List Tečaj XL. gospodarske J obrtniške in narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. po pošti pa za Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol Jeta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane celo leto 4 gold. GO kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ijubljani v sredo 15. februarja 1882 Obseg: Kmetijska razumnost in denarni zaklad sta prva pogoj vspeŠnega kmetovanj O reji in oskrbovanji goveje (Konec.) Da se rujavi ali rumenkasti prah z dreves odpravi ^r _ ___— A . ««^ «A \ A Gospodarske novice. Anton Alojzij Wolf, knezoškof ljubljanski Ceski kralj Karol I. (Dalje.) Popotne crtice Mnogovrstne novice. Naši dop N Gioispodarske stvari. godnejši za poljedelstvo f nego dand uže zemij sama na bi je podpirala v teh časih kmetovalca pri obdelovanji zemljio^^, Kmetijska razumnost in denarni zaklad sta kakor sediaj. Danes je ker ie bila veliko bolj rodovitna f zem gabila jih edivnih prva pog oja vspeŠnega kmetovanja. moči, ker je v teku toliko let vsa izsrkana in skoraj čisto nerodovitna postala. Stari kmetovalci so zemlj le je- Splsal Anton Derganc. Preteklost je kljue k svetišču Ni skoraj dežele v našem prihodnosti. stvu. da cesarstvu, da bi bila, uivne ivani na tako nizki stopinji, je pa zemlj mali z rastlinami redivoe hrane , dajali jej pa druzeg niso , kakor malo suhe slame ali pa suhega listj rudninski gnoj, na iz katerega je sestavlj emlj m re- divne tvarine rastlin, kmetovalec še mislil ni; ako mu kar se tiČe umnega kmetovanja, kakor ravno naša Kranjska, in osobito Dolenjska. Glavni vzrok te za naravni razvoj in pravi napredek kmetijstva na enem kraj nerodovitna postala menil je rodovitne pašnike ali pa neobdelano ) v spre- prahi ležečo zemljo v oralno. Današnjemu kmetovalcu pa to žalostne prikazni je pa ta. da in ne dä prebuditi iz svojega dolzega spanja, podučeval v raznih in prevažnih strokah kmetijskih ter ostane rajši pri zastarelih , v druzih deželah uže čisto pozabljenih kmetijskih pravilih, katera je podedoval še vsak da bi se kotiček zasejan. Pa vendar opominja vsaki dan se mno kmetovalec ni mogoče, ker je uže vsak košček porablj žečo število prebivalcev in razne potrebe kmetovalca svojega starega očeta. On se drži pri obdelovanj polj da ga ni kmetovanja Pa kaj ploh v kmetijstvu tako trdno starega kopita, naj mogoče pripraviti na pravo pot razumnega dohodke f kmetovalec uči emlj ako plačati vse sse kmetijstvo se pa zamore le zgoditi, ako se dobro spoznavati in se trudi pri da mora več pridelovati na polji, kakor dosedaj hoče svojo družino pošteno preživeti in stroške. On* mora gledati na to, da mu se smemo in moremo temu čuditi dobiti si potrebnih vednosti, ki jih vsaki dan neobhodno saj potrebuje pri obdelovanji svoje kmetij že stan pregovor pravi Cesar se Anžek ni učil, teg Tudi gospodarske razmere so bile v t tudi Anže ne zna in kakor se stara veja ne dd lahko ukriviti, tako je tudi zelo težko stare prisodke pri kme- tarih časih sedanjem tijstvu kmetovalcu vzeti. Sedanji kmetijski rod se ni za kmetovalca ugodnejše, nego dandanes času nimajo poljski pridelki prave cene, posebno so pa žitne cene zelo nizke, ker so naši trgi tako rekoč drugod kmetijstva učil ^^eaanji Kmeujsivi rou se m ^itn^ -.v.... ^^ ------—^ ------ ^ kakor doma od svojih starih napolneni s tujim žitom; plača delavcev je zarad po preddedov. Oče jo učil svojega sina polj in pripravljati za setev, drevesa požlahnovati obdelovati vinograde manjkanja dobrih, zanesljivih in delavnih poslov zmiraj veča delo pa slabeje. Razun tega tepo pa še elemen trtami zasajati itd., se ve da le tako, kakor se je on sam učil in niČ drug Fa pravila so bila pa v vseh tarne nezgode kmeta; tukaj tare ga susa na tretjem kraji zopet povodenj itd > ondi toča ? krajih enaka, kar je namreč en kmetovalec za dobro Kj SI zamore ibog kmet izdatne pomoči zoper poznal ) tudi drugi za njim potrdil ) in kar so vsi vse te nadloge iskati? v d m metnosti m odobrili, to je moralo tudi resnično biti, in iz teh resnic t Napredek v 80 napravili potem kmečka Ijavna za vse čase in kraj pravila, katera so bila ve- gospodarsk pelj di kmetijsk m za vsako zemlj (Ko kblagostanju kmetijst prihodnjič.) dejati Bolj ? prihodnosti se ne moremo v tem obziru na-kakor na ta način , da naše mlade gospodarje soznanimo z važnimi nauki umnega kmetovanja in go to da se bode šol reji iti oskrbovanji goveje živine. spodarstva ter delujemo posebno na ska mladina v kmetijskih nadaljevalnih šolah poduče-vala v raznih strokah kmetijstva. To bi bilo danes tem bolj potrebno, čem bolj razmere današnjega kmetovanja vsako leto za kmeta neugodnejše postajajo, kar poprej Kar se tiče košnj (Konec.) travnikov in žetve žita, drži se še vedno večina kmetovalcev staroverske navade: „K tedaj ko je seme zrelo in so odcvetele trave na trav bilo starih časih bilo bdelovanj Potj zelo nikih!'' To pravilo je napačno; veljati pa naj ima na- labka reč in še pred petdesetimi leti so bili časi veliko slednj renja, pravilo : Ne čakaj popolne ampak pokosi travo uže tedaj } menskega dozo ko bilke niso še popolnoma suhe in zrna ne še popolnoma trda , kedar krompir naj se brejim kravam nikdar ne daje, ker rade po njem izvržejo ali pa dobi teliček premesnato pop namreč tako zvana rumena zrelost nastane. Času ne zgubimo nič ne na semenu f ne na slami. tem Če kovnico, katera se navadno v malih dneh voame, in ži- čakamo do popolne semenske zrelosti, otrese se zrno vinče pogine vsled tega. pri košnji, preobračanji, vezanji tedno7 pred porodom in nakladanji. Tudi za naj se molzenje preoeha^ da krave vso moč za telička kupčijo izgube zrna na vrednosti, ker postane lusČina porabiti zamorejo debelejša in trsa. Travniki, ki se takrat kos6 , x^x^^j^ u«, točo. ^^ luw^vjx^^, u« največ jcvetlic v cvetji, dajejo najboljše in najtečnejse prostem malo pregibajo. Cem bliže^je krava porodu seno. Ce pa odlašamo košnjo, dobimo jako slabo klajo, tim varnejše naj se ž njo ravna. Ce je porod težak ko je Breje krave naj se vsak dan ce je ker 88 lahko razkrojljive organiČne snovi pretvore v f t težko prebavljive bilke, namreč preveč olesene. naj pomaga pameten Človek, kateri naj si roko z oljem pre- namaze; pa jako previdno naj se ravna > da se ne po- veliko zrelostjo tudi travnikom preveč škodujemo in po konča teliček in zraven se krava. Najboljša hrana za pozni košnji send se otava kaj slabo obnese. mlado tele v prvih dveh mesecih je naravno materno Pametno gospodarstvo mora združeno biti tudi s mleko in še pametno razdelitvijo klaje in stelje. Ko kmetovalec potem f ko prebavni organi krepkejši postanejo f naj se pncne z drugo pičo. Mnogi se na- spravi pridelke pod streho, preceni naj natanko, koliko paČno trde, da prvo materno mleko teličku škoduje; ta ima žita, koliko sena, otave itd. in po tem naj se ravna, ni istina! ono ima mnogo beljakovine v sebi in je za-Nobeno gospodarstvo ne sme biti brez tehtnice (vage). radi tega jako redilno. V tretjem mesecu naj se tele VeČim gospodarjem ali celim občinam bi priporočili ve- počasi odstavi in z dobrim mehkim senom, s kuhanimi liko tehtnico z mostom, ker je mala preveč zamudna, otrobi in z raztrganim kuhanim žitom hrani. Lože potem pazimo na vse kmetijske pridelke in prej Izvrstna piča za teleta je sladje; daje naj se mlačno zapazimo nemarno ravoanje naših hlapcev s klajo, z in osoljeno. Samo na sebi je umevno eno besedo: posestnik ve, koliko ima. Vsakdanja piča sme na enkrat odstaviti, ker lahko zboli, naj se odmeri ali odvaga, da živina ne dobi enkrat preveč, v drugo zopet premalo; s tem se tudi potrata za- da se tele ne oleti naj se ima mlada živina v hladnih, pozimi pa v gorkih hlevih, pa ne na preozkih prostorih. Cisto brani. Vsi pridelki naj se primerno shranjujejo, zapi- ravnanje in večkratno prezračenje se posebno priporoča. rajo in večkrat pregledujejo. Krmi naj se živina vedno v istem času. Sem ter nimajo za živinorejo tako pripravnih tal, kakor ravno tje naj sa piča tudi malo zboljsa, kar živini v hlevu naša planinska Avstrija, naj bode to nam v spodbudo, Ce pogledamo lepo živino sosednjih dežel, katere posebno pozimi jako ugaja; preide naj se pa vedno iz da delamo neutrudljivo za povzdigo živinoreje slabše na boljšo jako varno, da ne nastanejo napenjanja. > ker 8 driska itd. Izkušen živinorejec nam pripoveduje: f ,Vso tem si le sebi koristimo. Kar drugi lahko dosežejo, za zelenjavo sem prej drobno zrezal in z različno škopo zmešal in s tem živino krmil. Živine res ni napenjalo, ali potrate frišne piče nisem mogel ustaviti. kaj bi mi ne! Tora] naprej na potu napredka! E. Kramar« kr mim vprezno zivino s suho dobro klajo; vso frisno pičo posušim. Mislim, da se mi sedaj voli bolje rede in da boljši gnoj dobim, vsakako sem pa zabranil silno potrato zelenjave (lospodarske izkušnje. Da se rujavi ali rumenkasti mah z dreves odpravL Ako imamo različno krmo, je velike važnosti, da jo primerno mešamo in potem pokladamo. Vsa krma Pri nas je to kaj navadneg J da so dre z ru- javim ali pa rumenkastim mahom poraščena; vsled tega se drevj začne navadno v vrhu ter ne raste več. naj se na drobno zreže, in če je potrebno, zmehča in Glavni vzrok te bolezni je veliko zanemarjenje gled6 popari. Močno in slabo redilna klaja se na ta acin oskrbovanja dreves ali pa pomanjk redilne hrane v skupno porabi, z omehčanjem in poparjenjem nastane zemlji. Gospodarji, spravite ta morilni mah z dreves kemično pretvorjenje mnogih tvarin, kar je za prebav- yg^j vas to ne stane druzega kakor malo truda. Zemlj > važno. Pokiada naj se po malem pa večkrat na g^ ^ora okrepčati z dobro segnjitim gnojem vrh m dan, ne pa cele kupe na enkrat, da potem živina izbira, razmetava in s klajo nastilja. Ne le gospodar, ampak tudi živina trpi pri takem krmljenji. mladike, ki so diti. postale nerodovitne, treba j pa pomla Posebno hitro se odstrani ta bolezen , ako se v Pijače > kakor tudi soli živina pri suhem krmljenji oletnem času večkrat z dobro segnjito gnoj gnoj več potrebuje kakor pri frišnem. Vsak naj daje živini ah se mora z drevesno strguljo odpraviti, drevo pa z čisto frišne vode ne pa kalne in zastale. Sol naj se lugom oprati pa z apnom namazati daje po 1—2 krat na teden po 24-32 gramov na ži-vinče, ker jej zelo tekne in posebno prebavljenje po- spesuje. Kar se pa tiče oskrbovanja in pitanja breje živine kakor tudi vzgoje telet, greši se še mnogo o tem ob Gospodarske novice. Koliko je v Avstriji živ in e. J Po najnovejših statističnih izvedbah je v Cislajtanij ne zboljša, ali žiru. Breji živini se večkrat piča nič se ji daje krompir, ali se pa taka živina v pregorke in milij 463.282 könj, 49.618 oslov m mul, 8 tesne hleve zapira, kjer se še gibati ne more in je več- nailij mili jonov m 584.077 goved, 3 milijone in 841.340 ovac, 1 prašičev in 6675 koz, 2 milijona in 721.541 krat tudi prepihu razpostavljena. Ravnanje med in ravno 926.312 panjev pred porodom je dostikrat močjo nekaterih Te številke so nedopustljivo, ker se s po- se po- stetve mož tele s silo iz telesa iztrga. Od obre in slabe reje in oskrbovanja mladega te- Najbolj za 15*5 7o jako ugodne, če misli, da se je število vseh živali od predzadnje znatno povišalo in samo število ovac precej zmanjšalo, narastlo število goved, za 157o leleta v prvi dobi je odvisna njegova rast in razvijanje Tudi mati mora dobivati lahko prebavljivo, pa krepko in zdravo pičo, da se teliček dobro razvijati začne. Najboljša piča za breje krave je dobro seno in zrezana pšenična slama. Pridava naj se včasi raztrgano žito konj, za L ste število oslov in mul, za 5-Ö«/ O Število vilo koz, za dober l®/o število panjev. Zmanjšalo se je pa število ovac za 24% m število prašičev za 87( številke so tem ugodnejše, če pomislimo," da se je od leta 1857. do leta 1869. število goved, ovac, koz in (tursica, oves, ječmen) in otrobi. Kuhani ali surovi prašičev močno zmanjšalo r Koliko vina se pridela na Francoskem, Na Francoskem se pridela vsako leto poprek blizo 48 milij hektolitrov vina. Vsak hektar ga odvrže svojih prijazen, a učenikom pokoren. Da je to veselilo roditelja njegova, osobito pa mater, se razume; ali žal, da je nehalo prerano biti srce plemeniti gospe — umrla vino na vsacega Francoza ga pride teku zadnjih deset let je bila za jboljsa letina 1875. leta, ko se je pridelalo nad okrog 23 hektolitrov in kakih 125 litrov. je namreč 29. marcija 1. 1796., komaj v 40. letu svoje starosti. Jako užaljen, a udan v voljo božjo nadaljuje Alojzij svoje študije, ter dovrši 3 leta pozneje m ilij hektolitrov, najslabša pa 1879. leta z 29 s hektolitrov, lani se je pridelalo tud 1 ekaj leta 1799 vspehom. poslednji tečaj modroslovja z najboljšim nad 34 milij hektolitrov Sedaj bil je na razpotji kak stan naj bi si bil KiiK^tiiSki shod bode 19. t. m. v Trzinu. Županstvo vložilo e namreč izvolil? Vsak, ki je poznal njegovo čisto nravno in pobožno življenje, ;si ni mislil druzega, nego da se bode posvetil duhovenskemu stanu. In to je tudi storil, vsaj to je hotela ljubezen . ki jo je gojil od mladih nog do v semenišče Nj. d uh o v e n s t v a. 11 a d o v o 1 j n o sprejme ga C. kr. deželni vladi prošnjo , da bi ona poslala tje pn deželnega učitelja poljedelstva g. E. Kramar-ja preuzvišenost baron Brigido Marenfelški in Bre da bi zovški, tedanji nadvladika ljubljanski — tembolj, ker so se posvetovali, na kak način bi se najlože močvirnati travniki okoli Trzina osušili in namakali. Životopi^ne trtice. Anton Alojzij Wolf spričevala njegova svedočila, da je pridobil gojencem stanu duhovenskega mladeniča duhovitega in plemenitega. Marljivo in navdušeno pripravlja se za bodoči stan, ter dovrši preskušnje iz vseh predmetov v vsakem tečaji z odliko; in zato ni čuda, da je bil veselje svojih učiteljev, osobito Jurija Dolinarja, profesorja zgo- ■ moža, ki je hrimil Aloj- — to je do smrti v iiaj- knezoškof ljubljanski. Spisal Ivan Lavrenoie. r Beglücktes Krainerlaiui dovine in cerkvenega prava — zija do 94. leta svoje starosti boljšem spominu. Ker je bil po dovršenih bogoslovskih naukih za svečeniški stan še premlad, posveti ga nadškof Brigido 1. 1803. le v subdijakona in dijakona, ter ga po- ^ Tako uskipelo je srce nemškemu pesniku Ignaciju Dem so ein Sohn entsprossen, stavi za kateheta ljubljanskim rokodelskim učencem ; Dem dieses Heil erschlossen, zraven pomagal je nadškofijskemu notarju v pisarni. Das solche Gnade fand." Leto pozneje 15. decembra, dasi še ni dosegel kanonične Lazzarini ko je videl mnogobroj nega delovanja preuzvišenega vladike An to ide neumor starosti, posveti ga nadvladika z dovoljenjem Nj. sve M tosti papeža Pij a VII. komaj 22 let starega v mašnika. Štiri dni potem imenuje ga uže stolnim ka- njemu pritrdila je Kranjska, ter nje sinovi rado- pianom in nemškim pridigarjem , svojemu notarju pa vali so se, da imajo sobrata tako vrlega Ki le rodu pomočnikom. Dušne moči bile so sicer kos težavnemu poslu J nikakor pa telesne; Alojzij boleha in v domačega vrli cvet, domovine kinč, stanu duhovenskeg najlepši biser in vzor vikših dušnih pastirjev; njim pa največi dobrotnik. Zato bili so mu jako hvaležni in ueficijata v njegovo rojstno mesto Idrijo. Ko neko škof poslati ga mora nehote 2. avgusta 1. 1805. za be imeli so ga v najboljšem spominu, osobito, da so po- okreva, podeli mu 10. aprila 1. 1806. tudi eno ta- snemali po svoji moči njegova budilna in vzorna dela. mošnjih kaplanij. Takoj ko se mu zdravje utrdi, pokliče Bri gido zopet v Ljubljano; imenuje ga svojim tajnikom kot njegovi vrstniki hraniti ga moramo tudi mi v najboljšem spominu, kajti dobrote, ki jili je trosil pra dedom, trosil je in trosi jih še dandanes nam in trosil jih bode našim potomcem. Da se ga pa dostojno in vredno ßijskim učencem. Vestno opravlja svojo službo; oso-gpominjamo, poznati moramo zadostno njega in njegove i)ito pa je učencem svojim ne le izvrsten učitelj, ampak zaslu in postavi ga vnovič za kateheta rokodelskim in kup- In temu zadostiti hočemo z veseljem vsaj de tudi skrben oče. Leta 1807. hrepeni po dušnem pastir- /j^oiugv^« J.1A cv^ixxvflt Aiw^vAVfJva^v*. -^vw^z-^v^ ----^ ------tUUl OlVi Uvii. vet/. iiVbCIi AAi 1.1 liO Li V'UJ. loma v „Novicah", tembolj, ker je ravno letos stol et- g^vu; v to svrho podvrže se župnijskemu izpitu (kon- nica njegovega rojstva. kurzu) in prebije ga z odliko. Ali človek obrača ? Bog obrne. Ko odide nadvladika Mih. baron Brigido Marenfelški in Brezovški na nadškofijski sedež Cipski na Anton Alojzij Wolf porodil se je 14. junija 1. Ogerskem, zasede stol odslej škofije ljubljanske An-82. v Idriji, preslavnem rudarskem mestu na No- ton Kavčič rodom Idrijčan, ki imenuje Wolf a kmalu tranjskem. Oče bil mu je Gašper, c. kr. rudarski po prihodu svojem 31. oktobra leta 1807. notarjem in uradnik, in mati Kristina roj. Kahl,"svojim otrokom voditeljem konzistorijalne pisarne in tri leta pozneje še preljubeznjiva in preskrbna odgojevalka f imela je nam- začasnim učiteljem modroslovja na liceji ljubljanskem. reč še enega sinka Josipa Rajmunda in d\ hčerki Ma azvi rijo in Antonijo Alojzijo. Kakor hitro se je jela jati dušna moč v mladem Alojziji, moral je komaj sedemletni deček v domačo šolo, kjer je dovršil na ra- (üalje prihodnjič.) dost roditelj ojih Z dobrim vspehom trirazredno stvari. ljudsko šolo in prva dva latinsk razreda. Jeseni leta 1794 Ijano pelje skrbna mati nadepolnega sinka v Ljub €eski kralj Karol m piše ga v tretjo šolo Stanovanje m rejo preskrbi mu pri neki pobožni stan ženici 9 ki bi vedela veliko povedati o njem , da bi je ne pokrivala zemlja Kolikor sem poizvedel, bil je jako marljiv in priden iger součencev svojih se je udeleževal le redko in to ji^ potem, ov. jv ^^ «v-^.cv K., šoli in zunaj šole je bil tih in miren ko se je do dobra naučil šolske naloge Spisal Fr. Jaroslav. (Dalje.) Med tem, ko je Karol vse te zadeve v nemški državi opravljal, skrbel je po očetovski tudi za Cesko, razvijal tako veliko delavnost, da izbuja 5 do součence m na zac in hvaležnost tudi pozno potomstvo. Karol je bil mnogo svojih mladih let preživel na Francoskem m Italijanskem , kateri mlj ste bili v pski na- Poriča, in na tem prostoru je pozidal novo mesto, in j hotel, naj se po njem , Karolovo Mesto*' imenuje No f slo, ljudstvo je sploh reklo „Novo Mesto", kakor se obraženosti tisti čas najnapredniši. Tam je videl mnoge ni koristne ustanove in zavode, in po teh uzorih je jel se dandanes imenuje. Na obširnem tem prostoru je Karol sam umeril širokih ulic, in je dal mnogo poslopij kateri bi hoteli tu se naseliti, podelil je raznih prednosti in svobosčiji, ustanovljati enakih tudi v svoji dedični kralj tem se je na Ceskem v notranjih zadevah marsikaj pre- na lastne stroške postaviti; vsem pa, strojilo, ter narod češki povzdignilo in proslavilo. Karol ie svojo logo dobro razumel in kot glavno svrho na pr SI je jega delovanj karkoli bi utegnilo ljudst\ vah prav hoditi postavil, da hoče pospeševati vse > v dušnih in telesnih zade- stom spojil da so bili oproščeni vsega davka dvanajst let Na levem bregu ležeče predmestje Ujezd je tudi z me- 3 začel nazivati .,Mala ta kos mesta se j 8tran". Tudi trg Hrad s Pogorelcem j Pred vsem drugim je gledal na to , da trdno pod- pritisnil ki j tako v kratkem času več kot dvakrat logo postavi notranjim in zunanjim državnopravnim raz- tako velika postala. Razvijanje visokih šol in navzoč meram češke kralj^^^^"« V ta namen le izdal dne 7. noat dvora le orivabila v klavno mesto toliko novesr; ta namen izdal nost dvora privabila v gl mesto toliko novega aprila leta 1348. trinajst listin^, s katerimi je vsled svo- jega polnomočj potrdil vse predp boščme kraljevini češki od poprejšnih rimsko-nemskih cesarjev ljudstva, da so vsi ti razširni prostori v kratkem 8€ polnili z novimi hišami in z živahnim življenjem podelj pa na to je delal, da posamezne razdrobi) ^ ... • ^ S iT ▼ 1 • tem času Dušan, nazivajoč vladal srbske mlj silni Stefan se em oljo razsežnosti svojih kosove v eno državno celoto spoji. Vzlasti se je priza- zemelj; kajti bil je skoro celi traški poloostrov gospostvu svojemu podvrgel in je uže namerjal tudi konec narediti bicantinskemu cesarstvu ter ustanoviti na nje- deval da Moravsko, ki 3« bila na tri kose raztr^ olomuško kofij mei grofij moravsko Dalj ževino opavsko\ kraljevini češki pripoji. ^ „ _ na večne čase s krono češko celo Šlezko pa mejno gro- gotcem koe- je spojil govih razvalinah veliko d slovansko tem mo arol prijateljski občeval v budišinsko in zgorelsko mu iih Na to se vredi to je lotii notranjih pravnih razmer, da jih pisal rad omeniai, da pismih oba sta 81o^ ) ki da izda spisan zakonik, kar bi bil uže rad Slovan Res je bil Karol po očetu nemške krvi, vendar se V 1 ^VXl f VKI J^ y ClCt* I^KJICMJ ^^ J. iJ M^tAmm Vaclav IL rad storil, pa ni mogel al, ker je bil po materi potomec slav Dal tedaj tak-zakonik na podlagi starih listin in ga nazval jaestas Carolina'^ Leta 1348. ga je predložil državnemu veliko zadevo: zed pisati nega rodu PfenMslovega. Imel je pa Karol pri svojem Ma zboru češkemu, da ga potrdi; no, se ni zgodilo; ali o tem pozneje Večo srečo je imel pri ustanovi) univerze ali vseučilišča v Prag > po čemur je uže Vaclav IL tožil prijateljstvu s Štefanom Dušanona na mislih se dru^., cerkve zahodne in izhodne. na kar je znal nakloniti močnega vladarja srbskega, ic res je bilo upanja, da se bode cerkav povrnila k svoji prvotni edinosti, kakor hitro pride krona izhodno-rim ali brez vspeha. Dotična listina ima podp prila škeg cesarstva na gl Dušanovo. Ta misel je uga leta 1348., privoljenje papeževo pa je hi\ uže popreje prejel jala vzlasti pobožnemu Karolu, ki je vse svoje do na v vso moc skrbel o prospehu cerkvenem. 8 tega na kakor znamo. Za uzor je Karol izbral visoke mena je vpeljal menihe obreda slovanskeg v -----J- ---------------- sole pariške, kjer je tudi on se učil in je zato ustano vil na praškem vseučilišči tudi Prag fakultete. Na te vi- kateri so v bogoslužoih svojih knjigah se posluževal pisma glagolskeg Prišli pa so ti mozj iz Hrvaške soke fesor j je poklical Karol mnogo učenih mož za pro- Bosne in Dalmacije. Na Novem Mestu, pri cesti nt tako so se prav kmalu močno azcvele ker učiteljev Q poslušat glasovitih to tim bolj, ker je akademija praška, kakor so iz vseh krajev hiteli mladi ljudj Višegrad , postavil jim je samostan , nazivan potem m ,,Slovanih'' (sedaj Emavs) , n.» .. v svoje posebno varstvo vzel. Poteaa je tem menihon ki ga bogato nadaril it so takrat visoke šole nazivali, edina bila v vsi osrednj Evrop kaj t Pri tem so tudi Pražani imeli velikih dobičkov na dar dal dragoceni ostanek po nekdanjem slovanske li v t ves živez m druge potrebščine so v ceni močno poskočile. Karol sam, za tiste čase jako učen mož, bil je več potov navzoč pri podučevanji in pri izpitih dok torskih. Vse to ga je jako veselilo, in na vso moč se je radoval razvijanju njemu tako priljubljenega zavoda In kakor je Karol hvalevredno skrbel za njegovanje ved. isto tako iskreno je podpiral tudi umetnosti, katere " po samostanu sazavskem, namreč evangelijarij, spisan cirilici, in kakor se meni, z lastno roko od sv. Prokopa Ta knjiga, ki je edea najstarejih ostankov starosloven skega pisenstva, prišla je pozneje po čudni naključbi \ to čast, da so jo prejeli med državne dragocenosti fran coske, in so kralji francoski ob kronanju na ta evange lijarij prisegali. Za časa prevrata se je zgubila, in š( so v njegovem zavetj na Češkem na novo buj gnale. Kralj sam Hralj sam je imel znamenitih malarjev in rez- piamoürana Kraljeva, KaKor luai mnoge svetiuje, na svojem domu in je umetnikom praškim via- je bil Karol po vseh zemljah nabral in na Cesko pri rez- v novejem času Da bi pa pismohrana kralj pet na dan prišla dragocenosti deželne 9 vzlasti krona kakor tudi mnoge svetinje, kater barj sten ceh osnoval. Bili so pa tiste dni res odlični ma nesel, varno shrambo imele tudi v nemirnih časih, pc larj zbarji na Ceskem 1 tudi Karol se je v tem stavil' je z velikimi stroški trdni grad Karlstein poskušaL Poklical je takih odličnih umetnikov iz Italije, grad je od znotraj presijajno opravil z vsakovrstnim Francoske in Nemške; bil jim je naklonjen, bogato jih izdelki tadanje umetnosti, in stene njegove z dragim 3 dal temu grad izdalo, da se le umetnost zato tudi je obdaroval, in to je mnogo na Češkem od leta do leta povzdigovala doba karolinška nad druge odlikuje v s umetnosti. Slava Čehov je bolj in bolj rastla širjala, in Praga, kot sedež prvega jvladarja kristijj i. Toliko kamni olepšal. Mnogo okolnih vasi j v fevd, in so bili njih stanovniki zavezani opravljati godovini češke ojem razne službe. Za nadzornika grajskega je postav se raz- dva grajska grofa, enega izmed viaega in enega izme tak stva, postala j jslavneje mesto v Evrop prihajalo tujcev, da jih ni mogl pod streho jemati, uradniki kralj nižega plemstva, podelil jima je velikih pravic da sta bila ta dostojanstvenika potem med najvišia češke. Dalje j ustanovil na Kar Sedaj je Karol sklenil mesto razširiti. Praga je steinu lastni kapitel štirih kanonikov z dekanom imela takrat več predmestij na obeh bregovih Veltave Vsa ta je sklenil s Prag sp o j 1 ti tudi oddaljeni Više bogato adaril (Dalj prih.) grad je potegnil v obvod mestni. Dal je toraj debel zid z visokimi stolpi in vrati potegniti od Visegrada do I r I f 53 Šk Zabavne stvari >1 on Popotne crtice. Spisuje političen sitaež. Saj bo še danes; tako ali tdko*' — me vpili zdaj „pa brez špaaa: Dež bo kmala nehal, čez pol pojdite ure bo uže 8oince. Naj grej brez skrbi čez Savo, to vretne ne čem reči trpi dolg t( Ta pogovor me je uže toliko razvedril, da grem in pa se hode deti. Ako človek dolg mravlje" v ,,UJiaVlJC7 v Ul"'ge, («lAVAi dJ€M V» 1 Vf »J. V^ V^ vvr v* Še jetniki na Žabjeku in na Gradu spuščajo sedi tudi f pravijo } da dobi otise ali kacaj po blatu poiščem brodnika, ki je imel prvi čoln v rmovji ob bregu, druzega pa na protj za želodec to ni dobro: zato Ladij ni bilo ) tudi vrvi ne , kozi ÖJ J da Učil vldiju * UOUV7, . - ----------- — Jaz uže čez leto in dan nisem prišel iz mesta ogledujem ta kraj vsaj nebo druzega tako ne morej spre vi- videti na tem in onem breg Prevelika voda sredi Save bilo še bila namreč breg opet raztrgala. Čakajoč brodnika si Sava zmiraj lovito trga m f pac drugam, ko najdalje do Šentvida nad Ljublj enkrat tudi na Bled, kamor me je hlapon potegnil, toraj UglOUUJCUJI Ldi iXLAJ , •^M'»«' kmetom odnaša rodovitno zemljo, pa jim pušča pesek ce le treba Savo vravnati 9 tu se gotovo najbolj to m poiovanje uiio^ aaio me je, rujeucga ua. i^i^^txxx, ^«v.., ^v.. "T^T '"'i'ü "ü" " uže silno srbel mestni prah in tiščal ljubljanski zrak ; strugo. Zdaj je tekla v dveh curkih ob obeh krajih potovanje bilo; zato me rojenega na kmetih mudi, ker ima voda po vsakem daljem deževanj drugo f sklenil sem toraj zopet vsaj za nekoliko dni pero in v sredi pa je bil otok nerodovitnega peska grmi ali svinčnik djati na pol vzeti v roko popotno palico šopi drobnega protj ter opasati popotno torbico, da se nekoliko razvedrim in si nekaj mi se neznanega sveta ogledam ter pre Cez kake pol ure pride brodnik z drogom in « • v 1*vl 1 pato, s katero najprej izmeče vodo iz čolna ? lo ko pogleda prašim si pij se ve da, ker tako je najceneje, rujave se jvečvidiin skusi, pa pride, kamorkoli človek hoče iiščine , ker take se lahko dobi po svetu tudi brez dr 7 > valove, katei posebno tu voda močne podila vzdol, se mu obraz vidno skremži, vendar pa reče: y Cez par ur ali ponoči bi ne vozil No pa bo uže koli in kakoršna je. Nekaj drobiža v mošnjo pa nekaj 1) viržink'* v žep, pa hajdi Doktor Janez Bleiw mi treba razvedrila, „odpust ( dobra duša, on ve, da dobljen toraj uže s par šlo, mislim! Le stopite v jem imenu.'^ Lepa tolažba taka" čoln > pa bolj v sredo, v b pim f) v si mislim f pa ndar sto On si pij ke, zastavi drog in poriva besedami. „Srečno potujte, pozdravite povsod narod ijake in naše znance pr blagi moz kaj pišite, da ne bote Tako sem za p jt popolnem pripravlj s prazno torbico nazaj si čoln daleč na vzgor; potem ga spusti s kljunom naprej v sredo vode in kakor bi pihnil. naj zadr valovi na ono stran daleč navzdol, se ve da: ne vem, Če se uuu ötrau — virtxuv^ uc« v zjvAvr«, ov^ TJ Tv^« , w mi niso nekoliko hlače tresle, to pa vem, da je brod Kam? Teg delam popotnih tak program vselej skazi. ,,Idi par ur z a jaz nikdar ne premišljujem programov, ker me skušnja ) tudi ne nik , KO sva s lei^a. ÜUIU» otupno. Ii a. utuvjjo , ^auvaiuv^ zdihnil: „Hvala Bogu, sem se uže bal. No, tam pa ne ko sva s tega čolna stopila na otočj zahvalno uči, da se mesta, potem bo nič nevarno." Potem greva čez protje v drugi čoln se pa ozn tje pa zavij" kroff sebe in kamor te bo najbolj vleklo, in tukaj je šlo naglo in gladko, ker ni bilo hudih valov to moj program t ki se se selej Reči moram, da sem brž lajše zdihnil ) •j bolj obnesel zopet zemljo pod seboj bila pač mokr ko sem gazil imel sem Septembra meseca je, dan ne ravno prijeten; proti Ljubljani se z gorenjske strani vlečejo oblaki; akoro bi počakal še en dan. Pa nič! Kar je skleneno, je skle- neno, saj zunaj proti Klečem blato , pa utoniti mi vendar ni bilo tem le bil tudi dež prenehal in celo solnce je jelo ) mesta morda ni tako slabo vreme, ka dati skoz oknica v meglah Kmalu vidim pred sabo Dol se zdaj mi pride kor tu. Zato sedem na železnico in se dam potegniti na misel, da grem prav. za prav potovat, cesta pa, do Lazov. Komaj se vlak pomakne iz na se vlije ploha, da je po strehi vagona bi grah pal začetek, pa Lazah skočim z vagona > kolodvora, uže bobnelo, kakor nič strahu! dež lije^kakor prej, vse Ej, ni res, vsaka pot kateri sem, drži proti Ljublj drži po vsem svetu, po vsaki cesti prideš nekam in tudi kamorkoli te 9 ce na pravem mestu z nj na druo-o vkreneš". Tako modrujem in stopam naprej proti je zavlečeno, da se ne vidi kamor. Sembrano to je Dolu boljega vremena ali celo hud dež, pa greš v Ljublj ces: ,,še bolj da tu prenočiš; če jutri ne bo pa pusto! V hribe na deano stran, kjer mi živi drag prijatelj, toraj uže ne, če bo taka, najbolje počakati druzega vlaka, pa ž njim nazaj v Ljubljano! Pa to bi nazaj, kaj de saj ni daleč Dolu uže tudi 10 let nisem bil 1 če si to prijetno in Ljubljani tako bližnj vas bilo sraoQotno ) vanje sedel Jurčkovo > sak ki bi se mi smejal; to bi bilo poto-uže zvečer zopet doma za pečjo pet nekoliko ogledam (Dalj prih.) 99 Bohin bollens? mi zadoni na uho, ko se pod razprtim solnčnikom stisnen okrog oziram, in pred mano stoji postajni stražnik, ki temu pite karten Zasučem se še pristavi: Mnogovrstne novice. ^ yySlovensko bralno in podpo društvo^ ( se je Qovalo v Gorici akor odb i) Jaz se nasmehnem, mu pomolim vozni listek ter ga namen duševna in materijalna podp glasa, je društvu a udov. Ona ima prasam sedež v Gorici, kj bode imelo svoje primerne prostore Ali ne znate slovenski je nisem pač, gospod' vedel, če Oni ( vesel dgovor znaj VeSCl UU^UVUl - ,,oaiiJuiv Kam SO pa namenjeni? v njih se bodo društveniki shajali, zabavali z branjem samo to časopisov in raznoterih knjig, vdeleževali se podučnih ( govorov in veselic Zraven 9 tega pa (( 99 Kdo? „I, Oni?" prašam jaz podpoiill U.U.jO, JJJVyOUJ,! TUUUJ«, vati ob času bolezni, in mestni udje tudi oskrblj udi mestni in vnanji, pravico podp bodo imeli redni dobi- 99 Kateri so povedati a dpeljali jaz tu vidim samo sebe in O z vlakom, kam? vam pa ne vem se društven bode "tudi delila o smrti domačih in društvo biti z zdravniško pomočjo in z zdravili na ačun. Slednj 99 Ooi 99 Aha aha uže astopim K se smej moz la, auch, Uiuo /jaobv/piixi wv^/ «»«vjv — ---j Čem reči: Vi ste pa eden tistih hudih Sloven- posestniki jih udov podpora za pogrebne stroške, se sprejemajo pošteoi državljani vseh stanov: trgovci 9 rokodelci, delavci itd.; p,to med bralne ude Greste čez Savo?" „Ne vem, kako bi storil. Ali bo vreme jutri?" iSletniki do vsake starosti, med podporne ude pa od 18. do 50. leta. Pristopnina domačih in vnanjih bralnih udov L i snaša 50 kr., vplačnina na mesec za domače bralničarje 20 kr., a unanje po 10 kr. (Bralni udje, ki so bili v društvu čitalnice pred ustanovitvijo podpornega društva, ne plačajo pristopnine.) Bralni udje nimajo nobene pra- " do- do- vice do podpore. Podporni (redni) udje plačajo gold. unanji pa 50 kr. pristopnine maci po naači 50 kr., unanji pa 30 kr. roesecnine. kliče odbor slednjič ,Rojaki Nasi dopisi. Dunaja 8. febr. {Vodnikov ve^er.) Spomin našega prvega pesnika hvaležni slovenski narod v vseh svojih pokrajinah slavi; pa tudi v tujini živeči Slovenci nikoli ne pozabijo na ta narodni praznik. Akademično dru- v spodbudo, da blagi ta namen bodi Vara 4. dne t. m. štvo „Slovenija*' na Dunaji priredilo nam Vodnikov večer'* je tudi letos pristopite v prav obilnem številu kajti Stadt čem več nas bo združenih, tem večo veljavnost bo imelo novo društvo in s tem večim vspehom bode moglo delovati. Za sprejem oglasiti se je pri osnovalnem odboru Wien'" in sme se ii v dvorani hotela „zur i reči, da je bil izvrsten. V g^oste v prostorih goriške čitalnice na Travniku nad kavarno Veber prišlo je precej tukajšnjih Slovencev, nekoliko odličnih Čeških rodbin, kakor podpredsednik „Slovanske Besede*' gosp. Kalandra, deželni šolski nadzornik gosp „Air Europa'*, kamor naj se blagovoljno pošiljajo tudi pismeni oglasi. * Amerikanska dohrotljhmst. Nekaj posebnega je dobro. dvorni svetovalec gosp. tiibičku in pred vsenj napravil bogat Amerikanec v Novem Jorku, namreč parni voz, ki so ves dan počasi po mestu vozi in na posebnih krajih postaja. Spredej na vozu je posoda s kavo, ob Prvokrat nam je venija** živi, bila dana prilika J straneh pripete sklenice; vsak, kdor hoče, si sme zajeti IZ posode kave in je piti; zadej pa je koš s kruhom, da si ga tudi vsak lahko vzame. Na nemškim in angleškim napisom tako se glasečim: ,,Kava neizmerno dosta slovanskih dijakov vseh plemen. Večer je imel prav domač značaj in imeli smo se res prav tukaj na Dunaji, odkar ,,Sleda smo imeli kot sode-lovalko slovensko gor^podično; mlada hčerka znanega našega rojaka g. prof S-a očarala nas je s svojo spretnostjo pri sviranji na giasoviru. Upamo, da to ni bilo prvo in zadnjikrat. Gosp. prof. Glaser igral nam je na krasno, gosp. St. vozu ]e prapor z citrah kitico iz slovenskih pesmi res in kruh za vsacega brezplačno (zastonj).** Kavo kuha sproti isti ogenj, ki dela par in goni voz. Ta Amerikanec mora silno bogat biti, drugače ne bo dolgo tako po mestu vozaril. valca. Evropi dozdaj nima še posnemo- * Pravodsodje v Ameriku amerikanskih listih je brati ta-le dogodba: V nekem kanadskem mestu je stal nem obstal, a porotniki so pred porotniki morilec , ki je svoje hudodelstvo popol- ga vendar oprostili. Sodnika je ta krivična sodba grizla, zato reče ob koncu: „Dobro, gospodje porotniki, vi ste spoznali, da zatoženec ni moril. Zdaj ima sodnija naznaniti mu razsodbo, ali ima sodnik pravico , naznanjenje več dni, najdaljši obrok nem J® razglasiti sodbe, toraj Do razglašenja po postavi razsodbe preložiti za 99 let. Jaz danes ne uteg- preložim dan na danes čez razsodbe mora po postavi zato-se ve da**. Zatožencev zagovor- 99 let. ženec ostati v ječi, nik pa je tudi tič, hitro si ve pomagati. ,,Danes čez 99 let bo ravno nedelja (v Ameriki je postavni praznik za vsakega, toraj tudi za sodnije) n Vrlo reče pa sodnik ravno tako naglo se oglasi naglo. če bo ,, TXlVf t.\j\J\J •^V/VAUAE^ X C« V tOiCV^ - }) nedelja tisti dan, potem bote imeli vi pravico oglasiti se, pa hoteli**. se razglašanje sodbe preloži še na 99 let, če bote " resnico tem je bila sodba končana. Za tega prepuščamo odgovornost, se ve da, amerikanskim listom. Uenji Koliko je v Avstriji tvjcev. Pri ljudskem števi- se je pokazalo, da je v Avstriji (brez Ogerske) v primeri z drugimi deželami število tujcev J ki mmajo še domačinske ali državljanske pravice, silno veliko, znaša namreč 350.013 za 21 milijonov in 794.231 prebivalcev naše polovice je 1869. jih je bilo le 204.950); to silno veliko. Največ jih je na Dunaji, kjer je med 726.105 prebivalci 87.989 tujcev. Dalje se kaže, da je namreč med tujci prišlo jih največ iz nemških dežel 99.327 (38.795 samo Prusov); ni čuda, da je toliko pru- saškega duha pri nas. Tudi ogerskih judov je veliko. Iz Laškega jih je 40.152, iz Rusije 11.654. Drugi 80 iz vseh evropskih dežel in celo iz Amerike jih je 1306. Naseljajo se posebno tam , kjer se jim nova pota pr. železnična, odpr6, iz Nemčije pa najraje tam. na je kaj dobička ah lahkega zaslužka upati. je razvidno, da je Avstrija še zmiraj lepa dežela J Ii C* kjer Iž tesra O vseh strani ljudi ca-se vleče, ) ki prišli sžm svoje bogastvo puščat. kajti redki so ki z so Pirnat razveseljeval pa nas je zopet s svojim milim in izurjenim glasom. Ni mi treba obširneje omenjati, kaka je bilo občinstvo od vseh navdušeno in da so morali svfje točke vsi ponavljati in še nekaj dodajati. Častno spolnoval je tudi svojo nalogo oktet Slovenijinih pevcev. Imeli smo pa tudi ta večer zanimivo in za nas čas, ko kličemo: .,Koroška vstan'j^ko primerno berilo. Predsednik stud. jur. J, Babnik dokazoval nam je, da imamo tudi Slovenci svojo zgodovino v vsakem smislu te besede. Posebno važnost pa je polagal na pravno zgodo- gorotanskih Slovencih pokazuje se vmo in ravno pri nam krasno izvedeni sostav slovenskega prava, ki ima svoj vrhunec v ustoljevanji koroških vojvod. Kar je bil starešina ali domačin zadrugi } da smo nje tudi Slo- venci v zsrodovinskem času še imeli, je uže dokazano kar župan župi, to je bil vojvoda, pozneje s tujo be- imenovan, celemu plemenu. Povsod vlada demokratično slovansko načelo in starešina, župan in sedo „knez^^ knez dolgo so le ,,primi inter pares n Ko smo slišali, kako so se spoštovale pravice narodove saj se J® cesar Franc I. leta 1823. kmetu Hercegu ali Edlingerju iz Blažnje vasi, ki je imel pravico vstoljevanja, potrdil vse njegove izvanredne pravice, ko smo slišali, kako se je spoštoval slovenski jezik celo na dvoru nemških cesarjev, moralo se nam je paČ tožiti po teh časih, aka se današnjih spominjamo. Vendar to nas naj bodri, da se trudimo z vsemi močmi, da svojemu jeziku zopet priborimo vse pravice, in prav je govornik h koncu po- vdarjal, da se nam posebno Koroška ne sme odtujit ki ima tako lepe spomine za nas. r T In prav tudi po imenu zabavni del! Kdo ga ne pozna? Saj so ravno po njem Slovenci dunajskim Slovanom najbolj znani. Pevci navduševali so nas s krasnimi, slovenskimi in slovanskimi pesmami, ognjevita^ in krepka napotnica sledila je za napitnico in reči mo- govori naših bratov prav po- ramo, da so bili nekateri menljivi. Posebno primerna pa je bila zdravica gospoda je razvijal če- mladini, v kateri prof. Sumana slovenski sko geslo: v vedi in delu je naše relenje! Da bi se ga mladina res hotela povsod in dosledno poprijeti! Kot novost iz tukajšnjih slovanskih krogov moram po dolgih naporih vendar enkrat VeČina hrvatskih omeniti, da so Hrvatje društvo „Zvonimir^^ dobili zopet svoje dijakov bila je uže dve leti brez društva , odkar njim je bil njih dični starec ,,Velebit'^ razpuščen. Slovenski imajo tedaj zopet priliko seznanjati 8e 3 svojimi ta vez, ki mora po- dijaki najbližnjimi brati, in želimo, da bi «ebno mlade sinove dveh najbližih slovanskih plemen — (Gosp, Fr» Brada^ka), ravnatelj na gimnaziji v vezati, bila rea iskrena in ne obstajala tudi samo v be- Zagrebu, domd iz Kranja, poda se vsled bolehnosti v sedah. Zanimivo je pri ustanovljenji ,,Zvonimira" to, da 80 hrvatski tehniki, ki so imeli dozdaj svoje društvo, ga zdaj takoj razpustili. To bi tudi nekje drugod vredno er ni potrebno ! bilo posnemanja. Le ne moči cepiti, Neradi, ali vendar moramo zabilježiti, da se je to cep stanovitni pokoj. — (PreČastiti gosp. Anton Zupancii)^ doslej kaplan pri sv. Jakobu, postal je bogoslovni profesor duhovnega pastirstva za kanonikom A. Zamejicem, in nastopi tudi na Vodüikovem večeru kazalo s tem > da službo svojo s prihodnjim mesecem a z rugim sol- smo slovenskih dijakov tam primerno premalo videli čeških dijakov nego slovenskih. Lep 5 bilo je, to gotovo ni tega krivo pr ko je mlačnost in se marsikaj druzeg skim polletjem; verstvo ali dogmatiko pa obdrži še kanonik A. Če bašek. {Reklamacijska komisija) za zemljiški davek na Dunaja 14. febr Minul je teden hudega boj v državnem zboru. Neprijetnost vsacega novega davka sama ob sebi razumlj , še bolj pa, ako davek sega v velike kroge in v kroge revnih ljudi, kakor se to ne da tajiti pri davku na petrolej Levičarj državnega zbora bi se bili morali preveč zatajevati, ako bi ne bili po vsi moči nasprotovali temu davku in tudi si iskali zaveznikov zoper ta davek med zborovo desnico. Ho- Kranjskem je tako le sestavljena: Predsednik: Andrej Winkler, c. kr. deželni pred sednik. Poročevalec: Jos. Podrekar, c. k. davk. nadzornik. Udje po iSnančnem ministerstvu imenovani: Janez Verderben, c. k. davk. višji nadzornik. Luka Robič, c. Anton Lenarčič, c. k. Jos. Podrekar, c. k. davk. višji nadzornik v pokoji. višji davkar v pokoji. . k. davk. višji nadzornik. telo se jim je uže to posrečiti 7 pa vendar se je nakana Udje po deželnem zboru izvoljeni: se o pravem času pregledala in namesto nezaupnice iz- Wurzbaeh, grajščak. rastla je vladi in posebno denarnemu ministru sijaj zaupn o kateri se sme pati da bo Dr. Karol baron Dn Jos. vitez Savinšek, grajščak. lada tem Dr. Jos. Poklukar, drž. poslanec. više cenila, ker je bila v resnici težka in kaž navdajala le želja odločno ) kako Oton Detela, deželni poslanec. pri tem gl pripomo oi k temu, da se f vredi državno gospodarstvo c. kr. Namestniki: Predsednikov namestnik: Avg. Dimic Udov namestniki pa: • v • visi finančni sovetnik. zapusti konečno do zdaj navadno pot z denarnih zad v se pomagati z novimi dolg budgetna obra\ Kameri Kli Včeraj pri se Wencel Gol, c. k. gozdni nadzornik, Jože Sevnik, graj- k. sčak, Martin Peruzi, posestnik, Franc Prinz, c. K. goz-in Schaup na- dar, Peter Lasnik, trgovec» Karol Lukman, vodja obrt- padali so vlado ostro in strastno , danes in jutri se bo nijske družbe kranjske, Wencel Stedry in Leop. baron ladaijevalo, v četrtek pa se ima splošna debata skle- Lichtenberg. Potem ima prva seja biti zarad volitev v češkem to ] niti velikem posestvu še le v torek Tribuč v črnomaljskem okraji febr Kon {Slovenski jezik pred sodnijo.) „Kaj dela Pražak?^^ po slovenskih in prav lahko vprašali, ko beremo cem preteklega meseca smo imeli pri nas volitev srenj osestnik Mate Cvit skega starešinstva; volj so kovic iz Tribuč za zup > bili Mate ankovič iz Vrbe in Miko Adlešič iz Pribinc pa za občinska svetovalca Ljubljane. bodo v prvi polovi zoper volilni zapisnik Mestne volitve se bližaj marca meseca » ki na j brž Obrok za pritožbe rotovži'' vsakemu vo- 22. t m pregled razpoložen , preteče z Čas za ogled in pritožbe. Voliti bo letos lilcu v zadnj vem razredu 4, v drugem 3, nike, ^^ _____^ redih. Več bomo o tem uže še spregovorili, kedar bode v tretjem d nove , toraj v pr-odbor- nemških listih toliko pritožeb o tem, da sodnije po Slovenskem slovenska pisma vračajo in se branijo slovenskih zapisnikov (protokolov). Tukajšen list poroča o neki dogodbi pri ljubljanski okrajni sodniji, kateri načelnik je deželne sodnije svetovalec Ledenik, deželni poslanec fakcijozne stranke. Koncipijent nekega tukajšnjega doktorja je tam narekoval zapisnik slo ven skit komaj pa gosp. Ledenik to sliši ? > I toliko jih namreč letos izstopi v vseh treh raz- brž ustavi spisovanje in ukaže pisati zapisnik nemški, češ, da slovenskih zapisnikov on ne trpi. Ugovor ne pomaga nič, slovenski spis, na katerem so bili uže koleki, ^ m % ^ # w « ^ «T^ se mora zavreči m tako .le zg magistrat naznanil dneve volitvene zel6 živahen mend zato, ker se viza vživati njegove dnev podi etvenih plesih se odlikuje posebno ženski nimi robami. KupČijs zadnjo prememba društvenega odbora ni Predpust je letos pod-dru-kras- Ledenik , kakor beremo ubljen čas in denar. Sploh je v „Trib.'^, ukazal ) da se od je kratek; vse m pri pol s odvetnikov ne smejo jemati slovenske vloge. Vrhniški sodnik dr. Päuer (Dežmanov stričnik) je te dni sloven- sko vlogo dr. Mošetu v Ljubljano nazaj poslal z opombo J na starem strelišči soboto obilno obiskovan in lep , dokaz marveč koristila povsod prevladuj bilo, Zemlja Sploh videti, da e bil i mu prav nič škodovala, 1 ačaj da se sodnije s takimi vlogami y jUJolestirajo'^!! Tako se godi za časa ministerstva^ Taaffejevega } ko je narodni pravosodni minister Pražak vsaka opomba odveč. Ceh! K temu bi bila Vreme tak m se lep ego 86 tudi zdihuje uže po mokroti ni znamenj, da bi se prevrgl like (Z >> priprave Sokolovo^^ masker ado) se delajo skrbno Vabila, v Blaznikovi tiskarni kaj lep prijetno , da smo zmiraj brez megl pa tudi Le to delana, so uže razposla in se na imena, da ne imamo vsak bo nobenih neredov Nadzorstvo mask bo zelo strogo dan od jutra do večera svitlo in gorko solnce še brez Kdor ni še prejel vabila, naj se blagovo o lasiti vsega vetra zopet doživela Take zime Ljubljana pač ne bo kmalu pri Sokolovem starosti, gosp. Fr. Ravniharj Priti je Ijedelstva gosp {Kmetijsko predavanje) potovalneg teli maskirano: kdor pa pride v salonski ( po Kramar-ja 12. dne t. m. na Razdr J maskiran, pl obleki ne- pri vstopu še 50 kr. Vstopnina je ude Sokolov" in čitalnične pevce po 50 kr za tem bilo je prav dobro obiskano , zbralo se je skoraj drugih narodnih društev po rjr\___1 - XT _ y • ______v !• 1 J_____ _____ J_ QSCb __^^ ,, old za rodov za ude treh 70 poslušalcev. Natančneje poročali bodemo v prihodnj gold UIUÖICV JJU X > dor pa ni ud nobenega narodnega dru- žtevilki (Imenovanje,) Za duhovnega pastirja v kaznil štva, plača gold Vstopna znamenj 19 20 in 21 februarij od do se bodo dobivala ure popoldne v niči na Gradu je naučni minister imenoval gosp. P iz Dobrepolj čitalnice prvem nadstropji; dobiti pa znamenje more tisti, kdor pokaže vabilo na njegovo imž se glaseče. « tf (Va&i7o.) Debeli'četrtek dne 16. svečana priredi •_____T___" AWolniPini zbornice, do vlade in do grofa Belkredija. Naj na čitalnični pevski zbor sijajno „uodv^^^v/ rani na korist pevski blagajnici. Spored čitalnični dvo- vdusenje pa je za cesarja, kateremu so pridali priimek j> Junaci na Luna sije (i } ? zbor polka > zbor (nov) A . Stoos Nedved 9) tretj ustanovitelj Češkega vseučilišča Iz Bosne Kolikor se zve iz uradnih listov in in solo Meden) (nov), vojnega poveljnistva v Saraj J se punt čedalj 3. Eno „za larmo", gosp „Ljubezen in policija*' Kaj zel Suppe: razširja, puntarjem prihajajo čete iz vseh kraj sovirom , komičen zbor, spremljan z gla- , nakovali, zvonom in bobnom (nov). 5. Cilinder in klobuk'', komičen dvogovor (gg. Mejač 6. Verdi: „Un ballo in maschera'^ tako 10 t. m huje Bila pri Mrežici, in Petrič scena in zbor ? samospev poj Kitajska Kong << v Čveterospev üonga. V. Mazänek: y.i^Q zeno ga ±iDeia , ujuzi». zbor z godbo na mrlotinkah in turškim bobnom (nov) Medč poj6 e ženo ga Kitaj Ti Steg je uže več krvavih bitek Trnovu in Foči, prej pa še na Rogojskem sedlu in Le denici. Povsod so se morali uporniki umakniti, zgubivši nekaj velike, mrtvih malo mrtvih in ranjenih. Zgube naših vojakov niso ekaj h: natančno števila iz Hong se pa ne zve sproti > ker so celo vladna poročila čisto možki kratka in^suha Cr ne a ore Knez je izdal določbe ministrom 7 . Loterij Josip M 10 Ples Na gl s premij gosp kako se obnašati o ustaj Jedro določeb stroga neu- Med posameznimi točkami in pri pl svira gledališka godba Začetek Vstop za ude čitalnice tralnost, dokler se Avstrija drži pogodeb, in meia mora biti popolnem zaprta. Pribeglim rodovinam, katere po OD Ö. uri zvečer. — uin pupuiucm ^t^i^piv«. x xii^v^^hl^j Sokola: osoba 50 kr., manjkanje tare, je knez sklenil priskrbeti potrebne za neude: osoba gold družine treh osob po gold podp Vsaka osoba dobi pri vstopu eno številko za loterij brezplačno. (Prvo šolsko polletje) se je končalo v soboto 11 Pevski odbor t. m drug pa pr tf. UJ. , V4.1 M&V ^M» ^.»■luiv«^ w — dne t. m. Pač kratke počitnice vmes uže zopet danes v sredo 14 v Y • SČUJ pri se r Srbij Tukajšnja Rusom prij stranka zel6 zoper sedanjo vlado zarad velikih zgub Srbske generale'-. Za upornike na jugu francoski „Union ko javno sočutje skazuje in nabirajo podp f Ruska Tukaj šn j dni časniki začenjajo pi L,Narodni c^om".) Pri adnjem shodu udov sati upornikom na jugu prij J Avstrij protno. Ali bil za odborovega predsednika izvoljen dr. M De ni to morebiti prvo znamenje, da se s tega upora znajo ležev je dozdaj povsod ddanih uže okoli 1Ö0. Zrno to je padlo napraviti veče, evropejske homatije, kazala bo nam pri na rodovitna tla, povsod se mev je iz eh krajev najprijaznejs prijelo Klicu od hodnost f čeli na več krajih nabirati prostovolj uže so se tudi za-ni darovi. Ce bo kdaj šlo, bo šlo zdaj. le pogum t Pojasnilo. (Ljubljanskemu ^,WocJienblattu^^) se slaba godi Kar se slovenski listi ne marajo eč njim ravsati je premalo vreden aio vreueu, Si išče giaviiv«. vhu^v^va, vanji za poviüsanje uavt&a na pctiuicj, lu ^i« Oni dan ga je deželni predsednik zavrnil za- praznikih še sploh ni bilo tam, zdelo se mi je potrebno gradiva drugod pa ker nima Ko ie „Slov. Narod'' od dne 11. t. m. prinesel z Dunaja telegram, da mene ni bilo v zbornici pri glasovanji za povikšanje davka na petrolej, in da me po sreče. volj krenilo po krempljih senožeško županstvo , ker je tudi bolezen v moji družini očitne laži o zadevi Vesteneckovi, zdaj pa ga je onemu poročilu dodati vzrok mojega zadržk namreč od tam imel lažnjive novice. V drugem je pa listič tako Slov. Nar.'^ od dne 13 svoje malo vreden, da se nihče več ne briga za-nj; škoda za papir, ki se s tem gradivom pomaže. ? Veö t. m. arodnjakov", v katerem Posl niio v taki obliki 9 ačudecje berem v s podpii^om se kritikuje moje pojas-da mi dostojnost ne pripušča. Novicar iz tujih io domačih dezel. na to kaj odgovarjati ne dan Na Dunaji 14. februarja ne v 1882 prihodnj Dr Poklukar Dunaj Poslaniška zbornica sprej je z ve- čino povikšanje davka na petrolej od gld na 10 gld od meterskega centa; v gosposki zbornici pa je še bolj zmago priborila vlada o vprašanji praškega vse- sijajno učilišča, ker zmag dr. Unger-ji z večino 27 gl je tam zoper nasvet zastopan po tudi Tonkli in dr. Jaq ^^ 1 . ^____^ f ^^ 7 ^ A A « ^^ / ^tt AA ^ ft Telegram „Novicam". Dunaj l5. februarja. Med včerajšnjimi govorniki budgetne debate je bit Ta nam m vladi it a I da Slovenski Narod'" proslavlja Krivosj m govoi postavo Gosposka zbornica je po hudem boji sprej da Čehi dobe svoje lastno vseučilišče. Na Skobelevov, Danes je bila sprejeta postava o praškem vseucilišH v tretjem branju Minister Prazak je levičarj protniki Cehov so hudo ugovarjali, a posebno dobro se ostro zavrnil. Zdaj govori Cartoriski. Za govornika sta je potegnil za vseučil grof Belkred in tudi minister Conrad. Tako je bil predlog sprejet z veliko večino. gla tudi dr. Pokliik in Klun Ustavoverski listi kar škriplj in pravij lil VA«. r J hirati in bo tudi gotovo propadlo z zobmi 1] tega 1 ^ ^ da bo v Pragi zdaj jelo nemško vseučilišče VlCl Listnica vredništva. Gosp. A., nadučitelj v Kostanje- Okužene krške rake smo sprejeli. Lepa hvala. Rezultat Koroška. -boko v ljudstv iztisov, pa jih uik „Mir'' je prav glo sege J ljudsl druge številke se je tiskalo 1600 preiskave naznanili bodemo prihodnj še premalo Izšla IZiblov/v , yen J J ov-> 1. v/-tx• -------— številka. Vredovan je prav dobro. Nemškutarj zdaj tretj in rene- gati se zave Ljudstvo ga kaj rado Ijo tega hudo jeze z besedo in pismom Žitna cena v Ljubljani 11. februarja 1882. 26 kr. Ceska Veselje nad tem, da Praga dobi posebno Hektoliter: pšenice domače 9 gold. — tursice 6 gold. 20 kr 3 kr češko vseučilišče po vsi deželi klj J skoro rži 6 gold po vseh mestih s češkim prebivalstvom so vihrale zastave in zahvalni telegrami so šli do večine gosposke 10 gold 20 kr. prosa 5 gold. 4 kr 41 kr. banaške soršice 7 gold kr ječmena 4 gold 39 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 3 gold Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Maj er Tisk in založba Blaziiikovi nasledniki v Liublj