrilju ljubljanske sekcije Jugosl. učit. udruženja priredil svoj lastni stoti koncert in revijo 19. mladinskih zborov iz naše banovine.
Predvsem je treba podčrtati uspešno privatno iniciativo našega učiteljstva, ki je v tako brezprimerno vzornem redu organiziralo dvoje mladinskih glasovnih prireditev z nad 1200 mladimi pevci iz bližnjih in dalnjih krajev naše banovine. S tem je dokazalo svojo visoko stanovsko disciplino, točno umeva-nje svojih kulturnih nalog, njih pfekonlerntt uspešno vršitev v šoli in izven nje ter se je s tem postavilo na čelo efele svoje državrie učiteljske organizacije. Mladini, ki jo vodijo in vzgajajo ti idealni, požrtvovalni in vešči učitelji, je telesno in duševno zdravje zasigu-rano, jasna in srečna bodočnost zajamčena.
Vsem nam in širokemu svetu poznani »Trboveljski slavček« je praznoval v soboto zvečer svoj stoti nastop. Pripravljalnemu odboru, ki mu je načeloval eden naših najspret-nejših organizatorjev, g. Drago Supančič, se je čelo ob koncu izredno velike letošnje poplave koncertov posrečilo napolniti Unionsko dvorano tako v soboto zvečer ob priliki jubilejnega koncerta »Trboveljskega slavčka«, kakor tudi v nedeljo zjutraj za revijalni nastop mladinskih zborov. Obema koncertoma je prisostvoval kraljev zastopnik s svojimi adjutanti, zastopnik bana, zastopnik najvišje cerkvene oblasti, člani prosvetne uprave itd.
V treh gladkih, vzornih nastopih je »Trboveljski slavček« pod vodstvom svojega pe-vovodje g. Avgusta Šuligoja poleg državne himne zapel 17 pesmi, od priproste narodne do kompliciranega Osterčevega »Kvarteta« tako vzorno, brezhibno, v tako visoko umetniški izvedbi, kakor sem o tem zopet in zopet že poročal. Premnogo nastopov je petje morda nekoliko zmehaniziralo, pevci so morda za las otopeli, toda počitek in predstoječe srečno letovanje ob morju jim bo prav kmalu vrnilo ono sočno svežino in srčno iskrenost, ki je bila njihova največja odlika. Za vsako pesem jih je radostno občinstvo nagradilo z živim ploskanjem.
Za marsikoga zanimivejši kot koncert »Trboveljskega slavčka« je bil nedeljski tekmovalni nastop 19. mladinskih zborov. Niso to vsi zbori, kar jih premore naša banovina. Mnogo prav odličnih je zaradi raznih ovir ostalo doma. V bodoče bi se dali morda taki nastopi organizirati za ljubljansko okrožje posebej, za mariborsko zase. Mladinski zbori, ki so v nedeljo nastopili, so bili sledeči: mladinski zbor Sokola z Jesenic (pevovodja Ra-zinger Lado) z 51 pevci, Št. Vid pri Ljubljani (Jovan Maks) s 120 pevci meščanske in osnovne šole, izmed vseh zborov najodličnej-ši, ki že danes po komaj enoletnem delu in le par nastopih ne zaostaja daleč za »Trboveljskim slavčkom«, mladinski zbor osnovne šole z Jesenic (Rabič Lojze) z 62 pevci. Dolnja Lendava (Ljubic Mirko) s 56 pevci, ko-rajžen, temperamentno pojoč zbor Žetale (Tomažič Božo), 55 pevcev. Litija (strokovno odlično šolani pevovodja Pirnik Maks), 71 pevcev, Žiče pri Konjicah (Ulaga Emil), 43 pevcev, dekliški pevski zbor licejske osnova ne šole iz Ljubljane (Svetek Albina), 90 pevk, edini zbor iz Ljubljane in, na žalost, ne prvi. Planina pri Sevnici (Gruden Franc), 43 pevcev, Medija - Izlake (Korošec Drago). 57 pevcev. Šmartno ob Paki (Hudales Oskar in. Klančnik Franc), 39 pevcev. Ig pri Ljubljani (Petrovčič Mara), 44 pevcev, Brežice (Lempl Vlado), cerkveni zbor, 31 pevcev, Šmartno pri Litiji (Kovačič Maks), 63 pevcev, Zagorje ob Savi (Kopriva Ivan), 68 pevcev, Komenda (Trobič Anton), 49 pevcev, Gornja Lendava (Župan Ana) 32 živahnih, pogumnih glasov. Radeče pri Zidanem mostu (Čuk Franjo), 64 pevcev, in končno mladinski zbor meščanske šole iz Novega mesta (Štrbenk Karel), 100 pevcev, za Št. Vidom prvi zbor. Podrobno presojo vseh teh zborov in njihovih pevovodij si pridržuje nalašč v to svrho izvoljena komisija, sestoječa iz ljubljanskih glasbenikov. Iz umljivih razlogov ne
gre razpravljati o vseh teh stvareh v javnosti. Podčrtati pa je treba ponovno, da so vsi ti zbori že danes dosegli tako umetniško višino, o kakršni se našim pevcem pred leti ni niti sanjalo. Poleg »Trboveljskega slavčka« imamo že sedaj celo gnezdo mlajših »slavčkov«, ki z nepričakovano velikim uspehom goje mladinsko glasbo in ki jo bodo v dogled-nem času dvignili na neslutemo visoko umetniško stopnjo. Prav nobenega ni med njimi ki bi ga, upoštevajoč vse razmere, mogli oceniti s slabim redom. Nasprotno: težko bi bilo določiti, kateremu gre za še prej omenjenima dvema zboroma prvenstvo. Pomisliti še trfeba, da so vsi ti zbori mladi začetniki. Tudi pevoVodjS So še mladi ljudje in za njimi ni nobene dolgoletne prakse. S posebnim fioriosom smeih reči, da je večina teh učite-ljev-dirigentov izšla iz mojih rok za časa
mojega delovanja na učiteljski šoli. Seveda sem pa tudi za to svoje delo prejel zasluženo plačilo! — Da, res, šeie sedaj! Z navdušenim, uspešnim, idealnim udejstvovanjem teh mladih, iskrenih ljudi!
Ko bi ti pevovodje in ti zbori imeli za seboj stoti nastop, ko bi uživali toliko pevskih ugodnosti, imeli toliko sreče, kakor jo ima danes »Trboveljski slavček«, bi tega prav gotovo dosegli in nekateri nemara celo prekosili.
V začetnem skupnem nastopu je bilo okroglo 1200 pevcev, ki so z neverjetno eno-dušnoštjo iri izglajenostjo zapeli dovolj težkih troje pesmi pod vodstvom Šuligoja. Naši odrasli pevci, ako se združijo v tak-le skupen nastop, niti izdaleka ne dosežejo tako vzornega in iglasbferio tako dbvfršenega uspeha.
Zato: klobuk doli pred to mlado, nade-polno pevsko generacijo. Izvršila bo umetniške naloge, kakršnim mi nismo bili kos. -č.
Sploine vesti
XIV. REDNA GLAVNA SKUPŠČINA JUU
Jugoslovenskega učiteljskega udruženja bo 23., 24. in 25. avgusta 1934. v Beogradu z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev skupščine, volitev šestih zapisnikarjev, treh overovateljev zapisnika kakor tudi potrebnih odborov.
2.	Odhod k zadušnici za umrlimi podporniki in ustanovitelji.
3.	Verificiranje delegatskih mandatov.
4.	Poročilo skupščinskega odbora. Podelitev razrešnice izvršnemu in nadzornemu odboru.
5.	Volitev novega izvršnega in nadzornega odbora.
6.	Spremembe in dopolnitve pravil in poslovnika.
7.	Resolucija.
8.	Predlogi in vprašanja.
Dvorana, v kateri bo skupščina, bo naknadno objavljena.
Začetek ob 9. uri.
Seja glavnega odbora bo 22. avgusta 1934. Začetek ob 16. uri.
Zgornje vabilo je bilo objavljeno v 50. številki »Narodne prosvete« od 10. junija 1934. brez oficielnega podpisa in dnevnega reda seje glavnega odbora. V isti številki »Narodne prosvete« je bil objavljen tudi komentar, ki ga prinašamo na drugem mestu pod naslovom: »Narodna Prosveta in sporazum«, ki ga pripravlja opozicija.«
Izvršni odbor JUU je* z vsebino in načinom zgornje objave popolnoma prezrl pravila in poslovnik JUU ter samovoljno določil kraj in dnevni red skupščine. S tem dejanjem je izvršni odbor kršil naslednje člene pravil JUU:
čl. 18. — odstavek 4., čl. 26. in čl. 34, ki pravi »Dnevni red za glavne skupščine JUU
sestavlja glavni odbor,____«. Nadalje je kršil
poslovnik JUU: čl. 82., ki se glasi: »Glavne skupščine so redne in izredne, ki jih sklicuje predsednik glavnega odbora po odločbi glavnega odbora.« Čl. 100., ki pravi: »Glavni odbor rešuje, kaiteri predlogi se bodo obravnavali na dnevnem redu skupščine. Glavni odbor lahko pooblasti izvršni odbor, da sam uredi to vprašanje«.
Kakor je članstvu znano, predsedstvo izvršnega odbora kljub ponovnim pozivom od strani sekcijskih uprav, članov glavnega odbora JUU in uprav sreskih društev, ni sklicalo seje glavnega odbora, ki bi dala eventualno pooblastilo za sklicanje glavne skupščine, določitve kraja in dnevnega reda.
Člen 87. pravil JUU pa točno zahteva, da mora biti poleg dnevnega reda glavne skupščine objavljen tudi dnevni red seje glavnega odbora, kar se pa v tem primeru ni zgodilo. Smatramo gornje vabilo za samo-lastno dejanje izvršnega odbora JUU in za neskladno s pravili ter si pridružujemo pravico do nadaljnjega postopka, ki naj dovede do točnega izvajanja pravil JUU in upoštevanja sklepov in predlogov uprav sekcij, članov glavnega odbora in uprav sreskih učiteljskih društev.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA SEKCIJE
JUU ZA DRAVSKO BANOVINO bo v nedeljo 17. junija 1934. ob 10. uri dopoldne v prostorih sekcije v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobritev zapisnikov.
2.	Poročila funkcionarjev.
3.	Banovinska skupščina:
a)	določitev dneva;
b)	detajlno obravnavanje vseh točk dnevnega reda.
4.	Glavna skupščina JUU.
Prosimo, da se vsi člani upravnega odbora seje sigurno udeležijo.
Ivan Dimnik, s. r., Kumelj Metod, s. r.,
predsednik.	tajnik.
»NARODNA PROSVETA« IN SPORAZUM
»Narodna prosveta« z dne 10. junija 1934.
št. 50, priobčuje pod naslovom »Naše stališče
k vprašanju sporazuma, ki ga pripravlja opozicija« sledeče:
Prijatelji grupacije sedanjega izvršnega odbora našega udruženja pogosto sprašujejo, ,kako gleda predsedstvo JUU na delo opozicije glede pripravljanja sporazuma. Na ta vprašanja dajemo naslednje sporočilo:
1.	Učiteljstvo je razdeljeno v dve grupa-ciji, ena je s sedanjim izvršnim odborom; ki mu načeluje g. Damnjan Rašič, a druga je proti izvršnemu odboru.
2.	Vodstvo opozicionalne grupacije tvorijo voditelji bivših učiteljskih strankarskih grupacij — upokojenci in aktivni.
3.	Kot je bilo vedno doslej, obstojajo tudi sedaj te grupacije na politični podlagi.
4.	Sporazum med sedanjim izvršnim odborom in privatno grupacijo se lahko ustvari samo v sorazmerju 3 proti 2, t. j., da bi imela grupacija izvršnega odbora v bodočem izvršnem odboru 6 članov, a opozicionalna grupacija 4 člane; v nadzornem odboru pa tri in dva člana.
5.	Vprašanje glede oseb, ki jih hoče opozicionalna grupacija delegirati v izvršni in nadzorni odbor, je za grupacijo izvršnega odbora povsem postranskega pomena, izvzete so le osebnosti, ki so ostale pri ideologiji, objavljeni v znani knjigi.
6.	Grupacija izvršnega odbora bo sama izbirala osebnosti, ki jih hoče delegirati v bodoči izvršni in nadzorni odbor in ne dovoljuje, da bi se opozicionalna grupacija vmešavala v to vprašanje.
7.	Grupacijo izvršnega odbora bo polnopravno predstavljal pri vseh razgovorih edino g. Damnjan Rašič.
8.	Predstavnik opozicionalne grupacije za razgovore ne more biti upokojenec niti osebnost, ki pripada ideologiji, objavljeni v kritizirani knjigi.
9.	Ako ne bi hotela opozicionalna grupacija sporazuma pod navedenimi pogoji, tedaj
0 Mladi Jugoslaviji in drugem
Ko se takole borimo za mladinsko literaturo v »Našem rodu«, »Zvončku«, »Vrtcu« itd. na eni strani in »Mlado Jugoslavijo« na drugi strani, beži čas s silno brzino mimo nas, a mi vedno ostajamo, kakor zapozneli popotnik zadaj. Priklenjeni smo na tradicijo, ki bohotno živi v zastarelih nazorih v naših dušah in se bojimo žive sedanjosti, ki kliče novih podvigov in novih borcev v bližnjo bodočnost.
Čas pa bo šel mimo nas in njegove zahteve bodlo slej ali prej zmagale, kjer še sedaj naletavajo na brezuspešen odpor. Ne more jih zavreti melodiozna kritika o propadanju kake kulture ne korist žurnalistiki, ali bolje na korist bolj širokemu gledanju v vse svetovne pojave, ki danes glodajo ceilotnii svetovni sestav.
Če imajo mladinski literarni mesečniki svojo tradicijo in svojo kritiko že izvojevano, jo mora izvojevati tudi mladinski časopis »Mlada Jugoslavija«. Po prvi številki ne moremo vse obsoditi in novorojeno dete, radi kakšnih morebitnih osebnih sporov, radi konkurence itd., zavreči med staro šaro, dasi ima zamisel znak bodočnosti, torej vse možnosti, za popolen razvoj in uspeh.
Nepravilno izbran uredniški odbor, v katerem ni bilo nobenega globljega poznavalca mladinske literature.
Premajhen krog boljših sotrudnikov, ki so že dosegli kake uspehe v mladinskem slovstvu in so mladini dostopni.
Neprimerna snov, ki je bila nagromade-na brez globljega.
Ne smemo si predstavljati »Mlado Jugoslavijo« kot čisto žurnalističen list. Taka bi bila res zapisana propadu, ker si mladina želi poleg žurnalistike tudi literature.
Obenem pa moramo opustiti tisto neumno borbo, da naj kak mladinski list ali časopis ugodi vsem mladinskim starostnim stopnjam. To je neka nemogoča stvar, kakor politični časopis ene struje ne more ugoditi vsem strujam. Mladinski list aii časopis, ki bi hotel ugoditi nižji in višji stopnji, je zapisan neprestani kritiki zdaj žastopnikov nižje, zdaj zastopnikov višje stopnje. Tako se mora boriti za svoj obstoj, namesto, da bi se mogel razvijati, kakor bi bilo potrebno. Je preveč »pester«, ker najde vsak zrno svojega, a bralci ob edinem zrnu ostanejo lačni!
List ali časopis se more prilagoditi gotovi starostni dobi in se razvijati v njenem hotaniju do popolnosti.
Za mladinski časopis ni posebno važno ime, radi katerega se največ ljudje borijo, temveč prvi zunanji videz in notranja vsebina. Oblika mora biti mična, naslovna stran privlačna, tisk in papir brezhibna, kakor tudi reprodukcija slik. Vsebina pa mora biti bolj
revialno-žurnalističnega značaja 2 vsemi potrebnimi panogami človeškega udejstvovanja, ki mladino zanimajo. Seveda mora biti vse pisano zanimivo in stvarno, ker današnja mladina ni več včerajšnja.
Edino, kar bi moglo motiti urejevanje takšnega časopisa, bi bila razlika med hotenjem kmetske in mestne mladine. Toda pravi način bi se mogel najti, ker kmeitsko mladino zanimajo dogajanja mest, a mestno dogajanja našega podeželja.
Uredniški odbor je pri mladinskem časopisu nepotrebna natlaka. Določi naj se samo en urednik, ki naj dobi sotrudnike za razumevanje današnje mladine.
Nepravilno zaznavanje vsebine takšnega mladinskega časopisa, ki mora premostiti prepad med pravo literaturo in stvarno žur-nalistiko ter posegati v vse pojave sodobnega doživljanja: leposlovja, lirike, dramatike, tehnike, prirode itd.
Mogoče bi mogli našteti še več vzrokov, ki so zavrli prvi pohod mladinskega časopisa, a naj zadostujejo našteti.
Prezreti pa ne smemo dejstva, da so h kritiki prispevali največ naši starejši ali pa oni, ki so že sotrudniki kakega s tradicijo ovenčanega mladinskega mesečnika. To ne more biti pravo merilo in končna ugotovitev, da je i»Mlada Jugoslavija« nepotrebna.
Otrok je izrekel svoje zadovoljstvo nad novim pojavom, a otroku se more sugerirati katerokoli mnenje, kakršen pač hoče biti vzgojitelj.
bo grupacija izvršnega odbora nastopila samostojno pri bodočih volitvah banovinskih sekcijskih odborov in glavnega odbora.
METODE PREDŠESTOJANUARSKE PARTIZANSKE POLITIKE
Zgoraj prinašamo stališče »Narodne prosvete« in »gledanje« predsedstva JUU na sporazum.
Že dolgo opazujemo in obžalujemo, kako predŠestojanuarski črv zopet razjeda naše javno življenje, kako se uporabljajo stare metode, da se vsaka neljuba oseba, ki je komu na poti, prične predstavljati za nasprotno šestojanuarski politiki in kako se ta črv zajeda tudi v naše vrste. So ljudje, ki se ne morejo otresti stare mentalitete in ki jim je razdvojenost neobhodno potrebha, zato pOsezajo nazaj pred šesti januar, da najdejo, kar bi jim prišlo prav ter na podlagi tega iz-kujejo svoje naklepe — ne oziraje se na strokovno delo, poklicne sposobnosti na osebno poštenost in na istinitost obdolžitve v nacionalnem pogledu.
Oni udarjajo, delajo pravne in socialne krivice — jn mislijo, da vršijo veliko nacionalno delo!
Stari politiki so se lahko združili in opravljajo novo delo v novi smeri — s starimi metodami, kulturni delavci pa ne smejo reči ničesar, ker se ocenjujejo še vedno s starih stališč in se proglašajo za anacionalne, če si upajo kaj reči in tudi — če ne rečejo ničesar, ako komu ne gredo v račun.
Povedali smo ponovno, da nacionalizem brez zdrave etične osnove ni zdrav in da so »nacionalna« dejanja, ki se s stališča morale ne dajo zagovarjati — anacionalna in nasprotna šestojanuarski politiki.
Pogrešno gledata tudi »Narodna prosveta« in predsedstvo JUU na sporazum JUU, zato pravita »da tvorijo vodstvo opozicionalne grupacije voditelji bivših učiteljskih strankarskih grupacij« in da obstoja grupacija bloka 8 sekcij »kot je bilo vedno doslej, tudi sedaj na politični podlagi.« — Ni prožet duha šestojanuarske politike, kdor pobarva svojega nasprotnika s strankarsko barvo — samo da se ga znebi ali da ga z blatenjem izpodbija pri merodajnih činiteljih. Šestojanuarska politika narekuje, da je treba na temelju Manifesta pritegniti vse konstruktivne sile k skupnemu delu!
—	Delegati iz dravske banovine in učitelji, ki se zanimajo za potek dogodkov v JUU in priprav za glavno skupščino, naj si naroče »Jugoslovensko učiteljsko reč«, glasilo bloka 8 sekcij za sporazum. Naroča se pri upravi »Jugoslovenske učiteljske reči« v Beogradu, Gajeva ulica št. 4. Vse številke do septembra t. 1. stanejo skupno 10 Din.
—	Počitniški glasbeni učiteljski tečaj priredi oblastni odbor Podmladka rdečega križa v Beogradu od 2. julija do 2. avgusta t. 1. v glasbeni šoli »Stankovič«. Vplačilo za tečaj znaša 250 Din. Nekolekovane prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 20. VI. Oblastnemu odboru 'Podmladka rdečega križa Beograd, Simina ulica 19./I.
—	O zborovanju petih sreskih društev JUU v Ljubljani prinaša kratko poročilo tudi »Vestnik«, glasilo zveze učiteljskih društev za Moravsko in Šlezijo. To poročilo omenja predvsem predavanje o šolstvu in prosveti in poudarja, da se s takimi prireditvami praktično izvaja jugoslovansko-eeškoslovaško bratstvo.
—	Tovarišicam! Umrla je tovarišica Danica Habjanova. Tovarišice, namesto cvetja na njen prerani grob, zbirajte »nageljčke« v njen spomin za naš Dom. Tovarišica Leopol-dina Kosova je podarila za Dom učiteljic kamen 100 Din. Prisrčna hvala! — »Dom učiteljic«. Vita Zupančičeva, Kopališka ulica 1.
—	Tovariši in tovarišice maturanti iz 1. 1909.! Dvajsetpetletnico praznujemo letos dne 5. jtil. na Zaplazu pri Vel. Loki na Dolenjskem. Odhod zjutraj z dolenjskim vlakom z glavnega kolodvora. Tovariši, pridite, da obudimo po četrtstoletju lepe dijaške spomine!
Časopisov imamo okrog 50.000, ki prihajajo v naše podeželje in jih berejo tudi otroci. »Mlada Jugoslavija« bi prinašala samo stare vesti. Ali jih »Domovina«, »Kmetski list« in »Domoljub« ne prinašajo? In česa je več v podeželju: časopisov dnevnikov ali tednikov? Torej to bi nekako ne držalo.
In cena? Ali se ne bi ista z večjo naklado zmanjšala in bi mogla doseči tudi 50 p ali še manj? In kaj da otrok lažje: 50 p na teden ali 2.50 Din na mesec, če vzamemo v poštev »Naš rod«.
Časopis pa se lahko prodaja komurkoli. Tu ni stalnih naročnikov, temveč le stalno število prodanih izvodov, ki jih lahko kupi danes eden, jutri drugi.
Vsako posamezno panogo bo časopis obravnaval. Tako bo delo veliko lažje in bolj smotreno.
»Mlada Jugoslavija« maj izhaja kot tednik ali vsaj štirinajstdnevnik, da bo mogla vršiti Svoje veliko delo med novo mladino. V enem mesecu bo mogla nuditi mladini na štirih ali šestih straneh več kot mladinski list-mesečnik v pol leta. Tako bo mogla mladina rasti z duhom časa in ne bo več z odprtimi očmi gledala že nad deseit let stare pojave, ki so znani na zapadu.
Tako bomo mogli hoditi v isti vrsti z ostalimi narodi, ki so naš že daleč prehiteli.
Ali naj zopet čakamo? Pirvi neuspeh naj bo prva zmaga za 'bodoče poživljano delo.
—	Prošnja tov. šol. upraviteljem! Začetkom leta sem začel razpošiljati »Novo kuharsko knjižico za ceneno in tečno hrano«. Mnogo šol se je takoj odzvalo, mnogo šol precej knjižic razpečalo, nekateri so pa na malenkostni znesek 8 Din mogoče pozabili. Ker me opomini precej stanejo, vljudno prosim tem potom vse, da naj mi blagovolijo nakazati zaostale zneske. Božo Račič, Rožna dolina C. XVII., p. Vič.
—	Učitelj, mlajši, ki je vešč voditi godbo na pihala in pevski zbor ter bi bil pripravljen prevzeti učiteljsko službo v zavodu sreskega mesta, naj predloži podatke o svojem šolanju in usposobljenosti sekciji JUU v Ljubljani. Prilog za enkrat ni treba.
—	Izšla je slikanica »Jugoslovensko kolo — Narodne noše«. Slikanica je prikrojena za risanje, ali pa tudi za leplenje. Zastopane so najbolj karakteristične narodne noše iz vseh banovin. Slikanica bo tudi dober pripomoček pti zgodovinskem in zemljepisnem pouku. Dobi se v vseh knjigarnah in stane 10 Din.
—	Letovanje slovenskih otrok v Jabkeni-cah na Češkoslovaškem. Jugoslovenska češkoslovaška liga v Zagrebu se je obrnila potom JČ lige v Ljubljani na naše udruženje s prošnjo, da objavimo sledeči razpis: Kuratorij »Narodnich a slovanskych detckuh osad« v Smetanovyh Jabkenicah vabi osem dečkov in osem deklic iz Jugoslavije na letovanje v svojo kolonijo. To kolonijo so osnovala praška narodna društva v spomin na Bedricha Smetana in je pod nadzorstvom šolskih oblasti. Ravnatelj kolonije je učitelj g. Boh. Havlin. Otroci so nameščeni v posebnih zgradbah in prirejajo igre, mladinske zabave, koncerte in izlete v večja mesta v republiki. Pogoji za sprejem so sledeči: Starost od 10. do 14. let. Vsak otrok mora vzeti s seboj poleg običajne obleke še narodno nošo svojega kraja ali kakega drugega kraja v Jugoslaviji. Znati mora kak narodni inštrument, peti narodne pesmi, igrati narodne igre radi sodelovanja pri mladinskih prireditvah, ki bodo filmane v prisotnosti g. prezidenta T. G. Masaryka. Stroške od doma do Prdge in nazaj ndšl pri-javljenec. Od Prage do kolonije in stroške za preskrbo v koloniji nosi vodstvo kolonije. Prijavljenci bodo odpotovali 29. junija, ker je potrebno, da so 1. julija že v koloniji. Z otroki 'bo potoval učitelj iz Zagreba, pod čigar nadzorstvom bodo prijavljenci ves čas bivanja v koloniji. Prijave in eventualne informacije je poslati v najkrajšem času Jugoslovensko Češkoslovaški ligi v Zagrebu, Marga-retska ulica l./ll.
SPREJEM NOVINCEV V GLUHO NEM NI-CO ZA ŠOLSKO LETO 1934./35.
V gluhonemnico v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1934/35 vnovič gluhonemi otroci na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Pogoji za pripust k pouku ali za sprejem v zavod so:
1.	gluhonemost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok s posluhom ne more naučiti glasovnega govora;
2.	izpolnjeno sedmo in še ne prekoračeno deseto leto življenja;
3.	primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, potem otroci, ki so neozdravno bolni ali pa imajo težke telesne hibe. Prav tako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila so nezmožna, da bi se naučili glasovnega govora, nadalje otroci, ki so zelo kratkovidni, in otroci, ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te preizkušnje se razglasita ob svojem času. Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morejo za dobo svojega izobraževanja dobivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, ki ga določi kraljevska banska uprava sporazumno s starši.
Če se dokaže uboštvo, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma izpregle-dajo.
Notranji gojenci dobivajo vso preskrbo v zavodu; vendar jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z vrhnjo obleko, obutvijo potrebnim perilom i. dr. Notranji gojenci morajo prinesti s seboj v zavod tele potrebščine v dobrem stanju in zaznameno-vane, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk in zimsko suknjo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, 2 rjuhi in, če mogoče odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za čevlje in obleko, ščetko za zobe, loščilo in košček mila; deklice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopo, 2 para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnja krila, 4 hlače, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev,_ 2 rjuhi in če mogoče, odejo, 2 brisači, dežnik, krtačo za obleko in čevlje, ščetko za zobe, loščilo in košček mila.
Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavdd naj se vlože do dne 15. julija 1934. pri ravnateljstvu glu-honemnice v Ljubljani.
Prošnje je opremiti z nastopnimi listinami: a) z rojstnim listom; b) z izpričevalom o cepljenih kozah; c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemosti z napovedjo, kako je nastala, o telesni zmožnosti in duševni normalnosti; č) z domovinskim listom; d) s šolskimi naznanili, če jih otrok ima.
Kdor prosi, da bi se otrok sprejel za notranjega gojenca, mora vrhu tega priložiti izkaz o imovini ali zavezno pismo, da bo plačeval letno oskrbnino, ki jo določi kraljevska banska uprava, ali pa naj prilož/ ubožno spričevalo, napravljeno v zakoniti obliki. Ravnateljstvo si pridržuje pravico, da se prepriča o točnosti imovinskih podatkov.
Osebne zadeve
—i Tov. Drnovška Franca, dosedaj sreskega šolskega nadzornika za srez Ljubljana-okolica, je postavil minister prosvete za vršilca dolžnosti banskega sreskega nadzornika, katero mesto je že nastopil.
— V »Službenih Novinah« št. 131 z dne 11. junija 1934. je objavljen razpis službenih mest na narodnih šolah.
Razpis, ki je bil objavljen v »Učit. tovarišu« št. 40 z dne 24. maja 1934. je tore j veljaven razen naslednjih izprememb.
Črtajo naj se naslednja mesta: Srez Kamnik-Zgornji Tuhinj 1 m.; srez Litija-Št. Vid pri Stični 1 m.; srez Logatec-Rovte 1 m.; srez Maribor levi breg-Kamnica 1 m.; srez Ptuj-Št. Janž na Dravskem polju 1 m.; srez Slovenjgradec-Ravne 1 m., 1 ž.; srez Šmarje-Sv. Peter pod Sv. gorami 1 ž.; srez Krško-Telče 1 ž. Dodajo naj se: Srez Krško-Telče 1 m.; srez Slovenjgradec-Ravne 1 m. ali ž.
Rok, do katerega morajo biti prošnje na banski upravi, je podaljšan do 1. julija. Kasneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Učiteljski pravnik
KOLIČINA KURIVA UCITELJSTVA NARODNIH ŠOL.
V konkretnem primeru je zahteval šolski upravitelj ob priliki sestave šolskega proračuna, da mu prizna krajevni šolski odbor 24 m3 drv, ki jih neobhodno potrebuje, ker so sobe velike, deloma na severni strani ter izpostavljene burji. Krajevni šolski odbor pa je zavrnil zahtevo šolskega upravitelja ter mu priznal 8 m3 drv.
Proti odločbi krajevnega šolskega odbora se je pritožil na kraljevsko bansko upravo, ki pa je potrdila odlok krajevnega šolskega odbora z ozirom na zvišani šolski proračun in težke gospodarske prilike všolane upravne občine.
Proti odloku kraljevske banske uprave se je pritožil imenovani na ministrstvo prosvete, ki je vrnilo prošnjo z nastopnim tolmačenjem:
»Ministrstvo prosvete v smislu § 114 zakona o občem upravnem postopku ni pristojno za reševanje predmetne zadeve.
Po citiranem zakonu rešuje v prvi inštan-ci upravna oblast prve stopnje, a pritožbo v drugi instanci samo eno neposredno oblastvo. Pritožba proti odločbi višje oblasti se ima vložiti na upravno sodišče.
Ker je upravna občina kot prvostopna upravna oblast z zakonom določena, da sestavlja občinski odnosno šolski proračun, je ona tudi v tem primeru prvostopna upravna oblast v zmislu § 114. zakona o občem upravnem postopku in je občina dolžna, da izda odločbo v pogledu količine kuriva, katero prizna zainteresiranemu.«
Iz navedenega primera sledi, da bo v primerih sporne količine kuriva postopati analogno kot v primerih spornih stanarin po okrožnici kraljevske banske uprave IV. No 1731/1 z dne 26. II. 1934., to je, da v prvi instanci Odloči šolska odnosno upravna občina, v drugi instanci pa kraljevska banska uprava. Proti odločbi kraljevske banske uprave je dopustna pritožba v roku 30 dni na upravno sodišče, a proti razsodbi upravnega sodišča v roku 15 dni na državni svet.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je
daroval tov. A. H. 50 Din, ker se ni mogel udeležiti pogreba tovariša in prijatelja trpina Josipa Kostanjevca. Zaslužni pokojnik je imel dosti dobrih znancev zlasti med starejšo generacijo. Kdo se bo še na podoben način oddolžil njegovemu spominu?
Mladinska matica
—mm Knjige so dotiskane in ekspedicija se prične z današnjim dnem. Razpošiljanje se vrši na isti način in po istem redu kot druga leta. Prosimo Vse cenjene poverjenike, ki niso še d o poslal i zadnjega obroka naročnine, da to čim prej store, ket sicer ovirajo pravočasno razpošiljanje publikacij tudi onim šolam, ki so naročnino poravnale. To velja posebno tam. kjer se vrši skupna ekspedicija po železnici.
Še vedno je čas, da pridejo učenci dp knjig! — Tisti učenci, ki niso plačali vsen številk »Naših rodov«, sicer nimajo pravice do knjig. Ker smo pa tiskali nekaj knjig več, kot je bilo naročnikov zadnje številke »Našega roda«, pridejo lahko še vsi do knjig, če naročijo vse zaostale številke »Našega roda« ih dodajo Din 2.50 za knjige. Publikacije so tako zanimive, da bo res vsakemu lahko žal, če jih ne dobi.
Knjige Mladinske matice, ki so pravkar izšle:
1.	Kresnice VII., s tekstom in ž ilustracijami otrok samih. Naslovno stran je izdelala Mara Kraljeva.
2.	Kapljice. Zamisel in slike so E. Derža-ja, besedilo je priredila Anica Černejeva. Slikanica je v štiribarvnem tisku.
3.	Tovariša. Povest je spisal Fr. Bevk, ilustrirala pa jo je Ksenija Prunkova.
4.	Potovanje skozi čas, ki opisuje razvoj ospodarstva od pradobe pa do današnjih rti. Delo je napisal E. Kardelj, naslovno stran
pa je izdelal Ljubivoj Ravnihar.
Penzionat UČITELJSKI DOM
v Maribora, Košar jeva ulica 41
Prijave za sprejem novih gojencev začetnikov za šol. leto 1934./35. do 5. julija.
Na pozneje došle prijave se ne moremo ozirati.
Radi pomanjkanja prostora je sprejem novih gojencev iz neučiteljskih vrst. nemogoč.
Zahtevajte pravočasno prospekte!
Deklic dom še ne more sprejemati. Pač pa zbira uprava naslove pripravnih takih stanovanj. Z njimi lahko postreže učiteljstvu.
V dobi počitnic so prenočišča v domu učiteljstvu in svojcem na razpolago. Tudi daljše bivanje z vso oskrbo.
Šolski radio
—r XXXV. teden. V torek 19. junija bo predaval g. dr. Marijan Ahčin »O plinski vojni«. Moderna vojna tehnika je ustvarila novo bojno sredstvo, ki prekaša po svojem groznem učinku vsa doslej znana sredstva, t.
t strupen plin, katerega poznamo več vrst in i se razlikujejo tako po svojem kemičnem svojstvu kakor tudi po delovanju na živi organizem, tako človeški kot živalski.
Napad s plini se izvrši običajno iz zraka s pomočjo aeroplanov, radi česar je tudi obramba mnogo težja, ker je s tem dano napadalcu mnogo večje torišče za uničujoče delo. Ker pa se pri tem poslužuje zrakoplov-stva, preti nevarnost (kar je že svetovna vojna pokazala), da Se zanese vojna prav v zaledje za fronto, torej je izpostavljeno civilno prebivalstvo in- s tem ogrožena moralna opora vojaštva v fronti.
Zaščititi je treba civilno prebivalstvo pred takimi napadi irt to v prvi vrsti s ro-ukom, kako naj se obnaša, če ga zaloti tak napad v hiši, na cesti, v raznih prevoznih sredstvih itd. Preskrbeti mu je treba zatočišča, varna pred bombami in plini, V naših krajih to ne bo težko, ker so hriboviti in imamo na razpolago višje ležeče gozdove, ki so, posebno na deželi, najboljša zavetišča — naravna — za človeka in žival.
Kot specialno obrambno sredstvo proti plinom nam služi plinska maska, ki propušča le čist zrak, dočim zadržuje vse strupene primesi (vsaj one, ki prihajajo praktično v po-štev).
Vendar se ta nevarnost zopet ne sme precenjevati. Uporaba plinov kot napadalno orožje je precej omejena. Predvsem zaradi dejstva, da je to sredstvo silno drago. Že iz tega moremo sklepati, da ga bo uporabljal Sovražnik le, če si od njegove uporabe obeta tudi dejanske koristi t. j., da bo povzročil primerno škodo. Tako se omejuje to sredstvo le kot napadalno orožje za važna prometna križišča, velike zaloge živeža, vojašnice, tovarne itd. torej tudi v večjih mestih v prvi vrsti na one četrti, kjer se nahajajo taki objekti, dočim manjše naselbine in vasi na deželi ne prihajajo v poštev.
Glavno pri obrambi proti plinu je, da obrani prebivalstvo ob napadu razsodnost, da samo prepreči paniko, ki je ob vsaki nesieči običajno zahtevala več žrtev kot nesreča sama.
Da se to prepreči, je potrebno, da vsakdo pozna način zavarovanja s plini — njegove nevarnosti, da je torej pripravljen na to in da se more, pravočasno zaščititi.
V petek 22. junija bo govoril g. dr Oskar Reya o svojem vzponu na Vezuv. Opisal bo svoje osebne vtise iz zgodovinskih Pompejev in ko se je spustil v žrelo Vezuva do prepada, od koder se vidi žarečo. tekočo lavo. V zvezi s svojim potopisom bo tudi popularno obrazložil vzrok vulkanskih pojavov in sestavo zemeljske notranjščine.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Pravkar je imel naš pevski zbor
svoj 8. pevski tečaj v tekočem letu. Skupne vaje je vodil po sklepu seje upravnega odbora tov. Pertot s sodelovanjem tov. Jovana. Po posameznih glasovih niso mogli korepeti-torji vaditi iz tehničnih razlogov. Tečaj je bil prav dobro obiskan; nekaj članov se je Opravičilo, a le dvojica je izostala iz neznanih razlogov.
5. junija ob 11. uri se je vršila zborova skupščina, na kateri sta upravni in artistični odbor polagala članstvu račune o delovanju v tekočem upravnem letu. V debati je bilo govora o dveh važnih vprašanjih: glede novega pevovodje, ter o turneji v Bolgarijo. Skupščina je izvolila za novega pevovodjo tov. Milana Pertota. ki pravkar študira na državnem konšerVatoriju. Turneja se bo vršila v septembru odnosno oktobru.
Zbor bo vodil nadalje stari odbor s ko-optiranimi člani.
Prihodnji 5 dnevni pevski tečaj se prične 10. julija. Članstvo opozarjamo na notice v našem glasilu, ker tečajev ne bomo objavljali v dnevnem časopisju.
—pev Dneva mladinske glasbe V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je v poročilu pomotoma izpadel Mladinski pevski zbor iz Planine pri Sevnici pod vodstvom tov. Franceta Grudna, ki je z velikim uspehom sodeloval na koncertu 3. junija 1934. v unionski dvorani v Ljubljani.
Ekskurzitskl odsek
—eo Ker žele nekateri tovariši in tovari-šice, da se v juliju priredi taborenje ob morju, bomo to poizkusili organizirati. Taborenje bi se vršilo nekako od 10. julija dalje pa do prvega avgusta. Taborili bi v Omišlju na Krku, kjer bo prihodnje leto stal tudi učiteljski dom. Z vožmjo skupaj bi stalo taborenje 350 Din. Ako bi se še kdo hotel priglasiti, naj stori to do 20. t. m., ker je to Okrajni čas. da vemo točno število udeležencev, radi preskrbe šatorov, vožnje itd.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStevs
= JUU SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V ČRNOMLJU bo zborovalo v soboto, dne 16. junija 1934. v Metliki s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo in volitev delegatov. 2. Slučajnosti. Po zborovanju referat tov. V. Požarja o učnih načrtih kot nadomestilo uradne konference.
ODBOR.
m JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA javlja, da se zborovanje dne 16. t. m. v G. Petrovcih ne bo vršilo. Ker je rok že itak kratek, odpade ta mesec društveno zborovanje.	ODBOR.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
bo zborovalo v soboto dne 23. junija 1934. ob 8. uri v Domžalah.
Dnevni red: 1. O društvenem življenju na vasi bo referirala tov. Vida Fajdiga in tov. Franc Ostanek. 2. Poročilo o organi^ačnih zadevah. 3. Slučajnosti.	ODBOR.
Poroti la:
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo ob priliki velikega zborovanja 5 sreskih društev JUU v Ljubljani v Uni-onu dne 19. maja 1934. Zapisnik o skupnem zborovanju je »Učiteljski tovariš« že priobčil dne 24. maja t. 1. Naše sresko društvo pa je zborovalo zatem še posebej v ihali stranski dvorani Uniona. Predsednik tov. Jože Župančič je omenjal nekatere v zadnjem času došle dopise. Povabil je vse članstvo za dne 27. maja na Krko pri Stični, kjer bodo proslavili 125-letnico šole in 90-letnico najstarejšega našega učitelja tov. Ivana Lobeta.
Sreski šolski nadzornik tov. Ivan Beze-ljak je poročal o podrobnih učnih načrtih, ki jih je že stavilo naše učiteljstvo. Za prihodnje zborovanje bodo določeni posamezni referent je, nakar bomo skupno izdelali stalne podrobne učne načrte.
Prihodnje: Ganglovo zborovanje s podelitvijo diplome časthega članstva lx) v Litiji. Zaradi kasnega časa je zbor pooblastil predsedstvo, da reši vse tekoče zadeve. Jože Zupančič, predsed. Kopriva Ivan, zapis.
-f JUU SRESKO LTCITELJSKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI je zborovalo dne 16. maja 1934. leta v Makolah ob prav lepi udeležbi članstva.
V uvodnih besedah je tov. predsednik Miloš Tajnik pozdravil nadzornika tov. Korop-ca in Černeja, čestital tov. Sabatiju k 50 letnici poroke, nakar je podal izčrpno poročilo o situaciji v JUU. Živahna debata o »Mladinskem časopisu«, »Našem rodu« in »Zvončku« je pokazala da naše gospodarsko stanje zaenkrat ne dopušča samostojnega mladinskega časopisa, pač pa naj se vse sile koncentrirajo pri »Našem rodu«, ki se naj oprime poročanja perečih in velikih svetovnih dogodkov.
Načelo se je tudi vprašanje redukcije draginjskih doklad. Dobro sliko nastalega stanja po uveljavlje.nju uredbe o redukciji draginjskih doklad nam je podal tov. predsednik z navajanjem poedinih primerov. Zboro-valci so .soglasno odobrili predlagano resolucijo.
Sprejeta je bila tudi resolucija glede končne ureditve spornih odnošajev v glavnem odboru JUU.
Po obravnavi raznih zadev šolsko-uprav-nega značaja je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
Prihodnje zborovanje bo 16. junija v Šmartnem na Pohorju.
Miloš Tajnik, preds.	Jože Stopar, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH je zborovalo 6. maja 1934. v Sevnici. Navzočih 37'6% članstva.
Tov. sekc. tajnik Kumelj je podal izčrpno situacijsko poročilo. Prikazal je prizadevanje sekcije za pridobitev ali vsaj ohranitev naših stanovskih in organizačnih pravic, ki pa ostane, žal, premnogokrat brezuspešno. Najaktualnejša vprašanja so: Fi-načni zakon, zaščita članstva, redukcija plač, razmere v JUU.
Sklep: Zahtevamo od I. O., da skliče v smislu pravil sejo Glavnega odbora.
Upravi sekcije dravske banovine je bila izrečena zaupnica.
Po referatu tov. Zupančiča o mladinskem časopisju in debati je stavilo učiteljstvo sledeči predlog:
»Naš rod« naj se duhovno preorientira v smislu novodobnih metodičnih idtej. Doslej je imel preliterarno vsebino. Naloga vzgoje pa ni le enostransko estetsko-formalna. Nov mladinski list naj bi pdkazal vse bogato dogajanje življenja: kulturnega, gospodarskega itd. Besedo naj ima v njem učitelj, ki je — na kratko: delavec s terena. List naj vsebinsko nadomešča čitanke v šoli, ostane pa naj v revijalni obliki s prejšnjim imenom »Naš rod«.

4- JUU SRESKO DRUŠTVO V ŠKOFJI LOKI je zborovalo 12. maja 1934. na deški narodni šoli v Škof j i Loki. Uvodoma je tov. predsednik Debeljak Vojiteh pozdravil vse navzoče, med temi sekcijskega tajnika tov. Kumelja, tov. Sovreta, univ. doc. dr. Gogala, nadzornika Zahrastnika ter navzoče učiteljske abituriente. Spomnil se je 50 letnice bana dr. Marušiča in 60 letnice našega iskrenega tovariša in sokolskega brata E. Gangla. V kratkih obrisih je podal delo našega društva, nakar je odgovoril na poročilo kranjskega učit. društva glede odcepitve. Nadalje je omenjal nepravilnost odtegljajev draginjskih doklad poročenih učiteljic, izvenšolsko delovanje učiteljevo ter pravilnika o nadaljevalnem šolstvu.
V nadaljnjih besedah je vzpodbujal učiteljstvo k vestnemu sodelovanju v vseh odsekih, ki jih ustanovi naše društvo. Predsednikovemu poročilu je sledil referat univ. docenta dT. Gogale: »Sodobna mladina«. Krasnemu referatu je sledila prav živahna in zanimiva debata, ki so se je udeležili tov. Sovre, Prešernova, Horvat in Mihelič.
Po referatu je podal obsežno tajniško poročilo tov. Mihelič Ivo. Nakar je poročala tov. Finžgarjeva o stanju blagajne.
Sekc. tajnik tov. Kumelj je nato podal obširno poročilo o celotnem delu in stanju v našem društvu. Tov. predsednik se je zahvalil vsem za sodelovanje, jih vzpodbudil k vztrajnemu delu v našem društvu ter zaključil zbo-
rovanje.
Debeljak Vojteh, preds.
Mihelič Ivo, taj.
+ JUU SRESKI DRUŠTVI M. SOBOTA IN D. LENDAVA sta imeli skupno zborovanje v M. Soboti, dne 12. maja. Navzočih 128 članov iz obeh srezov.
Predsednik tov. Gabrijelčič otvori zborovanje in predvsem pozdravlja tovariše iz D. Lendave in se jim zahvali na udeležbi. Obenem pozdravi tov. šol. nadz. Velnarja, tov. Hočevarja in učit. veterana tov. Pože-garja. V situacijskem poročilu je v glavnem govoril o razmerah glav. odbora JUU, o drag. dokladah in strok, šolstvu. Poročal je tudi o sresk. skupšč. JNS v M. Soboti, kjer je bilo učiteljstvo ponovno napadeno, a ni dobilo besede v zagovor.
Nato povzame besedo tov. Peternel, ki vrne pozdrave za dolnjelendavsko društvo in poudarja solidarnost v obrambi proti napadom na naš stan. Tov. Šavli pojasni članstvu, zakaj tov. predis., ki je obenem tajnik sresk. odb. JNS, ni dobil besede v obrambo učitelj stva.
II.
Tov. tajnik Šavli je seznanil članstvo z dopisi. V zvezi s tem je zborovanje osvojilo predlog, da se skliče seja IOJUU in se odpošlje poslancu prestilizirano resolucijo sekcije radi zadnjega znižanja drag. doklad. Sre-ski učit. društvi pozdravljata akcijo PKA za izpopolnitev gimnazije v M. Soboti. V tej zvezi je govoril tudi predsednik KPA ig. akademik Škerlak. Predavanje tov. Hočevarja: Pregled učiteljskih stanovskih vprašanj. Predavanje je bilo izčrpno, napeto in sprejeto z največjim soglasjem.
Tov. Drekonja je podal v svojem predavanju »O pogledih na zgodovino« mnogo res originalnih misli o pojmovanju naše zgodovine za pouk tega predmeta na narodni šoli.
Predlogi: Udruženje naj vztraja na tem, da ostane strokovno šolstvo še nadalje v rokah učiteljstva. Ker je bil po lastni izjavi g. mar. poslanca Benka on sam povzročitelj, da tov. Gabrijelčič kot zastopnik učiteljstva na sresk. skupščini JNS v M. Soboti ni dobil besede v zagovor kljub temu, da je učit. društvo dobilo od njega zagotovilo, da bo učiteljstvo na izpad g. Kuharja zadobilo popolno zadoščenje, se pošlje g. nar. poslancu v tej zvezi protestno izjavo.
Na sresk. skupšč. v M. Soboti navzoči učitelji-člani JNS pa naj pošljejo izven društva protest na sekiretarijat glav. odbora JNS v Ljubljani proti nepravilnemu poteku skupščine.
Predsednik se končno zahvali članstvu in zaključi zborovanje.
Fr. Gabrijelčič, preds.	A. Šavli, tajnik.
L. Peternel, preds.	St. Skočir, tajnik.
+ JUU SRES. UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR-MESTO je zborovalo dne 16. maja 1934. na I. dekl. narodni šoli v Mariboru. Navzočih je bilo 56 članov t. j. 75%.
Tov predsednik Hočevar otvori zborovanje, pozdravi navzoče posebno prosv. inšpektorja dr. Poljanca. Naglasa, da obhajamo letos 15 letnico slovenskega šolstva v Mariboru.
Da se je ta preokret tako gladko in hitro izvršil, je zasluga predvsem prvega prosvetnega šefa pokojnega dr. Verstovška in prvega prosv. inšpektorja g. dr. Poljanca, ki sta z energičnimi ukrepi preosnovala v kratkem času šolstvo v Mariboru. Zato še enkrat iskreno pozdravi dr. Poljanca, ki se je rade volje odzval vabilu našega društva, da nam predava na našem zborovanju.
G. dr. Poljanec je predaval o »Hormonih«. Navzoči tovariši so z zanimanjem sledili znanstvenemu izvajanju predavatelja.
IPo poročilu tov. predsednika o položaju v organizaciji in o uredbi o redukciji draginj-skih doklad se je razvila dokaj burna debata in so se sklenile naslednje resolucije:
1.	Pozivamo sekcijo, da naj najenergičnej-še sodeluje na čim prejšnji likvidaciji spora v naši centralni upravi, ki ne krati ie učiteljskega ugleda v javnosti, temveč izredno omejuje prepotrebno organizacijsko borbenost ravno v sedanjem kritičnem položaju, ko dozorevajo dalekosežne odločitve o naših službenih prejemkih.
2.	V priobčevanju člankov ozir. predlogov v stanovskih glasilih glede ureditve naših službenih prejemkov, zlasti pa glede draginjskih doklad — naj bo sekcija skrajno previdna, da ne pridejo v javnost taktično zgrešena mnenja, ki se jih javno mnenje le prerado oprime, a naši skupni stvari često, če že ne škodujejo, pa njen ugoden razvoj ovirajo.
3.	S podvojeno vztrajnostjo in doslednostjo naj sekcija deluje na to, da se številne trdote zadnje odredbe o redukciji draginjskih doklad poročenih učiteljic ozir. neporočenih tovarišic in tovarišev s skupnim gospodinjstvom s starši ukinejo, ali vsaj znatno omilijo. V podkrepitev svoje akcije naj išče stikov z ostalimi strokovnimi organizacijami drž. uslužbencev, zlasti pa s trgovskimi, obrtniškimi in drugimi gospodarskimi korporaci-jami, ki so z našimi redukcijami posredno prizadeti, saj smo ravno drž. uslužbenci njihovi najsigurnejši konsumenti.
4.	Soglasno se sprejme tudi resolucija, ki je poslana narod, poslancu dr. Pivku.
5.	Učiteljska mesta se naj ne sistemizira-jo. Ako pa sistemizacije ni mogoče preprečiti, potem naj dela sekcija na to, da se vsaj od-godi tako dolgo, dokler se sedanje razmere ne urede. Ako tudi ta možnost ni dana, naj vzame za vsako grupo gotov procent, pri tem pa se naj gleda, da bo procent pravičen (višje stopnje v istem sorazmerju, kakor nižje.)
6.	Izvršnemu odboru JUU se odpošlje takoj zahteva, da se skliče seja glavnega odbora takoj z določenim dnevnim redom.
7.	Sekcija naj posreduje, da se nameste pri vsakem srezu pomožni učitelji. Na 50 učnih mest se naj nastavi po eden pomožni učitelj.
8.	O mladinskem listu in »Našem rodu«, kakor tudi o ustanovitvi učit. kreditne za^ druge se bo sklepalo pri prihodnjem zborovanju, za kar bo odbor pripravil tozadevno snov.
Hočevar, predsednik.	Womer, tajnik.
-f JUU — SRESKO DRUŠTVO GORNJI GRAD je zborovalo dne 26. maja 1934. v šoli v Mozirju. Včlanjenih je 38, navzočih 35 tov.
Tov. predsednik iskreno pozdravi navzoče tovariše(ice) posebno goste s šole Šmartno ob Paki, tov. nadzornika Korbana in novinca tov. Rutarja iz Skorna.
Obilo sreče v zakonskem stanu želi tov. Majerholdovi in tov. Kolarju.
Tovariš predsednik poroča: gospod ban dr. Drago Marušič se je zahvalil za naše čestitke ob 50 letnici. Izredna skupščina JUU se je prestavila na velika počitnice, poprej se pa naj — po sklepu članov, skliče seja glavnega odbora — in se naj razmere razčistijo in urede. Pri posameznih dopisih se je debatiralo zelo živahno; posebno pri resoluciji o '»Izpremembah uredb o draginjskih dokladah«.
Pri obeh skupščinah nas bo zastopal tov. predsednik Avgust Rozman, njegov namestnik je tov. Senica.
Glede mladinskega lista smo vsi za »Naš rod«.
Naši predlogi:
1.	Razpišejo se naj vsa službena mesta.
2.	Za nove učne načrte naj se določi vsaj triletna poskusna doba.
3.	Izenačenje draginjskih razredov. (Domneva, da se živi na deželi ceneje, je neresnična.)
4.	Upraviteljem naj se izposlujejo do-klade.
Za dame
elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
5.	Sistemizacija službenih ,mest naj se izvede pravilno.
6.	Premeščanje učiteljstva naj bo le v glavnih počitnicah.
7.	Nameščanje ženskega naraščaja naj se izvede po socialni potrebi.
8.	Da se doseže z 28 službenimi leti V. skupina.
9.	Da se izpraznjena mesta učit. nadomešča z drugimi učitelji.
10.	Stalnost učiteljstva.
11.	Disciplinski postopek naj se uredi, vsi drugi uradniki so ¿lede tega na boljšem.
12.	Monopolski zvezki naj se izboljšajo — najbolje pa bi bilo, da se ukinejo.
13.	Matični listi z izkazi — naj se povrnejo.
14.	Vsi lanski predlogi, če še niso izvedeni, naj se izvedejo.
Zadnje zborovanje bomo imeli letos dne 23. junija v Ksaveriju pri Ljubnem.
Tajnica:	Preds.:
Cerne Iva	A. Rozman.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ
je zborovalo 16. maja v Kranju. Navzočih je bilo 56 članov(ic). Po otvoritvi je predsednik tov. Lapajne pozdravil sreskega šol. nadzornika tov. Rusa, nato pa se je dotaknil nekaterih aktualnih stanovsko - političnih zadev. Zmanjšanje draginskih doklad je povečini zadelo najšibkejše'. Pri širitvi vaške kulture ne smemo pozabiti starejših tovarišev, ki so se in se še vedno z uspehom udejstvujejo. Dalje je govoril o težkočah pri širitvi zadružne misli in je mnenja, da se mora naše zadružništvo depolitizirati. Tudi se ne da izvajati zahteva po složnem učiteljevem delu na vasi spričo razmer, ki vladajo danes, ker »življenje je boj in boj je življenje«.
Splošno situacijsko poročilo je podal tov. tajnik. Soglasno je bila sprejeta resolucija o zmanjšanju draginjskih doklad, ki se odpošlje na pristojna mesta..
Tov. Rape je predaval o računstvu v narodni šoli. Na sodoben način je pokazal metodično pravilno pot, kako naj se obravnava različna snov iz računstva in oblikoslovja, naslanjajoč se na psihološke momente, da je zaposlenih aktivno čim več učencev. Nekaj zgledov je pokazal tudi nazorno. Debata, ki je sledila, je poudarila bolj formalno stran tega predavanja, oz. je izrazila željo, naj se posamezni izrazi predmetov nadomestijo z domačimi.
Za delegata za banovinsko skupščino sta bila določena tov. Lapajne in Rupret. Na drž. skupščini pa bo zastopal društvo le tov. predsednik.
Vodja glasbene šole g. Fakin je podal nekaj smernic za ustanavljanje mladinskih pevskih zborov. Podrobnejša navodila pa bo podal na prihodnjem zborovanju.
Pri obravnavi stanovskih zadev se je zlasti poudarilo dejstvo, da so bili črtani iz proračunov stavbni fondi in bile zmanjšane postavke za nagrade. Na predlog tov. nadzornika bo društvo napravilo o tej zadevi posebno vlogo na pristojno oblast. Sprejeta sta bila tudi sklepa, in sicer: 1. Banovinski šolski odbor poenoti proračune za posamezne kategorije šol. 2. Uvedejo naj se zopet matični listi. O mladinskem časopisu ni prišlo do konkretnih predlogov, pač pa bo prišla razprava na dnevni red drugega zborovanja.
Tajnik:	Predsednik:
Rupret Vinko.	Lapajne Josip.
+ JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO KRŠKO je zborovalo 11. junija t. 1. v Krškem. Izmed 110 članov se jih je udeležilo 86 t. j. 78%. Predsednik Brezovar M. je pozdravil vse navzoče zlasti sreskega načelnika g. dr. T. Cuš-a, sres. šol. nadz. tov. L. Levstika, šolskega preglednika tov. Iv. Pečnika in no-vovstopivši članici Podboj Vero in Vouk Slavo.
Nato se je spomnil 1. jun. t. 1. preminule tovarišice Habjan Danice, nakar iskreno čestita tov. Minki Očakarjevi k nje visokemu odlikovanju, ki ga je prejela od francoske vlade in katere ministrstvo prosve-te je isto imenovalo častnikom legije.
Za tem poroča predsednik o društvenem stanju, članski obveznosti, oceni za prizna-
nje izvenšolskega dela, zapostavljanju učiteljstva narodnih šol v osnutku obrtno in trgovskih nadaljevalnih šol, nameščenju in premeščanju učiteljstva, položaju v JUU, glasilu »Jugoslovenska učiteljska reč«, predlagani iz-premembi uredbe o draginjskih dokladah, ki zadevajo zlasti nižje državne uslužbence, o občnem zboru Učiteljske tiskarne, Društva za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju, kar se vzame odobruje na znanje.
Razprava o učnih načrtih za osnovne šole se je temeljito vršila na redni skupščini, ki je bila pred predavanjem poročila predsednika. Zato se je razpravljalo o predlogih, ki so jih podali tov. Debevc, Herbst, Zdešar, Resmam, Šest in Kabaj. Pri enih se je še posebno živahno razpravljalo, kakor o sistemizaciji mest, oddajanju mest brez razpisov, neplačani stanarini učiteljstvu od strani krajevnih šolskih odborov, o potrebi, da se pridobi za drž. narodno idejo duhovščina in cerkev ter vpeljejo moderni disciplinski postopki.
Izvajanje tov. J. Lapajneja, ki jih je podal 4. t. m. na sres. konferenci Jugoslovenske nacionalne stranke se sprejmejo soglasno. Isto tako se soglasno sprejme resolucija, ki je bila podana in sprejeta 21. aprila t. 1. pri zborovanju sres. učit. društva Maribor levi breg.
S preobremenitvijo izvenšolskega dela učiteljstva trpi ponekod preveč šola. Mlajši učitelji se ne morejo posvetiti nadaljnji izobrazbi, ki je potrebna za vzgojo in pouk v šoli. Vsekako je potrebno, da se izvenšolsko delo primerno uredi.
Končno se predsednik poslovi od tov. sres. šol. nadzornika L. Levstika, se mu zahvaljuje za vsa prejeta navodila in nasvete, ki jih je podal skozi 10 let svojega nadzorni-škega službovanja, želeč mu vse najboljše na njegovem novem mestu.
Ko se je še za navzočnost in podana pojasnila zahvalil tudi sres. načelniku g. dr. Čušu, je predsednik zaključil lepo uspelo društveno zborovanje.
Brezovar, predsednik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Vojna in mir. »Slovenska matica« je letos poklonila svojim članom tretjo in četrto knjigo romana Leva Tolstega »Vojna in mir«. S tema knjigama je zaključeno to veliko delo, katero je dovršeno prevedel iz ruščine pisatelj Vladimir Levstik. Roman »Vojna in mir« štejemo med najboljša dela Leva Tolstega, zato smo uverjeni, da bodo čitatelji s tisto vnemo posegli po lepih knjigah, kakor so po Reymondovih »Kmetih« in se s tem najbolj oddolžili »Slovenski matici« za njeno požrtvovalnost. Knjigo je prav lično natisnila Delniška tiskarna.
—k Streuvels: Hlapec Jan. Ljudska knjižnica, 55 zvezek. Iz flamščine prevedel Mirko Javornik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 50 Din, broširani 40 Din.
ALI OGLASI
Mali oglasi, ki slatlj« t pasredmlae la saclalne l^neif Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najnaajil znesek Dia 5 —
FR. P. ZAJEC
lipriin optik Ljubljana, Start trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin* in srebrnine. Ceniki brezplačno.
V POCITNICAH
oddam v Ljubljani lepo. sobo v vili tik Tivolija eni ali dvema osebama, eventualno z osikrbo. Dopise na upravo »Uč. tovariša« pod »Počitnice«.
Celotna Izdaja zbranih spisov za mladino je Izšla
ENGELBERT L. G A N G L:
MOJA POT
v 10 knjigah po 10 tiskovnih pol. Cena v platno vezani knjigi je 42 Din, vsej zbirki 320 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj I
ZAHTEVAJTE PROSPEKTI
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI franCllkanska ulica itev. 6
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem glasilo!
LJUBLJANA
Q OSPOSVETSKA CESTA 14
K. PUČNIK
Selenburgova ulica Stav. 1
nasproti kavarne „Zvezda" 5
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
G o stilna
Raiem
Ljubljana
nažabjakuit.3
Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a