PROSyETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški la a»ravnt«kl MST South Lawadale Ava. Offleo of PubUeatiM: M57 South Uwndale Ava. Telephone, Rockwell S-4B04 o» CHICAGO 23. ILL* TOREK. M. DECEMBRA (DEC. 2$). 194« Subacriptlon M OO Taartf ÔTEV.—NUMBER 2S4 uva 1 im _ ___ ■ «ka Aet el staa far Bulling at special rote of pootajo provided tec la 1101, Act af Oct ». lilt, autkoriiod on Juno 4. III! Holandci nočejo izpustiti članov indoneške vlade Boji se nadaljujejo. Vsa važna mesta okupirana. Zasilna indoneska vlada zahteva umakni te v imperialističnih čet na prvotne pozicije Batavija. Java.—Neko poročilo javlja, da so holandske oblasti premestile ujete voditelje iA-doneške republike iz Jogjakarte v neki neznani kraj. Med temi voditelji sta predsednik republike Soekarno in premier Mohamed Hatta. Neki besednik holandske vojaške oblasti je dejal, da ne more ne potrditi ne zanikati te vesti. Republikanski voditelji so bili ujeti ob času okupacije Jogjakarte. Zadnji petek je varnostni svet ZD v Parizu zapovedal Holand-cem, da morajo takoj prenehati s streljanjem in izpustiti voditelje indoneške republike. Holandci Še niso odgovorili na ta ukaz in njih čete še nadalje prodirajo po indoneškem teritoriju. Republikanci pa so sporočili, da oni ne morejo toliko časa prenehati s streljanjem, dokler Holandci ne izpuste njihovih vlad nih voditeljev. Holandci so sicer izpustili na svobodo 13 republi kancev, toda med njimi niso vključeni glavni voditelji. Dobrobitni odsek Združenih narodov je sporočil varnostnemu svetu, da bo skušal dognati, če so se Hdlandci in Indonezi pokA-. rili ukazu in prenehali s streljanjem, zaeno pa pojasnuje, da bo to težko_dognatl radi notranjih varnostnih ukrepov, ki so jih podvzele holandake čete. jasmine dotjrr/bitrii odsek "tam je nemogoče ugotoviti pozicij republlkanakih čet, to pa še posebno iz raaloga, ker so holandske ¿ete ujela poveljnike in-doneških čet. Radi tega bo treba natančno opazovati vsako vojaško akcijo na Sumatri; Javi in Mgdjeri. Holandske, imperialistične čete so zavzele malone vsa važna mesta na Javi, prav tako na Sumatri. V nedeljo je padel Madio-en, zadnje važno mesto republi-ke, 'Zasilna indoneška vlada je po Komunisti ponovno okupirali svojo prestolnico Kaj tek in njegova žena na listi vojnih zločincev * Nanklng. Kitajska. — Nacionalistični vladni Krogi so priznali, da so ljudska čete zavzele-svojo bivšo prestolnico Kalgan. Komunistični radio je pred tem naznanil padec Kalgana, ki leži 100 milj severovzhodno od oblegane-nega Pelpinga. Komunisti so tudi poročali, da je general Pu Co Ji, poveljnik nacionaliatičnih sil v severni Kitajski, izgubil pet divizij, predno se je umaknil iz mesta. ' Fu si je pridobil veliko slavo fs niči Kalganu. Ker pa je sedaj radiu zahtevala, naj se holgpd-ske čete umaknejo na prvotne pozicije in Spuste na svobodo premierja Hatto in predsednika Soekarna, nakar bo zapovedala svojim četam, naj prenehajo s streljanjem. Haag. Holandaka.—Holandska vlada ni zapovedala avojim četam v Indoneziji, da prenehajo s streljanjem in do sedaj ni nobenega znamenja, da. bo to storila. Neki zastopnik holandske vlade je dejal, da ne bo \flada ukaza varnostnega sveta pred nastopom holandskega delegata dr. H. Van Royena pred varnostnim svetom v Parizu. V nedeljo se je vršila konferenca petih ministrov, toda podali niso nobene izjave. Iz vsega tega se vidi, da Holandska stvar namenoma zavlačuje, ker hoče najprej dobiti oblast nad vso indoneško republiko. Abesinija zahteva dva italijanska vbjna zločinca s*'Naslovila je noto na zavezniška države, London. — Abesinija, ki je bila prva žrtev italijanskega fašizma, zahteva od Italije izročitev maršala Pietra BadogUa, bivše-italijanskega ministrskega predsednika, in Rodolfa Grazia- nija, ki je bil po italijanski zrna- »«Y**« «spartmanta j« "«zna sir Ä H&ÄÜ: Abesinska vlada je zahtevo Zvišanje place predsednika in i drugim uradnikom . Pradlog določa $25)000 zvišanje za predsednika in $50,000 za tekoče stroske Washlngton. — Kakor hitro bo tasedarnovi kongres, mu bo predložen zakonski osnutek za zvišanje plače predsedniku Ze-dinjenih držav, kakor tudi 224 visokim vladnim uradnikom teif kabinetnim članom. Predlog bo vključeval tudi one skupine zveznih uslužbencev, kateri niso bili vlf) j učeni v začetku tega leta. ko so dobili mnogi zvezni u službene! 1330 letnega poviška Zakonski oanutek za povišanje plač je izdelal oenatni pododsek za pošto in civilno službo, kate remu načeluje aenator Flanders republikanec iz Vermonta. Povišanje plače predsedniku in drugim uradnikom podpirajo vodilni demokagti in republikanci Ta predlog določa zvišanje pfa če predeedniku Trumanu a $75 000 na $100,000. poleg tega pa še $50.000 za tekoče stroške Seda prejema za poeebne stroške $40 000 Za podpredaadnlka ZD določa predlo« zvišanje z $20.000 na $30.000 na leto. kabinetnim članom pa a $15.000 na $25.000. Poleg navedenih bodo deležni zvišanja le mnofl drugi vladni uslužbenci, če bo predlog sprejet naslovila na Zedinjene države, Sovjetsko unijo, Anglijo in Francijo. Te države poziva, da v smislu italijanske mirovne pogodbe dajo navodila svojim poslanikom v Rimu, kateri naj reprezentira-,o Abesinijo pri italijanski vladi pogajanjih ¿a izročitev teh dveh vojnih zločincev, V svoji noti zavezniškim državam abesinska vlada dalje navaja, da je sjsoznal tribunal Združenih narodov meseca maja . >« . , „ 4_ .„„.i,.,,.^, i/in« deset Italijanov za krive zloči- VaHkan-Papež Pij je v avoj' praznike v svojem domačem me- le nov v Abesiniji, toda ona zahte- božični poslanici apeliral na Ijud- stu v krogu svojih sorodnikov. | Po. očllo pravi, da je bilo i.nje itàlHahski vladi tako hitro Izgubil to mesto, so nastale govorice, da se namerava sporazumeti s komunisti. Kljub njegovemu velikemu vojaškemu slovesu, je izgubil 14 divizij v teku 17 dni. ' Položaj nacionalistov se slabša od dneva do dneva. Kajšekove čete se stekajo v Nanking, kar bi dalo misliti, da se poveljstvo pripravlja za obrambo tega mesto, na drugi strani pa prihajajo poročila, da so vsi vlaki,In pota natrpana na črti med reko Hvaj in Jangce z vojaki, kateri beže s fronta. 8an Francleco.—Zadnjo soboto so kitajski komunisti po radiu naznanili imena "vojnih kriminalcev, kateri so izvršili mnogo strašnih zločinov,' zato se atri-njajo vsi Kitajci, da prejmejo zaaluiaaa kazen." Na čelu liste V6jhfh zločincev it a Čang Kaj šek in njegova žena, katera je sedaj v Ameriki.» Domače vesti * Smrt in rojstvo Strabane, Pa —DSe 21. dec. Je v bolnišnici v Pittafcurghu umrla Dolores J. Levfia, stara 17 let, članica ntladinaKega oddelka društva 138 SNPJ. Tukaj zapu šča starše, dva brata in sestro — Pri družini John Mirtinčič so se oglasile rojenice in pustile sinč-ka-drugorojenčka, društvu 138 SNPJ pa novega člana. Čestitke! Olaa Is Ptage Znana Clevelandčanka loaie Zakrajšok, tajnica Progresivnih Slovenk, ki se je udeležila mednarodnega ženskega kongresa za mir, vršeč se v Budapešti, nam je poslala pozdrave lz Prage. Pravi, da Je bil kongres zaključen 6. doc., da se ga j« udeležilo čez 400 žena iz 54 držav in da bo več poročala o njem, ko ae vrne domov. Nov «rob v Pennl Reading, Pa.—Dne 9. dec. Je v bolnišnici umrl Joaef Šegina, član društva 806 SNPJ, samaki, star 54 let, doma ik Cerkovišč, fara Grible v Bell Krajini, v Ameriki 37 let, vea čas v tem mestu Podlegel je raku na plju člh. V starem kraju zapušča brata In dve sestrf, v Pittsburg-hu, Pa,, bratranca Antona šegi na, v Stceltonu, Pa., pa nekaj drugih sorodnikov. Is Clevelands Cleveland.—Na zapadni stran Je umrla Valentina Fabria, rojena Terzar, stara 57 let, doma iz Oslavja pri Gorici, v Ameriki 21 let, članica društva * Nanos 253 SNPJ, SDZ in ženskega kluba zapadn« atrani. Tukaj zapušča mola Johna in poročeno hčer, v starem kraju pa brata in sestro Cena »š znižale za trohico Chicago.—Urad statistike de- Kavčukarrka unija fta Jolu za pokojnino Akron, O. e1l. če ae bo la nadalje tako breznačrtno razmetaval denar Poročilo navaja to primero; V Honoluluju Je vojaška organizacija prav kar odprla veliko bolnišnico, katera ima 1,500 po-atelj. Bolnišnica je bila agraje na kljub temu, da Ima mornariška bolnišnica dovolj' proatora in vse pripiave za poalugo vojakom. Originalni načrt Ja določal vojaško bolnišnico, kl ja imela stati 11 milijonov, faktlč-no pa je bolnišnica stala 37 milijonov dolarjev. Vojaška administracija ja zgradila bolnišnico, na da bi ne poprej prepričala, če je dovolj prostora v mornaričnl bolnišnici ' rodov. Narode, ki bi pa "prelo- doktrine, je še nedavno dejal,} ove pomoči ua.ijju WMu . !(jdi d i*s®ljence komunističnih ag,n- liii(l<»gl|0 je bil 1. IlH.i IUI1- 7m uraaniče- mir in blaitoetame' rmat tO pomoči za poaiovno leto i naki min istrski predaed n i k in | ^^Jj^/^ru ^ pS^bn. ¿.Uvljr Javol Kljub božič- .1*48-4« znaša $280,000.000 Tudi K" -__^ je vodil z zavezniki pogajanja »[¿^ J VMlh narodov proti mm praznikoip ao holandske če- to jeMepo darilo na račun ama | . tistim narodom, ki ao agreaivni. te prodirale naprej in zavzele rišklh "davluiplačevalcev Azerbejdianški kmet ' Dalje je pepe* pozival, d. Je mnogo indonaAk.h mest Holand atdr 138 let potrebno uvesti proaUi diatribu- d do sedaj ae še niao tiklonlll je naznanil na bo žični dw» da je cljo suzovin avobodtio prealje- zaptivedi Združenih narodov, da gtMipodaraka p^Klp«ira Angliji na London - S«ivjetska časnikar van le im izseljevanje ter odpre morajo prenehati s stieljenjem. račun Maraliallovega načrta pre „g. agencija Teee poroča;* da Je vo carin sli I h zidov. Dejal Jeiu » Tel Avtv. Israel.-V sveti de koračila en<» milijardo dolstjev, krnet Safa» Ogli v vasi Mo.ul v di da krščanski mir temelj» na želi ni bilo miru za božične praz- oziroma v natančnih Itevilklh Azerbejdžanu realnosti in nasprotuje pacllt- nike in boji med Zidl In Kglp- $l.l07,00i).S49. Torej Str »r Stm 138 letnico , _ stični teoriji "mir za vsako ce- čanl ao ae nadaljevali Neki be- Ima še poeebno 'Veliko ena za tUtJlf (lttm0i otrok, 43 vnukov In V «vladi je ostal le dni po italijanski kapitulacijo skoraj, leto predaji. . Graziani pa ae je bojeval na strani osliča do konca vojne Se daj se mora zagovarjati pred ita lijansklm sodiščem radi fašiatič-nih zločinov Stavka prista• niščnih delavcev na zapadu Prizadetih ja 2,000 pristaniičnih delavcev in 35 ladij Seallle, Waah. — Pristanišči v Seatllu in Tacoml sta parallaira-ni radi "vojne" med pristanlščnl-mi delavci unij CIO In AfL Do sUvke je prišlo, ko so bili napadeni in pretepeni delavci AmO' riške delavske federacija.; Ta unija dolšl na|»ada delavca od CIO, «i<»< lin je William Oetting, pokrajinski direktor CIO, izjavil, da nlao Imeli delavci njegova unije ničesar opraviti z napadom na delavce AKL. Itadl tega apora med unijama sedaj počiva nad 2,000 prista-niščnlh delavcev in 35 ladij, med Dullee hvali Izjavo človeških pravic i no" kakor tudi teoriji, kl sloni sodnik Izraelake vlade Je dejal, Anglijo-Drugo porodilo pravi, vnukinj, 41 pravnikov in štiri 1 na latinskem pregovoru "če h o- da ao bili v aoboto ubiti trije ti- da ao angleški otroci najbo prapr«vnuke 'češ mir se pripravi za vojno", dovskl otroci ln pet ranjenih, ko zdravi v vsej Kvropl Kralj --. je neko letalo bombardiralo Ju- Oeorga |>a Je v svoji b<»žl/nl p«> .. .. dovsko naselbino v bližini Na- slanici dejal, da Britanija po- rOmilOštttOV zgr»ta staja močnejša In ne šibkejša nemških /otnikov Nazaret ja v Galileji in v njem Tretje ooročllo pa naznanja, da je preživel svojo mladoat princ je avstralski parlament odobril miru Jezus Kristus nakazilo v rnesku $32,000000 v A lena. Grčija Majhna sku- svrho pomoči "materi Angliji . pin« gerileev je prodrla V bllžl- Tudi ta zneeek je lepo »mžlčno no štirih milj Rnluna in Iztrell 1 darilo Ne* York — John Dulles Je I Lepe beeede, ki pa ao na že-dejal, da Je generalna akuplčtna lost samo Reseda' V praksi Ve-Združenih držav storila velik tikan Izvaja najbolj oportuniati-korak v smeri napredka sveta s čno politiko. Še nedavno fe ave-sprejetjem Izjave človeških pra- ti oče blagoslovil največjega krv-vie in da an s tem Združeni na- nika Franca, po vrhu pa ga ime rodi dokazali, da organizacija ne noval "ljubega ama". ^ služi v svrho zaščite narodov, i Inda pendan ra. Mo. — Predaed ampak tudi posameznikov J nlk Tmman je preživel božične -4 njimi dva vojaška tranaporta. V Seattlu je zastavkalo .150 nakla-praznoval tvojo i daletv, preddelavcev in klerkov Njegova družina^ ufUj# AFL. radi tega ne more delati 1.200 pomorskih delavcev od CIO V Tat-omi pa so zaatavkali delavci od ADF v znak simpatije z delavci v Seattlu, in aicer o-krog A4NI delavcev. Jaic*ti, Mat i.aj drhmo roke kiižem ln mirno gledamo, kako je dežela nastrojena v depresijo?" ga je pobaral senator O'Mahoney ir .WyomiHga. "Samo, da se ne vmešavate v btznis, ki sedaj dobro dela," ,f bil Wilsonov odgovor "Kongres ni leta 1^29 ničesar storil v tem o/tru in imeli smo največji |*»lom v zgodovini," ga ifi zavrni O'Mahonev * 3) »llsticetai ji mi se skrbnp izognili dejstvu, ds je stvarno merilo za ptofit ne bt/iaáki promet, to je kolik«» profits je na dolar skupička. mat vet- koliko procentov naprav ijo kapitalisti na vloženi kapital Profit na dolat skupicka le v masni proizvodnji lahko mividezitc majhen, na vloženi kapital pa velik 4) Vsi wailstreetski moguli an argumentirali, da bi znižan)« p'ofita ali drastično obdavčenje intega ' free enterprizaijem"' vzelo "veselje do biznisa" in "Izpadbilo iniciativo" tn dežela bi se lahko znašla v — depresiji Ne samo to, veliki profiti ao po trebnt tudi za financiranje gradnje novih tovarn in nabavo novih strojev "Ce bi ne delali toitko profita, bi po vojni ne mogli mvestirtti >15 milijatd na leto v kapitalno strukturo, ksr je odgovorno za tako sijajen btznis, #a rekordno |ipr*lenoat," ao aiuo-flMNlUtuii, " J 11 ' Hsusnif awi »>i i w, S» Barblč se je zabaval Cleveland. O^-Ves dan sem na toplem p» v peateb* pred mojim rojstnim dnevom, ki me nadleguj? z vnetjem sapnika ie pet dni. Jutri bo necfelj« in se moram pozdraviti, d« popeljem verno ljudstvo v hrame božje. Ce bo katera zmolila očenaš zame, ne vein; č« ga ne bo, bom kljub temu storil avojo doUooat za samo dvanajst centov. Prej pa vam moram povedati, da poleg slabih rači in napadov si (urivattimo vtaašk tudi kaj boljšega z užitkom. Tako sem obiskal kino s "Tlemi mušketirji" in "čarovnika" Blackstona. imel sem s seboj tudi moje tri vnuk«, da vidijo čarovništvo, ki j« nudilo mnogo zrfbave. Luctecia Bor-fia", s« nn gdi, je igrala papeži njo "Favslo", kar pa n« povo v filmu; pove 1«, d* ja bila Mi papeža Aleksandra VI., ki yt bil poročen z gospo Vanoaae, ki mu je rodila štiri otrok«. Glavn« vloge s« igrali Giovanni, Cesare in hči Lucracia Hamlet, junak Shakespeara. In nazadnje Johanna Strauasa, katerega so na-zivaU "Žani", k«r i« vlojjo igral tudi starejši Johann, ki i« umrl leta 1849 Žani je bil oni, ki je dosegel veliko slavo s svojimi valčki in je skomponiral revolucionarno koračnico v letu 1848, ko še Franc Jožef ni bil cesar. Zaradi tega je prišel pred vojaštvo, ki je lovilo revolucionarje; tam je bil Prane Jožef, ki Je dajal ukaze. Johann Strauss mlajši ga je nazival "srajčnika", ker je nosil belo tuniko. -"Blackstona" in "Great Waltz" so Igrali na odru, ker zadnji je bil opereta. • Pri "Treh mušketirjih" je mnogo zabave in smeha; zdi se mi, da Je bilo to pred mnogimi leti priobčeno v Prosveti in je delo pisatelja Dumasa ali njegovega dramatika. Dogajalo se je, ko je kraljica ljubila poleg kralja Ae drugega fanta iz Angleškega. Seva, tudi kralj je Imel poleg kraljic« rad še druga dekleta. . 0 | Blackstone Je nudil s svojim čarovništvom mnogo zabave av-dijenci, posebno ko je prežagal dekle na dvoje. Lucracia, hči papeža, j« bila rojena 1. 1480 m v trinajstem letu že poročena z Giovannom Siotrso, glavarjem P.isare. Po šti-' lih letih, ker je ona imela še drugega fanta in ker je njen brat zahteval, da se mora ločiti od njegovega nasprotnika Giovan-nlja, ju je oče papež razporočil.. Poročila se je z Alfonzom iz Ncapla Cez dve leti je bil Alfonz umorjen po gangežih, ki jih j« najel njen brat Cestfre Njen tretji mož je bil Alfons d Este, vojvoda iz Ferrara Kaj se je zgodilo z njim, nam niso pove dali. Povedali pa so, da je bila obdolžena vsakovrstnih lumpa-rij ln kriminalnosti dasi to razni pisatelj zanikajo. Njen oče, papež, je bil jako pobožen V letu 1492 je podkupil volitve, da so izšle njemu v prid. Poleg svoje žene se j« zanimal 'a krasno dana» Giulio Farneae, kj je bila žena Orgima Ko je kralj Kuro I VIII, nasprotnik pa-oeža, napadal in zasedel Rim, je bil papc/ tako srečen, da je ohranil cerkveno blagajno In stopil v zvezo s drugimi, da so pre «nali K a tola r Vendar je gledal m dobrobit svojih otrok Giovanni Je prejel blagoalov in postal vojvoda Gandije. kljub temu Ceaaie. ki mu Je papa podelil nadikotijo v Vslencijl. ni lju bil svojega brata Gtovannija in ga ja na tihem pokial v nebesa Lucracia je bila tako srečna, da le za kratko postala regent ali papetfeija Afcksander je kljub WJLA Ocrnja sMka predstavlja pogled na konvencijo CIO v Portlands Oregon. Delegate sede pri mizah, člani eksekutive pa ao na odru. ' i »m m »m šal, je skočil na kralja, ga podrl na tla in ga prebodel z mečem. Nato ie umrl od aastrupljenja. Horacij je ostal živ, da bi vodil kraljestvo. To je Shakespearjeva jjrama. Takrat so imeli kralje, sedaj pa imamo predsednike in diktatorje. Na Angleškem imajo še kralja, ampak Churchill je nevidni tamu, da >e vedel za grehe svojega sina Cesara, porabil pi*«c«j Petrovega novčiča. Cesare je še »ogovllll do leta 1507, ko je prejel plačo, da je bil ubit pri gradu Viana. Seveda so Rimljani tudi dvakrat vodili revolto; njihov vodja ni bil komunist, am pak podložnik papeža z rdečim klobukom, ki je pozneje postal po Aleksandru papež. Njegovo ime je bilo Julius II. Julius je *raiJ' tudi napodil Cesara v Španijo, I V soboto jjopoldne, 11. decem-od koder se je vrnil in bil potem bra je bil zadnji dan igre "The ubit. Kje je Shakespeare vzel Great Waltz" v Public Audito-Hamleta, zgodovinarju ne vedo,! riumu, kjer je preko 13,000 sede-Eno taki) povest o Hamletu iz iev. Ker je bil moj dan zabave, Danskega, spisano po $3axu sem šel, da vidim in slišim igro Grammaticusu v latinščini, so in godbo nesmrtnega skladate-naill v dvajsetem stoletju. Go-ilja valčkov Dunajčana Johanna vori a«, da je zgolj za aat>avo. | Straussa. Program je bil aran- Hamlet je bil sin kralja, ali *iran vodstvom petstotfh, s hoditi počivat pod neko drevo, je b(l zastrupljen - In po smrti, kralja je postal kralj njegov brat in je tudi oženil t^jegovo ženo kraljico. Zgodilo pa se je, da sta dva vojaka na straži videla prikazen kralja, ki jima je razodel, da je bil umorjen. Vojaka sta poklicala prijatelja Horacija, prijatelja Hamleta, in je tudi on videl prikazen. (Pijanec tudi vi-di včasih mesto enega glažka dva). Potem so poklicali le Hamleta in zopet j« prišla prikazen, ki je razlotila, kako je brat bratu v lil strup. Hamlet je mislil in študiral tn ao ga že hoteli spoznati za blazneža. Odlo čili so, da bodo priredili igro. Hamlet naj bi jo aranžiral. In ni pobtavijo s svojim koncertom ' VedeŽeVatl znajo Nisem zamudila, hiipne 8NPJ, katero so zapeli. Res je veličastna. Himna j« delo Mirka Kuhi* in izrekam mu priznanje. Bakerjem kot 2ani (ali Strauss mlajši) in Wilmo äpence kot komtesa Olga Baranskaja in še mnogo drugih. Opereta je bila podana v dveh dejanjih iz borno, Prisebno scenarija dvorane in odra je bila okusna. Ko je vse zatemnelo, tio is«" pokaži F« eveate -»po -si Popu dvorane. Ko se je dvignil za-stor, je orkester zaigral Radecki-jevo koračnico. Meni se je do-padla "B" polka, "Glaa spomladi" in zaključek "Modra Donavi va." 1 * . * 1 H V sKupnih zborih smo opazili ta slovenska imena: Marion Kuhar, Anne Safred. Alice Somrak in Anthony Mihelich. % Poleg namiet naj di )o aranžiral, in c ~ * "J j,." ^...... * res, aranžiral jo je tako, kake, ¡^ÔTn r Vfrck0Vr?° ixîdi je njegov stric zastrupil svojega ^Z'^ jM brata. In to je strašno vplivalo na kriminalnega brata, da je pričel iz strq)iu iskati tolažb« v molitvi, Iz molitve je pa koval nov načrt, kako uničiti Hamleta, nevarnega tekmeca. Zgodilo se je, da je bil Hamlet odsoten in umrla je deklica, ki ga je ljubila. Hamlet in Horacij sta se vrnila in šla na pokopališče, ko je grobar kopal grob. Mrtvec je bil dekle, ki je ljubilo Hamleta. Prišel pa ie tudi njegov mlajši brat, ki jo je smatral za svojo ljubico. Ob odprtem grobu bi skoro prišlo med njima do spopada. To Je izrabil kralj, da je nahujskkJ mtyj*ega brata proti Hamletu, da naj ffa pokliče na dvoboj In res se je zgodilo, dasi se je Hamlet hotel oprostiti napram bratu, da je kralj vplival na mlajšega, da vztraja, da je on bolj izurjen na meč kakor Hamlet. Kralj bo zastrupil vino, ki bo ponudeno Hamletu v boju, da b<>do zastrupili tudi bodalo in meč, s katerim bo sunij Hamleta. Zgodilo se je drugače Ko je bilo ponudetM» vino Hamletu, ga je popila kraljica« ki je umrla od zaatlupljenja Brat je Hamleta ranil z bodalom. aH Hamlet je imel še toliko moči. da ie na daljeval boj s bratom in ga ra nil x mečetn*. Brat Je padel in umiral, prej pa je pokazal na kralja, da je on medal strup, ker je mati kraljica umrla ln zastrupil bodala Ko je to Hamlet sli Slednji jc arlo značilno. Financiranj« kapitalnih investicij iz korpoiavtjskih blagajn na račun visokih jren v resnici pomeni, da (Uianvitajo giadnjo novih tovarn, nabavo novih strojev etc. kon-/umenU ne delničarji Slednji le vlečejo dividende na kapital, ki j« bil uprešan iz konzumgntov. To je sodobna značilnost .imel is k rua SM«i|H»l tatičnega kapitalizma Pomen lega j«, da )«,- wmowwowss. ss. skrajno zrel sa podržavljene ali socializiranja Ako naj U"d*tvo dala P« 1er Curran («djemelci) financira nove investicije s U*m. ker monopolisti iz »e njun oH vrne njega piea«jo giganttčns profile tedaj je čas. da monopolistični šlaaljpaUe CIO. P« velebiznis postane tudi ljudska poseat Jpemanjhaaja varaoglalk naprav krat na odru Straussovega "Ciganskega barona." Frank Barblč. _ i O koncertu "Zarje" Salem. O.—Namenila sem se, da spet nekaj napišem za Pro-sveto. Oifieniti hočem, kako je bilo ng koncertu "Zarje" v Cleveland. Nisem šla sama. temveč tudj Marija Celin. Potovali sva z busom, a doletela naju je. 'mola. Bolje bi bilo, ako bi se bili peljali z vlakom. Povsod je bila zamuda kar cele ure, tako da sem zamudila del programa. Priznati moram, da »c Zarja- Zanimala me je igra "Beli telovnik". Pred, oči so mf prišla vsa moja mlada leta. Muja učiteljica je im«la belo kuto na glavi. Sestra Vincancija Je bila neprijazna in ne tako dobra kot učiteljica Urh. Vse. je dobro poteklo, Čeprav je gojenka Titka zapaftla beli telovnik trgovca Milana Za plačilo je. dobila celo poljubčke. Z napsi gojenkami pa je bilo drugače. Nam so bile naložene različne kazni. I^va kazen, ako smo kaj neumnega naredile, je bila v shrambi za obflvala. Tam je imela vsaka svoja obuvala spravljena v predalu. Učiteljica je šla in zmetala vsa obuvala na kup, potem pa nas je poklicala, da je morala vsaka izbirati in osnažiti obuvala, akoprav so bila čista. Razume se, da nismo pri tem delu molile. Dostikrat pa nas je zatožila pri kanoniku Kalanu, gospodarju Marijanišča. Morale smo iti k njemu, poklekniti pred njim in ga prositi odpuščanja. Še danes premišljujem, kaj bi bil storil, ako bi bil slišal, kaj smo govorile. Najbrže bi si zar mašil ušesa z bombažem. Jaz vseeno pravim, da je mladost najlepša, to^a se ne vrne. , Ko smo prkUi v prizidek, smo videli smejoče sa obraze. Pozdravljanja in rokovanja je bilo dosti, da se je človek kar dobro počutil. Prišli so Eršte, Ažman, Božič, Jankovič in Česen in aars. Stolfa, ki je napravila dolgo pot na koncert, da je slišala lepo petje. F. Kokal je zapel "OJ zlata vinska kaplja ti." Šepetalka Milka Kokal ima obrazek vedno na smeh. Ne morem imenovati vseh, katere sem videla, ker se bdi ¡papirja ftUtoj- kalo. Imela sem še tri dni na razpolago. Obiskala sem družino Strancar v Collinvvoodu, družino Skok, družino Mihevc, družino Kokal, ki so mi pokazali pr-vorojenko, in družino Zaverš-nik. , Godcove sem našla, ko so bili -na obisku pri Kokalu. Pozdravili smo se tudi z Johnom D«rmoto in njegovo ženo in mrs. F. Mihevc, t«to F. Kokala, in mrs. Bogataj, ki je prišla iz Pennsylyanije. Obiskala sem Franka V«aa in nj«govo ¿eno, ki' se kar dobro držita, čeprav »ta v visoki starosti. Prišel je čas odhoda. Odločila sem ae, da se arnem z busom. Imeli smo spet zamudo, drugače pa je bilo imenitno. Kar sredi busa so nam postavili zaboje od piva in so naa posadili nanje. Nekdo je hotel vedeti, zakaj kompanija ne da več busov na razpolago. Odgovor je Jbil, da kompanija ima buse, ne pa ljudi, da bi jih vozili. Citatelji Prosvete lahko sodijo, kako sem se počutila med Zarjanl v Cleve-landu. Vsem srečno novo leto. Frances Mihevc. MUm ta Judy Towneend a e Braatwoodu. N. K kirn la kratki» legati! ŠIvtfcMi* p* mèfce. Otroka èeûia. Sa Delavci v te) leesral s» Carraña ao saalavkaH valed Cleveland O. — Ciganka bere na dlani ali kartah srečo ali nesrečo, skrivnoali ¿vljeiya v pre-tekiogti in bodočnosti (drugim, ne sebi) in še o posmrtnem živ-ljenju, ako ii kdo verjame- Se vedno se dobijo ljudj% ki si dajo vedeleVfiti, ker" n« *>o*najo sami sebe. Ne samo čiganke, temveč tudi dimnikarji znajo vršit» ta posel v svojo laatno korist. Uredniki A, D. so vedaitvalci, saj so "duševni" velikani. Dr. Krek, rovtarski fajmošter in Peter Kopriva. Cela vrsta je laj-moštrov, ki so prišli v to deželo Pp bili, kruhek. Jaka je nedavno zapisal pod naslovom; " Tri na dan": Ne da bi se bahali, ampak samo zaradi rekorda, naj povemo, da je pisec teh vrstic pred volitvami povedal, da bo dobil Frank Lauache v okraju Cuyahoga 107,000 glasov večine. Številka je bila zapisana na pn#-ček in to zapeČat«t«no v kuverto. Po volitvah smo kuverto odprli in primerjali število glosov, ki jih je Lausehe faktično prejel. Dobil jih je 106,342- Ciganka je ničla napram Jaku. Kakopak, on je bral na Lauachetovi dlani. Ker je ve-dež, se je zmotil samo za piko. • Tudi pri Wallaeeu se je tako po-bahal pravi on, nič se bo^te, pri nas ne ugibljemo. To verjamem, ker se Um vede-ževalci in jim ni v treba ugibati. Jaka je tudi povedal, da j« bilo čez 100,QQ0 Wallacevih glasovnic zavrženih v Ohiu. Meščansko časopisje je poročalo, Ha bo preiskava proti 600 volilnim kočam glede nerodnosti. Vedeževalci bi lahko povedali; da ao bile velike sleparije na račun Waljacea. To so zamolčali, ker jim Wallace ni rok« in ne karU vedeli pa so «a vse sleparije... Tudi v naši deželi bodo enkrat poštene volitve. $iioi m^aiuki -moiajo. biti/ slovenski katoličani v tej deieli, ker »prihaja toliko (aj mošt rev med nje, da odganjajo zje duhove. Fajmoštri so mwida tudi , veliki grešniki, ker je prišel sam prevzvišenl Škof sem. da prežene hudobij« iz njih. t V stari domovini sem pognal zelo brihtnega človeka Delati je znal vse in bil je samouk, vendar tU rad dei*l Bil j« velik in močan, po značaju podoben Pe-I tru Koprivi pri A- D. Ker je vse jiihal, so ga postavili za meso-gledca Kadar ja kdo zaklal živino, prašiča ali teleta za javno prodajo, je pregledal, ako je bila žival zdrave. Ob n«ki pomiki je napisal potrdilo. Pregledal je teleta in zapisal "srov" namesto "zdrav". Vajhna pomota, kakor pri Koprivi. , Drugače ni znal, domišljavost pa je imel veliko. Ponovno ja dospelo pet "črnih" v našo deželo iz begunstva. Oglasili so s« pri A. D. kovač-nici, da povedo nekaj debelih. Menda je Miha zapisal, da mu je gospod povedal, da so partizani pobili 200 vaščanov, drugi pa je dejal, da je ostgl le najmlajši brat od vse družine in pa on, ki je pobegnil. Vsi so pripovedovali le o moritvah poštenih in nedolžnih ljudi. Menda se gospodje duhovniki niso izučili za nobeno pošteno deld, zato tako na tlebelo lažejo. Kdo naj bi jim verjel? Prevzvl-šeni najbrže ne, drugi pa Še manj. O božiču so bili zapo sleni z zbiranjem denarj* sedaj pa bodo šteli dolarje in jih zno-Klli v banke. Ali to v korist človeštvu? Papež in njegova družba «e jezita na komunlate. ker baje hočejo vsa vzeti človeku. Pijavke w bolj prebrisane v tem. Iz človeka stisnejo vse ln oberejo ga do dolega, slikajo pa mu posmrtno življenje. Nekatere ljudi vlečejo za nos vse življenje. Joka FlUsSč* Prispevajte v obramb«» sklad! Vsi darovi aa laelltf 19. Okla. MM le Uao«>»tk os TüRBK, U. UfcCSMBftA im PROS Vil na panonski ravnim se kami nowziyuehje Katarina Spur Um, hjvvsr ajda, koruza, lupi-na in sunčnic aa klelo kreu>. O-romns ploskev iMjane ca zele no gnojenj«, poleg pa ploskev dosiorak, i* pokopane lupine za len*. Pat hektarov obsegajoča n^iva heierosne koruze Kmetje V avetlem, rosnem jutru laži- dvigal zid, tako ao se s njun Ukine koruze še ni- j jo njive med Nemščakom in Bel-. vred dvigali «*i*rii Tako v # SVabla »o visoka tri, tinci. Počasi prihajajo nanje Prekmurju ni še nthce zidal. lri » Wuko stebl° ljudje—skupina za skupino, da Stiiideset vagonov ailoane kr- *** «^d0*0* storža, ki končajo včeraj ali že pred dnevi me — to je lepa zaloga za simo ** ,oriu Ni* m ** jf začeto del6. Prišla je skupina tudi če stoji v hlevih daaat krep^ Wjobovala vnm viharjem. — deklet z grabljami in rasohami, kih bikov! da obrnejo včeraj, pokošeno de-.teljo. Prišla je (Jruga delovna skupina z motikami. in tja do poznega večera se bodo sklanjali nad vrstami trave in izpodkopa-vali plevelu korenine. Od Bel-tincev sem prihaja traktor, za sebcj vleče težak trobrazdni plug. , Nekje še so ob cesto že postavili voz, naložen z vrečami umetnega gnojila. Trosilec gre j» njivi in za nji mse dviga rahla belkasta megla . .. Zdramilo se je veliko posestvo med Beltinci in Nemščakom, zadihalo je, zaživelo v nov delovni .dan. * • . • Ob cesti, tik ob vhodu v Beltince stoji skladišče. Ne od včeraj ali danes—kmalu i)o*ta mimo debelih zidov zdrknili dve stoletji. V štiri nadstropja se dviga. Mogočne so stene, med katere so v dveh stoletjih tuji grofje natrpali in nagrmadili gore bogastva. Nalahko škripljejo stopnice pod nogami. Ko te za trenutek objame mrak stopnic, se ti zdi, da čutiš na sebi težo let, ki so šla tod mimo, in zahoče se ti, da bi mogel videti, kako je bilo tu pred petdesetimi, pred sto, pred dve sto leti ... Vse je jiovo v tem starodav-. nem skladišču. Prvo nadstropje—skladišče krmil. Mogočen kup krmilnega ječmena, ob strani drobilec, ki neutrudno opravlja svoje dela Dve ženski mečeta zdrobljeno zrnje na kup. Na drugi strani prav tako mogočni kupi tropin— oljnih, krmne moke, mesne moke, koruze.; Že po teh kupih je očitno, da je prašičereja važna gospodarska panoga beltinskega posestva. BHigo'' fV^trd^j^pod mogočnimi ohoki pa stotisoče kil semenske pšenice, že razkužene in očiščene. A čistilnik, jfcatav-ljen v to nadstropje, še vedno dela. Na drugi strani velik kup črnega, drobnega semena oljne repice. Pravkar pošiljajo to seme okrajem, da ga razdele kme tovalcem za setev. Nato nov kup—v njem pa kakor da so s •posebno skrbjo odbrana sama najdebelejša, najlepša zrna ječmena. Nehote potopiš roko to morje krasnih »m, ki jih je čistilnik očedil slehernega plevela in smeti. Tretje nadstropje — ploskev za ploskvijo krmilnegs ječmena. In v četrtem nadstropju pod streho, sam oves. A še ved no sem gori vreče in vsipajo iz njih- zlatorumano zrnje Vsak dan večji, vsak dan debelejši so kupi pod streho. Štiri vagone dobre semanake ' pšenice je dalo posestvo letos • državi, da ga razdeli kmetovalcem. DaJe ji j« 8000 k« Čudno — vse je bilo tu do včeraj negibno, od starodavnega vodnjaka, v katerega spuščajo na mogočni verigi Vaiku vedro, pa da oguljenih skednjev in šup tam v ozadju prostornega dvorišča, od stanovanjskih prof» štorov do hlevov in svinjakov — stalo in ležalo je tu kakor nekaj, kar je doraslo in ne more nikamor več naprej. Doseglo je svoje nespremenljive oblike *n le zob časa je polagoma ruši) te oblike. Čez noč pa — kakšna izpre-membaf Zdaj vse raste, vse se izpreminja, vse sili v širši prostor! V enem tednu je zraslo iz desk, žebljev, iznajdljivosti In dobre volje uprave in delavcev okrajno pitaliŠče za 190 malih prašičev. Stanovanja delavcev so komaj še dobra za bivanje v njih. Prihodnje leto teh revnih izb, v katerih nikdar ni bilo dovolj fcraka. nikdar dovolj svetlobe, teh kuhinj, ki so se jih žensk* ž« zdavnaj do sita naveličale, teh bornih bivališč, v katerih so Otroci žalostno doraščali v ,nove delavce, na bo več. Zbrisan« bodo z ze ml j «^ljudje deset družin v Nemšcaku — pa se bodo preselili v svetla, zračna in prostorna stanovanja. Letos je sadnjM rodila tista aomlja — koruza š«l«sti na nj«j, prihodnje leto p« bodo is nj« zrasli hali zidovi, dvignil« ar bodo ab cesti ličn« hišic« z udobnostjo, ki jo more delovnemu človeku dati sodobna stanovanjska tehnika ' ■ 11 Letos so tu v Nemščeky zra Nihče ki as j« kdaj koli imenoval gospodarje te aamlje, ni žel tako bogatega pridelka koruze kakor ga bo dala letos hetero-tlčna. Vse: dozorevajoča ajda, po-lumcnelo listje koruze, počrnela kromplrišča, lačne vrane pod oblačnim nebom i- vse priča o jeseni. Tu pa ae v nedogled iz-gubljajo zelen« vrst« stročjega fižola — pravega atročj«ga fižola, ki je pravkar v prvem cvet-ju! Na celih dveh hektarjih so ga posejali, takoj ko so na njivij Ba^rad. — Do« 25 okt. so stran te 'gorske verige v reku poželi pšenieo. In za koga! Za, poklicali avstrijskega politične Salzach, kjer bo ta voda služila jeseniške kovinarje, za žene je- ^ predstavnika v Beogradu v hidrgeentrali Kaprun. Tako bo-seniških delavcev, ki nikdai* ni- niinislrstvo za zunanje zadeve do odvzeli Dravi znaten del nje so Imele dovolj zelenjave v svo- FLRJ in nsu izročili noto tele nega dotoka in sicer vodo, ki do- li Slovenije: — Notranja ureditev novega aadru|n«ga hleva. nota vlade flr jugoslavije vla-h repuuke avstrije . J" ' zaradi samovoljne in protipravne kršitve vodne«« režima na Dravi Veliki uspehi dvomesečnega tekmovanja v jugoslovanski coni STO Koper. — Preden so slovesno skega okraja so Marezlge. Vsn-odprli v Kopru razstavo gospo- ganel. Šmarje. Kampel-Salara In darsk« delavnosti v Jugoslovan-skem pasu Svobodnega tržaškega ozemlji, ao proslavili uspehe dvomesečnega tekmovanja. Tekmovanje, ki ae je začelo 15. avgusta pod goslom "Za ubnovo, napredek In bratstvo", so končali 17. oktobra s proslavo na Titovem trgu v Kopru. Ob tej pri liki ao tudi razdelili zlate, srebr-ne in bronaste »načke med naj-boljše prostovoljne delavce. vsebine; teku iz ledenikov. S tem izgub- "Vlada KIJU ponovno opozar- Ija Drava značaj alpske reke s ja vlado republik« Avalrije na enim letnim mlnlmom in viso-_ „ noto pooblaščenega predstavnika, kim vodostanjamv poletju. T«k- kor da ne grsmo v ies«n ampak IFLRJ na Dunaju št. 376 s dne šen značaj Drave je posebno va- v pomlad 1* Rili* t. I, poslano avstrijske- žen za Jugoslavijo v energetič ^sak dan asm ga hodil gl«- ** ministru za zunanjs zad«ve nem pogledu, ker bi jugoslovan dat, č« a« ni pokazala bolsaea, v aadevi »niovoljn« in protr jih kuhinjah! Zorali so pšenično polje in na dv«h hektarjih posejali fižol, KVnalu je polj« zazelenelo, ka da bi pravočasno škropili — pa ni bilo nič," pravi namestnik u-pravnika In zdaj je vsa njiva sveže jelena, v neiaem roina^ tem cvetju, med cv«tj«m pa polno novih s toč k! "Mi strv) prvi postavili na ljubljanski trg papriko, krompir in paradižnik," — s zadovoljstvom ugotavljajo ljudje na posestvu "To pa je naš milijon!** Podupravnik Stajs kaže z ro» ko na njivo zeljnih sadik. Iz dvoletne rastline ao napravili enoletno. Avgusta posejejo seme v vrste, po «0 vsaksebi. Preko zime sadike zasujejo, da ne pomrznejo. Spomladi jih z okopavanjem odgrnejo — in po- pravne kriitvo vodnega režima rek« Drav« s strani Avstrije. Vlada FLW poudarja dejatvo, da omenjena nota ni bila prva sko gospodarstvu izgubilo možnost, da v poletni dobi, ko je v ostalih jugoslovanskih rekah malo yode, nadomestila priman j kljaj proizvodnje z večjo pro- sil novi svinjaki — ponos bel-^fleti poberejo seme. Ža vsak ki- tlnskega posestva. Zračne naprave v stropu in stenah sproti odvajajo iz njih slabi.: zrak. in dovajajo svežega. Udobno leže v pregrajenih celicah plemenske živali. V dveh, treh celicah isti vabljiv prizor: negibno, zaprtih oči leži sredi bl«va mati, dvanajst n«davno povrženih mladičev pa z nedopovedljivo vnemo vleče za nebrekle seska in pri tem zadovoljno kruli Pet d«klet oskrbuj« hlev«, v katerih je okrog 409 plemenskih živali. Prido« in delavne »o kakor malofcatere drug« — ta feo jih „ zadovoljne pohvali u-pravnik. S prav takim zadovoljstvom pa UgoAovi, ds ima dsn«s beJtinsko posestvo več prašičev kakor so jih im«ls pri nas v 194Š l«tu vsa državna posestva skupa>! In kdo ve kam bo vedla sled za mndfcivni, ki zdaj e tam vprašanju, ki smo jo po- dukcijo hldrocentral na Dravi, alali vladi rsoublike Avstrije. — Po pissnju avstrijskega strokov-FolULieno predstavništvo FLRJ nega tiska se bo z odvajanjem j« že U. februarja 1047 leta izro- vod z južne strani Visokih Tur, čilo avstrijskemu ministru za t, j. vod, ki so pritoki Drave, na zunanje zadeve protestno noto severno stran t« gorsk« verig«, št HO glede istega vprašanja, produkcija hidroceiitrale Karun medtem ko j« pr«j i« večkrat o- zvišala od 220 milijonov kwh na pozarjala na ta probJem savezni- 5«0 milijonov kwh, kar dmkasu-ško komisijo sa Avstrijo in sioer je, kako velika Izguba bo to sa s akti vojaška misij« FLRJ št hidroenergetične po»a>i« Drave 114-4& od ft. februarja 1947 lata, m s tem tudi jugoalovanako go-št. 2507 147 od 17. avgusta 1947 apodai atvo. Po ocenitvi na t«- logram tega semena plača semenarna 1000 dinarjev. Spet j« štirih hektarjih posejana koruza. Temno zelsna je še, storži so izredno dolgi. In č« pogl«daš natančneje — vsa kim tram redom so por«zane metlic«. Porezali so jih pr«d cvetenjem, s posebnim nama nom, da bi križali dv« različni vrsti koruze in tako prideUli heterotično same Ena izmed mnogih nalog državnih posestev j« tudi ta, da pridelujejo heterotično msm koruze za vse o« stal« pridelovale«. Z zeljem s« ne morajo pobeliti — vsa njiv« j« segnila. U-ničenl pridelek kar kriči po iz-sušitvi zemljišča, ki je bilo lep čas pod vodo. Obljubljajo, da bodo drenažo izvršili prihodnjo Ičjole. v bujskem okraiu pa so najboljši Marusiči. V času dvomesečnega tekmovanja se je udeležilo prostovoljk nega dela iz ubeh okrajev v coni B 40,210 oseb, ki so napravile ,110.,TJ2 delovnih ur v skupni vrednosti 26,010,307 lir, Polen tega p» bilo nabranih v gotovini še 2,3»7.S4t) lir proatovoljnih prispevkov za obnovo. Samo voz niki so opravili 18,181 ur. Pri Ko je pred dv«ma mescema ^ V i"" Slovaiisko -ItAllJanaKa ardifaši- *rVu' ^ uk,,pal1 7856 kub,lluv ktt" Slovansko itai^ansKu anumsi lWVf|||i H m kublkov gramoza. VHJI7 kublkov mešanega materiala ter 34,061 kublkov leaa In apna, popravili ao nad 2S0 km o«at. Tekmovalno načrte ao prekoračili sektorji Vangun«! za 30'*, lšortš za 2ft'< In Kamp«l-S«lara z« ao*.. Načrt tekmovanja ao . .. . 4 . n .. j« prekoračili tudi n«kat«ri drugi tekmovali, iuso tekmovali zurad vgl (| j ^ HM v slabi« organizacije «II p« zaradi u % ,l0odstotno doMgli. tega, ker ljudje niso vedeli da Razstav, goapodarske dslavno- je tekmovanje sploh v načrtu gt|fv ,UHOslovanskem pasu Svo Ponekod ho bili celo primeri, da ^ lrti4kw ^ v Ko- je ljudstvo organiziralo tekmo- pru |n ^^ vanje mimo odborov. movanja pr«d otvtiritvljo •«•ta Načrt tekmovanja je bil ubšl- Vf pr^iJOi k-ku gt ren. Diiločal je graditev desetih lr|(k(, dt)uvM iii4llilVo, ur glede zadružnih domov, obnovo 20 po- wi naruUno pripsdnuat, zaveda rušenih poslopO, obnovo 1B0 km niiVtije pndobltve v zgodovini csat, zgraditev 4 novih vodnje- MV0|#Mll ,azvois. Zalo se Vrdnp kov, 3 športnih igrišč, 3 mostov, oprljetimlj« sedanj« ljudske obls-odatranitev 6 porušenih poslopij. ki v-0 po,,^, „io Načrt je nadalje določal, da ne til|u m,ul4itvIU) sudolui« v t«kmo-ima pridobiti 400 novih zadruž-! Vinju p,.| prostovoljnem delu. nlh članov, kakpr tudi skrb *«1 s tem pu hkrati najbolj odločno splošni dvig zadružnikov, uats-! od|ovsrjs Vldaliju In njegovim pomsgačem v Trstu na vsa iszi vanju in razbijanje enotnosti in bratstva, stična zveza organizirala tekmovanje, ni nihče slutil, kakšni bodo uspehi tega dvomesečnega tekmovanja. Prvi teden *u izkoristili za organizacijo dela in Iz deluvo načrtov. Načrti so bili ponekod preskromni, drugod luctirano obsežni. CV kje niso leta in z noto političnega pr«d stavništva št. 80 z dn« 17. iebru arj« 1H7 leta-- Vlade FLRJ j« v zgoraj orne njenih notah nav«dla Ule dej stva: i 1. Med vojno, ko ao jugoalo melju nepopolnih podatkov bi jugoaiovansko gospodarstvo z u resničenjem tega načrta isgtibilo 59,500,000 kwh letno. Vlada FL* KJ je v svoji noti 12. lulija t. 1 pioUstn uta proti takšnemu samovoljnemu menjavanju vodne- vanski narodi dajaÜ skraine žr- «a reiinui Drave In zahtevala tve m napoie v borbi proti faši- Avstrija ustavi vse gradnje I^ntJ^^oatonem iT^zaradUi ki bi mogle na kakršen koli na-rA^rirÄrvÄ: »Att aH Ogrozi r«žim trebo nemške vojn« induatrtj« vod t« reke hidrocentrali Svabak (Schwa- Vlada republike Avstjlj« pa ni lieg«) m Laboe (Lavamuend) storila ničesar, da bi popravila vzhodno od sedajive začasne av- j škodo, ki je nastala zaradi proti-atrijsko - jugoslovanske m e j e. zakonitega in samovoljnega po- vitev 35 večernih tečajev, tiram skih skupin in pevskih aborov, 50 predavanj in ustanovitev 5 čitalnic. Tekmovanje je imelo za cilj pridobiti čim več novih članov za SIAU, urediti redno plačevanje članarine in dvigniti prispevke za sociulni fond. Načrt je določal na primer za planom koprski okraj, da naj bi v tek movunju sodelovalo vsaj »244 Ljubljana ~ Delovni kolektiv ljudi, ki naj bi opravili 128,745 Jugoslovanskega kombinata za prostovoljnih delovnih ur, ka- KUR» in obutev v Borovem gnal. kor tudi 866 voz in voznikov, ki!»" obveznosti, ki jih j» naj bi opravili 5302 delovnih ur, ■P«)*1 v RS^atitev kongresa Konec dvomesečnega t«kmo- Enotnih V Borovcu bodo dnevno isdelali 100 parov čevljev nad vanja je prinesel dvojno prese nečenje. Presenetil je največje sindikatov. Na prois-vudnjlh konferencah, ki ao bile le tfhi v vseh oddelkih, j« d«- leto, i. lenobno leže na sveto nastlanivValo strokovnjakov za izsuševal slami: —pip zadrug pa tudi v hlev« saaobnih s načrtih, ki ao ž« izdelane bi tako primanjko- Zgraditev Uh central, v nasprot- slovanja »ndrofential Zvabek in _______________________________ ju z avstrijsko-jugoslovanakim; Labod, ni prav nit storila, da bi u |l|iw fnmto „luvtn. sporazumom z dne 3. septembra m skesa In Italijanskega ljudstva v optimiste, ki t.dikšnih uspehov «vnl kolektiv skikmlH Iieriisšlrltl niso pričskovsli In ne tako tekmovanje v ogromne udeležbe v prostovolj- čevljarska delavnim delu. Najbolj j« presen«. ^ I* d- * »T tli liste, ki v us,>eh tekmovanja «asatlanjem, ^ niso verjeli. Uspehi, tekmova- «to M«rov J^vljev več nj« ao bill najbelj krepak odgo dnevní ^ ^ vor vsem lažldenuikratom in fi ukcion«šein, vsem, ki so skuša jugoslovanskem pasu Svobodne ga tržaškega ozemlja, T«m Je ljudstvo še posebej odgovorilo Z "fj*1 dobno obvesnoat so pr«vs«l« tudi delavnic« oddelka za gumi. näznan1l0 1S20 leta je dejanj« nacistične in tudi nI odgovorila na omen j aamovolje ui brezobzirnega tep ne note jugoslovanske vlade. Na-tarna pravic in interesov drugih sprotno «e je mogla vlad« f LKJ „.rodov ükor .Ud. up^lp^^^.- W? !».^ 1 »-i ..t. I----él......I-« • v POSTI RAN ¿SWNK CIOSE Ajdovo maka In suha «aha Ima me povpraša vaeéa mednarodnega prava. Ti novi nje reke^oeli nadaljujejd^L ^ ^ ^^ nj| d-f| mj|n|f# hidrocen UrslP sta" po v zrtičll i veli- nem /agouu in ^'.di' oh koncu lekmov«n)r";'Z Cena. Čairt «uata 11.00, pel I, II JI, runi 13 f>0 AJDOVA MOKA, aa|«a«Ha heU. Cena Me lual. 10 I. MU 100 I. 111.10. OREHI. IsluMani. Canai Pel I, iiHiiotsiinan »V« ---------—- ~ - - siacij 'JO soncu lemimvmii«, kespr«mombe na huhoenerge- Da je tsga ravnanja kriva samo rj((1 tviJo odwovll|.)limo na vida tič-Mpi podi'očju Drave, zaradi avstrijska vlada, dokazuje izjsva « • provokacijs." K Neznatno moteno in o- ^ijakega min.tr a zaenerge- ^^ J^ palače v Ko- Ikodovano d«lo jugo^ovanskih lično ^M-^^^.MigM-hs, ^ ^ ^^ v#|||| graflko|1| kl .m»i kaže v številkah uspehe dvome ojtronovnjsKov za izsusevai- »«odraža v vsiiasnsui izgu- yio»ii4v., mj tukmouania Med trk v klove obdelovalnih n. dela, bi bilo to, polje že izsu- u pri n|lhovi produkciji. Takšna veliko dolinsko pregrado Lim- ^negO »»«nov-njs o in iMoSnii nridelek zelia nuduiu iuikj*bno /iiradi uo* bel g na delovnem mestu hidro- movaiu s« s« najpoiij ourf/ 00«, luni 01.11. I f. 01.10. ŠPANSKI I STRAN, pilslen. kl kmetovalcev, ki si bodo hoteli izboljšati pleme • ' Kaj pa lična bela hišica tam daje Juhi lepe barva, lin iah ta aa|» überJaSa lagede. šk. S0«i Urber leno in letošnji pridelek zelja škoda nastaja posebno /¿iradi po- DeiK .......... , » .. k opravili ne bi bi. un*.n Zl>* bldr^rU. tM ^ ^ S^^Nh d" JS h ur i kt »tvojim j«om »kumulir» vo Mig«*« J» Ul«vil. d» bodo del. « ' v»k il.n HIAO -• T.ko « j. ncn.dom. „„bu- di, .n jo iemlj. juKo.lov.oHk.m n, .-Kod ,,ke Itoll ,n., -v.rno • - P J - 1^ • dU. ml.do»t v V,!ik»u. V po- c^.r.l.m pr.v v ttaUm i«u, ko tr.n VUoklh Tur( kljub v«,m ,1........ v..t,. (ik„, „pr.vllu ^^'Sttt-ftTiSl U -i— .Uarui on ufliH). luoui: 'fuui va ja ««•'■ ▼ siovne Knjige «apisujvjo mv ---------- - n.ooo mosiom/ijion «iei«»viun u». duajc«, podat-cel plevel preraMali posajen« Prihajale ao sleherno >u- ke pa vpiS« v anjigu vsaaa ao Letos ps bo šel v pokoj Baligač. Cez trideset 1st j« slu- ženske z moHMmi - tuU m dovol' ------------- • ko«, ni konec njiv» Ljudje . "od. P-Ul« P*"**1 tro kopal«, pomikajoč počasi s w ^^ dovaii koristne, to zemljo je prepojil s svojim ' do postale plemank« znojem. Zsdnje čsse opravlja Zares tu vse rast«, se izpremi- bike — s lets so tu, njih breme gubo več kot ene mllijsrde dt- iwl I lets v Madridu, temveč d«- k, nanunom« ne upošteva in krši lMU,nj*OVlJ evei|e. iajbelj easlaa narjev Razen taga )♦ naaUla za- jsnsko in namenoma krši svoje prsvio« In interese Jugoslavije aersaiae. ^l««anaM mak. lii|i»o radi neiioiinaliVBRa nihanja vod- obveznosti do. Jugoslavije, ds Hkrati st vlada FLRJ pridi evelje. mata. sladki ketea. aihli lisi-tudi velika namroi ne lio z nobenimi «rad prsvico, da ukiene vse pri le. la^iUk. «Inaks rala, šaiin» sttu n.' iUi II» ----- in obrežnih niami na reksh, ki teiejo / av- llltrllWi in d<«e/« povrnitev /r ^ j, m« p.g.i. napravs*. Vlada FLRJ J« v svo- strijskega, na jug<»lova»»«ko o- storjene škode in zaščiti svoje v#|;kl do- Vsakdo hiti za svojim odkaza- začeli delati ns teh njlvsh Mno-|'^o AviltrijA nl opusti- IMg.rmansko mirovno ,a,Kislbo |)rsve in /slo /shleva ustanovi- WareSMa pei4eay j^meraija^ v^Hnbre trava'' nim delom, človek ia *ivsl gi so jim ukazovsji. Zdsj pa je ov sa nov« « l»Hi lata Ra /en tnga Je bilo t,v mešane avstrijsko ju gosto- m ^ ^ * m 4. IMO a u nH v a nad katero Je bilo' Vmes brni telefon in v dnevni prišla odrešitev pd večnega de- ' |>f-v, w kltXmih „ , dvimtianskim av- Vl|l,tkr komisij*, ki bo proučila ^ l3U ii4mt , kr%|a sad 1010 in zlih besed vrvež padajo ostre besede ne- Ja .Poaedall b.*!« v senci pred ^ „ v .vstrijskati. stnjako jugoslovanskim s|«*ra- koliko ao it izvršena ali prkete ml„ «« ea. U«' Aajalee*. hko zaledovsnjs in zlih besed, vrv« p««, jm ^ - radt ikl v Beltince i«Mmnr Obram ko j' Danes je OHverjevs guma )• brez zraka! Spet je nekaj ' Jsz ps nsj za vse odgo- Mn«u»n časa moraš »meti ds n- vladala grofica — »n kako je ^ ^ u«!. oaki*P»vaU intei^e ri. kaU*re te«e reka a e|*«Jnjtm j uvest» do se pi»pravl škhda, ki je (CODI, « Canade p- ts ni £ danes vse drugače, bolj«, pr.- fcJtvTllkZ gmpod.rstva tokom ' Wll njih nsHala al, M vb- aj^s. «Jye ^ ^^ >• i vičneje tudi za stsregs, delov- Uim m m ^rt* z veliko na- O lede na /gorej navedena dej- mogla nastati za jugoslo- nega človeka .|l<0 pm»ravljalna dela za Izpol- ,tva vlada FI.RJ znova energlč- vensko gos»>odsr«tvo HTKVK MOHUKKO C ^ --——--- „Zri, k. iIoIarem In že i« začel rasti iz no beltlnsko jiolje' Tsm leže SO m s tal*1 prTi stolpi—,e|n k s k or se je njive, velike po štiri, pet hek- tiUU vssk dasif glu« pripravlja In« n»lev načrta hi tla je ra lahko pero, s katerim naj človek zapiše svoje misli, še bolj pa to, kar se je zgodilo. Tudi nočem, da bi izvedel za to moje pisanje moj sin, ki hodi v šolo. ker si ne u|>am pokazati tega niti temu. ki je doma in mu je Peter ime j*a je sekretar SKCV Ja Prav tako pa me Je sram pred Mick'», mojo hčerjo, ki je pri mladini. Ne zamerim )im kar bi mi rekli, saj me imajo radi, kakor gotovo imam rad jaz nje, čeprav mi cesto |>ovzroča)o mnogo bridkih ur, ker ne ubogajo tako, kakor smo otroci ubogali svoje starše nekoč. No, kaj hočemo, časi so se spremenili in mislim, da sem se tudi jaz hudo spremenit, zaradi česar ml je zadnilč na* mežnar rekel, da sem že pravi holjševik, Takole torej se Je začelo z našim domom: Ze pozimi so prišli k nam aktivisti z okraia In nas sklicali sku-|>a). vse, staro in mlado Prišli pa nismo vsi, kakor je že t«» navada pil nas v Ka/potih Imamo nekaj ljudi, ki plavijo za vsak sestanek "I>eli1l ne bodo nič. govorov pa smo >e slišali dovolj " „N<», ven«.ar ho Ha/jxitcani še kar le»*» udeležimo vsakega se-ntanka Nekateri pridemo, ker nazadnje Je politika zdaj naša stvar Nekateri t»a m» tudi bolj radovedni, in aopet nekateri, da lahko zabavljalo pa potem do me pravijo "Ali smo jim spet Hali pod nos"" Vendar |e teh zdaj že malo. Aktivisti iz me sta jih že poznajo in jim dajo po navadi oni peni nos, cesto pa jim damo kar sami! K,er konec koncev ne gre, da bi taki zabavljači imeli glavno besedo, ko Jim za stvar sploh ni. Tako imamo pri nas v Razpo-tih vedno dovolj stvari, da se ne samo pogovarjamo o njih, temveč tudi prerekamo, ker niamo vsi iatega mišljenja, Še skoraj pozimi so prišli k nam aktivisti z okraja, ki so imeli besedo. Pojusnill so nsm, da bomo letos povsod gradili zadružne domove Povedali so nam tudi, koliko in kakšnih koristi boffi» imeli od tega doma. Naši Razpotčam seveda vidijo koristi najbolj v denarju, zlasti nekate ri in če ni govora o takih kori stih, %*' >e imrdujejo, češ smo vedri i No, vendar nas Je velika večina dobro poslušala lx»sede govornikov Moram pa reči, da vo se n.im vsem najprej zbudile misli Ne. takega doma ml ne bomo zmogli, še sam sem si tako rekel, ker mffcm izkušnje, kako težko gre, če človek zida že navadno hiin. Za ljudi ne rečem. borno /e skupaj stopili. In tisto je res, te si Razpotčani pljunemo v roke, tedaj gre. Ko so ,nam govorniki tako v:,ei,iransko obrazolžili pomen in namen takega doma, nam po Jasnili, da bodo vasi po vsej Jugoslaviji gradile take domove in nam še povedali, da mi Razpot-čani ne samo ne smemo biti na zadnjem mestu, pač pa na prvem, so obmolknili in nas pozvali, naj se priglssimo k besedi. To že vemo, da po vsakem govoru, naj bo take ali drugače vrste, dobimo besedo mi in lahko povemo, kar imamo potreb in podobnega. Mnogi povedo pametne stvari, so pa tudi talfi, ki jih naklatijo, da je, Joj! Včasih se komu tudi smejimo. Nekateri namerč mialijo, ker smejo vse povedati, da torej lahko povedo tudi neumnosti, ki pa jih seveda oni nimajo za neumnosti,' temveč mislijo, da bi bilo neumno, kar bi povedali, pa tako po navadi največ stvari prerešetamo šele na poti domov grede ali že tudi doma ir naslednji dan. Ko so nas torej govorniki pozvali k besedi, smo vsi molčali. Na ponovno vzpodbudo in na vprašanje, če bomo začeli zidati dom, so se najprej oglasili naši reakcionarji, stoječi zadaj, in kar enodušno povedali: "Ne! nam takega doma ni tre ba, Če pa ga kdq potrebuje, naj si ga zida sam, mi Razpotčani ga ne bomo!" Čtprav smo bili sprva vsi ta kega prepričanja, da bi ga namreč zaenkrat še ne zidali, nas je mnoge može, ki vemo, da je Jugoslavija naša domovina in da je prav, kar nam nasvetujejo naši možje, Tito in drugi, hudo pogrelo. Ker konec koncev je res, da mi ne moremo misliti ka kor ti naši zabavljači in reakcionarji.» Govorniki so se neka smehljali, nazadnje pa je eden od njih dejal: "Zdaj smo slišali mnenje enega dela Razpotčanov, ki jih že poznamo, ker so proti vsaki stvari. Vsi Razpotčani pa gotovo niso reakcionarji, zato bi radi slišali mnenje še drugih, prav tako mnenje naših žensk in mla dine." No, moške in ženske nas je 4gJ prehitela naša mladinavna čelu ml njim pa moj pobalin Peter, ki misli, da mora pri vsaki stvari imeti besedo, po navadi pa še prvi. Rekel je: "Če ga nati naši starejši ljudje ne potrebujejo, ga mi mladina potrebujemo, pa ga bomo tud zidali! Temu so se odzvali vsi mladi, rekoč: "Tako jel Zidali ga bomo!" Nakar so reakcionarji odvrnili: "Le zidajte si ga! Samo . kje boste dobili živino? Kje opeko, kje les, kje denar, kje -vse drugo?" ' Preden so dobili odgovor, kakor so si ga zaslužili, so se oglasili nekateri starejši, zmernejši in katerim bi skoraj tudi mi pritrdili: "Mi v Razpotih bomo zidali dom, če je že tako in če ga že bodo povsod. Vendar bi rekli: nikar letos. Za to so potrebne velike in temeljite prtiprave. Dajmo torej, preložimo ga na pomlad, za drugo leto, tačas pa se vsestransko pogovorimo." Ze smrf tudi mi kimali, da bi bilo tako dobro, mladina pa se je že dvigala s hrupom, da odgovori tudi tem, ko so se oglasili še ne kateri starejši: "Tako je! Tudi mi smo za dom, le prihodnje leto. Letos pa pozi dajmo gasilaki dom, ki se nam podira." Zdaj so se oglssili naslednji in spet prehiteli mladino: Kcngreonlk Alvln E. O Konski (levo), republikanec is Wlecon-»lna, ln senator Homer Forguaen. republikanec Is Micklgana. ki ata osumljena finančnih nodosiatkov. Delavska liga ea politično akcijo ADF sahieva, da to sadevo preišče kongresni odaek. praviti? To naj nam priporoča naša oblast in radi bomo storili!" "Zidaj zdaj, ko si davke plačal!" so klicali nekateri. "Milo!" so se oglasile ženske: ali pa: "Karte!" Tako so se ljudje začeli vsestransko oglašati, ne da bi že cdo prosil za besedo, in že smo zdrknili od zadružnega doma na domače potrebe, tako da bi človek lahko dobil vtis, kako strašno je v Razpotih, kako je vse pro-in da z zadružnim domom sploh nič ne bo, da ljudje niti nočejo več slišati o njem. Zakaj že je nekdo razkazoval svoje strgane čevlje, drugi pa rokave. Govorniki pred nami že sploh ni so več prišli do besede in tudi mladine naše ni nihče poslušal, ko se je skušaal oglasiti. Ko smo že tako rekoč pokopali vprašanje doma in bi si ga človek, ki nas ne pozna, ne upal več omeniti, se je nekdo, spet zaletel vanj, rekoč: "Kaj pa bomo s tem domom, Razpotčani? Skupne kotle ^bomo imeli tam? Skupne kuhinje?" Nakar je takoj poprijel drugi za besedo. ||BJ "In skupne postelje!! To ba fajn" Zdaj so se zadaj oglasili tisti, ki ob vsaki priliki pridejo na dan s švojimi umazanimi šalami, o katerih ni, da bi jih zapisal, ker niso dostojne niti za starega človeka, za mladino pa pohujš-ljive. "Zdaj dom," je nekdo prevpil druge, "potem skupne kotle, potem skupno zemljo, tfa smo tam! Že vemo, kako je!" Spet so nekateri pograbili to stvar, drugi pa še naprej klatili dovtipe, govorili pa vse vzkriž, da je bilo podobno pravcatemu sejmu. Tedaj se je pa nam le uprlo tako rogoviljenje, ali pre hitel nas je eden govornikov, ki je dal z roko znamenje in soba se Je pomirjala. Nazadnje smo se vsi pomirili in čakali, kaj nam pove govornik. Marsikdo bi si ne upal v takem govoriti, mi rteč, kako strašno je v Razpotih. No, naši aktivisti z okraja nas že poznajo, ker jmajo z nami tako rekoč dan na dan opra viti. Ta naš govornik zdaj ne samo, da ni bil razočaran, tem več se je celo smehljal. Vpraša nas je: "Torej ste Razpotčani vsi proti domu?"g "Vsi!" Bi je oglasilo zadaj enodušno, še celo spredaj je nekatere zaneslo. In že so spet začeli: gasilski dom. iupnišče, cer kev, milo. sukanec in še druge stvari. Govornik pa nas je spet pomiril in dejal: "Kdor je proti, naj dvigne roko!" Spredaj se ni nihče niti ni I "Razpotčani, kaj pa župnišče? zganil. Nakar smo se ozrli nazaj Koliko let se že pogovarjamo, da' in videli, da se je dvignila vsega je treba župnišče dvigniti v nad- ena sama roka. a se je tudi na-stropje, streho na cerkvi pa po- glo skrila. "No," je rekel govornik., "Vedeli smf, da bodo Razpotčani za dom in smo prepričani, da ga bodo ^tudi že kar spomladi postavili . . ." "Nikoli!" so se oglasili zadaj. "Drugo leto že, letos pa ne!" so dejali drugi. Tako torej, Razpotčani," je dejal govornik, "smo se nazadnje zediniLi, da v Razpotih postavimo dostojen, lep zadružni dom v srečo nas vseh in vaših otrok. Druge podrobnosti pa se bomo pogovorili prihodnjič . . ." Kdor bi nas ne poznal pa bi bil na tem sestanku, bi bih trdno prepričan, da iz vsega tega ne bo prav nič. Stokrat bolj bi pa bil'prepričan, če bi šel-z nami s sestanka dpmov in nas poslušal. Mnogo bolj pa še naslednji dan> ako bi prišel v Razpote. Meni ljudje že tako vsega ne povedo, razen kolikor nas je prijateljev, ki se o vsem pogovorimo. Tako smo že prišli v Razpotih, da smo razdeljeni najprej na dve grupi, ena, ki hoče vse, kar nam svetujejo voditelji1 naše države, ker vemo, 4a je to ne samo prav, temveč tudi najboljše. Drugi pa, ki so proti vsemu, naj bodobro ali slabo. Tako daleč smfc prišli v teh treh letih, da se ne moremo več zložiti. Če jx> mislim na prvo leto, ko smo bi-i osvobojeni, se mi zdi, kakor bi se vse zelo poslabšalo. Zakaj tedaj s>no še kar samo ploskali in pritrjevali. Zdaj smo pa dvojj, Kakor bi bili dve ^sovražni vasi skupaj po sili oženjeni. Samp da si oni, ki so proti,vsemu, niso edini v mišljenju, temveč se kaj radi sprejo med sebbj na vse strani in tistih, ki so do kraja proti, nazadnje ostane že kar malo. A še ti držijo roke v žepih, če jih vprašaš: ali so proti in naj dvignijo roko. In prav je tako, zakaj nekaj krati so se drli proti že pri takih stvareh, ki bi jih nevedni otrok presodil, da so dobre, gotovo pa potrebne, nakar srSo planili nad nje, rekoč: "Če ste že proti, bodite vsaj tam, kjer vas bomo razumeli, ne pa že tedaj, če slišite besede: Kdo je proti!" Zdaj se pa vselej previdno ozrejo okoli sebe in dvignejo roko, če dvignemo svoje mi. Če pa vidijo, da ni mnogo rok v zraku, se ne ganejo, nakar se poskrijejA še tiste, ki so se prenaglile. In prav je tako. Človek bi jih moral slišati tako, ko smo sami, kakšne naklatijo, kakor da ta tri leta niao živeli v Jugoslaviji Spet se je razplamtela naša vas, tokrat še huje kakor druge krati. Mnogo neumnosti smo Razpotčani naklatili prvo leto zastran skupnih kotlov in drugih stvari, vse to obnavljali ob vsaki priliki. Če pa je Zadnje čase ta stvar bila že nekako pozabljena ali pa nezanimiva, ker je življenje teklo dalje brez kotlov pa , tudi brez uresničitve stoterih neumnih najxivedi naših reak-cionarjev, so*zdaj le-ti spet privlekli te že iArtve stvari na dan, razpihali žerjavico in plašili naše poštene Razpotčane. Zadružni dom je za to nudil dovolj prilike. Čutiti pa 'je bilo takoj naslednji dan, da je v stvar posegel gospod župnik. Najprej smo videli, da je mežnar šel dvakrat po vasi gor in dol in se tu in tam smehljal. Potem smo videli, da je šel po vasi gor in dol Markuc. Potem je šel po vasi tisti bledi in sveti predsednik Marijine družbe moških. Vsi pozmyno vse tri in še nekaj, tem podobnih. Kadar začnejo švigati po vasi, nekaj ni v redu. Gotovo pa je, da so prej bili pri župniku« kar smo že o-pazili. V začetku so hodili na posvete ob večerih, naši mladinci pa so jih zalezovali in tako se zdaj kradejo podnevi, kar je laže. Tako nam je mnogim postalo jasno, da je vprašanje zadružnega doma postalo dokaj fcereče. (Dalje prihodnjič.) "PROLETAREC" forlaHitlčne dolarski Glasilo Jugoslovanska soc. in Prosvetno metka. Pisan v slovenskem ln angleškem jeziku. •Sano I* sa aale. «1.71 m poL SI sa četrt lota. NAROČITE BI OAI Naslov: PROLETAtKC CHICAGO tt. ILL. SLOVENE RECORDS lS-hKfc r«cords Ttc COD. flm testate C-Htl Be happy, Wlks a Bye-bye-baby, tolka ! C-tttt Mr hose* la wandering 2a Tyrol; St. Cklr tolka C-1MS too fat talks I Jelly t*lka F; Yankovtc and Mo erck C-llfi Aipinj^valts^ , C-lllt Village' (avers tolka ,/ Lumbar Jsek — polka » C-1218 Marianna folk* ■It mad mlse polka F. Zajc and his Polkateers T-ltS Silk Umbrella polka linden Tt— — waits N i T-1M Tlvell Park Polka Village Square Polka T-114 Rod Wlao — Polka Edelwslss waits Ernest Benedict Quartet B-8T4 Na Msrjaaeo, Polka Clarice (Clara) Pokla It-878 Clcvelsndskl VaUek Mat© Nocek. Polka J. Paruak and kts Tav. Band Write for freo list of all now SLOVENE records, the largest saloction in US., by tha bfst Slovene artists, tot PALANDECH'S 536 8. Clark Street, Chicago 5,11L 'asaos* j* TISKARNA S.N.P.J. •projoma vœ< ; «i I ; v tiskarsko obrt spadajoča dela I ^ I Tiska vabila za veselice in shode, vizltnice. i - časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, *lova|Hem, Češkem, angleškem Jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SWPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI l .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslovi SNPJ Printery MS? St S. LAWKOALE AVE. • CHICAGO ti ILLINOIS TEL. ROCKWELL 14104 "PROSVETA" 2S5T S. Lavmdale Ave. CENE UBTV SOt Za Zdruš. driavo ln Kanado tt.00 Za Chlea«o ln okolico jo 1 tednik ln ....................... RJO 1 tednik in .....................1.30 2 todnlka ia ,.................. S 80 2 tednika ln........!.................7.10 3 tednike ln...................... 4.40 2 tednike ln....................... 8.10 4 todnlka ln ...................... 3-20 4 tednike ln .........................4.70 8 tednikov ln .„...J........... 2.00 8 tednikov ln ,................ 2.80 Za Evropo jot Dnovnik Si 1.00 — Tednik S2J0 ¡■polnite spodnji kupon. prlleMto potrebno Vsoto denarja ali Monoy Ovder v pismu ln si naročite P ros veto. Ust. ki jo vošo lastnina. Prišteti so smo le ono člane Is družine, ki to dovolijo ln ki šive ali stanujejo no onem ln istem noslovu. V nobenem »lučaju ne več kot B tednikov * Polosnilor—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prikteti. preneha biti Član SNPJ, ali če so preseli proč od družino in bo lahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz doUčne družine, ki je tako skupno naročona na dnevnik Prosveto, to takpj naznaniti upravnifttvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proevcta. Ako tesa no Btore. tedaj mors upravnifttvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustaviti dnevnik. PROSVETA SNPJ. 2087 S. Lawndalo Ave.. Chlea«o 22. Ullnols PrtloAeno pošiljam naročnine so lis« Proeveto vsoto 8_____________ II 2) 2) 4) »I Naslov Ustavite od CL društve št in go pripièite k moji naročnini slodečtk členov mojo druttnoi čl. društvo št. .....— f . ... » . CL društvo At .......... CL društva IL • .............. . ČL dručtve št. naročnik r . ^ ... . Kadar a» arew>lite. vjol») namenite tvoj stori m jjovi naslov!