ČRNO«BELEM GLASILO ZDRUŽENEGA PODJETJA LJUDSKA PRAVICA Leto X Ljubljana, 10. junija 1974 Štev. 6 KAKO DALEČ SMO Z REGISTRACIJO KOLEGIJSKI POSLIVODNI ORGAN NAMESTO DIREKTORJA? -Vsi člani bodo voljeni za dobo štirih let, predsednik pa bo le prvi med enakimi Pri sprejemanju temeljnih samoupravnih aktov podjetja, s katerimi delavec kot neposredni proizvajalec postaja v smislu nove ustave gospodar svoje usode", se postavlja vprašanje, kako daleč smo v Združenem podjetju Ljudska pravica z registracijo in koliko smo se približali uresničitvi novega sistema samoupravljanja. Vpis v gospodarski register delovne organizacije in obeh TOZD - Dnevnika in Ljudske pravice je namreč potrditev sprememb, ki se morajo izvršiti v notranji zakonodaji organizacij združenega dela. Doslej smo vložili predlog za priglasitev predznambe vpisa obeh TOZD v decembru 1973 in priglasitev konstituiranja Združenega podjetja Ljudska pravica, sprejeli samoupravni sporazum o združitvi in oba statuta TOZD. Spričo nove ustave in sprememb pa moramo dopolniti samoupravni sporazum in statuta TOZD ter postopek konstituiranja. Tu smo doslej pripravili analizo poslovanja in pripravljamo spremembe temeljnih aktov delovne organizacije. Določili bomo skupne interese obeli TOZD v zvezi s poslovanjem, ki je že sedaj skupno obema TOZD, in določili temelje Za bodočo trdnejšo povezanost. Določili bomo ime — firmo delovne organizacije, ki se po sedanjem zakonu ne sme ponavljati v TOZD in podjetju. Razpravljali bomo o sprejemu novih koordina- cijskih skupin za posamezne oddelke in obrate, kar naj bi zagotovilo boljše poslovanje, dvig storil- Dejansko je v takem podjetju, kot je naše, v katerem so temeljne organizacije praktično povsem samostojne, težko določiti pravo delo za njegovega direktorja. Tega smo se zavedali že ob ustanovitvi TOZD in ob njuni sklenitvi samoupravnega sporazuma o združitvi v združeno podjetje. Toda spodbujeni po delovni vnemi in sposobnostih, ki jih je Slavko Beznik pokazal pri delu kot glavni urednik nosti, rentabilnost in boljšo izkoriščenost proizvodnih kapacitet. Novemu podjetju pa ne bomo dali samo ime, pač pa tudi ustanavljamo skupno delovno organizacijo dveh TOZD, kjer se bo delo posameznika učinkoviteje odražalo, istočasno pa bodo ostale in direktor Ljubljanskega dnevnika, smo pričakovali, da se bo znašel tudi kot direktor združenega podjetja in da bo ob delu v praksi že kako poiskal možnosti za uspešno delo na tem delovnem mestu. Gotovo je to pričakoval tudi Slavko Beznik sam, saj je odločilno sodeloval pri organizaciji naših TOZD in našega podjetja, vključno z določitvijo nalog in pooblastil direktorju združenega podjetja. Naše pričakovanje se žal ni uresničilo. Tovariš Beznik sicer v svoji prošnji delavskemu svetu podjetja omenja tudi subjektivne razloge, vendarle gre prav gotovo predvsem za objektivne razloge, s katerimi se bomo še srečevali, ko bomo še nadalje iskali najboljše oblike za čim uspešnejše delo združenega podjetja. Ob njegovem odhodu je bržčas prav, da napravimo kratek pregled pomembnejših uspehov, ki smo jih dosegli v podjetju v času, ko je bil še pri nas, saj so marsikateri izmed njih doseženi prav na njegovo DIREKTOR SLAVKO REZNIK Konec maja je odšel od nas dosedanji direktor podjetja Slavko Beznik. Med nami je bil dobrih 7 let, in sicer od 1.11.1967 do 16.4.1973 kot glavni urednik in direktor Ljubljanskega dnevnika, potem pa kot direktor združenega podjetja. Sedaj je na lastno željo prevzel delovno mesto pomočnika glavnega urednika Dela za organizacijska in gospodarska vprašanja ter razvoj. Za to se je - kot je navedel med drugim v svoji prošnji delavskemu svetu združenega podjetja, na katerega se je obrnil za razrešitev - odločil predvsem zato, ker je naše podjetje pravno urejeno tako, da praktično ni imel možnosti in pooblastil za ustvaijalno delo in razvojne pobude. pravice in položaj obeh TOZD v celoti neokrnjene. Predlagamo vodstvo podjetja, ki bo zaupano kolegijskemu poslovodnemu organu in ne več direktorju. Člani bodo enakopravno voljeni za dobo 4 let. Predsednik bo le prvi med enakimi. JE ODŠEL pobudo in ustvarjeni z njegovim sodelovanjem. Za obe TOZD je neizpodbitno najpomembnejši prehod tiskarne na popolnoma novo tehniko tiskanja časopisov. Nabavili smo novi rotaciji — eno petčlensko in eno štiričlensko — ter nove IBM stavne stroje. Tako smo lahko prešli s klasičnega visokega tiska na ofsetni (ploski) tisk, klasični stavek v svincu pa smo nadomestili s pisalnim stavkom IBM. Z nabavo novih rotacij smo lahko začeli tiskati časopise tudi v barvah. To je nedvomno odločilno pripomoglo k dvigu naklade naših časopisov, kar je najpomembnejši uspeh Ljubljanskega dnevnika v zadnjih letih. Naklada Dnevnika se je od 1.11.1967 do konca maja 1974 povečala od 22.909 na 52.600 izvodov, naklada ND pa od 156.300 na 204.000 izvodov. Poleg tega je Tiskarna lahko prevzela še tisk 10 novih časopisov — glasil posameznih področij in delovnih kolektivov. Za časopisno in tudi drugo proizvodnjo Tiskarne je nadalje pomembna nabava XENO-TRONA, aparata za polavtomatsko razdvajanje barv, za tiskanje prospektov, slikanic in podobnih tiskovin, pa nabava treh dvobarvnih ofsetnih strojev. V zadnjih letih se je uresničila tudi davna želja tiskarne: povsem je prenovila knjigoveznico, tako da (Nadaljevanje na 2. strani) PROBLEMI DELITVE V LP Z VEČJIM DELOVNIM UČINKOM DOSEGLI VIŠJE OSEBNE DOHODKE V prvih štirih mesecih smo z delovno učinkovitostjo po novem sistemu dosegli pričakovano višino plač Ko smo v začetku leta vpeljali sistem izplačevanja osebnih dohodkov po doseženem delovnem učinku, še ni bilo nikakršnih izkušenj, niti podatkov o vrsti različnih vzrokov, ki lahko vplivajo na višji oziroma nižji osebni dohodek. Že po prvih treh mesecih se je pokazalo, da plačani izostanki, kot so državni prazniki, redni in izredni dopusti, bolezenski izostanki do 30 dni in drugi plačani izostanki močno vplivajo na višino osebnega dohodka v vseh tistih mesecih, ko se ti v večjem ali manjšem obsegu pojavijo. Zato smo sprejeli protiukrep, da se 13,5 odstotka od doseženih osebnih dohodkov, ki so rezultat delovnega učinka, vsak mesec izloči za tako imenovani rezervni sklad, namenjen za pokrivanje nadomestil za DIREKTOR SLAVKO BEZNIK JE ODŠEL (Nadaljevanje s 1. strani) je ta obrat prešel s polindustrijske proizvodnje na industrijsko proizvodnjo. Nabavljena je bila vrsta novih strojev, med njimi trije rezalni stroji, dva vzgibalna stroja, dva šivalna stroja, stroj za avtomatično broširanje, tekoči trak za vezavo knjig in stroj za znašanje in šivanje revij. Modernizacija tiskarne je seveda pomembna tudi za Ljubljanski dnevnik. Pa tudi ta TOZD je v zadnjem času pridobila nekaj pomembnih investicij, in sicer predvsem v ekspeditu. Ta oddelek je dobil dva transportna trakova (IDAB in FERAG), dva vlagalna stroja, izlagalni stroj tovarne FERAG, vezalni stroj in stroj za štetje, adrema pa je letos dobila stroj, s katerim je nadomestila stare, že zdavnaj odslužene adrema stroje. Doseženi rezultati prizadevanja za modernizacijo podjetja v zadnjih letih so prepričljiva osnova za priznanje, ki ga je Slavku Bezniku izrekel delavski svet Združenega podjetja ob njegovi razrešitvi. Hkrati pa želimo tov. Bezniku vso srečo in obilo zadovoljstva na novem delovnem mestu. R. Vahen predsednik DS združenega podjetja vse plačane izostanke. S tem smo dosegli, da bodo ob enakem delovnem učinku, to je proizvodnih storitvah in enaki stopnji izkoriščanja oziroma enaka vrednost točke. Pogoji za uspeh Zdaj, po štirih mesecih, pa se zaradi različne delovne uspešnosti v proizvodnih obratih kaže ne samo različna višina osebnega dohodka v obliki različne vrednosti točke, ampak še vrsta drugih vzrokov, ki vplivajo na višino osebnega dohodka. Z vzroki, ki občutno vplivajo na višino osebnega dohodka, se morajo zato delavci v proizvodnih obratih nenehno spopadati, o njih razpravljati in ukrepati za njihovo odstranitev. Pogoji za dober uspeh vsakega proizvodnega obrata pa so: — pravočasno ukrepanje zoper pomanjkanje dela; — strokovno in natančno normiranje delovnega časa storitev; — točno vodenje evidence o normiranem in izvršenem delu; — preprečevanje nepotrebnega nadurnega dela, zlasti režijskega; — pravilno razdeljevanje storitev med delavce po sposobnosti; — omejevanje režijskega dela in porabe materiala na potrebno mero; — ukrepanje proti površnosti in nekvaliteti opravljenih storitev; — vsakodnevno redno oddajanje točno izpolnjenih poročil o delu in materialu; — dobri medsebojni odnosi med delavci v obratih, skrb za dvig njihove strokovne sposobnosti in delovna solidarnost; — dobra delovna disciplina ter odgovornost za opravljeno delo. Proti uravnilovki Dejstvo, da brez sodelovanja slehernega samoupravljalca delavcem v naših proizvodnih oddelkih ne bo mogoče doseči uspešnejšega delovnega učinka in s tem tudi ne višjih osebnih dohodkov, je pač neizogibno. Z načini, kot so dviganje točkovnega fonda, povečanje nadurnega dela in slabo izkoriščenim delovnim časom pa ne bo brez upoštevanja doseženega delovnega učinka. Zato je nujno potrebno, da se delovni ljudje znotraj svojih obratov bolj seznanjajo s problemi dela in odnosov ter jih skušajo sami reševati na načine, ki so za njih izvedljivi. Splošna režijska delavnost v podjetju pa je s svojimi osebnimi dohodki najožje vezana na uspešnost proizvodnih obratov in ima zato velik interes za dobro organizirano poslovanje in obratovanje kot celote. V prvih štirih mesecih smo z doseženo delovno učinkovitostjo po navedenem sistemu dosegli pričakovano višino osebnih dohodkov. Za leto 1974 planirano vrednost točke din 0,0230 smo v povprečju štirih mesecev celo presegli, in sicer: Ročna stavnica vrednost točke din 0,0231 Indeks 0,0230 100,43 Strojna stavnica vrednost točke din 0,0271 117,83 Časopisni obrat vrednost točke din 0,0255 110,87 Klišarna vrednost točke din 0,0241 104,78 Knjigo tiskarska strojnica vrednost točke din 0,0238 103,48 Fotografija vrednost točke din 0,0239 103,91 Ofset tisk vrednost točke din 0.0255 110,87 Knjigoveznica vrednost točke din 0,0231 100,43 Režijska delavnost vrednost točke din 0,0241 104,78 Povprečje podjetja vrednost točke din 0,0245 106,52 mogoče doseči višjih osebnih dohodkov, ampak le nasprotno. Kakršnokoli primerjanje med obrati samo po višini osebnih dohodkov ne more imeti za cilj ponovne uvedbe „uravnilovke“ Sc za en dvobarvni ofsetni tiskalni stroj znamke „Solna“ 50 x 70 cm smo zvišali število novih, sodobnih strojev Pozitivni rezultati Kljub temu, da so razlike v vrednosti točke v povprečju 17 odstotkov med najnižjo in najvišjo vrednostjo, pa ugotavljamo pozitiven vpliv tega sistema nagrajevanja po doseženem delovnem učinku. Vse več mislijo o tem tudi v proizvodnih obratih, vse več je progresivnosti pri delu oziroma je vzbujena želja, da bi z večjim delovnim učinkom dosegli višje osebne dohodke. To pa je cilje in tudi edina pot k dvigu storilnosti. Ker ta sistem nagrajevanja po delovnem učinku izvajamo šele nekaj mesecev in še ni pokazal vseh svojih lastnosti, pričakujemo, da ga bo treba v njegovih slabih vplivih dopolniti, oziroma popraviti. Samo tako bo mogoče doseči tisto, kar je za nadaljnje razvijanje samoupravljanja neizogibno in je bilo na X. kongresu ZKJ posebno poudarjeno: da mora biti delavec — samoupravljavec nagrajevan vloženemu delu in delovnemu učinku primerno. IZVRŠNI ODBOR MESTNE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA O DNEVNIKU IN NEDELJSKEM POZITIVNA OCENA Izvršni odbor mestne konference SZDL Ljubljana je na zadnji seji sprejel akt o ureditvi ustanoviteljskega razmerja med mestno konferenco SZDL in TOZD Ljubljanski dnevnik ter razpravljal o poročilu o dosedanjem uresničevanju uredniškega programa Dnevnika ter Nedeljskega. Kot je bilo pričakovati, so bila mnenja predvsem o Dnevniku močno različna. Po daljši razpravi se je izoblikovala sklepna ocena, ki je za Dnevnik izrazito pozitivna, saj je po mnenju članov izvršnega odbora opazen premik v kakovosti, vsebini, kot v obliki. Glavni urednik Dnevnika in Nedeljskega Božo Kovač je v uvodni besedi poudaril, da je v letu dni, odkar je Dnevnik dobil novo vodstvo in je mestna konferenca SZDL sprejela uredniški program Dnevnika ter Nedeljskega, časnik odločno odprl svoje strani zunanjim sodelavcem. Tako je bilo, na primer, samo od 1. januarja do konca aprila letos na notranjepolitični in zunanjepolitični strani objavljenih 173 prispevkov zunanjih sodelavcev. Dnevnik je iskal tudi obliko, ki bi omogočala dnevni stik med bral- ci in uredništvom. Zato smo se odločili za dežurno službo pri „zelenem telefonu", kjer lahko bralci povprašajo za probleme, ki zadevajo njih same ali pa so bolj splošni. Odločitev je bila očitno zadetek v polno, saj je bilo od januarja do konca aprila letos objavljenih 479 odgovorov. Uredništvo se je aktivno vključilo tudi v poglavitna družbenopolitična dogajanja in so sodelavci spremljali ne samo pripravljanje ter uresničitev nove ustave, temveč tudi volitve in uveljavljanje ustavnih dopolnil v organizacijah združenega dela. ZA ŠEST MESECEV Med pomembnimi nalogami v prihodnje je tudi vključitev časnikarjev Dnevnika in Nedeljskega kot političnih delavcev v politično življenje Ljubljane. To vsekakor ne bo preprosto, ker so časnikarji hudo obremenjeni z vsakdanjim delom, razen tega je uredništvo TOZD Ljubljanski dnevnik zelo majhno. Danes dela v njem, vštevši dopisnike, 40 časnikarjev in urednikov, kar pomeni, da so le trije več kot pred letom dni. Časnikarsko delo tudi ni najbolj privlačno, saj ne pozna ne prostega dne ne delovnega časa, pač pa čedalje večjo odgovornost za napisano besedo in čedalje več družbenega in strokovnega znanja, ki mu je treba vsak dan kaj dodajati. Nemikaven je poklic tudi zaradi osebnih dohodkov, saj je bil povprečni osebni dohodek v uredništvu pred letom dni 3400 dinarjev, aprila letos pa le 3600 dinarjev, pri čemer so v povprečje vštete tudi premije. Očitno je torej, da stvarni osebni dohodek časnikarjev pada. V. Š. NEKATERI I ZOST AJAJO S SEJ DS Delavski svet Ljubljanskega dnevnika je imel do konca maja letos 5 sej. Na vseh teh sejah pa je bil komaj sklepčen, ker se jih vedno udeležujejo eni in isti člani, medtem ko drugi skoraj redno manjkajo. Zato se lahko vprašamo, če je prav, da gospodarsko in ekonomsko problematiko rešuje in sprejema vedno le samo 9 ah 10 članov. Sicer pa nam statistični podatki o udeležbi najbolje povedo, kako sc posamezni člani udeležujejo sej. Vseh petih sej so se udeležili le Tončka Cankar, Alenka Poteč in Majda Tičar, štirih sej Danica Firm, Ema Fister, Rudi Kogovšek, Drago Pečenik in Ante Smoljo, treh sej Alenka Brezovnik, Malka Lozar, Marjan Raztresen, Janez Šuster, dveh sej Jože Pogačnik, ene seje sta se udeležila Janko Šeme in Ivanka Wahl, nobene pa Rafko Trušnovec, ki v opravičilo navaja, da prepozno dobi vabila. POROČILO O POSLOVANJU LD BOŽO KOKAH- K.D.DIREKTIOJA ZOflOŽINEBA PODJETJA DODEO APRILSKI FINANČNI Ob razrešitvi Slavka Beznika je delavski svet združenega podjetja soglasno izvolil na predlog sekretariatov osnovnih organizacij ZK obeh TOZD za dobo 6 mesecev za v.d. direktozja združenega podjetja Boža Kovača, glavnega urednika in direktorja Ljubljanskega dnevnika. Tov. Kovač je po izvolitvi poudaril, da ne smemo preveč pričakovati od njega kot v.d. direktorja združenega podjetja, ker še naprej ostaja na delovnem mestu glavnega urednika in direktorja Ljubljanskega dnevnika, kar bo še naprej ujegovo poglavitno delo. Vendar si Bo prizadeval, da se po svojih jriočeh pokaže vrednega zaupanja, ki mu je bilo izkazano z izvolitvijo v.d. direktorja podjetja. V času, ko bo opravljal tudi to delo, bo skušal uresničiti predvsem naslednje tri naloge: J. Organizacijsko in tehnološko Bolje povezati obe TOZD tam, kjer se njuni dejavnosti stikata oziroma opolnjujeta. Pri tem pa nadalje razvijati TOZD in ohraniti njuno samostojnost. 2. Enakopravno se povezati s sorodnimi TOZD in OZD, da bi smotrno planirali in investirali v časopisno in tiskarsko dejavnost (integracijski procesi na samoupravnih osnovah skladno z ustavami načeli). 3. Urediti vse potrebno za dokončno registracijo celotnega podjetja in TOZD. R. V. REZULTAT Poslovanje v aprilu je bilo zelo ugodno, saj smo ustvarili 37 milijonov starih din ostanka dohodka OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V APRILU 1974 Povprečni mesečni osebni dohodek 2.752,40. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 2886,50, v strojni stavnici 3263,50, časopisni enoti 4020,40, klišarni 2534,10, knjigo tiskarski strojnici 2010,05, fotografiji 2875,70, litografiji 2673,10, bakrotisku 3886,05, knjigoveznici 1729,35, mehanični delavnici 2860,45 in v režijski grupi 3078,45. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1345, najvišji pa 7168,55. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU MAJU 1974 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 3439,96 din. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 3912,68 v BEP 3970,27, IBM 2966,79, v upravi ZP 4401,65, v splošnem oddelku in računovodstvu 2902,15, prodajnem oddelku 3043,95, v na-ročninskem oddelku 2675,93, ekspeditu 3346,53, adremi 2784,36, v podružnicah 2672,88, šoferji pa so dobili povprečno 2783,20. Najnižji izplačani OD je bil 1470,00 din Najvišji izplačani OD je bil 6294,30 din kljub temu, da nismo obračunali regresa za rotopapir, ki nam je obljubljen. S tem smo planirani finančni rezultat presegli za 119 odstotkov. Ta dober finančni rezultat smo dosegli zato, ker smo planirano realizacijo povečali za 6 odstotkov, medtem ko so se stroški dvignili le za 1 odstotek. Vse vrste dohodkov smo presegli razen pri ostalih dohodkih, pa tudi regresa še nismo prejeli. Dohodke od naklade smo presegli za 3 odstotke. Pri nakladi opažamo, da število naročnikov zelo narašča, medtem ko naklada v kolportaži stagnira. Naloga prodajnega oddelka bo v bodoče predvsem v tem, da oživi prodajo tudi v kolportaži. Plan oglasov je bil presežen za 14 odstotkov in to predvsem zaradi oglasov v Dnevniku, kjer je bil promet v aprilu več kot 50 odstotkov večji od prometa v prvih treh mesecih. V Nedeljskem dnevniku pa je bil promet približno isti, kot v prvem tromesečju. Proti planu je bila realizacija v IBM večja za 21 odstotkov, pri grafični dejavnosti za 265, ostali dohodki so bili pa za 5 odstotkov pod planom. V primerjavi z lanskim aprilom je bila realizacija letos višja za 28 odstotkov. VZDRŽEVANJE POSLOVNIH PROSTOROV Doslej je lahko šel skozi našo avlo mimo vratarja vsakdo ali pa vsaj skoraj vsakdo. Bo poslej drugače? PLESKANJE JE STALO 3 MILIJONE S-Dl N Letos smo morali postopoma urediti četrto in peto nadstropje. Poleg tekočega vzdrževanja smo prepleskali vse prostore, ki so bili že zelo zanemarjeni. Po montaži novih dvigal bo potrebno še pleskanje vseh hodnikov, stopnišča in omar. Popleskanih je bilo 1881 kvadratnih metrov s sinkolitom, 27 kvadratnih metrov vrat in nekaj lakiranje lesa. Vse to stane 33.143.40 din. Odslej bomo morali vsakih nekaj let obe nadstropji redno vzdrževati. Naloga vseh članov kolektiva pa je, da pazijo na svoj delovni prostor, ker bomo edino tako lahko prihranili precej denarja, delovni prostori pa bodo prijetnejši. Ne bi bilo napak, če bi prenehali z lepljenjem različnih tekstov in fotografij na stene ali omare. V lepših delovnih prostorih je prav gotovo tudi naše počutje prijetnejše. VSEM ČLANOM OBEH TOZD UKREPI ZA POVEČANJE VARNOSTI Odslej bodo morali vratarji opravljati svojo službo veliko bolj natančno in ne bodo več pustili v podjetje vsakogar, ki se mu bo to zljubilo Zagotoviti moramo večjo varnost družbenega premoženja in pregled nad prihajanjem in odhajanjem iz poslovne stavbe Kopitarjeva 2, in industrijske stavbe. Zato smo s 1.6.1974 vpeljali poostrene varnostne ukrepe in apeliramo na vse člane delovne organizacije, da pri tem sodelujejo. LETOŠNJE INVESTICIJE LD Projektna naloga za adaptacijo in preureditev prostorov v ekspe-ditu je izdelana in bomo v kratkem začeli z izvedbo. Hkrati pa se je zaradi deviznega režima zavlekla dobava vezalnega stroja, ki je bila že odobrena. Do podaljšanja dobavnega roka je pri šlo tudi zaradi rezervnih delov, ki jih potrebujemo za stroj, ki ga že imamo montiranega. Letos nameravamo investirati tudi v notranjo opremo (pisalne mize, stoli in podobno), to pa zato, ker v posameznih oddelkih doslej še nismo zamenjali zastarelega pohištva in dotrajanih stolov. V računovodstvu bomo morah nabaviti nov računski in pisalni stroj, ker se je število zaposlenih povečalo in delo ne bo potekalo tekoče, če delavki ne bomo zagotovili ustreznih delovnih pogojev. Tudi v drugih oddelkih bo nekaj potreb po pisalnih strojih, še posebej v redakciji in pri sprejemanju sestankov po telefonu, ker uslužbenke dosedanji glasni stroji motijo pri sprejemu. V petem nadstropju bomo morali plastično oblogo tal zamenjati, ker je dotrajana. V obeh nadstropjih ter v pritličju in medetaži bomo morali slej ko prej obnoviti nosilce za zavese in zavese, ki so že delno uničene ter potrebne zamenjave. Vsi vemo, da je doslej lahko prihajal v poslovno stavbo prav vsakdo in da nismo imeli pregleda, kdo kam gre in po kakšnih opravkih. Vratarji niso opravljali svoje službe tako, da bi preverjali in najavljali prihode posameznikov. Dogajale so se tudi kraje in prodajanje različnih izdelkov po vseh nadstropjih. Odslej bodo vratarji vsakogar ustavili v avli ter pred prihodom stranke v posamezno nadstropje najavljali po telefonu. Privatni obiski in razgovori med službenim časom bodo izključno v avli stavbe. Osebam, ki honorarno sodelujejo z redakcijo Dnevnika in prihajajo v poslovno stavbo v dopoldanskem in večernem času, pa bo splošni oddelek na predlog redakcije in urednikov izdal posebne dovolilnice, s katerimi bo mogoč vstop v stavbo. Glede režima v prvem nadstropju in prehoda v industrijsko stavbo, menzo in v ambulanto ter vhoda na Poljanskem nasipu pa veljajo ukrepi, ki jih je vsem članom posredovala TOZD Tiskarna. Ker sta poslovna (rumena) stavba in industrijska stavba povezani z večimi prehodi, je nadzor mogoče poostriti le tako, da večina prometa (osebnega in tovornega) preusmerimo na enoten vhod v industrijsko stavbo na Poljanskem nasipu. S tem v zvezi so bile po 1. 6. 1974 uvedene naslednje spremembe: Vrata v I. nadstr. rumene hiše, ki služijo za prehod v industrijsko stavbo (tudi v ambulanto in menzo) bodo v dopoldanskem in popoldanskem času zaprta. Dopoldne bo mogoč prehod s posebnimi ključi, ki jih bodo imeli le tisti delavci, ki morajo biti zaradi zahtev svojega dela v stalnem stiku z oddelki oziroma s tehnično službo. Imetniki ključev bodo dolžni vrata zapirati, ker jim bo v nasprotnem primeru ključ odvzet. V popoldanskem času pa prehod ne bo mogoč, ker bodo zaprta že nova mrežasta vrata. Vsakdo, ki bo hotel popoldne v industrijsko stavbo, bo moral mimo vratarja na Poljanskem nasipu. Dvoriščna vrata na Kapiteljski ulici (pri garažah, kjer je sedaj vratar) bodo stalno zaklenjena, prav tako mala vrata, ki so služila za prehod šoferjem. Ves promet, razen v posebno izjemnih primerih, bo preusmerjen skozi vhod na Poljanskem nasipu. Vhoda na Poljanskem nasipu se bodo morali posluževati tudi šoferji LD, ki imajo na dvorišču tiskarne svojo sobo. Nadzor oseb in tovornega prometa pri vhodu na Poljanskem nasipu bo zelo poostren. Za to bosta skrbela dopoldanskem času dva vratarja, od katerih bo eden opravljal dosedanje čuvajsko delo, drugi pa bo skrbel za evidenco prihodov in odhodov ter tovornega prometa. Okna rotacije v Kopitarjevi ulici bomo zaščitili z mrežami. Okna šoferske sobe, vratarnice in gasilske sobe na Kopiteljski ulici (zadnje dvorišče) bomo zaščitili z mrežo na zunanji strani. Na vrata in zid pri kurilnici, ki služijo za dovoz premoga, bomo priva-rili priostrene kljuke. Vrata pri kurilnici in vhodna vrata na dvorišče tiskarne z zadnje strani (pri garažah — Kopiteljska ul.) bodo zaprta in dodatno zaklenjena z verigami. Dosedanji način evidentiranja v LD (s karticami) bo veljal le za delavce v redni izmeni (dopoldanski ali popoldanski), delavci, ki bodo delali nadure, pa bodo morali biti poleg registriranja s kartico, obvezno vpisani na posebnem obrazcu za nadurno delo, ki ga bo dolžan obratovodja dati vratarju. Obisk v ambulanti in zobni ambulanti bo dovoljen le tistim osebam, ki se bodo pri vratarju izkazale z osebno izkaznico in jo pri njem tudi pustile za čas obiska. Da ne bi kdorkoli z izgovorom, da gre v zobno ambulanto, poskušal priti v industrijsko stavbo, bodo v popoldanskem času zaklenjena tudi nihalna vrata na hodniku pri ambulantah in garderobah, tako da se bodo morali delavci, ko bodo šli z dela, poslužiti prehoda prek dvorišča. Prosimo vse člane delovnih skupnosti, da s potrebno strpnostjo in razumevanjem sprejmejo nove ukrepe in jih dosledno izvajajo. Ker so ukrepi samozaščite v širšem družbenem interesu, kršitev teh ukrepov ne bo mogoče obravnavati le kot običajne kršitve obveznosti, ampak bodo sledile ostrejše sankcije. NAŠI STROKOVNJAKI NA MEDNARODNI GRAFIČNI PRIREDITVI NOVOSTI Z RAZSTAVE V PARIZU Mednarodno grafično razstavo v Parizu si je ogledalo večje število strokovnjakov iz našega podjetja. Člane kolektiva bo vsekakor zanimalo, kaj je novega na področju grafične industrije. Zato si oglejmo nekaj zanimivosti po posameznih strokah. Stavek: Na področju klasičnega stavka (ročni stavek, linotype in monotype) že nekaj let ni bilo opaziti kakšnih revolucionarnih novosti. Vsi modeli stavnih strojev so nam že znani, opazili smo le nekaj drobnih izboljšav. Ročni stavci so si ogledali predvsem razne odtisovalne stroje, ki so naše ozko grlo, žage za svinec in stroj za krivljenje svinčenih linij. Zato pa je toliko večji napredek in razvoj doživel fotostavek. Vseh paviljonov, kjer je bil razstavljen ta stavek, si sploh nismo utegnili ogle- dati. Največji dosežek na tem področju je vsekakor sistem digi-set, nemške tovarne Bell. Zmogljivost tega sistema in tudi njegova cena sta taki, da za nas verjetno ne prideta v poštev. Natančno smo si ogledali foto stavni stroj V1P firme Linotype in sistem firme Bobst. Oba sistema sta podobna po zmogljivostih, vendar je na koncu prevladalo mnenje, da je VIP za naše podjetje primernejši. Knjigo tisk: Tudi tu smo opazili stagniranje kot pri klasičnem stavku. Prvič smo videli razstav- ljene japonske stroje znamke Fuji. Natančno pa smo si ogledali postopek nylonprint, ki bi nam mogoče nudil nove možnosti za poživitev knjigotiska. Knjigoveznica: Ogledali smo si zelo praktičen in ne predrag stroj španske proizvodnje za plastifici-ranje. Z nakupom takega stroja, ki bi se po grobih računih izplačal že po enem letu, bi se končno otresli odvisnosti od kooperantov na tem področju. Dogovorili smo se tudi s predstavniki firme Kolbus, da nam pošlje monterja, ki bo odpravil manjše pomanjkljivosti na elektroniki stroja. Reprofotografija in ofset: Zanimive so kamere Klimsch, ki so PRIŠLI Ladislav MEŽEK, slovnični korektor, Ljudmila STRUBELJ, kgv. delavka. UPOKOJENI Tiskarno Ljudske pravice je v preteklem mesecu zapustil tudi tovariš Edo Brajnik, strojni stavec. Rodil seje 18.3.1899 v stari Gorici (Italija). V uk je stopil 17. februarja 1913 v Goriško tiskarno „A. Gabršček11 v stari Gorici. Vajeniško dobo je moral prekiniti zaradi vstopa Italije v vojno 24.5.1915, pozneje pa je nadaljeval uk v Gradcu (Avstrija) v tiskarni „LEYKAM“, ter je bil 28. februarja 1917 proglašen za pomočnika. Že 10. marca istega leta je bil vpoklican k vojakom, bil na italijanski fronti do konca prve svetovne vojne in še nekaj časa v ujetništvu. 1. septembra 1919 je nastopil prvo službo v tedanji „Narodni tiskarni" (sedaj „DELO“) v Ljubljani kot stavec. 3. aprila 1923 je bil poslan na delo v tiskarno „MERKUR“ (sedaj Tomšičeva" tiskarna). 1. julija 1949 pa je bil službeno premeščen v tiskarno Ljudske pravice. Tovariš Brajnik je upokojen 1966. leta in je vse do konca aprila 1974 še vedno delal kot strojni stavec — honorarno. Tovarišu Brajniku želimo v življenju še mnogo zdravih in zadovoljnih let. 17. maja 1947 je bil invalidsko upokojen KAREL STARC. Rojen je bil v Ljubljani 12.4.1925. Grafično šolo je obiskoval v Ljubljani in opravil izpit za tiskarja. Kot tiskar je bil zaposlen v tiskarni vse do upokojitve. Olga ŠERE je bila 11. aprila letos invalidsko upokojena. Rojena je 12.4.1927 v Krškem. V tiskarno Ljudske pravice je prišla 3.5.1954 Z x KADROVSKE NOVICE V_________________J tiskarna diplomanti Na tehniški grafični šoli v Ljubljani (ŠCTP) je 31. maja 1974 diplomiral Leon WINTERLEITNER iz litografije. Čestitamo. ODŠLI Bojan ŽABJEK, tiskar, po sporazumu, Franc GRIL, strežnik, po sporazumu, Marija BELIČ, izla-galka, po sporazumu, Niko JENKO, tiskar — samovoljno, Vital ŽITNIK, tiskar — samovoljno. Edvard brajnik STARC KAREL ŠERE OLGA opremljene z elektronskimi merilnimi napravami in povezane z raz-vijalnim strojem. Ogledali smo si elektronske merilne aparate firme Gretag — corsar 50 in SOS 40 ter sistem protokol za skladanje barvnih izvlečkov. S predstavniki podjetja Du Pont smo se pogovarjali o novem materialu in cenah, ki so jih znižali do 40 odstotkov. Demonstrirali so nam njihov najnovejši sistem za poskusne odtise direktno iz pozitivov,.Ta sistem se lahko uporablja že v fotografiji za korekturo posameznih barvnih izvlečkov in končno za skupni odtis vseh štirih barv. To je croma-lin sistem. Bil bi za naše razmere zelo zanimiv in niti ne preveč drag. in najprej delala kot vlagalka, nato pa kot evidentičarka v bakrotisku in delavnicah tiskarne do upokojitve. Obema želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu maju sta odšla iz Ljubljanskega dnevnika generalni direktor Združenega podjetja Slavko Beznik in tajnica združenega podjetja Mojca Zbontar, na novo pa se je zaposlila Erna Lampret kot knjigovodja OD. Našim bralcem, članom delovnega kolektiva Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj — so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo SINDIKALNI IZLET V VEČNO MESTO DVA DNEVA V HMD STA PREHITRO MINILA Razpoloženje je bilo odlično, vreme pa lepo Po dolgih pripravah in raznih zapletih so se člani kolektiva Ljudske pravice v začetku maja nazadnje le odpravili na vsakoletni sindikalni izlet. Za letošnji cilj smo si izbrali najbolj obiskano in opevano mesto na zemeljski obli - Rim. Temu primemo je bilo zanimanje za izlet. Tako je šele tik pred odhodom uspelo organizatoijem zmanjšati število udeležencev na 98. To je bilo ravno dovolj za dva avtobusa. Precej vroče krvi je povzročil tudi različen odhod obeh avtobusov. Paziti moramo, da se take neprijetnosti pri novih izletih ne bodo ponovile. Razpoloženje v avtobusih je bilo odlično, posebno, ker smo za sopotnika dobili letos redkega gosta — lepo vreme. Kljub temu, da je pot do Rima dolga in naporna in da ceste severne Italije že precej dobro poznamo, je čas hitro minil. Po več krajših postankih smo pozno zvečer prispeli na cilj. Po namestitvi v nekoliko skromnejših hotelih so najbolj vztrajni kljub utrujenosti obredli bližnje ulice in kaj kmalu ugotovili, da Rim živahnega nočnega življenja (kot smo ga spoznali na Dunaju in v Muenchnu) ne pozna. Zato pa smo v naslednjih dveh dnevih, ko so bili na sporedu ogledi mesta, videli toliko več zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Teh je v Rimu toliko, da dva dneva nikakor ne zadoščata niti za skromen ogled. No, kljub temu smo si ogledali najvažnejše znamenitosti te turistične Meke: Vatikan s cerkvijo sv. Petra in muzejem, Kolo-sej, Forum Romanum, Kapitol, cerkev sv. Pavla, olimpijski stadion, vodnjak Tre vi, katakombe v bližini Rima, Pantheon in še nekaj cerkva in spomenikov. Težko je med temi mojstrovinami naših prednikov izbrati najlepše in najzanimivejše. Verjetno pa so najgloblji vtis na vse naredili cerkev sv. Petra, Sikstinska kapela, katakombe ter Michelangelova kipa Mojzes in Pieta. Enako kot ljubitelji nočnega življenja so bili nekoliko razočarani tudi tisti, ki jim je bil glavni cilj nakupovanje v Rimu. Prvič, ker zaradi zgoščenega programa za individualne sprehode ni bilo dovolj časa, in drugič, ker v rimskih trgovinah (vsaj v četrti, kjer smo stanovali) ni bilo najti nič posebnega. Hitro je prevladalo mnenje, Z zanimanjem smo si ogledali vodnjak Trevi in po tradiciji metali čez glavo v vodo dinarje, ki so bili tačas v Italiji zelo cenjeni da so trgovine v severni Italiji (v Trstu, Vidmu in Benetkah) veliko bolje založene in vabljivejše kot v Rimu. Ta ugotovitev pa je bila Kljub dolgi in utrujajoči poti je bilo razpoloženje v avtobusih prijetno in je vožnja hitro minila izletu samo v prid, saj je bilo tako nakupovanje odrinjeno na stranski l*r'Dva dneva pod vročim rimskim soncem sta prehitro minila. Ko smo zgodaj zjutraj zadnjega dne zapuščali mesto, so mnogi že kovali načrte o novem, vsekakor daljšem obisku v Rimu. Vračali smo se po isti poti. Spotoma smo se ustavili v stari etruščanski trdnjavi Orvietu, kjer smo občudovali zelo lepo katedralo in pokušali odlično črno vino. Naslednji daljši postanek je bil v Firencah. Na hitro smo si ogledali nekaj naj večjih znamenitosti mesta, predvsem katedralo Santa Maria del Fiore. Žal, ni bilo časa niti za ogled galerij Uffizi in Pitti, v katerih so shranjena največja sli karska dela. Kot mesto so naredile Firence na vse celo lepši vtis od Rima. Čas nas je priganjal in zapustiti smo morali prelepo mesto. Po krajših postankih v restavracijah ob avtomobilski cesti, v katerih smo pustili še zadnje lire, in po kratkih formalnostih na meji smo se pozno ponoči srečno vrnili v Ljubljano. Ostali nam bodo lepi spomini. Mogoče se bodo izpolnile tihe želje tistim, ki so metali kovance v vodnjak Trevi, in mogoče se bodo v Rim še kdaj vrnili vsi, ki so pili vodo iz tega vodnjaka. Obojih je veliko. LETOS 10 ZLOTIH DNEVNIKOV V Ljubljanskem dnevniku naj bi po predlogu njegovega kolegija izplačevali nagrade za 10, 20 in 30 let dela v podjetju, pri čemer naj bi v 30-letno dobo šteli tudi dela pri Ljudski pravici od osvoboditve, to je od 9. 5. 1945 naprej! Letos naj bi dobili te nagrade vsi delavci Ljubljanskega dnevnika, ki so že najmanj 10 oziroma 20 let pri podjetju in jih še niso prejeli po starem pravilniku. Sedaj naj bi jim jih izplačali po sklepu DS, potem pa avtomatsko zadnjega dne v mesecu, ko bi izpolnili 10, 20 oziroma 30 let delovne dobe v podjetju. ZLATI DNEVNIK naj bi po predlogu kolegija podeljevali vsem, ki v koledarskem letu dopolnijo 15-letno dobo pri Ljubljanskem dnevniku oziroma v skupnih službah našega podjetja. Nekaterim pripada to odličje po navedenih kriterijih še iz prejšnjih let, nekateri pa izpolnjujejo pogoje z letošnjim letom. Tako naj bi ZLATI DNEVNIK letos prejelo 10 članov delovne skupnosti Ljubljanskega dnevnika, in sicer naslednji: Tončka Cankar, Tinka Golob, Metka Lazar, Lokar-Blatnik Alenka, Fani Pezdir, Marjan Remic, Mira Snoj, Marko Spazzapan, Janez Šuster in Majda Tičar. R.V. diploma Prostovoljna gasilska desetina tiskarne Ljudske pravice IS E S . ■ 1 : h-] ifi i h i : I 1 i j jg jjjp IKŽvV \llv Hkw£m? JICrV:: g fP (I lip Moštvo „mladih“ V SLUŽBI LJUDSTVA -NA POMOČ S tem lepim gasilskim pozdravom se je pričelo tekmovanje prostovoljnih industrijskih društev ob 20-letnici gasilskega društva Avtoobnova. Tega tekmovanja se je udeležila tudi prostovoljna industrijska desetina Tiskarne Ljudska pravica in zasedla tretje mesto, za kar je dobila pokal in spominsko plaketo. Največ zahvale za lep uspeh gre našemu gasilskemu referentu Francu Hočevarju, ki je kljub slabemu zdravstvenemu stanju usposobil svojo desetino za to tekmovanje. Seveda je treba pohvaliti tudi moštvo, saj so vsi hodili vestno na vaje in to izven delovnega časa in brez kakršnegakoli nadomestila (ki ga tudi ne zahtevamo). Kar pa nas gasilce kljub lepemu uspehu še zmeraj tare, je nerazumevanje vodilnih in vodstvenih tovarišev v podjetju. Razumemo, da mora biti naše delo zaradi dela samega v dveh izmenah ali celo treh, toda še zmeraj mislimo, da je ljudsko premoženje, pridobljeno z leti odrekanja, več vredno, kot nekaj zamujenih ur. Brez vaje in nenehnega izpopolnjevanja ne more biti učinkovite zaščite in usposobljenosti. Gasilci smo in bomo še žrtvovali marsikatero prosto uro, apeliramo pa na vse, da nas podpro pri našem humanem delu, ne pa da doživljamo posmeh. Vsi, ki z nasmehom in omalovažujoče gledate na naše vaje, se zavedajte, da smo prav mi tisti, ki bomo ne glede na lastno varnost reševali v primeru potrebe vaša življenja in našo skupno družbeno i mo vino. Če nikoli ne gori, še ni rečeno, da ni treba gasilcev, saj je to znak odlične preventive. Znano pa je, da je bolje preprečevati kot reše- vatl" Gasilci prostovoljne gasilske čete tiskarne Ljudske pravice Moštvo „starih“ PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA STARI'MLADI 2:3 (0=21 Ljubljana, 16. maja 1974 - Strelci: 0:1 (15) Vovk, 0:2 (25) Lukač, 1:2 (45) Novak (enajstmetrovka), 1:3 (50) Lukač, 2:3 (55) Potočnik; igrišče Panonija v Šiški, vreme sončno, igrišče prašno in trdo, gledalcev 25, sodnik (v suknjiču in s kravato) Stergel (TLP) STARI: Bručan, Podobnik, Čebular, Potočnik, Novak, Jordan, Gantar, Hočevar, Judež, Pogačnik, Negrievski. MLADI: Muhvič, Masle, Hudarin, Vovk, Ogrizek, Peklaj, Makuc, Mladenič, Lukač, Zalar. Tekma se je pričela s 15-minutno zamudo, ker niso bili pripravljeni vsi igralci, pa tudi sodnika ni bilo. Igralci so odigrali zanimivo in še kar dobro tekmo. Stari so, čeprav jim je nagajala sapa, pokazali, da še niso za v pozabo, saj mladi razen na trenutke niso pokazali posebnega znanja. Za prvi gol v korist mladih je poskrbel vratar starih, ker še ni bil dovolj ogret. Drugi gol so mladi dosegli iz ofsajda, vendar počasni sodnik ni piskal in je tekmo nadaljeval. Malo pred koncem srečanja je sodnik pokazal na belo točko (ki na igrišču ni označena), zaradi igre z roko. Kmalu nato so stari dosegli še en zadetek, in to s strelom na prazna vrata, ter zmanjšali rezultat na 2:3. Večkrat je prišlo do prepira med igralci, tako med starimi kot mladimi, vendar je „energjčni“ sodnik nadaljeval tekmo. Pripomnimo naj tudi to, da je bil sodnik brez kondicije in je sebi v prid večkrat vprašal stare, če bodo zdržali in ali naj tekmo konča. Bilo je tudi nekaj grobih prekrškov. Tekma se je končala v regularnem času, čeprav se je sodniku ustavila ura in je za točen čas spraševal gledalce. Podaljšek tekme je bil pri Majolki. Kdaj bo povratno srečanje, bo objavljeno z lepaki. DELOVNA AKCIJA KOZJANSKO 197 4 V rotaciji so ustanovili alpinistični odsek LP. Vaje v plezanju imajo kar po transporterju Ferrag. Nagrada za najuspešnejše plezalce pa je: skozi okence ekspedita prost izhod med delovnim časom. Zveza mladine Slovenije — Mestna konferenca Ljubljana, je tudi junija organizirala delovno akcijo Kozjansko 74. Namen akcije je, da mladinci, predvsem mladi iz delovnih organizacij, pomagajo s prostovoljnim delom pri graditvi vodovoda in ceste, ki bo Kozjance vodila v lepšo prihodnost. Tudi iz delovne organizacije LP se akcije udeležujeta dva mladinca. Aktiv mladih delavcev LP upa, da bo tudi pri nadaljnjem delu deležen razumevanja vodstva organizacije, kot gaje tokrat. T.R. Med samoupravnimi predlogi pripravljajo v LP še enega. Menzo naj bi med pol deveto in četrt na enajsto zaprli. Menza je namreč precej bolj obiskana med delovnim časom kot pa med odmorom. V 5. številki „Čmo na be!em“ smo objavili karikaturo, kako se v fotooddelku LP igrajo z žogo med delovnim časom. Fotografi so prelepili tisti del karikature, kjer je na vratih pisalo FOTOGRAFIJA. Očitno so fantje sklenili, da se bodo šli še novo igrico — slepe miši z urednikom. črno°belem v Ljudski pravici V 4. številki „Čmo na belem" smo objavili v tej rubriki bodico, da je oddelek za postavljanje naslovov postal klubska soba za družabne igre časopisne, linotype in monotype enote. Dobili smo sporočilo, da je treba klubsko sobo pravilno poimenovati „Klubska soba za družabne igre meteijev in montažeijev." • V stavbi LP so novopopleskane stene že počečkane. Se vidi, da se je papir ne le podražil, temveč ga tudi primanjkuje . . . CRNOHBELEM Izdaja delavski svet združenega podjetj^ Ljudska pravica - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Marija Mežek, Srečko Mrak, Darko Puhar, Kazimir Rapoša, Leopold Šega, Majda Tičar in Rafko Trušnovec -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta - Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani V tiskarni dobijo polkvalificirani bone za hrano v znesku 2 din, kvalificirani pa za 4 din dnevno. Menda zdaj imenitno cvete prekupčevanje s temi boni za cigarete in podobno. Problem bi takoj opravili, če bi ti boni veljali tudi v Pegleznu . . . e V knjigotisku LP imajo relativno nizko točko za nagrajevanje, če jo primerjamo z drugimi oddelki. Mogoče bi pa uvedli točke posebej za strojnike in posebej za vlagalke — pa bi eni izmed teh skupin vrednost točke takoj poskočila navzgor . . . DIREKTOR!"