I ••• aa koritu f>Uv-•k«ga I|u4«tva. Dolov-•I 00 oprovlèonl do V00gt kar producirlo Thlo po por I« d« votad lo lh0 Inioroolo of tho working oUoo. Work-•ro aro «n ti t lod to dl what t Kov producá. XXES TTfjrt^JS^ttSLrttSZ m*i 40« f It. th.. cfcioift, m. "Delavci vseh dežela, združite se!' PAZITE* no étovilko voklop0|u. ki oo nahaja poUg vi« éafla naalova, piilopl|o* naga apoda! ali na ovitku. Ako (498) t« étovilko . . todo) vam • prlhodn|o étovilko noéogo Ilota potoco naročnina, Prooi-mof ponovilo |0 tak oí. ŠTEV. (NO.) 497. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL.» DNE 20. MARCÀ, (MARCH) 1917. LETO (VOL.) XII. Zmagoslavna ruska revolucija. Vest od dogodku, ki jc uioral elekrizirati ve« misleči avet, je raameael v četrtek brzojav; Na Ruskem je »bruhnila revolucija m je zmagala! Kakor strela iz jasnega neba je prišlo to poročilo, kakor več motna veeti o največjih dogodkih. Kevolta v Petrogradu, nemara tudi v Moskvi — to ne bi ibilo preveč preaeiietljivo. Nemiri zaradi pomanjkanja Ji rane, zaradi draginje — no, to so dogodki, o katerih prihajajo poročila tudi iz drugih krajev. In če ne ve navadni čitatelj o ttusih nič drugega, ve vsaj to, da imajo mnogo puntar-skega parlamenta iu da dajejo policiji več o-pravka, (kakor ljudje v drugih deželah. Ne bi se bilo torej nič čuditi, če bi bili uprizorili zopet nekoliko tkravalov. Ampak navadno napravi v takih slučajih na Ruskem policija ml; in če »o rahuke preveč srdite, ji pomagajo kaataki, divji, barbarski kazaki, navajeni, da posekajo in pobijejo in pomendrajo, karkoli pride njim pred oči mi njihovim konjem pod kobila. O kakšnem takem boju ne bi človeK niti mnogo govoril. Toda telegrami se glase čisto drugače in pravijo naravnost: "Na Ruskem je zmagala revolucija!" To je pa že taka ireč, da se ne more zameriti človeku, če mak) olrstrmi, kedatr jo sliši. Za vraga revolucija mora biti vendar nekoliko več, kakor izgred. In če se poroča, da je zmagala, tedaj se je moral izvršiti nekak preobrat, resničen preobrat. Kakšen t Je li padlo mnistrotvot Je li «'ar na-znainil kakšno knoetiOucionalno obljubo f Je li «klical razpusčcuo dumo? Kdo bi se upal pričakovati več uspelui? V av-tokrationi Rusiji, v kateri vlada dvoiska klika z železJH) roko in je policija vsemogočna! Ne! Sicer še ni vse jasno; nova organizacija vlade še ui definitivuo sklenjena reč. Ampak toliko je gotovo, da ne gre le za koncesije starega režima, ampak da je bilo to, kar se je izvršilo, rev Mii&ift revolucija, in da je to, kar je dosegla, resničen uspeh. Galicinovo ministrstvo je odstopilo. Rekcionarni ministri so aretirani. Car Nikolaj je odstopil. Sestavljena je parlametarna država. Armada priznava novi režim. To so glayni momenti novega položaja, lu ti pomenijo, da j^z črne Ji oči afoolutiama stopila skozi vrata revolucije nova, demokratična Rusija na dan. o - Za vse, kar se zgodi, morajo biti vzroki in pogoji; tudi za rusko revolucijo je presenetljivost le navklezna. Njena zmaga je osupljiva; da pride revolucija, je bilo pa le vprašanje časa. Kdor je zasledoval ri^ke dog^.'ke, ni mogel niti najinanje dvomiti, da se pripravlja ta revolucija in da neizo-gifbno izbruhale prejalislej. Znamenj se ni manjkalo in zelo zgovorna so bila. Večna reakcija. Odkar je bil car prisiljen izdati oktobrski 11 na ni fes t leta 1905., ki je navidezno izpremcnil Rusijo v ustavno državo, je dvot neprenehoma gledal, kako bi ukradel narodu vse, kar mu je v sili priznal. Otobrska konstitucija je valjala splošno volilno pravico; v kratkem jo je car zo|>et odpravil. 1 ii zopet ni trajalo dolgo, da je še tstanek o-niejil.' Duma je bila uvedena kod parlament, ali kmalu se je pokazalo, da jo priznava carizem le za posvetovalen zbor, ne |»a za aafconodajno telo. Kljub dumi je Rusijo ostala absolutiatična. Car je bil slcjknprej "samodržavij gmudar," kii se mu ni bilo treba na dumo prav nič ozirati. Ne le, da je saiu nastavljal ministre, ani|>ak tudi odgovorni so bili le njemu in nikomur drugemu ne. Duuia ni i-mela uiti najmanjše »moči, da bi odstranila vlado, a katero ni zadovoljna, kaj še da bi jo bila mogla soditi. Carju Pa Je črtala neomejena pravica, da «vdgodi ali razpusti dumo po svoji volji, da zavrže vsak njen sklep in tla izdaja zakone brez obzira na njeno mnenje. Duma je bila ves čas koKikor tolik*» napredna, četudi ne radikalna; vlada je pomtajala reakcio-n&mejša od dne do dne. Car — marioneta. Kti je izbruhnila vojna, se je reakciji zazdelo, da je na. konju. Povsod so vojne razmere vsaj do gotove meje nasprotne demokratični svo4»odi. Knotnost a'k* ci je je v takem slučaju neizogiben |stgoj uspeha. Saj je celo v revoluciji treba povečane, četudi prostovoljne descipline iti večal ima n j tliktatoričnega vodstva, tla se ne rodbltiie vse gwbanje ka'kor megla. V vojni, ko ui vodstvo in poveljništvo sad ljudskega zaupanja, v vojni nedemokratične dežele, v kateri se ntirod ne bojuje za svoje interese, se vsiljujejo diktatorske institucije saine od sebe. • Ali če je v dežele h, ki imajo količkaj poštene demokracije, vladam jasno, tla morajo taki izjemni ukrepi pasti, kadar mine vojna, ali pa če morda urti ne nameravajo z njimi res nič druzega kakor da ust reže jointeresom vojne ki da jih prostovoljno opnsite, čim se vrne mir, je carkem jmzidra vil vojni položaj kot ugioduo pri lakti, da zatre po» 1 ¥ lagoma vse, kar je moral dotlej priznati ljudstvu, in da utrdi čisti absolutizem za vso bodočnost. Reakcija je imela tem več poguma, ker je bil car Nikolaj alabotnež, ki se je vdajal njinim zahtevam tudi tedaj, kadar bi bii vsak bistrovklnej-ši um spoznal, da postajajo njemu samemu nevarne. Kakor je bil slaboten na duhu, je mogla reakcija vplivati nanj z najsurovejšimi sredstvi, in taki proati sleparji kakor meniti Rasputin so laJvko odločevali o usodi vse dežele. Hmešno hi bilo misliti, da je mogel en sam mož posejati vso Rusijo s taikim trpljenjem, kakor ga je morala prenašati. Sile, ki so resnično vladale, so ositajale za zagrinjaloui, car pa je bil njih marioneta; aimpaik kakor je skakala in se pačila ta marioneta, je morala skakati m se pačita vsa Rusija, ker je bila ta marioneta — absoluten car, neomejen v eksekutivi. Ruska duma— to se ji mora priznati — je tudi med vojno vat rajala na stališču opozicije p wt i vladi in je neprenehoma vodila trdovraten 6oj za svoje pravice. Dasi je imela kzmed vseli parlamentov najinanje priznanih konstitueionehiih pravic, se je vendar najbolj vedla kot parlament in zahtevala, da jo smatrajo vladajoči faktorji za edi-jvo zastapnieo naroda. Čimbolj je dvor naglašal absoiutno carsko oblast, tembolj je duuia zahtevala od vlade odgovornosti. Boj med dumo ni reakcijo je postajal od tbie do dne trdovratuejši iti o*rejši. Carizem je izku-šal razna sredstva. Nastopal je osorno in ljubeznivo. Naatavljal je za ministre brezobzirne policijske despote, in neprepečene liberalce. Kazal je zdaj bič, zdaj sladkor. A vendar ui uspel. Zadnji poizki* paktiranja z dumo je. bilo i-menovanje Trepova za ministrskega predsednika. Zdelo se je, kakor da je na dvoru zapihal nekoliko svobodnejši veter; Uisla le zdelo se je. Dnevi Trepova so bili kmalu sešteti in na njegovo mesto je prišel pravi nazadnjak knez Golici». On je predvsem naglasil, da je edino carju talgovoren in da je povsem od tega in od vlade odvisno, če se hfl^e kaj ozirati na dumo ali ne. Potem je odgodil dumo in vladal .popolnoma «na svojo pest, hi sicer tako ženialno, da je jsistajal notranji položaj od dne do dne ueznosnejši, nnMltMaitej^ttafllrfHte g? strani niti najmanjši t ' kaj storita za tisti etlj, ki ga je bH sani ornačil »i najvažnejšega, namreč za zmago. Kakor se je množil notranji nered, ni dvorna, tla so se množili tudi notranji nemiri, o katerih so prihajale vesti pač le po ovinkih v tujino. Tudi tukaj ni dvoma, da je nastalo veliko nasprotje med dumo in vlado. Po dvakrat ui od godi-tvi je bila naposled sicer sklicana; vesti.o njenem delovanju ni prišlo v javnost nič, kar je najls>ljse znamenje, da ni bilo vladi pogodu. Naenkrat je prišla vest, da je duma s carskim ukazom razpu-ščena. Doma rebelira. Ko je duma dobila ukaz, da se razšle, je izvršila revolucionarno dejanje: Odpovedala je pokorščino carjevemu povelju in sklenil, da zboruje »kljub ukaTsu dalje. Carski ukaz je n©dvomljivo znamenje, da je vlada spoznala prevladavanje revolucionarnega duha v dumi. Neapoaabnoat vlade, s ikatero se je spajala nepoštenost mnogih jaiMiih organov, je po\T.ročila v Petrogradu tako pomanjkanje hrane, da je bilo pričakovati nemire. Vlada je hotela imeti proste roke, da bi jih po stari navadi lahko zadušila v krvi. Pri tem namenu ji je bila duma na poti. To je dtitoaz, da ni bila ta duma krotka in da je bilo vladi to znano. Vendar je pa podcenjeval« njeno sposobnost. Da se spunta zoper carsko piovelje, tega ni pričakovala. To so napake, ki jih nazadnja-štvo pogost oni a napravi; dalekovidnost je navadno tisto, česar reakciji manjrka. Duma je rebelirala. In čim je storila prvi korak, je morala takoj izvajati pouledice iz svojega revoluoionarnega ravnanja in revolucionarno nadaljevati. To je storila, lzvolrla je takoj pttd na-čelstvom predsednika Rt>dzianka eksekutiven odbor in ga pooblastila s proviizorumo vlado. S ten » je bila Galicinova vlada odstavljena. Demonstrativni i nemir« zaradi pomanjkanja hrane so res izbruhnili. Tonla kmalu so dobili političen značaj; na ulicah so zaplapolale nieče zastave, parlamentarni revoluciji se je pridružila volueija ulice. In v štirih dneh je bila zmaga na njeni strani. Revolucionarni režim. Izvrševalni odbor, .ki ga je duma ustanovila, jc bil sestavljen iz sledečih članov: Mihael V. Rodzianko, V. N. NjcAtraaov, A. I. Konovalov, L. 1. Dtuitrukov, A. F. Korenskij. N. S. Oekeidze, V. V. ftulgin. S. I. Aidlovakij, l^vel N. Mil ju k o v, M. A. Ma.ra:kavlov, V. N. Lvov, V. A. RjevHki^; N. Cekeidze je dobro znan član socialno demokratične stranke, A. F. Kerenskij pii član delavske skupine, ki tudi zastopa st>ci*i ti stičen pro-gram. # Izvrševalni t>dbor je ialal sledeči mauifeat: "Z ozirtMii pa težave glede na ohranitev no-trajnega miru, ki jih je zakrivila politika prejšnje vlade, ae viidi iz\TŠeva In i odl>or dume prisiljenega vsoti skrb za javni red v avoje roke. V popolni za vesti odgovornosti, ki izvira iz toga sklepa, je odbor prepričan, tja mu bosta prebivalatvo iu anua-tla pomagala pri rešitvi težke naloge, da uredi novo vlado, ki naj pni/aia želje ljudstva iu uživa njegovo zaupanje.*' Vlada je bila naslednje sestavljena: Ministrski predsednik in mmistr za notranje zauleve knez Jurij K. Lvov; minister za zunuje zadeve profesor Pavel N. Mil ju kov; * učni ministr profesor mt*tkov»kega vseučilišča Mauojlov; , * • provisorični vojni in mornariški minister A. J. liučkov, bivši pisxlsedni'k dume; poljetleUki minister M. Sangarov; finančni tn ki ínter M. Tenjščenko; jualični minister A. F. Kerenskij; transportni minister N. V. N jok raso v ; državni kontrolor M. (iodnev. Vsi ministri so sedanji ali pa bivši člani dume. Ljudstvo in armada. < Zmaga revolucije, tako hitra iu raameroma radikMna zmaga je bila le mogoča, ker jc vlado zapustila najodličnejša sila — eaisko vojaštvo. Ravnanje dume je bilo hrabro in le nastop francoskega parlamenta oziroma zastopnikov ''tretjega stanu" proti Ljudevitu XVi., ko st> se uprli njegovemu povelju za nrzhod, se more z njim primerjati. Ali revolta dume ne bi mogla zmagati, če ne bi zmagala obenem tudi revolucija zunaj. Ta pa je zmagala tako popolnoma, da ui ostalo vladi prav nobeno oporišče in Je podlegla na vsej črti. Zgodilo se je namreč to, n« kar je bil dvor z viudo vred najmanje pripravijeti: Vojoétvo, ki je bilo poklie:int), tla zatluši evolucijo, je samo prešlo na stran vvtašev iu tnlločilo njih zmago. Revolucionarni duh se je tako globoko za jedel v armado, da izgleda, kakor bi bila vsa na strani revolucije. Kjervje carizem iskal pom*>či od vojaštva, je bil rcizt»čwran iu zapuščen. Iz Finske so hoteli poslati nekoliko polkov v Petrograd, a celi regimenti ao odrekli pokorščino. Častnike, ki se niso hoteli pridružiti revoluciji, so njihovi voj«J{rozc, da bi mogle imeti usodepoln vpliv na končni izid vojne. Poklic Rusije, čast naše junnške armade, blagor ljudstva in vsa bodočnost naše drage domovine zahteva, i se vodi vojna za vsako ceno do nuagovitega konca. Okrutni sovražnik dela zadnje poizkuse in daleč ni trenotek, ko bo naša junaška armada t skupno z vojskami naših slavnih zaveznikov kaznovala sovražnika. ; V teh odločilnih dnevih v življenju Rusije verujemo, tla mora imeti naš narod trdno eilin- , stvo in organizacijo vse svoje moči za dosego hitre zmage. Iz tega vzroka smo soglasno z državno dumo spoznali za potrebno, da se odrečemo ruskemu tronu in tla odložimo svojo vrhovno moč. Ker si ne želimo ločitve od svojega ljubljenega sina, prepuščamo dedščino svojemu bratu, velikemu knezu Mihajlu Alcksandroviču, blagoslavljajoči njegov prihod na ruski prestol. Vlado oddajamo bratu v popolnem sporazumu z zastopniki v zakonodajnih zborih, in storili smo ta korak v imertu svoje ljubljene dežele. »Vse zveste sinove donrovipe kličemo, naj iz-vrše «vojo sveto domovinsko dolžnost v tej bridki narodni izkušnji in naj pomaga jo našim bratom in zastopnikom naroda, da privedejo Rusijo na pot blagostanja in slave, f Bog pomagaj Rusiji!*' Lep dokument!' Kar do srca bi šel človeku! Kj, care, care, ne bi ti ga bilo treba podpisa-vati, če ne bi bil sam s svojimi klikaiui vedno oviral tega, kar sedaj na tem papirju želiš Rusiji. Ampak bodi ti odpuščena ta zadnja hinav-ščiiia, kajti tvoja moč je minila. Sladko jc bilo pisati "Mi, po božji milosti •car vseh Rusov"; bridko je iiboralo hiti, pomočiti pero, da se zapiše to zadnjič in nikdar yeč. Čemu polemizirati z manifestom T Bog je poslal notranje homatije — hm, rebeli na ulici in rebeli v dušni si najbrže niso domišljali, da so božji poslaniki . Tri leta se sovražnik trudi, da bi zasužnjil Rusijo; kako dolgo jo je gospod Nikolaj Romanov res zasužnjeval T Sporazumno z zastopniki naroda se'je npegovo veličanstvo odpovedalo prestolu lepo, tla je bilo njegovo ve-ličanstvo vendar enkrat sporazumno z zastopniki naroda. 1 Naj bo! Narod je velikothišnejsi od tiranov. Narod je dovolil despotu, da je vsaj z lepo gesto stopil s prestola. NOVA DOBA Kar je sedaj v Rusiji, je provizorično. Nikolaj je odstopil v prid svojemu bratu Mi-hajl u. 1'ikantno je, tla je to tisti brat, katerega je ujegovio veličanstvo nekdaj izgnalo iz Rusije in črtalo iz armade, ker se je gospod brat izvolil zaljubiti v plebejsko ženo in se celo poročiti z njo. Toda nova monarhija še nikakor ni gotova reč. Ne vemo mnogo o duševnih kvalitetah Miha j lovih i nekoliko pameti jc pa vendar pokazal. Izjavil je namreč, tla sprejme earstvo le tedaj, če se izreče za to narod, ki naj sam odloči, kakšna naj bo nova oblika vlade. •Najbrže se ne boiuo motili, če pravimo, tla je tudi Mihajlo podal svojo izjavo 4iv sporazumu z dumo", tako kakor je Nikolaj odstopil v "sporazumu" z njo. Ljudstvo bo torej glasovalo*za kcnstitucio-naluo monarhijo ali za republiko. Ruska republika! Skoraj nemogoča beseda se zdi to človeku. In vendar'— kdo ve, kaj je sedaj mogoče! Skoraj nezaslišano soglasje, s katerim je bil sprejet ušteli revolucije sam na sebi, naveličana, tn srorij iti verjeti, da nt sio ijiki- stvu le za izpreraerubo osebe, ko si prav po ceni lahko izpremeni ve» sistem.' Bilo bi tudi ekonomično, čc bi se ljudstvo iz-rckHo kar za republiko. Prihranilo bi si namreč ptrznejše delo. Kajti če ne odpravi monarhije setlaj, jo bo moralo vendar pozneje enkrat odpraviti. Torej bi bih» že bolje, da stori to kar sedaj, ko ima najle|iso priliko za to. Seveda nočemo s tem ničesar prerokovati. Na to odločitev bo vplivalo mnogo faktorjev, ki jih iz daljave ni mogoče dovolj natančno poznati. Gotovo pa je na vsak način, da jo je absolutizma konec. Mihajlo ni vsaj za sedaj nič druzega, kakor dekoracija., in če se ljudstvo izreče za konstitucionalno monarhijo, tudi ne bo nič druzega, kakor dekoracija. Zakaj za uvedbo temeljnih reform, na katerih bo država zanaprej osnovana, ga nihče nič ne vpraša. Te reforme izvaja duma setlaj na svojo pest, in če dobi Mihajlo kdaj krono na glavo, bo moral sprejeti razmere, kakršne bodo. POLITIČNE REFORME. Provrzorična vlada je izdala sledeči tudlii- fest: Občani! Izvrševalni odbor dume je s pomočjo iti podporo posadke glavnega mesta in njega prebivalcev uspešno premagal pogubne sile starega režima na tak način, da lahko pristopimo na stalnejšo organizacijo izvrševalne moči s takimi ljudmi, katerih prejšnje politično delovanje jim zagotavlja zaupanje dežele. Novi kabinet osniva svojo |>olitiko n« teh načelih: Prvič: Takojšna splošna amnestija za vse politične in verske delikte, vštevsi dejanja teroristov in kmetov. Drugič: Svoboda govora in tiska; koalicijska, društvena in stavkarska svoboda, z razširjenjem na. vojaško uradnike v tistih mejah, ki jih zahtevajo vojaški interesi. .Tretjič: Odstranitev vseh družabnih, verskih in narodnih omejitev. Četrtič :j Jiezamudno sklicanje ustavodajnega zbora, izvoljenega na podlagi splošne, direktne in tajne volilne pravice, ki določi bodočo obliko vlade, in takojšne priprave za njegovo zborovanje. Petič: Nadomestitev policije z narodno milico z isvoljenimi, in vladi odgovornimi načelniki. fcestič: Občinske volitve na podlagi splošne volilne pravice. * Sedmič: Vojaštvo, ki se je udeležilo revolucionarnega gibanja, ne bo rasoroženo, temveč oetane v Petrogradu. Osmič: Medtem ko se mora varovati stroga vojaška disciplina sa vojaštvo v aktivni službi, se morajo odpraviti za vojake vse omejitve v uživanju družabnih pravic, ki so priznane drugim državljanom. (Konec na 2. strani). °LETAREC ruska revolucija Devetid: Provizorična vlada želi dodati, da m nikakor ne miali s dejstvom, da je vojna, okoristiti v ta namen, da bi sadržavala omenjena reforme. 1 Ta oklic je jaseu ki ueutajivo revolucionaren. Napovedane reforme prmenijo do temelja obnovljeno Rusijo, demokratko Rusijo, v kateri pojde tudi socialni razvoj z orjaškimi koraki k viftjim ciljem. Rusija poedala mogočen faktor v svetovnem boju za novo itruibo in za resnično svobodo Človeštva. Delež delavstva. Revolucija je delo treh glavnih faktorjev; Dume, tlela vsi va in vojaštva. Pet rogradsko delavstvo, ki se že davno ne da več voditi od nobenega Uapona, je Igralo v tej drami svojo velike, častno vlogo. Pričelo je s štrajkom iti z demonstracijo. Prvi nastop je imel le naj u en protestirati proti iostradavanju ljudstva in izsiliti boljšo opro v izučijo. Toda ostri čut tega proletariata za politične prikazni mu je takoj odprl spoznanje, da je prišla odločilna ura. In Čim je dobilo vest, da je duma reibelirala, je iz navadne demoratracije nezadovoljnosti napravilo politično revolucijo, V tovarniških delili mesta so se odigrali najkru-tejši boji. Odtod je proletariat, ko je dobil zvezo rebeličnira vojaštvom, razširil svojo ofeirzivo v osrčje mesta; dela vat vo in vojaštvo je ta>ko močno zasedlo ves okraj okoli dunnc, da je ta primerno nemotena lahko dovršila svoje oklepe. In svoj delež je doprineslo delavstvo tudi v dumi sami. Zastopniki proletariat a m vojaštva no bili poklicani tja, in v soglasju z njimi je duma imenovala provizoričuo oksekutivo mi izdelala politični program. In svoje žrtve je delavstvo doprineslo revoluciji. Poročila še uiao natančna. Med .'10(1 in 500 se giblje po njih* število lurtvib. Padlo je mnogo policistov; žrtve na strani vstašev so večinoma delavci in dijaki. 8 proletar-Hko krvjo je utrjena nova Rusija. Iti proletariat vsega sveta je Lahko pouuien na te junake, ki so se tako slavno bojevali sa svoje in vsega zavednega delavstva ideale! Nove. Rusija. Ko se je konstituirala provizoričnu vlada, »c je zbralo v veliki veži dume na tisoče delavcev, meačauov in vojakov, da jo pozdravijo. ■Novi justični minister, poslanec Kerenskij, hc je v imenu vlade zahvalil množici v govoru, v katerem je dejah 44 Naši sodrugi iz'druge in tretje dume. ki ko bili nezakonito izgnani v sibirske tundre, bodo nemudoma izpuščeni. Po mojih pooblastilih ae vsi predsedniki ministrstev i» ostali ministri staregi režima odgovorni pred zakonom za vs$» zločine, storjene nad ljudstvom." 44Ne daj jim milqpti!" so se ozvuli glasovi iz množice. \ , v V Kereuskij je nadaljeval: ' 44Sodrugi! Prerojena Rusija se noče »»tekali k sramotnim metodam, katerih se je posluževal stari režim. Nihče ne bo o t moj en brez procesa. Vsi, ki so aretirani, dobe pravičen proces na javni razpravi. Sodrugi, ol>čani, vojaki! Vsak korak, ki ga stori nova vlada, l>o objavljen. Vojaki, pozivam vas na sodelovanje. Rodila se je svobodna Ru- —• nija, iu nikolnur se več ue posreči, da bi iztrgal ljudstvu svobodo iz rok. Ne poaliišajte hujskajo eih agentov starega režima. Slušajtc svoje častui- k?! Živela jvobodna Rusija!" Rente rje v dopisnik javlja, da je bil govor Kerenskegs sprejet z navdušenim odobravanjem. Kdo ne bi verjel t Tajne policije ni ve«. ; Zloglasni "tretji oddelek" pripada zgodovini. Ni ga več. » • Tekom boji*v sd revolucionarji osvojili poslopje, v katerem je imela tajna policija svoje urade. Zoper nobeno institucijo ui imelo ljudstvo tako globokega sovraštva, kakor zoper to. Ko je bilo poslopje v njegovih rokah, je množica vdrla v pisarne, preiskala vse do zadnjega kotička, raz-bila blagajn, polomila pohištvo, spise iz arhivov pa pometala na ulico in jih zažgala. Ive sezname vladnih špiclov je ua Željo provizoričue vlade shranila in jih ji izročila. Revolucionarji so osvojili zloglasno trdnjavo Petropavlovsk in druge ječe, ter izpustili politične zločince. V nekaterih čakajo zdaj bivši ministri in drugi liudodelci starega režima ua svoj proces. Tudi Mihajlov odstopa Veliki knez Mihajlov je poda! izjavo, v kateri pravi, da je po zrelem premišljevali ju prišel do sklepa, da je v interesu dežele in njenih nalog, če se odreče prešteta. Skoraj bi dobili rcapakt pred tetn šest urni m earjetn, »ki zna tako trezno premišljevati, da pri-' haja do tako pametnih sklepov. Vola ost ruske republike torej raatc. mmmm • • • Kratka bi bila ta ¿utlovita revolucija, a kdor bo pisal nje zgodovino, najde vendar toliko veli. kili in malih, a vseskozi značilnih podrobnosti v njej, ds mu ne zmaujka snovi. Po Petro grad u so drdrnlf avtomobili — pre-uiioni govorniški odri, ustvarjajoči potrebno zvezo med posameznimi deli revolucije, časopisov ni bilo; provizorična vlada je dala tiskati na tisoče letakov, objavijajočih vsak dogodek, iu avtomo-hlliso skrbeli, da j* bilo ljudstvo takoj o vsem obveščeno. Delsvci so imelt malo orožja; vojaki ko jim dajali, kar so mogli, od svojega. Nezanes- ) |jivi oficirji so bili raaorošcsii in aretirani; na njih mesto so prišli drugi, kakor je naneael slučaj, brez obzira na stopnjo in vrsto orožja. Kavalerij-ski general je komandiral oddelek strojnih pušk, ki je pomagal očistiti Nevskij Prospekt od poli-cije. Slike Nikolaja iti njegove žene so odstranjene iz vseh uradov. Hladnokrvno so jih posneli uradniki in sluge % Kten; zdi se, da ni nikogar l>o-lelo srce pri tem opravilu. 8 carskih poslopij ko . odpravili Nikolajeve znake. 8 ponosne zimske palače so sneli carsko staiidarto in ne vrhu tega krasnega, simboličnega poslopja vihra rdeča zastava ! - Nova Rusija ! Nova Rusija ! Kos starega sveta se je z Nikolajevim reži- ] moin sesul v prah. V svitu ruske revolucije pa kc kaže, četudi se v daljavi, nov svet, svoboden svet! Prerojena Rusija je začetek svetovnega preporoda. Slava junakom ruske revolucije! Enrico Ferri: Socializem in moderna znanost. Socializem gleda na katoliški Kocializem brez antipatije in brez strahu . Slednji olajšuje socialistično propagando, zlasti na deželi, kjer so verske tradicije še žive, toda zmagovalne palme ad maiorem dei gloriam pač ne odnese, ne le zaradi gotovega uasprotja med verstvom in vedo, ki ga tudi katoliška cerkev ne more odpraviti, temveč zaradi vse večje privlačne sile posvetnega socializma. Če je kmečko prebivalstvo postalo enkrat krščansko-Hocialno, ga radikalni socializem brez težave pridobi pod svdj prapor: izpreobrne se celo samo od sebe. 1) S. Sei*gi, 4'L'Origine dei fenomeni Psichi-ci". (Milan 1885), p.'334. 2) Pr. Durekheim, 44 De la division du travail sociai" (Par» 1893). — Kar se tiče vpliva religije na nravnost, sem neosnovanost te miali dokazal v svojih kriminalno-psiholoških delih, zlasti v svoji knjigi o umoru ("I/Omicido nell" Antro-pologia Criminale" (Tirrin 1885), II., pogl. IV.). V podobnem razmerju stoji socializem napram republikanizmu. Kakor je ateizem privat-na zadeva poedinca, tako je republika zaaebna zadeva meščanskih strank. Ko dozori socializem, bo tudi ateizem že napredoval in republika vladna forma marsikatere današnje monarhije. Kakor si ateizma niso izmislili socialisti, prav tako tudi republike ne bodo ustanovili. Današnji ateizem se je rodil iz vpliva razvojnega nauka na današnjo buržvazijo; prav tako oživotvori republiko stranka kfpitalističnega meščanstva, če 44 mo-* narhija ne bo več čuvala državnih interesov,* pod katerimi je umeti interee vladajočih razredov. Naravni zgodovinski razvoj vodi od absolutne preko ustavne monarhije do republike, ki se loči od konstitucionalne monarhije skoro edino po volitvi državnega poglavarja. Meščanstvo samo izpelje ta prehod od monarhije do republike, že v upanju, da s tem zadrži prodiranje socializma. Cesto nahajamo v Italiji kakor na Španskem, na Angleškem kakor v Franciji republikance in tako imenovane radikalce, ki so mnogo bolj meščanski in konservativni, kakor konservativne stranke in njih inteligentni pristaši; v italijanskem parlamentu je Imbriani v verskih in social-nih vprašanjih konservativnejši od Rudinija; ves svet napada, dostikrat opravičeno, četudi ne na pravi način in brez koristi, duhovnika ni še nobenega napadel in je edini poslanec, ki je glasoval proti temu ,da se vzame v pretres zakonski načrt o zvišanju davka na dedščme za stranske sorodnike. ' Socializem ni intereairan na republikanski propagandi. Naj reši vsak po načelu deljenega dela svojo nalogo, veda naj propagira svobodo-miselstvo, večalimanj radikalna buržvazija republike. Vse to odpira k socialistični zmagi vodečo pot zgoddviuskega razvoja. * VI. Poedinec in vrsta. Še na d^ugi točki ne razodeva gene Učno aaa- merje socializma in darvinizma. v opredelitvi razmerja poedinca do vrste. Osemnajsti vek se je končal z izključnim proslavljanjem poedinca, človeka kot enote zase, in to mišljenje, ki bije zlasti pri Rousscauju v oči, je bila naravna, toda pretirana reakcija proti plemski in duhov-ski vladi fevdalne dobe. Individualizem je rodil politično konstitucijo, ki se ž njo pobavim pozneje in ki se v nji srečavajo voditelji meščau-skega režima z anarhističnim individualizmom, ker verujeta obe smeri, da se dajo socialne razmere mahoma izpremeniti, s čarovnim znamenjem paragrafa ali z eksplozijo bomb. Moderna biologija je popolnoma predruga-čila pojm individua in je pokazala na eni strani, da je biološko ih socialno le ogregat priprostej-ših elementarnih individov, na drugi strani, da individua samega ob sebi nikjer ni in da eksistira individuuiu le kot del skupine. Vse kar je živega, je asociacija, je skupina. Celo stanica, ki obstoja kot popoln organizem, ta izraz biološke individualnosti, ki se ne da več zmanjšati, je zopet agregat različnih delov (jedro, nucleuK, pro-toplazma), kateri ko zopet agregati molekulov, TOTUESJVA TOV ES T. Spijpl PodUmbariki. 1 4'Torej meniš, da je denar dober t" je tiho vprašal Cijazovee. 14Denar je dober, le ukraden je po mojih mislih. Na vozu je gotovo še več tolarjev, ki so padli s kozolca. Sicer se bo pa o tem danes še več govorilo po vasi, nego se je včeraj." 44Kaj pa naj počnemo z denarjem?" je vprašal Cijazovoc še bolj tiho. 1 "Razglasimo, da se je našlo toliko in toliko. Tat se nc oglasi, tisti pa, komur je bil ukraden." 44Ko bi se pa tudi ukradcnec ne oglasil? Morda je že umrl," je dejal skrbni gospodar. In dvignil je pogled k oblakom, ker sveti raj je zaželela njegova duša onemu nepoznanemu bitju. "Onda je menda denar naš, ki smo ga našli. — Oče, jaz moram zdaj kmalu zapreči. Smoletovo kobilico in se peljati v Ljubljano po profesorja. Ko se vrnem, pride vse na dan ... še danes." "Smole te je že iskal pri nas," je dejal Ciza jovec in oba sta šla na' zelnik za hišo. Spotoma se je Cijazovee s prsti počesal po tilniku ,ker mu je postalo žal, da je malo poprej ves oni denar obljubil za maše in za cerkvene potrebe, kajti naš možanec je zelo tesnosrčen glede onega blaga, za katerim se peha kristjan in ndk(istjan. In. sklenil je, da pride kmalu preiskat posteljo na vozu, da ga kdo drug ne prehiti. Ukrepil je tudi, da se ona bogoljubna obljuba ni nanašala na vse tolarje, ampak samo na tista dva, ki ju je otipal na vozu, in na otip dva v omarici, ker tolarjev, ki zanje še vedel ni, ni mdgel obljubiti. In sploh — kako je mogel obetati one štiri, ko niti vedel ni, ali ko njegovi ali ne? Če ostane denar njemu, že da, kar je prav, tako je bila pa obljuba prenagljena, torej neveljavna. — Stvar se je zasukala precej tako ,da ogretemu Cijazovcu ni bilo treba ukrepati, kam obrne ono blagodat. Nista se oče in sin še dobro ogrela kraj ognja na zelniku, Jco je prihitela izza hfŠc Lenka vsa zasopla. 4'Oče," je klicala, 44oh, poglejte h kozolcu .. . pripeljal se je natai!" .44 Kdo?" "Antekrist . . . Voziček ima zopet pod kozolcem." "Beži, baba neumna!" se je razjezil Tone. "Vozičrlk sem jaz pripeljal. Antikrista nikoli ni bilo in ga tUdI sedaj nI." "I kdo pa leze v naš kozolec«•" 44 V kozolec leze kdo?" sta vprašala olietiem itfc in sin ter se spogledala. "Viž ga, satana, še kozolec nam bo odnesel v pekel," se je razjezil gospodar. \ Pa precej je u-molknil. "Tega antikrista bi jaz rad poznal!" je klrknil Tone in v razmahu se je zagnal okoli hiše proti kozolcu. Cijazovee je stal poleg ognja ves bled in pre-padel. Zopet se mu je vtesala v dušo težka misel, da tisti denar le ni pošten in da mu je menda Bog poslal pHklemsko pošast zopef na vrat, da ga kaznuje, ker je tako hitro snedel bogoljirbno obljubo. Ko je pritekel Tone na sprednjo stran hiše, je zapazil, da se pomika neka temna postava po kozolčevih prečnicah navzdol. Pospešil je korake, da bi mu ne ušel ponočni gost. Skokoma jo je ubral po trati in baš je bit pri ztiAmenjn, ko te-lebne ona prikazen s kozolca na tla. Slitol je težak rohneč in gfgrajoč glas, kakor bi težko umi- t. j. atomskih agregatov. Atom Kam je individuuiu, a ni oživljen. Vse, kar . živi, jc asociacija, je skupina. Če kc pomikamo v živalski vrsti od protistov do človeka, je agregat, je konfederacija delov zmerom spleteuejša. Kakor odgovarja metafiziki individualizma enolično in uniformno ja-kobinstvo, prav tako ustreza socialističnemu pozitivizmu narodni in mednarodni federalizem. Kakor je organizem države le zveza občin, okrajev in dežel, je organizem človeštva le federacija narodov.. Kakor jc bilo nesmiselno, predstavljati si Kesalea, ki bi inu imela glava in udje VKi enako obliko, prav tako neKiuiKelna bi bila politična upravna organizacija, po kateri bi imela severna ali planiiiKka pokrajina države enak siKtem birokrat ičnih oddelkov, enako pletenino zakonov, kakor pokrajina na daljnem jugu ali v ravnini, samo zaradi enoličnosti, ki ni nič drugega kot karikatura euote. Ne nameravam se spuščati globlje v ta politična premišljevanja, ki bi izkazala za Italijo tako kakor za druge države zahtevo politični enoti ob federalistični upravi. Jasno je, da je poedinec izgubil blesk Kamovlastnosti in da sta ga biologija in sociologija pahnila s prestola. Poedines obstoja le. v kolikor tvori del višje družabne enote. Zgoda Robinsoua Crusoeja, naivni izraz individualizma, je le leganda ali pa opiK bolezni. Vrsta, t. j. družabni agregat, je prava, živa in trajna realiteta življenja, kakor je dokazal darvinizem in kar potrjujejo vse pozitivne vede od astronomije do sociologije. Koncem 18. veka je izjavil Rosseau, da eksistira le poedinec in da je družba umeten produkt družabne pogodbe. Pripisujoč nestalnim pojavom takratnega zgodovinKkega položaja, gnilobi ancien regima, ki je v njem živel, trajen obstoj, je proglasil družbo za izvir vsega zla, poedince pa za dobre po naturi; koncem lil. veka soglašajo vse vede v tein, da je družba naturno dejstvo, napram kateremu je poedino življenje brez moči — od prvih družb živalskih rastlin pa do čed višjih sesalcev in človeških skupin. Nc bom kc podrobneje pečal k poizkusi Kouil-Ičeja iu njegovih pristašev, da postavijo tik pojma nature pojm pogodbene družbe, očividno je to oasiranje nekaj opravičeno in ga pri utemeljevanju In^ljevalne pravice ni pogrešsti. Oblika pogodbe, ki ob rojstvu poedinca, t. j. ob najod-ločilnejšem dogodku njegovega življenja, v nobeni družbi ne prihaja v postev. je brezpomembna, tudi ako ostane poedinec v okolici svojega rojstva in ako razvija svoja na gonjenja in sposobnosti uveljavljajoč svojo individualnost le kot atom napram družabnemu in političnemu redu. Najboljše, kar ima poedinec v sebi, zahvaljuje družabnemu življenju, tudi če je Klednjc bo-lehavo iu naguito, kar je le prehodnega |K>mena in oznanja le prihod nove ^razvojne faze. O bi poedinec kot tak mogel živeti, bi živel zadoščanju le enega #beh osnovnih instiktov, skrbi za živež, one prvotne in preproste funkcije, katero imenuje Aristotel ktesis, dobivanje živeža. Toda druža fundamentalna življenska potreba (»o reprodukciji istovrstnih bitij zahteva družabno življenje, in prav iz te funkcije razmerja in reprodukcije se poraja naravni in družabni čut, ki navaja poedinca, da ne živi zase, ampak v skupnem življenju. Lahko rečemo, da imata lakota in ljubezen, oba osnovna življenska nagona, za družbo pomen regulatorja, ki ustvarja ravno-verje. Ljubezen pomenja za večino ljudi glavno formo za porabo nabrane fiziološke in duševne sile, prihranjene od vsakdanjega kruha, odvzete vsakdanjemu delu ali pa v^brezdelju nakopičene. Ljubavna razkošja se edina, ki imajo znača jsplošnosti in enakosti, vsled česar imenuje ljudstvo ljubezen po pravici paradiž ubogih. Religiozni nauk: 44Bodite rodovirni in množite se!", varuje hkrati interese vladajočih razredov, zakaj erotika upeha organizem, zlasti moški; v ljuba vnem razkošju se pozabi gorje pomanjkanja in mezdne suži^osti, iu hkrati^izgubi organizem, ki se erotike nikoli prav ne umiri, svojo prož-nost. (Dalje prihodnjič.) ral človek na trati. Trdo bi bil prijel ponočnega gosta, ki pride morda po krivičen denar, da ni slišal iz temne mase, vijoče se pred njim, tako ža-lobnega stokanja. "če si kristjan, povej, kdo si in kaj iščeš tod" je vprašal Tone skoraj grmeče, in oni na tleh je s pojemajočim glasom odgovoril: 44Bog in vsiavetniki mi pomagajte! — Jaz sem, Tone." 'Neprijeten čut je iapretetel mladeniča po vsem životu, ker po glasu je »pognal svojega strica Andreja. Postalo mu je jasno, da se je tu zaradi pogubnega mamona ponesrečil stric. Da leži pred njim kakšen tujec, ne bi bil mislil morda na hitro pomoč, zahteval bi bil brez posebnega so-Čutjs od trpečega človdka točnega odgovora ?»a svoje vprašanje. Tako ga je osvojilo ono nelepo in mračno čuvstvo, ki ob pojavu nizke pohlepnosti hipoma pade v idealno tnladeniško dušo. No, stricu Andreju je trebalo brze pomoči. "Oče, pomagajte!" je zaklical proti hiši, kjer so izza ogla gledali Cijazovčevi nanj* na srčnega korenjaka. Gospodarja se je polastila hrabrost in po-lahkoma je tekel sinu na pomoč. . . Kako sc jc začudil Cijazovoc, ko je spoznal svojega iirata, ležečega na tleh. Sklonil se je k njemu in lahno mu je položil roko na glevo in venomer jc miločutno ponavljal: "O Andreja, Andreja! Ti siromak, ti! Ali h\ se kaj pobil, ali te kje boli, aH čutiš kaj bolečin?'/ "Oh, čutim, čutim. Noga liri je odpovedala, zvil sem jo aJi pa zlomil. . . Vstati ne morem . . . oh! oh!' Tako je tožil stric Andrej. "Če je noga zlomljena, pošljemo po pada rja Boltesa, on jo dene v diliee in vse bo še dobro. Pa kaj te je pripeljalo k nam v tej strašni noči? Povej mi, tirate, povej! Ti bore siromak ti!" je govoril kolikor mogoče rahlo Cijazovee, popravljajo bratu razpeto suknjo. "Oh, Jble, res sem bore siromak. Ob vse setu prišel to noč, vse je izgubljeno," jc javkal stric ter se solzil. 44Tistih pesto goldinarjev, ki mi jih je lansko je*eu v srebru vrnil Martau, ko so Ko-ritniku prodali grunt, tehi . . . tvojemu sinu Tonetu sem jim hotel zapustiti, kadar umrje m . . . pa glej — vse je proč! Tujemu človeku posoditi jih nisem hotel, saj ves, da posodi in vrni ne ostaneta dolgo prijatelja. Skril sem jih lansko jesen, potem ko so Koritniku ukradli, kar umi je še ostalo, v tvoj kozolec, ker jih zavoljo bolezni nisem uro gel nesti v Ijubljsnsko hranilnico. Dejal sem: s pomladjo pride zdravje in potlej jih poweses v Ljubljano. No, poglej moje gorje. . . tat mi jih je odnesel in ukradel. Naj mu leže št» po smrti ua njegovi tatinski duši! Zdaj sem pa siromak, da ui večjega na svetu." Debele solze so polile strica. "Potolažite se, ljubi nas stric!" se je oglasil Tone. "Vaš denar ni ukraden, anspak spravljen je dobro. Potres ga je stresel k kozolca in jaz sem ga našel poln inačji iiieh in ga skril. Bog, ki je na-peljal vaše dcfcro srce na to blago misel, da ste namenili tolarje meni, naredil je tako, da sem jih ja« našel. Naj se zgodi v asa in njegova volja !" I>obro je poznal strica in vedel je, kakšen učinek napravi nanj ia namek. "Ali si jih res našel, ljubi moj Tone?" *e je razveselil starec. 44 Ali si jih dcihro shranil? O j, princi mi jih, da jih preštejeva, če so vsi, da gre' va iskat, če se je kateri izgubil. Prrnesi mi jih, oh, saj vidiš, kako zelo sem nesrečen. Ne bo ti žal, če me posluhnei. Vseh petsto dobiš po moji smrti." "Bog vam daj še dolgo živeti, stric! Ampak to vas prosim, posodite ml jih štiristo, zelo jih po-tre*nijem> ds založim pri po*ti, Pošteno vam jih povrnem in obresti vam /bom dajal po šest od sto.* "Po sedem boš dal, Tone. Zavoljo potresa se denar podraži. In pa tisti goldinar, ki si ga sinoči lahkomiselno zspil, mi tudi povrneš." (Dalje prihodnjič.) Naša majniška izdaja. m S<»d ni k i! Bliža se praznik zavednega delavskega ljudstva, svetovni praznik proletariata, prvi majnik. Ni ga praznika v koledarju; ki hi imel za delavstvo tako globok pomen kakor ta. Že sam na sebi je revolucionaren, ker izraža neodvisno voljo delavskega razreda. Kakor simbol istra obstoječi koledar s svojimi delavniki, s svojimi cerkvenimi in državnimi prazniki sedanji družabni red, tako simbolizira praznovanje prvega majnika upor ..proti kapitalističnemu koledarju, in s tem upor • proti kapitalističnemu "redu" samemu. Praznik prvega majnika je določila tudi /*o-cia listič na Internaeionala, o kateri vriskajo sovražniki, da leži mrtva, poteptana in onesnažena v prahu. Sami sebe varajo nazndnjaki, vladajoči mogotci in njih oprode, ki so tako krat ko v ki-ni, d» ijm branijo mali dogodki spoznati veliko resnico. Strašna vojna v K v ropi, ki divja za interese monarhov in dinastij, za interese pretori-anskih klik in za interene določenih kapitalističnih krogov, je prizadejala neizmerno škodo vsej sodobni družbi in vsemu-iivljenju, pa je zadela seveda tudi delavstvo in njegovo svetovno orga-nizacijo, Ali rane, ki jih je vsekala Internaeio-nall, dasi so skeleče in Mete, niso smrtne, kajti Internaeionala je neumfjoda, dokler Ih> živelo človeštvo na zemlji. Prvi majnik je i>a praznik te IidernacionaJe, iu čimbolj se pehajo sovražniki, da bi jo .«pravili v grob, tem va/.nejša je naša naloga, da- izpričamo njeno življenje in svojo vero v njeno ueumrjo«1-nost. Praznik prvega maja je pomenljiv, kadar so časi normalni; še pomeni jivejši je v dobi krize, v dobi najokrutnejših bojev, v dobi zgodtrvirtske izkušnje. „ Evropski mogotci so mislili, da uniči klanje narodov .spcializem: Zbudili so zavist ameriških mogotcev in tudi tukajšnji velekapital*ti, ki so/ izvlekli že ogromne profite iz evropske krvi, hi jih radi pomnožili še z ameriško krvjo. Vojno huj- skanje se razlega od dne do dne glasneje, kajti udeležba Zedinjenih držav v svetovnem klanju bi pognala dobiček brezvestnih oderuhov v strmoglave višine. Poleg tega pričakujejo veleizkoriščevalei, da bi zanesla vojna novo zmedo v delavske vrste in tudi tukaj uničila rastedrio zavest, o kateri sanja-jo, da je onkraj oceana mrtva,. < im predrznejše postajajo kapitalistične ms-h inacije, tem važnejše je, da strne delavstvo svoje vrote in okrepča svoje sile — za današnje boje in za tiste boje ,ki nas še čakajo. Prvi majnik je dan pregledovanja naših vrst. V stari domovini imajo vojaki, kadar mine zima, takozvano spomladim parado. Brigadni genertfl pride inspicirat, pregleduje posamezne oddelke in njih vaje, naposled "defilirajo" čete pred njim. Dne prvega majnika pregleduje zavedni pro-letariat sam svojo vojsko, da pozna, ali je nazadovala ali napredovula, pa tudi zato, da pokaže tistim, ki so mlačni, svoje življenje in naraščanje svojih vrst. Prvi majnik je agitatoričen dan dne vabimo v svoj zbor tovariše, ki spadajo vanj, pa so še izven njega. Prvi majnik se torej popolnoma razlikuje tal vseh, drugih praznikov; delavstvo, ki ga praznuje dalevske lutemacionale; s praznovanjem tega opravlja s tem veliko delo, pomaga jačati prolc-tarsko armado in pripravlja tla socialistični zmagi, sifccialistični bodočnosti Človeštva. Direktorij Juiroslovanske tiskovne družbe je akenil, da doprinese po najboljši moči svoj delež za praznovanje tega dneva in da stori letos v tem oziru nov korak, želeč, da čim najbolje ust reče sodrugom in da obenem čim krepkeje podpre namen tega praznovanja. ^ Izdal bo letos poseben SLAVNOSTEN MAJSKI LIST neodvisen od "Proletarca." Ta tiskovina bo urejena v obliki revije (ma-gazina) v velikosti 11.5 krat 8.5 palcev. Oblika bo torej enaka znani reviji "Oas". Olwegala bo najmanje 16 strani 1 < e se pa dobi vaaj za tri strani oglasov, Imi šestnajst strani samega čtiva. Izdaja bo bogato ilustriran. Ureditev poskrbi uredništvo "Proletarca", kar daje gotovo vsem naročnikom jamstvo, da dobe lepo izdajo ,ki bo dostojna delavskega praznika ki gotovo zadovolji vse čitat?)j00 " -...................... 35.00 * 1000 " ......................60.00 Majski jrisvnortfril liat izide •redi aprila in prosimo vse organizacije kakor tudi pusai odjemslce, ds se čimprej nsroče. Na vsak pa morajo biti naročila najkasnsjs 12. aprila v rokah upravništva. Z o/.irom na velike strošl nam ne bo mogoče tiskati več iztisov, nego jih uaročfsiih; kdor se prekauno oglasi, mu torej bomo mogli poatreči. Vaa naročila sprejema uprsvništro "Proti tarča." Da Imi izdaja zelo primerna za agitacijo, ni treba uaglašati. izpolnite in izrežite ta kupon, ter ga m pošljite! 99 Upravništvu "PROLETARCA 4008 W. 31st St., Chicago m. Poli!jam........dol......cent. la ..........iztisov majskega slavnostnega lista. Pošljite na naslov: Ime..............'.............. Ulica . ......................... Mesto in država................. Kadar bo vojna končana, še dolgo ne bodo končane njene strašne posledice. Barbarstvo sedanje vojne ni nič manj ostudno, ker se sklicujejo cesarji in kralji pri tem na Boga. Spomin na pariško komuno. Njegov životopis je žalostno poročilo vseh' nesreč, ki jih je pretrpela Francija za časa njegovega vladanja.Še republikanec pred letoip 1830. se je kasneje vsilil k vladi pod kraljem Louisoni Filipom in je takrat izdal svojega protektorja Lauta republikancem.< Da si pridobi naklonjenost kralja, je organiziral demonstracije proti duhov-liištvii in je potem oropal cerkve in nadškofijsko j^hjfčo. Postal je minister ovaduh. Masakriral je republikance m izda! zakone zoper tiskovno iii ko. áucljako svobodo. Leta 1840. je utrdil Pari/ Koso «a zato republikanci naptfdali, je odgovoril: "Kaj vas je strah utrdb? Vlada, ki bi hotela streljati iz trdnjav na Pariz, bi bila nemogoča prej in po zmagi." In zgodilo se je. da je ravno on prodal utrdbe Prusom in pozneje sam streljal na glavno francosko mesto. Ko je neapoljski kralj bombardiral svoja mesta, je bil hudo jezen. 18 mesecev kasneje je bil sam pristaš Napoleona IJI., ko so francoske čete bombardirale Rim in ga hotele vzeti združenim Italijanom, da ga oddajo papežu Piju IX. Najprej je bil republikanec najradikalnejse vrste. Ko je padel (¡uizot, je mislil, da postane on gospod Francije. Ker se inu te sanje niso uresničile, je postal rojalist. INwtal je privrženec eesarstva in je bil prvi, ki je dolžil republikance, da so krivi, ako se ni osnovala republika. Thiens je kriv vseh infamij v dobi druzega cesarstva od bombardiranja Rima pa do vbjne s Prusko. Njegova zunanja politika j«* donesla Franciji največje sramote,., r In ta sodrga je zbežala v Versailles, ko je v Parizu izbruhnil punt. Vsi ti minkstri so si hoteli .osvojiti Pariz in ga ugonobiti. In ti čedni ministri so kasneje pripovedovali, da so komunisti požiga lei iu morilci. Punt, ki je izbruhnil v Parizu dne 18. marca, se deli v tri razdobja. Od 4. zjutraj pa do 9. tfopel-dne zmaguje reakcija. kili je pred kratkim priobčil Rus Boris Knjažev v nekem newyorškem listu. V njegovem članku — r izšel je v Evening Mail — čitamo: Meseca maja leta 1915 so našli kneza Konstantina Mičronjsjtega vrhovnega poveljnika ko-valgrcskije divizije, mrtvega v glavnem stanu, ki se je nahajal daleč za fronto. Kljub temu, da so hotele oblasti so zadevo potlačiti, se je vendar izvedelo o tem. Na vse mogoče načine so iskali vojake, ki so to vest rasstrosili, pa jih niso mogli ' najti. Komaj teden pozneje je bil umorjen Viktor Sigorin, poveljnik 6. baterije 27. artilerijske divizije, kateremu so pripisovali neuspeh ob Mazur-skih jezerih. Isti teden sta bila tudi umorjena Nikolaj Kruškorov in Ivan Picgrsn, dva znana ruska višja čnstnikn. Ker so se umori tako zaporedoma vršili, je uvedla vojaška oblast strogo preiskavo. Dasira-• vno ni dobila pravih krivcev, je bilo vseeno mno-go vojakov obsojenih na smrt. Javnost je o tem le malo izvedela, ker je na Ruskem še v mirnih časih bolj stroga cenzura kakor je v marsikateri vojskujoči se državi v času . vojne. Vlada je bila v veliki zadregi, češ, kaj bo i storiti, če nam pobijejo najboljše in najvišje častil nikel i Ko je začel intelegentnejai element ruske- ga ljudstva na svoj način preiskavati vso zadevo, je bil kmalo na jasnem, zakaj se je v.ie to godilo. V nrbeni vojskujoči sc državi ni namreč toliko vojnih obsodb, kakor jih je ravno na Ruskem. Te vojne obsodbe so torej dale povod omenjenim u-inoroiu. . Knez Konstantin Mičronakij ni bil nikdar za kov prijateljuath,čgmyp vbčkej šzžfi :.,; ((M časa svojega poveljstva prijatelj moštva In nižjih, častnikov. Na fronti sploh nikoli ni bil. Ako se je vnela bitka, se je pomaknil daleč v ozadje, ta-.ko da ga ni mogla zadeti nobena sovražna krogla. Prebivalci vasi, v kateri je slučajno stanoval, so hiu morali vse prinesti oziroma preskrbeti, kar je zahteval. Ko je bil sam na varnem, medtem koso se "njegovi vojaki bili na življenje in smrt, je pošiljal na fronto razna smešna povelja. Vsako njegovo* povelje se je moralo izvršiti, pa uaj je bilo še t*-ko smešno in neumno. Kdor ga ni izvršil, je bil enostavno obsojen v smrt. Malo pred svojo smrtjo je bil izdal povelje, da mora deset tisoč kavaleristov in infanteristov naskočiti neko silno težko pozicijo, prepoditi trideset tisoč sovražnikov ter vstrajati na tiovo zavzeti poziciji. Posledica tega je bila grozna. Polk je bil popolnoma uničen, sovražnik je vjel šestdeset odstotkov častnikov, 7 odstotkov vojakov pa je obležalo na bojišču. Iu naslednje jutro je bil knez, ki je bil član carske rodbine, umorjen. Enaka usoda je zadela tudi Šigorina, Kruš-kurova in Piograna. Tudi ti so bili višji poveljniki, pa so bili večkrat pijani kakor trezni S svojo trdovratnostjo in neprevidnostjo so poslali na tisoče in tisoče ubogih ruskih vojakov v smrt. 1 #, Nemški in francoski častniki se še zdaj norčujejo iy. svojih ruskih tovarišev iu neverjetno od- ■„,. . Iiii^iiifli^lli kimujejo z glavo, ker nikakor ne morejo pojmi t i, da bi se moglo kaj takega zgoditi.. ^ Iz precej zanesljivega vina se je izvedelo, da so začela po teh umorih vojna sodišča silno strogo postopati. Celi regimenti Vlo bili obtoženi u-miora. Na stotine vojakov je moralo na vislice. In vislice so še edino sredstvo, s katerim bi se čuvala ruska vlada pred revolucijo. (lovorM sem s številnimi vojaki, ki so se vrnili s fronte bodisi ranjeni, bodisi pohabljeni za vse življenje. O vzrokih vojne imajoji reveži sledeče mnenje: Vsaka vojna.je delo kraljev in cesarjev. Mi, navadna in prezirana masa, napredujemo, postajamo vedno bolj izobraženi in se v vsakem oziru dvigamo. Kralji ih cesarji raznih dežela se zboje za svoje prostore in krone, ker prav dobro vedo, da postajamo mi močnejši in da oni slabe. Prav kobro jim je znano, da bi morali izginiti s površja, če bi se naša izobrazba in naš napredek razvil. Tedaj se pa sedanejo iu napravjo načrte, na kakšen način hi bilo mogoče ta napre<>:; zatreti in pahniti reveže v ono temo, v kateri so živeli prej. Pri tem pridejo ponavadi do zaključka, ds je najboljše, priprorfto ljudstvo pomoriti ozimna napojiti z njegovo lastno krvjo. 4 * V armadi se pa nahaja še drug elenirnt, ki sc strinja z mišljenjem navadnih vojakiv in sim-patizira ž njimi. Ker v ruski armadi zelo primanjkuje čast n kov, se je zdelo vojaškim oblastim potrebno podeliti vseučeliškim dijakom častniške šarže. Ti ljudje že vsaj razumejo povelje, da jih lahko tolmačijo navadnim vojakom. Tem mladim dijakom se gnusi neizmirna iu brezmejna korupcija, in zato poučujejb navadne vojake ,kaj je vzrok njihovega trpljenja. Veliko dijakov je bilo že kaznovanih, češ da ščujejo ljudstvo na punt in umor. Ce je videl ruski kmet vse te grozne razmere, J iu posebno, če je še živel v njih, mora v njem u-gasniti zadnja iskrica patriotizma, Rusko vrhovno poveljstvo ne zahteva od navad nih vojakov samo pokorščine, ne zahteva sa- 'S mo, da morajo mimo in voljna prenašati vse napore, da morajo molče prenašati vse sekature rus-kih častnikov, da morajo s smrtno nevarnostjo braniti zemljo pred sovražniki, pač pa zahtevs od njih tudi, da morajo dati svojim častnikom ne razpolago svoje žene, sestre in h*ere. V vasi Jarensk, gubernija Volgoda, se je odigrala pomenljiva tra-gedija. Ko se je vrnit- kmet Krazinskij na dopust, je na svojo žalost opazil, , ds je poroenik njegovega polka zapeljal njegovo sestro. Proti poročniku je takoj vloHI loftm, toda njegov dopust jc pošel, še peden je bila tožba končana. Isti dan, ko se je kmet vrini k rojakom, je bil poročnik izpuščen na svobodo.'Ko sta se pozneje nekoč srečala, ga je Krazinskij nstnelil. In ker je na ta način branil čast svoje sestre, g* je dala ruska vojaška oblast obesiti. Ruska vlada je prepričana, da ni vr^ na tako trdnih nogah kot si je mr slik. Temelj, rusko I Jud« stvo, na katerega jč zgradila vse svoje gospodsHo se je začel majati,it 1 Tako je poročilo Rusa. Mi pa smo že davno prepričani, da je Rusija rfefcets, v kateri ima re-volucija sijajno lssloenost, ' i PROLETAREC list za imtkbb9k delavskega ljudi tva. IZIAJA V84 HI TOlIklK* —— LMtatk im lsde)*UlJi - .. Janslivaiski dslsfi ka tiskovaa dniki v Skictfo, I Kinns. Softnina: Za Amiriko $2.00 u celo . $1.00 sa pel leta. 'U Evropo k w* celo leto, fl.lt aa pol leta. Oglati po dogovoru. Pri spremembi iti aH!t* je poleg novega na t nan it i _imeli stari naslov. __ ffh»tl)i jmtl. mm v amhkl. — A. F. of L. in vojna. Vojna in razredni boj. fc* tot be glede nerednega poAil j*«ja ia drugih aerednoeti, je pošiljati predsedniku druibe Freak Udovich, 1643 Blu« Ul.nd Av.', Chicago, 111. PROLETARIAN m4 ud pakuim trn» tm>d«y by Slavi« Vtrfnias Pibitkmf Campaay Ckiotfo, Willis. •abacription ratee: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half «aar. Foreign eountriei $2.60 a year, jLlt for half year. -:- -:- -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" sa W. SI. STUT. chicago. illinois 8PRAVA NA ŽELEZNICAH. Spor med železniškimi dražbami in uslužbenci jc dospel zadnji teden tako daleč, da je bila za soboto že napovedana stavka. Skoraj zadnjo uro »e je vladi posrečilo, da je dosegla odgoditev se za 48 ur. To je bil zadnji termin, ki so ga dovolili železničarji; če se medte orne doseže sporazum, bi se bila sinodi ob 6 po chica&kem času stavka avtomatično pričela. Stavke ni. Skoraj zadnjo uro so se železniški magnati vdali in v pondeljek ob i/j.3 zjutraj Jc izdal tajnik za notranje zadeve I>ane sledečo objavo: "Osemurni delavnik stopi I rez obzira na odlok najvišjega sodišča dane« v veljavo. Podrobnosti izdela skupen odbor, ki utegne opraviti svoje delo do poldne." Obenem je bila razglašena dedec a izjava: k 44V nacionalni krizi, pred kate-lp^so se izvršila dejanja, o katerih smo slišali danes popoldne, smo prepričani, da ne sme biti ne doma ne v tujini strahu, da bi se mogel ¿učiti ali postavljati v nevarnost normalni promet na železnicah v deželi. Iz tega vzroka pooblaščamo odbor za narodno obrambo na izjavo, da ne bo «t raj ka, in v dokaz pooblaščamo odbor nacionalnega obrambnega sveta, anj podeli delavcem, .ki se pripravljajo za štrajk, talke koncesije, . Industrijski delavci se ne smejo v vojnem času podvreči nikakršnim prisilnim zahtevam. Tiste prostovoljne institucije, ki so v mirnih časih organizirale industrijske, trgovske in trans- port ue delavce, hode v vojnih časih najbolje re-žile te probleme^ 7. Da se spoznajo vsi interesi mezdnih delavcev, naj ima organizirano delavstvo zastopstvo v zborih, ki določajo iu izvršujejo politiko za nacioualno obrambo. Pod temi jMjgoji *e obvezuje organizirano delavstvo brez pridržka, da nastopi v vojni in v miru, v sili in viharju za svobodo, za ohranitev institucij iu idealov naše republike." Pogoji gor, pogoji ilol — A. F. of L. naznanja svoje sodelovanje v »lučaju vojne. To je prvo; pogoji so šele drugo. Največje razočaranje prineso ti sklepi gotovo tistiui, ki so smatrali že za nedvomno, ds razglasi A. F. of J j. "generalni štrajk", ako izbruhne vojna. Še danes ne vemo, odkod jim je prišla ta ideja; ampak bilo je res takih dobrijanov, ki so za trdno verjeli v razglasitev takega generalnega štrajk a. S tem torej ni nič. Sicer se pa vsem sklepom konference ni posebno čuditi. Ce ne bi bilo črno na belem, bi bilo pač težko verjeti, da ponuja A. F. of L. svoje službe v slučaju vsake vojne. Da jih na odreka za slučaj vsake vojne, nas ne preseneča. Tako ravnajo le Tolstojanci. Kajti površna, piškava, zlagana je fraza, da je "vojna enaka vojni." Med vojno iu vojno je lahko velika razlika. Od vojue in njenega izida je delavstvo lah-k<> tako prizadeto, da bi ravnalo samo proti svojim interesom, če bi ostalo pasivno. Če bi n. pr. bila nevarnost, da bi se res mogla uničiti republika v Ameriki, da bi se tukaj vpeljale kajzerske, carske ali japonske institucije, Če bi moglo delavstvo izgubiti volilno pravico, tiskovno, zboro-valno in združevalno svobodo, tedaj bi mogel le norec ali pa slepar reči, da je to za delavstvo vseeno. Kakor je delavstvo opravičeno osvajati take pravice, tako je opravičeno, da jih brani; in če preti nevarnost od zunaj, tedaj je opravičeno, da jih brani napram zunaj. Ampak vojna m vojna je razlika. V tem ozi-ru greše vsi, ki mečejo vse vojne v en koš: tisti, ki so pripravljeni iti v vsako vojno, in tisti, ki tulijo, da nikdar ne puške v roko. Delavstvo mora reklamirati pravico, da samo presodi, kaj pomeni zanj in za njegove interese vojna, ne "vojna sploh", ampak tista vojna, za katero gre takrat, kadar ima odločati. Seveda je vedno veliko vprašanje, koliko bo delavstvo z reklamiranjem te pravice doseglo. Dokler ima kapitalistični razred politično moč v svojih rokah, je po navadni logiki precej verjetno, da se bo vršilo tisto, kar hoče kapitalistični razred. Zlasti pa v deželi z demokratičnimi institucijami. Kajti tnkaj je deiavski razred sam izročil politično uicč kapitalističnemu, in v tem je že skoraj vsa garancija, da ae tudi podvrže temu, kar sklene vladajoči razred. Ce pa ne bi imel veliko volje, da se podvrže, porabi vladajoči razred tista prisilna sredstva, ki mu jih je tudi delavski razred izročil, in večalimanj ostanejo protesti, tedaj teorija. Delavski razred bi lahko ne le razpravljal, ampak tudi odločal o vojni in miru, če bi imel s politično močjo tndi kontrolo nad oboroženo silo; ta bi bila v takem slučaju celo važnejša od sedežev v parlamentu. Toda če že delavstvo razpravlja o svojem stališču, tedaj je to kapitulacija pred vladajočim rzaredom, če daje svojo moč vladi sa vsak slučaj na razpolago. Konferenca je ustanovila pogoje za to. Večinoma so čisto čedni; kar bi jim bilo prigovoriti, je to, da so deloma premalo jasni, v splošnem pa premalo obsežni in premalo radikalni. Ampak tega se je konferenca menda tudi zavedala, da sklepa nekaj, ker morda obvelja, morda pa tudi ne, ker bo to, če pride res do vojne, odvisno največ od vlade, kongresa in vojne uprave. A če smatra organizacija za umestno, da izreka svoje pogoje, četudi ostanejo lahko le teorija, bi bilo prav tako umestno, da bi pridržala delavstvu sodbo tudi a vojni sami, četudi ni delavstvo tisti faktor, ki napoveduje vojno. Vlada bo z uspehom konference menda zadovoljna. In na znanje vzeti jih je treba vsekakor in računati z njimi. Gotovo ne bo vse Članstvo organizacij soglašalo z njimi. Ampak če se hočemo obvarovati samoprevare, moramo smatrati za verjetno, da jih večina članstva odobri. Vladi pa to popolnoma zadostuje. Sklicuje se sedaj pri svojem nadaljnem postopanju lahko na soglašanje organiziranega delavstva, in v tem ima moralno oporo. Za praktično stran bo pa že skrbela njena eksekutivna sila. V Toledo, O., je mestni svet sklenil, da «zapre "Memorial Hali" vsem govornikom, ki bi hoteli govoriti v interesu iiniru. Pravijo, da meri ta sklep predvsem proti Scott Nearingu, ki je bil tam povabljen na predavanje. Ne iglede na to, da je Memorial Hali občinska dvorana, ne pa last feeatnih očetov, ki so fitorili ta sklep, bi jim priporočali, naj gredo pogledat fJriffiMiovo fotogra-flflfeo igro 4,Intolerance,\ Pa se bodo vrnili duševno oklofutani domu. Tri ladje potopljene. Huda vest je prišla v nedeljo v Ameriko, vest o dogodku, ki dovaja Zedinjene države do roba vojne; po mnenju nekaterih pa je sploh že ustanovil vojno stanje. Tri ameriške trgovske ladje so bile potopljene: Vigilancia, City of Memphis, Illinois. Na vseh treh je bilo 85 ameriških državljanov, večinoma ladijskih častnikov in mornarjev. Izmed njih jih doslej še 15 pogrešajo, dasi misli ameriški konzul Frost v t^ueenstown, da jih je najbrže rešila kakšna prijateljska ladja, ki nima brezžičnega aparata. "Citjr of Memphis" je zapustila v petek Cardiff z balastom. V soboto večer jo je ustavila nemška sttbmarinka in dala moštvu petnajst mi-tfut, da zasede čolne. O "Vigilanciji" pravi rešeno moštvo, da je bila torpedirana brez svarila. . Prvi torpedo je zgrešil cilj, takoj na to jo je drugi zadel. Moštvo je štelo 45 članov, meri njimi 31 AmeniČaiov. O njej je le toliko znano, da je bilo moštvo rešeno. Kar se tiče "Illinois", ne obsegajo poročila nobenih podrobnosti; pravijo le, da je bila potopljena. Moštvo je štelo 35 mož. Ladja je bila mi povratku v New York. _ Med tistimi, ki jih pogrešajo, je kapitan Borom in osem njegovih tovarišev z ladje "City of Memphis". Njih rešilni čoln »o v nedeljo oh 10. dopoldne našli, t odi brez potnikov. Drugi mornarji pripovedujejo, da je bil njegov čoln v nedeljo ob zjutraj v gosti temi ločen od ostalih. Vse te ladje so bile neoborožene. V vladnih in kongresnih krogih vlada zaradi tega dogodka velikansko razburjenje ki pretežno se izraža mnenje, da ne more iti dalje tako. Od mnogih strani je bil Wilson pozvsn, nsj tskoj skliče kongres. Ce se to zgodi, je gotovo, da pomeni to vojno. .Inristični izvedenci pa trdijo, da ima Wilson po teh dogodkih in po splošnem položaju popolno pravico izreči, da je med Nemčijo in Ameriko vojno stanje, ker je zadnji potop ameriških ladij vojno dejanje. Struna je do skrajnosti napeta. Ce poči, ne bo že nobenega presenečenja v tem. Odioč«vanje o vojni in miru ni danes v rok s h delavskega razred*. Nikjer na svetu ne. O tem usode-polnem vprašanju odločajo v zadnji instanci vladajoče «ile. Delavstvo ne povzroča in ne napoveduje vojne ni ni odgovorno, če ¡«bruhne; delavstvo tudi ne more absolutno preprečiti vojne in t izsiliti miru. Delavski razred bi -lahko iuned j to mofc. V njem že tiči. Kajti če bi ne dal mol xa bojišča, če ne bi iz-'delaval orožja, inutiicija in drugih ! vojnih potrebščin, če ne bi prevažal vojaštva in materijala, Ui -morala vojna ob njegovi pasivnosti poginiti. ' Ampak da bi to dosegel, bi moral biti delavski razred organiziran, tako organiziran, da bi lah-! ko svojo voljo brezpogojno vlil v i dejanje. Njegova organizacija bi 'morala biti splošna ; obsegati *bi ! morala vsaj ogromno večino njegovih Članov. Stati bi morala na Itaki intelektualni stopnji, na ka-i teri je mogoče jasno spoznanje in ! prava poraba vseh sredstev. Mo-| raia bi biti enotne, da bi zagotovila enotno akcijo. Morala bi biti ' tudi politična, ne le zato, ker je to j tesno spojeno z intelektualno višino ,ampak tudi zato, da se more {postaviti zoper nasprotnika na j vsakem polja, in na vsaki postojanki. Take organizacije nima p rolet a -riat še nikjer, m zato ni odločitev 10 vojni in miru v njegovih rokah. ' Le toliko moči «nore položiti na vago, .kolikor je ima. Splošne rwtr mere odločajo potem, kodiko zaleže ta moč; včasi zaleže več, vča-si manj. Ampak dokler ni moč po-' polna, ji tudi ne more biti zagotovljen popoln uspeh. To se pravi: Ker ni delavski razred tako organriziran, kakor bi i moral bitii, izbruhne vojna lahko : kljub prizadevanju organizirane-: ga dela. Vojna tudi lahko izbruhne s so-I glašanjem zavednega delavstva, | socialističnega delavstva.To je zopet odvisno od razmer. Dokler je družba tako urejena, da so vojne sploh mogoče, ne mere biti naloga t socializma, da razglaša mir za vsako ceno. Ta nota ni zazvenela iz socializma samega, ampak je bila od zunaj zanešeua vanj. Ona mu je popohioma tuja; zato je tudi povzročila grdo disomuieo. Kakšno stališče naj socializem zavzame napram vojni, morajo v vsakem slučaju pouebej odločati interesi proletariata, kar pomeni prav todiko'kakor interesi socializma. Dokler je sploh .mogoče preprečiti vojno, je nedvomno v interesu delavstva, da se prepreči in s tem odvrne vsa tista škoda, ki jo vojna neizogibno povzroča. Če je pa ta možnoert minila in se vname boj kljub v.*enni prizadevanju zavednega delavstva, tedaj je naloga socializma, da na-tančno pregleda in preudari položaj z vprašanjem: Kje so interesi socializma t c« je socializem spoznal svojo opravičenost im svojo nujnost, tedaj ne mone in ne sme biti zanj nič višjega od njega samega in njegovih intereuov. Le dvoje je mogoče: Ali je socializem muhavost, konjiček ljudii, ki hočejo vedno nekaj posebnega, fantazija, brez katere ne bi tživ-Ijenju ničesar manjkalo; ali pa je socializem neizogibno sredstvo delavske osvoboditve, nujni pogoj uspešnejšega družabnega napredka, edilia oblik«, iz katere se more razviti višje človeštvo. V prvem shičajy ne bi bilo vredno, da bi se re*ni ljudje Imvi- 11 z njim in le ulepar bi ga mogel sugerirati množicam, kii ne bi imele nobene kori»ti od njega. V drugem slučaju, če smo se prepričali, da je bora »nage socializma osvoboditev delavstva, torej osvoboditev ogromne večine čiloveštva iz mezdnega suženjstva, obenem pa tudi osvoboditev manjšine iz moralnega suženjstva nemogoča, Inam morajo stati interesi socializ-| umi nad vsem drugim. V vsakem položaju moramo torej vprašati: Kje so interesi socializma! Ta no loga ne mine niti v shiča-I ju vojne. Interese socializma žrtvovati je izdajstvo, tudi če se žrtvujejo maliku pacifizma. Da je mogoče služiti in terenom ] socialinna, jih je pa treba spozna-ti In za to '.«poznanje se je treba potruditi v vsakem slučaju posebej. Kajti razmere niao nič koščenega, ampak teo-mnil, da je imel Wall Street že nekolikokrat povsem očitno več moči, kakor Bela hiša. Ampak pustimo njegovo zmoto na stran in vzemimo provizorično, da je res tako, kakor pravi on. Vzemimo, da uresničuje republika s splošno volilno pravico njegovo teorijo o razmerju med vlado in narodom popolnoma. Monarhija je — to je sam tudi več kakor enkrat povedal — nasprotna temu načelu. Ker je nasprotna, želi, da se odpravijo monarhijo. Tudi če ne zakliče naravnost 4'Dol s kralji in cesarji," vendar ne pripuščajo njegovo pogostoma ponovljene besede nobenega dvoma o tem. Tudi v inavguracijskem govoru je dejal, da ne more "obitelj narodov" prenašati nobene druge sile, kakor tiste, ki jo imajo vlade od dovoljenja narodov. Ni davno, ko je na nekem shodu pravil, da ne more biti svobode, kjker je vsa moč koncentrirana v rokah posameznika, ki jo je dobil kot ded«čino. 0 Wilsonovem republikanizmu torej ni dvoma in po vseh njegovih mnogoštevilnih izjavah ne more biti drugega sklepa, kakor da želi republiko za ves svet; še več: On smatra republičanske institucije pri vseh narodih za pogoj trajnega miru. Slovesno je trdil, da koprni po takein trajnem niirn; torej je odstranitev monarhij takorekoč važna točka njegovega svetovnega programa. Cesarji, kralji in mir. Če gre za simpatije, smo y tej stvari popolnor ma na Wilsonovi strani, dasi nas loči sicer tisoč nasprotij od njegovih nazorov. Uresničenje socializma predpostavlja odstranitev vseh monarhij. Da moro biti socialistična republika v marsičem drugačna od vseh sedanjih, je druga reč. Ampak republika mora biti. Verjamemo celo Se nekoliko več. Zakon razvoja velja tudi v socialnem življenju. Republika je potrebna, kakor je trdil tudi Kngels, pred rea-liziranjem socializma. Ona je njegova predhodnica Hi njegov pogoj. Če smo torej prepričani, da drži pot do naše ga zadnjega cilja — kolikor «e more sploh govoriti o zadnjih ciljih tam, kjer ni konca, ampak večen razvoj —, preko demokracije in republike, tedaj se razume samo ob sebi, da moramo biti re-publičani, ne le za Ameriko, temveč za ves svet. Ampak sedaj smo pri kraju z optimizmom, ki amo ga sprejeli kot koncesijo, da se je sploh mogla obrniti medalja. - Mi smo za republiko; Wilson je za republiko. Anvpak vpraša se, če je zanjo Viljem ali pa Ferdi- nand. In v tem oziru je naš dvom nepremagljiv. Brazilski Don Pedro si je dal dopovedati, da izhaja dežela bolje brez cesarja, kukor z njim. Vzel je penzijo in jo je šel uživat v Evropo, ker niso marali, da bi jo potrošil v Rio de Janeiro. Viljem si ue bo dal nikdar dopovedati kaj takega. Saj vemo, da je bila njegova najsrčnejša želja — povedal jo je sam in zato moramo verjeti — da bi šel v t renče in se bojeval kakor vojak. Ampak svojemu srcu je ukazal, da naj molči, ker ve, da ga je sama božja previdnost postavila na čelo Nemčije, zu katero je njegovo dragoceno življenje več vredno kakor življenje çelegu armad-nega zbora. S tem globokim prepričanjem pač ne more zupustiti mesta, uu katero ga je postavil sam njegov tovariš Bog. "Pogine naj ves Izrael" — Viljem mora ostati eesar, Nemčija ne sme biti oropana krone, iti kadar gu "Kumerad Herrgott" pokliče v svojo nebeško palačo, mora biti pripravljen njegov kronprinc, da nadaljuje »lavo Hohenzollernov in osrečuje nemški narod. Viljemovega prepričanja so pa ostali kronani gospodje brez izjeme, (ki Nikolaja do Ferdinanda in Konstantina in črnogorskega Mikluvža se smatrajo vsi za orodje nebeške previdnosti, za božje zastopnike, za nujno potrebne pastirje svojih narodnih čred. Zastopniki teh gospodov bodo sedeli na mirovni konferenci. V imenu teh gospodov se bodo pričkali, bodo buruntalt in naposled sestavljali kupčijski, takozvani mirovni protokol. Wilson ne more pričakovati, da bo mirovna koufereneu odpravila monarhije. Toliko optimizma nimoma mi: niti on ga ne more imeti. Revolucionarni pogoj. In vendar je republika Wilsonova želja. In trajen mir je njegova željo. Ves svet poziva, na ves svet apelira ,naj postu vi bodoči mir na trdno podlago iu ustvari pogoje, ki zajamčijo njegovo trajnost. Kaj pa, če tisti sestanek diplomatov, ki bodo preurejali Kvropo in še pur drugih vasi, ne izpolni teh pogojev T Ce na primer ne odpravi monarhij! Ce na primer ue uvede v vseh deželah demokratičnih konstitucij? logično je, da se mora potem nadaljevati delo za te cilje. To mora biti tudi Wilsonova želja, če noče priti sam s seboj v konflikt. Ampak vse monarhične vlade se bodo upirale tej želji in bodo porabile vso svojo ¿JIo, da odvrnejo tako "nevarnost". Ce bodo hoteli narodi doseči republiko, bodo ittorali nastopati proti svojim vladam, proti tistim vladam, ki jih obsoja tudi Wilson, ker ne izvira njihova iiioc ml naroda. ..••v. Tako delo je opozicionalno, dokler se more gibati v mejah ustavnosti, na čisto parlamentarnem polju . Toda delu za republiko so ustavne meje kajpada pretesne, ker je ustava sama 1110-narhična ; za uvedbo monarhije se mora torej taka ustava razbiti. In tedaj ni delo več opozicio-nalno v iiavadnAu smislu, temveč revolucionarno. Prehod iz monarhije v republiko je sam po sebi revolucija. Kako se izvrši, je druga reč. Gotovo je, da ponavadi ne gre tuko gladko, kukor je šlo v Braziliji. Povsod je bilo pri rojstvu republike več ali manj ropotu. Navadno jo spremlju nekoliko streljanja in grobarji dobe ob takih prilikah posla. Ce bi se «lali gospodje monarhi mirno prepričati, bi bila stvar lahko drugačna. Ampak še Juanfikaj se je dni šele tedaj prepričat i,ko mu je približevanje južnih revolucionarnih čet pokazalo, da "kitajski narod ne želi cesarstvu." Ustanovitev republike predpostavlja revolucionarno akcijo. Wilson je zu repululiko. Dosledno: Wilson mors biti zu revolucionarno akcijo. Protirevohtcionarni Wilson. Ne, Wilson ni za revolucionarno akcijo. Se več: On toi rod organiziral ves svet zoper revolucijo. Sledeči odstavek njegovega uiavgurucijskego govora je tisti, ki amo ga omenili v uvodu in ki gt je javnost tako nenmevno prearla. "Da nalugn skupnost interesov in moči, uu kateri mora zanuprej počivati mir, vsakmu narodu dolžnost, da pazi na to, da se odločno itn uspešno preprečijo in zatro vsi vplivi, izhajajoči od njegovih držuvljunov, ki bi mogli ob rab rit i ali podpirati revolucijo v drugih državah." Da je Wilson pravzaprav konservativno duša, je bilo že davno mogoče opaziti. Njegovo večno pothranje na to, kar je bilo in kar je v Ameriki, je že znamenje te konservativnosti. Vaaka izpre-tiiemba razmer, noj 'bo v dobri a I i v slabi smeri, mu dela ogromne preglavice. On je nedvomno "dober Amerfkanec". Kadar govori, o svoji ljubezni do Amerike, mu verjamemo; ampak ta ljubezen je plod njegove konservativnosti; tu.ko je bil vzgojen, tako so ga učili v *snlah, potem je sam tako učil, in tako je ostalo. On ceni ameriške institucije ; toda ne zato, ker so svobodne in napredne, ampak zato, ker so ameriške in ker so jih uvedli njegovi dedi. Zato jih smatra tudi za vrhunec svobode, pravice in vseh idealov; pripravljen jih je braniti, kakršne so, nikakor mu pa ne prihaja na misH, da bi bilo treba iti preko njih do večje svobode, večje pravice, večjega napredka. Ce bi bile Zedinjene države cesarstvo, bi bil Wilson najbrže navdušen inonarhist, tudi če bi bil ves svet. naokrog republikanski. In morda bi tedaj vsem narodom priporočal,*naj si nabavijo cesarje m kralje, kakor jim pridiga sedaj, da smo imeti viada vso oblast le mi volje vladanega naroda. Najbolje se zrcali njegova konservativnost v njegovem absolutno pasivnem- stališču napram vsem socialnim vprašanjem. Ona inu tirani, da bi jih sploh spoaiial. Kakor je on študiral zgodovi-no, je pojmil naselitev Amerike kot iskanje nove domovine. V *mju za neodvisnost zedinjenih kolonij je videl le boj za politiïno samostalnost tega novega naroda. Civilna vojna se mu kaže kot političen boj za ohranitev zveze. V svojih zgodovinskih študijah ni prišel nikdar do razredov, ampak je vedno vide* le Arne-riko. Tako jo vidi tudi danes. AmeriAki narod mu je enota, celota; ves narod ima enake interese, ki jih mi imenuje ameriiške interese, iu enake ideale, ki jih naziva ameriške ideale. Ni se čuditi, če so rutikemu carju ali nemškemu kajzerju socialna vprašanja španske vasi.' Dvor, na katerem so zrasli in živeli, je ločen od ostalega sveta; poseben svet zuse je; in tum so od svojegu rojstva preparirani za svoj "vzvišeni" viladarski poklic. Predsednik Zedinjenih drŽav pa prihaja na svoje mesto iz srede živega naroda in bi moral prinesti kos tegu ikipečega življenja s setboj. Wilson gu ni prinesel. Wilson ne zastopa nobeiiegu razredu, ampuk hoče biti "predstavnik vsega narodu". Res da dela za gotove kapitalistične skupine, ampak brez namena dela in ne zaveda se tega. Prepričan je, da služi vedno "ameriškemu iiunmiu" in "ameriškim interesomTako je razumeti njegovo začudenje m ogorčenje, ko je lani v železuičar*kem sporu spoanal, da stoje podjetniki na podjetniškem, uslužbenci na uslužbeni-Skem, ne eni ne drugi pa ne na splošnem "ameriškem stališču". Kakor gostu megla lega konservativnost pred • njegove oči in mu brani, da bi spoznaval ogromni proces večnega, venomer nove oblike in nove razmere ustvurjujočega raizvoja. Tako mu ostaja tuje, .kar se poraja novega in n'iakor ne more najti razmerja do tega, česar ni bilo od vsega začetka v njegovi sliki. • . Protislovja. Toda če smatra Wiisou konservativno* za ideal, ne bi bil «nel nikdar nastoputi kot apostol svobode in pridigati svetu ameriških idealov. konservativnost splošno pospešuje nedoslednost; razmere se ne dajo prikleniti ali vkleniti, • ker so kakor vse, kar je, podvržene večnemu izpre-miu je vanju. Vsak novi dan prinaša nekaj novega, in svet, ki ima železnice in avtomobile, telegraf in telefon, ne more živeti kakor v dobi trsk, staro-kopitnih poštnih vozov in jahajočih kurirjev. S starimi pravili in teorijami ni mogoče izhajati v razmerah, v katerih jih ni mogoče kam vtakniti. Wilsons bije sedaj njegova konservativnost, da sam ne ve, kako. Njegova duša gori za Ameriko in njene ideale; njegov politični duh kliče vse narode v zve®o za zatiranje revolucije. A ta Amerika, kateri neprenehoma poje himne, je — produkt revolucije! Nikdar ne bi bilo Zedinjenih držav in Wilson ne bi bil nikdar njih predsednik, da tli bilo — revolucije! Morda bi bil danes neznaten kraljevsko britanski profesor, in namesto zgodovin^ Amerike bi pisaJ slavospeve angleški dinastiji. Revolucija je bila mati Amerike. Kdor količ-koj čisla samostalnost Zedinjenih držav, moru ceniti tudi revolucijo. In ta revolucija je ]w>tretoovala simpatij in ohrabritve in podpore od zunaj. » Ali se ne zdi Wilsonu, da bi narodi, ki ne uživajo vsaj tistih pravic, o katerih on tako rad govori, kužoč jih svetu, kot ameriške pravice, potrebovali podpore od zunuj, da bi jih dosegli! Ali se mu ne zdi, da bi bila dežela, v kateri že veljajo take pravice, najbolj soosobna, da pride podpora za dosego enakih pravlo od nje t Ne, Wilsonu se menda ne zdi nič takega, ker sicer ne bi mogel predlagati svetovne zveze za zatiranje revolucije. In vendar hoče republike, kjer so sedaj monarhije ;demokrutične ustave hoče, kjer jih ni. Ampak pripravljen je zatirati revolucijo, ¡brez katere je vse to nemogoče. Wilson hoče lepo palačo, kjer je ječa; ampak kdor vzdigne kramp, da bi porušil ječo, mu oblju-buje Wilson batine. Izza vsega, kar je Wilson že slovesno govoril o miru, in o bodočih svetovnih razmerah, se mora človek res vprašati, kaj da pravzaprav hoče. Iz vseli protislovij si je težko sestaviti sliko, v kateri bi se spoznali njegovi pravi nameni. Ampak besede, ki jih je govori«! o revoluciji, dajejo, še največ jasnosti. Wilson se ogreva za "zvezo narodov", ki naj bi se ustanovila po vojni in obsegala ves svet. To je verjetno, le da je zaradi točnosti treba na mesto "zvezenarodov'* postaviti "zvezo vlad". Po Wilsonovem je to vseeno; po našem je to velikanska razlika. Zveza narodov vsega sveta je nas socialistični cilj; vemo pa, da ne prinese te zveze .«edanja vojna, ne mir, ki ji bo sledil. Za svetovno zvezo narodov se morajo izpolniti drugačni pogoji. Izenačiti se morajo interesi narodov; da je to mogoče, se morajo pa izenačiti interesi posameznih delov v narodu, izginiti morajo nasprotja meti posameznimi deli, ki jim pravimo razredi, da morejo izginiti razredi sami. Narod mora postati tista edinstvena celota, a kateri Wilson danes neprenehoma sanja, katere pa dandanes ni. Šele kadar izbrišejo narodi svoja notranja nasprotju, kadar odpravijo razrede in ustvarijo iz sebe enote, morejo odpraviti tudi nasprotja med enotami, med narodi, ter ustvariti veliko svetovno zvezo narodov, socialno lnteroiacionalo, v kateri v se materijalni interesi vseh lahko spravijo v soglasje. Na to W ris on ne misli. O tem WUson ničesar ne ve. Prazni okraski. Njegove besede o oblasti, ki sme izhajati le od naroda, o pravici narodov, da si sami določajo svojo usodo i. t. d., so le omsmenti. Če jih odstranim^ kar smemo, ker jih rsbi Wilson sam v svojih govorih le ornimi en talno, ostane kot resna Wilsonova želja le zveza vlad. (Konec na 6, strani), | v j AD SLOV. DELAVSKA Um*a»vtJau 4am It m«ta 1 PODPORNA ZVEZA hkmiiAiiii m writ* no» WÜwn bik «urnega sebe. (ivmiec h 5. strani.) % MEHIÖKE IN DRUGE KONFU-ZUE Sedet: Conemaugh. f*. 5 GLAVNI URADNIKI PRKDSKDN1K: Ivan Proator, 6190 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, A. F. D. 2, bo* 50, Weel Newton, Pa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Mata St., Con^ainugh, Pa. POMOlNI TAJNIK: Andrej Vidrieh, 170 Franklin Main St., Ceoeinaugh, Pa. liLAOAJNlK: Jonip tele, er delavski razred; gigantične sile ustvarja zo|>er socialno revolucijo, namenjena, tta jo aaduli v rekah krvi. A delavatvof o Spoznaj nevarnost, če se je liočei varovati. Spoznaj sovražnika in njegove sile, ne da te bo strah, ampak da spoznaš, koliko in kak&te sile ti je trAia za zmago! To je nauk kapita»lwtičtie mobilizacije. In če ga delavstvo uvažuje, se uru ni treba bati ne poraza ne pthgina. Ampak z nobeno utopijo, z w4>e-nimt sanjami in z ntkbenimi pridigami »e ne doseže na tem bojišču zmaga. Spoznaj sovražnikovo silo, in glej, tla ne zaostanes nikjer s svojo silo! - Pogoje za zmago ima delavski razred v sebi. t e jili prav jKirabi, mu Zlata Intcniacicnala ne more zastaviti poti. stati S. D. P. Z. solventna. Tako so tudi pogoji s S. N. 1» ,).; brez solventnoati o združitvi ni govora, to naj si tolmačijo vsi tisti, ki Vedoma ali nevedoma razlvurja-jo Članatvo po svoji domišljiji. O-čitek je pa namerjen proti glavnemu odboru. Krivdo, da organi zacija ni dovolj podprta z denar ninni sredstvi, je i»kati povsem drugje; poglejmo nekoliko zgodovino S. I) P. Z., na primer katastrofo v Primero, Colo.; ravno istem času ae več smrtnib slučajev pri drugih druStvih. Organizacija je bila tisti čas tako prizadeta, da se je vobče mislilo, da bo primo-rana prenehati poslovati, kajti v blagajni ni bilo toliko denarja, da bi se bilo vsaj pol teh vanrtnin moglo izplačati, a kje so bile 5e ostale bol> podpore in drugi tekoči stroikl Vztrajno članstvo je to prebolelo le z naj-večjo požrtvovalnostjo, da si obrani organizacijo; ta udarec nas spremlja ke danes s tem, da niso pristopali novi člani, kot bi sicer bili. DrugI vzrok pa je bolni&ka podpora; članstvo naj zasleduje priobčene račune v glasilu, in naj jih primerja z dohod ki in izdatki med dniitvom in zvezo. Uverjen sem, da bodo kma-4\i našli, koliko nekatera društva več. vzamejo u zvezine blagajne samo za bolniško podporo, kakor pa v isto vplačajo za vse ptmamez-ne sklade vred; to nflj nekoliko razmišlja je jo in kmaJn jim bo jasno, kam da igre denar. Mnenje članstva o poslovanju se zrCnK po delegatih na konvenciji, ki so bili večinoma za to, da se članom plačuje hoV. podpora kar v naj* večji ftteri in nepretrgoma, ft kako dobiti sredstva za to, to naj ima glavni tnibor na svoji rami. To mu pa danes dela največje križe in težave zaradi potrebne aolventnoati v finančnem o* i ni; v takih slučajih bi moralo članstvo zvesto stati ob strani glavnemu odboru ter ga podpirati, kar je mogoče, saj deluje v korist orga-nizaaiji, ne.pa sebii Opaža se tudi, da ae nekateri člani prav malo za obatoj organizacije zanimajo; glavno mu je, da od dobi podporo. Vem za vi»č slučajev, da so se člani javili bolne- za take malenkosti, da o kaki opravičenosti ni moglo biti £0vrrrol nakar so si vzeli na ta način kar po cele mesece počitka, aeveda na račfcn zveae. Nimam pa namena kritizirati opravičene al nČaje; rečem le to tla: n-ko ibi bila društva bolj pazila na Nemški poslanec v rajhstagu tir. Siegfricd Heckscher je imel nedavno razgovor s poročevalcem ameriške Associated Press v Berlinu in je med drugim izrekel mnenje, da nastane po vojni nova zveza med Nemčijo, Husijo in .Japonsko. Ze-dinjenim državam pa prerokuje zvezo z Anglija. Kar se tiče zadnje napovedi, se ni treba z njo mnogo bo viti, ker je preveč fantastična za to. Kar se tiče prve, so pa take Sanje na Nemškem nedvomno zelo razširjene. Upozarjali smo večkrat na to, tla je ohranila oficielna Nemčija kljub vojni napram Rusiji ves čas neko očividno prijateljstvo. Kadarkoli je Bethmann Hollweg govoril o Rusiji ,se je posluževal blagohotnega tona. O poizkusih, tla bi se z Rusijo dosegel separaten mir, ne more biti nobenega dvoma, odkar ao prišla v javnost priznanja, da so se v ta namen res vršili sestanki. Neniaka vlada, ki skriva sicer svoje mirovne pogoje kakor kača noge, je vendar poskrbela za objavljenje četudi nepotrjene, pa vendar izrečene obljube, da dobi Rusija svobodo vožnje skozi Dardanele. Prav tako se niso mogle simpatije uradne Rusije za Nemčijo tako skrivati, da jih ne bi bil mogel opažati svet. Prav na dvoru je bilo glavno leglo germanofilstva, in kakor nazadnjaški dvor, tako je siinpatiziralo z Nemčijo vse, kar je bilo na Ruskem sploh reakcionarnega. Tpanje, da pride do nemško-ruske zveze, torej ni bilo brez podlage. Če pa je bilo to opravičeno, teti a j je bilo le nadaljevanje računa, da pristopi zvezi z Rusijo vred tudi Japonska. Nemška vlada je, kakor kaže ¿imtnermannova nota, smatrala za možno, da pritegne Japonsko že sedaj, tekom vojne k sebi; kako bi torej smatrala to za nemogoče po vojni? ^ Nemška diplomacija bi bila dobila nalogo, da "prepriča" japonsko vlado, kako koristna bi hi-la zanjo taka zveza. In argumentov ne bi bilo težko najti. Treba bi bilo .Japonski dopovedovati, tla je Anglija njena največja konkurentinj« in jo spominjati ,kako so zavezniki tekom vojne, zlasti prvo leto, križali njene načrte na Kitajskem. Samo ob sebi so razume, da niso bile za iskanje takih zvez merodajne simpatije do Rusije ali tlo ruskega naroda oairoma do Japonske in japonskega naroda. Oficielno Nemčijo mika ruski sistem, namreč tisti, ki smo ga vse do zadnjega časa poznali kot ruski sistem. Bethmann Hol1weg je sicer zadnje dni pripovedoval v pruskem deželnem zboru, da bo po vojni nemnki narod deležen sodelovanja pri vladanju. Nemčija namreč tlo današnjega dneva še nima parlamentarne vlade in je v tem oziru jmvseiu enaka dosedanji Rusiji. Nemški rAjhstag je BetHimann Hollwegu že soglasno izrekel nezaupnico; on se pa ni zanjo niti zmenil, temveč je dejal osuplim poslancem, tla je odgovoren kajzerju ,ne pa državnemu zboru. In njeni odbor je tudi zato, da se Zveza združi ali pridruži k 8. N. P. J., ne da bi bila solventna, to pa pod pogojem, da bi ae članstvo «veze vpisaJo za toliko starejše kot je v resnici, ter tako plačevalo višji aseament (po starosti) in na ta način zvezin deficit v dolgih letih potom asesmenta pokrilo. 01. odbor zveze tega ni mogel sprejeti, ker je mnenja, da bi bilo članstvo s tem zelo prizadeto, in morebiti zelo nezadovoljno, pač pa se je dnžal sklepa konvencije, ki določa, da naj ae potom povišanja asesmenta doseže sol vent nost, rn čim bo solventna, se ima združiti. Čital sem sklep gl. otiJ>ora S. N. P. J., da se naj v nadalje kar posamezna društva od drugih organizacij sprejemajo v .lednoto, ker ao baje vsa pogajanja za združitev pretrgana. Hotelo se je raztol-mačiti potom javnosti, da je krivdo iskati pri drugib organizacijah, češ da jim ni za združitev. In vendar temu ni tako. 01. odbor 8. N. P. J. naj bi vendar nekoliko vpo-števal dogovor hi sklep, katerega je dal gl. odboru S. O. P. Zif in zveza se popolnoma strinja s tem sklepom, da je za združitev potrebna sol vent nost. In čim S. D. P. Z. dopolni to nalogo, da postane solventna, tedaj se »lruži ali pa pridruži, kakor se že hoče, in to je upati v najkrajšem času. Prazn«h rok ae pa S. D. P. Z. ne more združevati, ker nje članstvo mora biti enakopravno z oMalim v vseh ozirib. Upati je, da Zveza v kratkem času stori odločne korake za združitev, kliče pa k temu delu še ostale svoje slovenske po-sestrime, naj ji slede ter po dolgem času zopet narod zedinijo, ter tako napravijo skupno veliko organizacijo, katera bi bila v čaat! in ponos ¿rsemu članstvu in ugledna med drugimi narodi. Olavni od- --:—;----- borniki: Proč z egoizmom* in na 1. Slovanska Delavska Podpor- wol n„ Zveza je bila ustanovljeno v nezaupnost napram št. 1, ki se na- Bratski pozdrav! Onemaugli, Pa. (haja v tem mestu. In kot ustanovi- Andrew Vidrioh, 2. Mlovair.tka Delavska Podpor- tel jem S.D.P.Z. tudi našim bliž-pom. gl. tajnik S. D. P. Z., na Zveza je bila inkorporirana v njim bratskim društvom, in sicer ---< 'ambria l!o., državn Pa., da je se-1st. 2, št. št. 9, št. 46, št. 4 in tudi dež oziroma glavni urad v Cone- št. .16, ki so le nekoliko milj od-maugh, Pa. • daljene od tukaj. 3. Mi člani, ki živimo v okolici,! 5. Mi člani društva Bori tel j št. 1 kjer stoji glavni urad, ne vidimo i apeliramo na vse člane oairoma so-nikjer, daje mesto roimeman gh, j brate, da priznajo želje društva Pa., krivo, ako kater! uradnik 8.1 Boritelj At. I. D. J*. Z. napravi kako nepošteno H. Mi člani društva Boritelj št. --- dejanje. fd ne vidimo v tem nikakega na- Kapitalizem ne more biti prija- 4. Mi člani dntštva Boritelj št. 1,| predka, pač pa velike stroske za telj delavstva, tudi čc bi hotel oziroma ustanovitelji S. D. P. Z., j premestitev glavnega urada. Kajti tedaj bi moral biti sani vidimo V tem izreku zadnje kon- 7. Smo pa, ako pride do združc- svbj sovražnik. res je bilo po zakonu tako in je še danes tako. Po vojni — pravi Bethmann Hollweg — dobe Nemci nekaj takega kot parlamentarno vlado. Nemška vlada potrebuje namreč sedaj nekoliko takih lepih fraz, kajti zdi se, tla zadovoljnost nemškega ljudstva že precej boleha, pa ji je treba z vladne strani ponujati nekoliko medicine. Ni izključeno, da se izvrše v Nemčiji res kakšne podobne reforme, kajti naj pravijo ljudje, kar hočejo — tudi vojna iuia svojo moč. Ona tepe ljudstvo, strašno ga tepe; ampak ona pritiska tudi na vlade in jim izsiljuje koncesije, če sc hočejo obvarovati kaj hujšega. Toda iz demokratičnega prepričanja ne ob-ljirbuje in ne daje Bethmann Hoilweg ničesar. Če bi bilo količkaj demokratičnega prepričanja v njem, je imel dovolj časa preti vojno, da bi ga bil pokazal. Sedaj mora igrati demokratično igro, ker je potreba taka. Ali če se malo ozre, najde baš v Petrogradu lahko zgled, kako se obljube dajejo iu — lomijo. To so tisti srčni nagibi, ki so vedno povzročali koketiranje med Berlinom in Petrogradom. Zasloni ha. ki jo je nemško kajzerstvo iskalo v ruskem absolutizmu, je ustvarjala nevarnost, da se res ustanovi taka zveza, kakor je Heckscher govoril o njej. To pa je bila skoraj največja nevarnost, ki bi jo bila mogla sedanja vojna poroditi. Če je nemška vlatla mislila na zvezo z Rusijo, gotovo ni zato izpustila svojih ostalih zvez izpred oči: «la bi morale njene sedanje vazalkc Avstrija, Bolgarska in Turčija ostati njene zaveznice, se razume samo ob sebi. Treba si je domisliti, da bi bila to največja zveza reakcije, ki jo je svet kdaj poznal. Tri četrtine Evrope in Azije bi bile združene kot trd-njavu zoper napredek in svobodo. Toliko srčne bi bile vezi meti vladami gotovo, tla bi druga drugo podpirala, če bi nastala v tej ali oni deželi kakšne nevarnost za reakcijo. Nemška armada bi morala biti na razpolago zoper vsako revolucionarno gibanje na Ruskem, a rusko vojaštvo bi moralo ščititi nemško kajzersko avtokracijo. Tedaj ne bi bilo sile, da se izpolnijo obljube, dane tekom vojne. Kdor bi opomnil vlado nanje, hi lahko dobil iak odgovor\ da ne hi nikdar več vpraševal. Zdi se. da je ta nevarnost minila. Če ostane ruska revolucija zmagovita, tedaj je nemško-ru-*ka zveza temeljito pokopana, na srečo ruskega in nemškega naroda in na srečo vse K v rope, kateri bi reakcionarnost taka zveze grozila kot največja pošast. Obenem pada s tem tudi verjetnost nemško-japonske zveze, sploh verjetnost tiste reakcionarne sile, ki hi niogla užugavati razvoj vsega sveta v napredni smeri. Strah je bil — precej gotovo je, tla je minil. PROTEST. Conemaugh, Pa. Društvo Boritelj st. 1 v (Vme-maugh, Pa., pripadajoče k S. D. P. Z. v Connemaiigh, Pa. Mi člani zbrani na redni mesečni seji 3. tlečem bra 191« ob 2 popoldne najodločneje protestiramo proti sklepu zadnje konvencije v Pittsburgh!!, Pa., do se premesti urad 8. D. P. Z. v d m go mesto. vencije največje zasramovanje injnja .Jednot in Zvez, popolnoma za- dovoljni z mestom, ki bo za glavni urad nove organizacije odločeno po večini članstva. 8. Mi čkini društva Boritelj št. 1 bomo porabili vse praviw, katere imamo po ustavi, po pravilih in po državnih zakonih. t Franc Dremelj, pretiš. •John ftkufca, tajnik. Vid Rovartfek, blagajnik. hua City nekoliko predaleč, da bi se izplačalo voziti tja le zaradi enegu banketa. Torej pe verno, kako je bilo s ponudbo, ne kako je bilo s pijančevanjem. Ne pravimo pa, da je kaj takega nemogoče; le vemo, da je treba pri takih vesteh setlaj podvojene in pot rt» jene previdnosti, ker. se nikdar ne fabrici-ru toliko zlagunih vesti, kakor takrat, kadar «imajo mogočni krogi velik interes na takih laže1!. Nevarnost tojne j# itak Že velika ; taka tatarska poročila jo naravno silno |K>večavajo. Ali mogoče je, tla je taka vest resnična ali pa deloma re*nična. Fanatizma in šovinizma je "na svetu dovolj; zakaj ga ne bi bilo tudi kaj med Nemci v Mehiki? Ampak če bi prišlo res do vojne, česar si prav gotovo ne Želimo, bi bil to pogled za bogove. Ko je nastala kriza med Zedinjenimi državami in Nemčijo, so namreč tukajšnji nacionalni Nemci čez noč postali veliki ameriški patrioti — kakor seveda tudi naši jugoslovanski nacionalisti. In njih največja, do kosti germanska hi all-vveil kajzerskti organizacija je sklenila, da organizira v /lučaju vojne takoj prostovoljne nemške regimente za Ameriko. Torej: Tukaj ponujajo Nemci Wilsonu regimente. V Mehiki ponujajo Nemci Carranzi regimente. In če pride do vojne, se lahko zgodi, da marširajo ameriški Nem-, ci proti mehiškim Nemcem rn sc vzajemno pošiljajo v Wa!hallo. In načelo nacicnalrzma doživi svojo nuj več jo satiro! «Siccr pa živimo v času, ko tri-umfiru kenfuznost sploh na vseh koncih in krajih. Prav v El Paan j je prišla namreč nadaljnja vest, da si) štirje nemški častniki pri — Franciscu Villi. Iti to — priznati j moramo — presega naš ubegi razum. Neaioi so tako lojalni napram Carranzi, da mu ponujajo cel regiment; in obenem pomagajo Nemci Carranzovemu -sovražniku Vitlu, ki je postal zadnje čase baje zopet nevaren, je nekoliko nakle-stil Carranziste in maršira* zmagovito proti Chihuahua City. Morda so ravno tisti nemški oficirji tako sijajno obrnili njegovo strategi jo. Ce se sme verjeti vestem, je itak v Mehiki zopet vse narobe. Telegrami pri po vetiuje jo, da so se Villa., Zapata in Diaz združili proti Carranzi. Obenem prihaja poročilo, da je vojni mini*ter Obregon zapustil Canranzo in da gire v tabor njegovih nasprotnikov. Torej zmeda nad zmedo. Na kakšnem temelju je mogoča zveza med Villo, Diazom in Zapa-to, naj vrag razume. VilJa se baje bojuje zoper Carranzo, ker mu je ta vse premalo radikalen. Fontasti so celo včasi pravili, da je Villa socialist in so ga naravnost imenovali sodruga, dasi ve mož o socializmu priibl&no toliko kolikor naši ff His tri. Ampak da so njegove zahteve neizmerno radikalne, so potrjevale vse vesti. Diuz je direktno nasprotje. On je nečak svojega strica, nekdanjega diktatorja Mehike. Njemu je to, kar se zdaj godi v Mehiki, vse vse preveč radikalno. On zastopa reakcijo. On je nada katoliške cerkve. Med skrajnim radikalizmom in skrajno reakcijo je torej zveza — če poroča brzojav resnico. Priznati moramo, tla je malo verjetnosti v tem. • Ampak vendar —- mogoče' bi bilo tudi to. Zgodile .«o ae že take reči. (ieslo v takih slučajih je: Boj roper skupnega sovražnika. Toda vsak boj mc vodi zato, da se enkrat kotvča. In na konec je trehu misliti, preden pride, sieer je boj sploh nezmiseln. Pa recimo, da je res med Carranzovfmi sovražniki taka zveza, in da pride dan, ko *a premagajo. Kaj potem t Ali uveljavi tešiti j Villa svoja načela, ali Diaz svoja T < c se bojujejo res za načela, ne mlane tedaj nič druzega, kakor tla sc takoj drugi dan pograbita Vili« in Din« >n da skoči Mehiko i*jieno Mm Jirsetnu krogu tukaj-h\9 civilne vojne v drug". Sujih rojakov. Optuuii *ino tudi Carrauza ni sociaiist in «ijeguvo lepo število aunanjihaodrugov iu vladanje ne more bhi socialistu* veaelilo nas lw, če jih vidimo so-iux Dovolj je nasprotij ined njim ' pet. st nami, ampak človek vendar ne Predavanje je javuo in brez-more poateiio želeti nič drustfs, pUtoo. Vaakdo je povabljen iu kakor da ostane aedaj, ko volit d^ra Jofal. Hodni** in rojaki ao ve končano, njegova vlada ua naprottni, da pridsjo po moino-krmilu iu da se vrne deželi zuua iti pravočasno, ker »e v rasuiero-nji in notranji mir. Kajti tega je ma mali dvorani poslušalci s \jo-ljudstvu treba, da si po dolgo ¿iiejtiai prihajanjem motijo. Kdnr trajnem neredu m razburjenju n« je bil / dosedanjimi predavanji Miko ustanovi razmere in da po- zadovoljen, naj pripelje prihod-stane sposobno za boje v svojem nj>Č še svoje prijatelje. mtere.iu. Namesto tega pa vidimo nove iu nove konfuzije, nove grožnje in nove nevarnosti. A ni dvoma, da prihaja največ takih komfuzij od hujskaških. agentov, katerim se niti ne sanja onnteresih Mehike, ampak «bi izmučeno deželo radi iz Louis F. Triiger, tajuik. Clncago, 111. •Kigoslovauski socialistični klub štev. 1 priredi v nedeljo 27. maja v Cicero, HI. ,veselieo z gledališko predstavo r I m I B »>» kateri se uprizori glasovita (io-rabili za čisto tuje namene, ki ui- goljeva komedija 'Revizor*. Pri-majo z njenimi koristmi kaj opra- jateljake organizacije prosimo, da P R O L E T A viti. Zdi se nam pa, da ne delajo v tej smeri le neruski agenrti, ampak da so tudi interesi raizmh itoneri-ških kapitalistov zopet oživeli. Pravijo, da paci washingtonska vlada, kaj da počenjajo nemški agenti v Mehiki; dobro +>o, če pri-paai tudi na aKente gotovih amei i-¿kih miljonarjev. ♦»♦♦♦♦♦♦mtMIMMMMIM ► * ne prirejajfc svojih'vfcsetic ta dan, kako* «e tudi naš klub rad ozira na take želje. "Revizor" je tako sijajna komedija, da bi bilo gotovo mnogim rojakom žal, če je ne bi mogli videti, ako bi bili vsled kakfine druge veselice zadržani. Louis Trugar, tajnik. Stran Ka \ »oummomimolf >•<># NACIONALNA KONVENCIJA SOCIALISTIČNE STRANKE. Cleveland, O. «lov. soc. klub Št. 27. v Cleve-Undu se pripravlja, da uprizori dramo iz delavskega življenja, "Grobovi bodo izpregovorili". To je največja igra, kar so jih do-sedaj priredili člani slov. soc. kluba. Ta prireditev se vrši v nedeljo, dne 25. marca ob 7 zvečer v Burko vi dvorani 6006 St. Clair je. nnela nacionalna Ave Fo igri ^ vpfti prtMita zaba. Socialistične stranke, va m p,eg HfkZun tega je na i večjo vnemo oprijeti dela. Strupene cvetke kapitalizma se tako bujno razvijajo, da je že vsa atmosfera polna njihovega «trupa. Ce niso delavci tega spoznali ob sedanji draginji, vpričo vojne nevarnosti in vsega hudega, kar jim priuaža to življenje dahnarian, tedaj morajo biti udarjeni a slepoto. - Ne oiuahujiuo na sredi pota! Socializem mora priti. Ampak kdaj da pride, to je odvisno od uas in od našega dela. Treba je, da apo^olnimo «and sebe iti da prebudimo one, ki še spe. Za to je najboljše sredstvo, da ra/širimo uas list M Proletsrea". Hloveuski delavci smo lahko ponosni na tak list, kakršen je 4t Proletarec" in slovenski delavec,1 ki ga ne čita, niti ne ve, koliko duševnega »»-žitka iu praktične koristi izgubi k tem. Ne ustrašimo s* vsake zbadljive besede pri agitaciji. Od sovraž-uika ne moremo pričakovati, da bi nas gladit; kdor nas pa ne razume, ga moramo poučevati4 in gledati, da se mu zbudi razum v glavi. Vse, ki so spozna K potrebo razrednega boja, pozivamo, naj se pridružijo našim vrstam in vstopijo v naš klub. da se bomo s pomnoženo močjo bojevali za boljšo bodočnost delavskega razreda in vsega človeštva. Organizator. VAŽNO ZA SODBUOE! Poleg obligatoo Udsjs Proistsrca Udarno letos " Prvomajske" publikacijo „fte posel*} »s fiasj-ftsm pspirju, in v obliki lsposlov-nega lista (Ma^azin). Velikost ts posebne Izdaje bode liysxfya, to-raj ista dolina in iirina, kot jo ima list 44ftu". Ksr bode U posebna isdsja imela drugačno obliko kot regul&rai Proletarec, sa to ns bodemo mogli iste razposlati po drugem poštnem rasredu Treba bode toraj gladati, da se pokrijejo stroški. Kako? Z oglasi! Sklenili smo, da akp dobimo ss vsaj tri strani oglasov, da bode-mo dali potem Mtstsljem najmanj 16 strani samega isbrarlegs čtiva in lepih slik. Kdor ismed »odrugov misli, da bi bilo mogoče dobiti kakšen ogla«, dotični naj takoj pi ie po listina. Provizije od oglasov ss to posebno isdsjo damo rsvno isto kskor od Koledarja. Mi upamo, da Udarno to posebso številko od 10.000 do 25.000 izti-»ov. Vsi oglasi morajo biti v rokah upravnika najkasneje dne 14 sprila, ker takoj sačetkom druge polovice msseoa aprila to izdajo raz pošljemo, da sodrugi lahko rasprodajajo do prvega maja. So-drugi ns delo. Oim več bo oglasov, tim več bo dohodkov, in več bo dohodkov, toliko lepša in večja bode "Proletarčeva" prvomaj-niška leposlovna revija. - Upravništvo. Hrbtobol nastane navadno vsled nsreda v obistih in zahteva takoŠnjo zdravniško pozornost. ALI 8TE8LABI? Ako M lullte »Üb», »ko «ubita aa toll, nfio alíale Stilnea» us* le «ko )• vu sialaa» u r«k, tadaj rabila Severs*s BUs.m ef Life (apvmu« fc%l)aualü mims). Oa «Ipravi *aoxlJa la utrdi ve« iliUm. v» »cunto». V iakaroah. vera» Ktdnejr and Li»«r Rim.ij (SKVEROVO ZDRAVILO ZA OBBTl IN JSTRA). Vlivajte to tdravilo, da odpravite narodnosti. Priporoča se tudi pri vnstju obisti in mehurja, pri tiŠčanju ali odtoki motne scalins, pri bolestnem puščanju vode» proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 60c in $1.00. HpfctoM je isftaiL Mr. K. Milauaka». II Hlchlaod Ave., Naartop t'apur Faha, Na«»., nana alia: f'TrpeI aum na tirUobnlju In vtlad bo-Mtn na »tränt, la ko m»ta Cital V Vatam aiinxlutliu, Beta xa^ul rabiti Bava-rovo Zdravilo xa obt»ti In iatra. Si k malo tem popolnwaa wktavaL SSVESOVA ZDRAVILA •o aayruHj pevuod v lukawab, Zahtavajta aaiao Sufue>va. Zavr-a Ha poaaadba. Ako na moralo dobiti, kar »abiavata. naroČita aa-raraout od ^ W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA rszpeéaníh znan v moaocu íabruarju 1S17. V soiiotti eksekutiva , .„ ___^ ^^ ^ ^ ^ ^ heredno sejo, ns kaitcri se je bsvila K7amuTu"di p"^"je" ^NastoVita dva s splošnim političnim položajem. Z j dobro izvežbana pevska zbors, na-osirom na kritične razmere je mreč slov del# zbor ..Zar. sklenila sklicati na dan 7. aprila ja" m hrvatski d«l. pevski zbor nacionalno konvencijo v Cleve^ "Crveni barjak". Vsi cenjeni ro-land, St. Louis ali Chu-ago. ; jaki v Clevelandu in okolici ae KaJvor je znano, je bilo predla-, vabijo, tla se udeleže te veselice, gano, da se skliče konvencija za Zanimiv program, posebno pa še Meato M S a N i • ti g «J S c S H •• J RAZDELJENO Ark. Colo. III. jesen. Po dosedanjem glasovanju je videti ,da je večina Članstva za ta predlog. Kksekutiva je pa z o-zirom na napete razmere mislila, da ne kaže odlašati konvencije do jeseni, atnpak da je bolje, če se igra in petje bo nekaj izvrstnega. Igra "Orobovi bodo izpregovorili' ' menda še ni bila nikjer igrana na slovenskem odru. To je prava slika današnje človeške družbe. Na eni strani nam poka Ind. skliče takoj, zlasti ker se kažejo v zuje hinavsko dobrodelnost onih, stranki različni nazori.o položaju ki žive od žuljev delavstva, na hi želi eksekutiva, da se pride do drugi pa obupni položaj delavca, 14 20 36 20 40 200 G0 20 30 St 50 20 24 100 7 8 15 enotnega mnenja. Sodni« Spargo se ni mogel udeležiti seje, ker so ga zadržavala preda^vanja. Za njegovo mnenje so vprašali brzojavno. Na sejo so bili povabljeni tudi tajniki tujeje-zienih organizacij. katerega je brezposelnost pognala tako daleč, da je bil prisiljen izbirati meti zločinom in samomorom. 1'pa m, da se bodo roju k i od- zvali iiaAenm v povabilu v lepem številu in tako pokazali svojo so- O konvenciji bi pravzap.-.v rno-i ,'d.an,°?t in n«'tl®"j*no»t napram ,«lo Kosmat, ,-lanstvo. t,«la ek»e- Hinl "Iov- ,,elavskl PolitKm or' kutiva upa, da se njen sklep na knaduo tidobri. Postavila se je namreč na stališče, da je v kritičnem času t roba nujno de+ati. ganizsciji v Clevelaudu. Poročevalec. Mo. Ohio Cleveland, O. Slovenski socislistióni klub št. Konvencija bo sítela 200 delega- .. . ... , . - , tov. Vsaka tujeje*ična z vera bol^ fklem Poredni letošnjo zi- Pa. imela svojega "Fraternal-delega-ta". Katero izmed omenjenih treh mest bo določeno za sedež konvencije, se naznani pozneje. Stroški se pokrijejo tako, kakor jc bilo predlagano za jesensko konvencijo. Klubom J. S .Z. na znanj s. O lav ni odbor socialistične stranke jc poslal pred kratkim vfcc^i našim in drugim socialističnim klubom apel za zbiranje denarja v prilog fonda #50,000, ki je namenjen za propagando in a-gi t acije za 1. í!*Í8—20. Vse prostovoljne doneske V ta rtamen je pošiljati direktno tajnk ko skupne stranke, sodr. Ad. Uer-inerju, 8011 W. Madison St., Chicago, 111., ali pa tajništvu .f. 8. Z., katero odračuna a voto tajniku skupne stranke. Tajništvo J. S. Z. ' Chicago, 111. Zadnjo nedeljo je l»ilo \ «lvoranl S.N.P.J. tlrugo predavanje, ki gn je priredil Jugoslovanski soeiaH^ stični klub štev. 1. v tekoči sezoni. Predaval je sodrug Kristan o predmetu "Konec sveta" in znat; na udeležba je pokazala, da na ra* šča med tnkajšnimi rojaki zsui-tnauje za znaustvena vprašanja. Tretje predavanje priredi klub v nedeljo 25. maroa, ob pol treh popoldne v dvsrani K N. P. d., 2657 So. Lawndale Ave. 9 Predaval bo sod rog Etbin Kristan o predmetu % Življenje sveta. mo yee predavanj, katera bi mo rala zanimati vsakega delavca. Ta predarvanja se bodo vršila enkrat na mesec za dobo 6 mesecev in sicer: v nedeljo, dne 25. marca : "Naše politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: "Naloge delavske politične orga-nisaeijs," v nedeljo, dne 27. maja: "Socialistična stranka in mestna uprava." Ta predavanja bo obdržaval sod. Matt Petrovich iu »e bodo vršila v klubovih p/ostorili, na 5607 St. Clair Ave. Namen teh preefa-vanj je, podučiti slovenske delavce v Cleveland», kolikor motfo Če, o programu iti ciljih soc. stsan-ke m o nalogah politično orgsni-zacije. Po predavanju bti vedno sledila splošna diskuzija in se bodo dk-jsli odgovori na morebitna vprašanja. Vsi rojaki v Clcvelandu se vabijo, da se udeleže tega predavanja. Mktt Petrovich, tajnik. Detroit, Mich. ftshl slov. sne. kluba st 111 se Izzivajo ua red hO mesc?no se>», ki bo dne 1. sprila ol> popoldne na W Ferrv Ave Ns dnevnem redu imamo razne važue predmete, ki jih je treb« rešiti na tej Tudi se morajo opraviti volitve'glavnih odbornikov za J. S. Z; Val člani, ki so že dobili glasovnice, so naprošeni,dn jih izpolnjene oddajo tajniku. Zadnji čas opaiam, da so pona Jenny Lind..... Putblo ........ Lincoln ........ Staunton »168... Nokomis ....... Chicago 6...... Chicago I...... Staunton 110... Springfield..... Zeigler ........ Chicago 60..... Virden ........ Waukegan ... Gary .......... 44 Clinton ........ Kan.s. W. Mineral..... 44 Skidmore........ 44 Mulberry ...... 100 44 Radley ....... ' 44 Stone City____ 44 Rtngo ........ 44 Ediaon ....... Mich. Detroit 61..... 44 Detroit 114____ t Minn. Chiaholra ..... 44 Virginia ...... Mont. Bear Creek____ 44 Klein ......... Red Lodge..... St. Louis...... Glencoe ...... ReUaire ..... Cleveland 27. .. Lorain ....... Naffg ......... Piney Fork____ Youngatown 18. Yorkville ..... Barberton .... Cleveland 71... Yukon ........ So. View...... McKees Rocks.. Moon Run .... Woojllawn ____ Herminie 69 ... Forest City . .. Whitney ...... Sviran ........ New Brighton . Wick Haven . .. Pitco . ........ Farrell ....... . Conemaugh .... Am bridge...... 20 E. Pittaburgh .. .■ Large ....... Fit* Henry ..... McKees Rock».. . W. Newton . w .. Pittsburgh . V. .. N. S. Pittaburgh. Milwaukee ..... " W. Allis....... Wash.Roalvn ......... Wvo. Cambria ....... " Sublet ......... " Cumberlaad____ John Kos at Large. ... Org. Ne. 18.......... Org. No. 6........... Org. No. 14.......... Org. No. 128......... Org. No. 1........... Org. No. 53.......... Org. No. 9........... Org. No. 35.......... Org. No. 100......... Org. No. 137......... M. Leviek .......... J. Dejsnovieh..... Skupaj ..... 40 10 20 Wia. 12 18 . . ;,(» * ..« M0 10 150 *. 50 b.. 50 20 . . 13 ► . . 39 32 # , 16 # 9 ; # 50 9 0 • 43 7 14 20 . * 100 ! • • 25 10 1 • • 22 i < 12 # m . . 50 2 20 13 # # # # 50 # # # m 20 h 20 28 # # 52 # # 20 - - 33 15 # $ 56 8 14 # , 12 20 # # s a • 20 40 U # t g , 37 5 25 # , 20 . t 50 . . 10 20 40 . . f t 16 , # 20 . . 4 100 # # 60 • a 25 . . i 53 10 16 20 . . 6 , . 5 , . m S ■ £ 2.80 4.00 7.60 4.00 8.00 40.00 10.00 5.00 6.00 5.00 11.50 4.00 7.05 20.00 1.40 1.65 3.00 20.00 3.30 3.60 11.25 2.00 32.00 19.65 12.48 2.85 8.45 8.80 8.40 10.00 11.93 4.20 21.00 5.25 4.62 2.76 10.50 3.00 10.40 4.20 5.60 13.00 4.00 8.10 3.00 11.20 5.75 7.64 4.00 4.00 11.05 2.80 7.50 5.00 4.00 10.00 2.00 4.40 8.00 9.20 4.00 20.00 12.55 6.65 10.75 3.20 4.02 1.20 1.25 4.00 6.25 1.50 1.65 4.25 ' 3.50 2.00 1.75 3.60 .07 1.00 M e S 00 .70 1.00 Ui .70 1.00 25.75 5.35 25.75 5.35 10.65 10:00 3.15 4.35 2.50 10.65 10.00 4.40 4.35 2.50 17.75 19.52 N 1.40 2.00 4.00 2.00 4.00 20.00 2.50 3.00 3.00 2.50 6.50 2.00 4.65 10.00 .70 .85 1.50 10.00 2.10 1.80 6.24 1.00 17.00: 14.65 6.48 1.80! 4.55 5.601 6.80 5.00 7.00 2.00 10.001 2.50 2.20 1.44 5.00 1.55 i 6.oo: 2.00Í 2.80 7.80 2.00 4.80 1.50! 5.60 4.35 6.44 2.001 2.00 aeeeeeeeeeeoeeeeeoaooeeea >aaaaaaaaooeeeeeeeoa*eeeeoeeotooeeo aeaaeeooooeeeeaoeeaaaaae« e 'oeeeoeaeo '•00 Raalirtte svoje zaaajet Poučite ae o socializmu! Razvedrite ai duha! "Proletarec" ima v svoji knjiievai «alogi Bledeče kajige ia broftare. PoAlji-te aaročilo le danes: Makslm Oorkl: Mati. DMhka veaba ...............................11.00 Uptoa Sinclair (poalev. Joa. Zarertalk Is It. Kaksr): DtssgsL Poraat ia chicaskih kla*uic •••••*••• tuii••••••••••••••••••••••• ••••• »TS E urico Ferri: Bocialisem ta ModirsUMl ......................... JI Proletarlat . i............ Etbin Kristan: Nevarni eofiaUsMi Kdo uničuje proizvajanja v malem Sodallaem......................................... Socialistična knjižnica. 2 zvezka in "Naia boga tat v»" Kapitalistični razred....... Vojna in sodjalna demokracija. Prof. Wahrmund (poslov. ▲. Kristan): in svobodna znanost.......... O konsumnlh druitvih............. Zadruina prodajalna konaum .... Katoliftka cerkev in socializem ...... Spoved papeia Aleksandra ........... Vse ta knjige ln brotare poSljamo pofttnlne proato PROLETAREC, i.................. ............ ........ KatollAko svetovno nazlranje i......... i......... I . . i '••••••••••«•.a Od .10 .10 .10 .10 .1C .15 .26 .10 .06 .10 .10 4006 W. 31st St.. CHICAGO. ILLINOIS. Ell-IBEIBE Na|vec|a sltvenska zlatarski (rgovlaa FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih plošč slovanskih in drugih. Se prodaja na meaečna odplačila. ¡Lat Pišite po cenik, kateri se Vam poilje brosplačno. Najboljšo blago. Najnižjo cone. 3DI KAKO ZASLUŽITI $80.00 DO $160.00 NA MESEC?! st* Iahko v *es,'h» devetih ali dvanajstih mesecih. Dnevni 7]or, »» večerni razredi, na katerih se poučujejo praktični predmeti, anglc-1.70 j ¿ka gramatika in vi«je šolska izobrazba. Nove razrede pričnemo s 20 '2;60 marcem. Za informacije, in kako zaslužiti $5.00 na dan, pišite ns 2.00I naslov: Chancellor J. J. Tobias, Chicago Seminar of Science, 63. W. (4x) S ¡¡¡¡ Jackson Blvd., Chicago, 111. 32.95 32.95 4.25 2.65 2.10 .25 4.25 2.65 2.10 2.40 4.00 7.60 2.00 10.00 6.55 4.15 5.45 1.60 V kalifornijski legislaturi je vložen zakonski nairt proti 44krimi-nalneimu skidikaliziuu" ki jc po razlagi načrta nauk, priporočajoč v industrijski H hi ptjlitiiniU hojih hudodelstvo, sabotažo in teroristi- .2468 84 138 S587.69 $128.46 $125.22 .07 1.00 $339.02 Znumk na Dobljenih » roki od gl ki dne 1. februarja..... stana v febr............. Razpcčanih v februarju..... Nš fold dne Izjemnih znamk na roki dne J. februarja. februarja. .......... znamk Dobljenih v februarju.......'...... Prirejajoči klub upa, ds lu> u- meznj člani zaceli ostajali bolj 'v 5000dolarjev globe a-iJSJ" 10 !ct i^V*!» pa otnlje. L50 Socirtltreb«vnih organov in krc|M celo telo. Nima v sebi ničesar, ksr bi utegnilo &koditi sil« občutljivemu žriodcu. Jfv družinsko zdraviho v «la^koljftem.ptmiccts Ire-setle. V slučaju zajutja. glavolila, uervozuoati, izgube slasti iu energiej v Želodčnih lioleznih, ob iztnenjsvi življenj«, p«> rudnikih krajih *d., je Trlnsrjevo Ameriško O re? de o Vino sél(tío kwt uaj-zanedjivejée pribe»ali*če. Ona $1.00. Po lekamak — Trenerjev Liiliuient puiua#a v l>olj iu manj hudih slučajih. Pomaga v slučaju Izpahuitve, o|H>e in oteiVnjs; toda poiskuaite,njegovo cxkrepeujo-¿e učinkovanje tudi kopanjt^ nog, pa boste prijetno i*nenadtni{ Cena 25 in 50e po lekarnah, po polti 115 in «0 oentov. Triuer, izdelt>v«k<'-r-6ek «tvori sejo. Za preilsednifca je izvoljen sod rug Anton Rupar, za podpredsednika pa oodr. Frank Setina. Ker 4ii zapisnika zadnje seje, poroča m*ir. (Joršek ustmeno njega vaebtuo, kar se vzaiue na zua-fljfe Hprejme se predlog, naj se a|>e-lira na iklud) v Yale, da se po možno«* i udeležuje sej. ^ Poročila tajnikov krajevnih klubov se vzamejo na znanje. Sodruir tajnik poroča, da je dobil pisalni papir, ne pa računa, ki ga vsled tega ne iHore predložiti. Sodrug blagajnik poroča, da je dobil ua zadnji seji od kluba štev. J57 štiri dolarje za pokritje i^ro-| «kov za Kristanove shode. Poročilo se sprejme. Na dnevni red prihaja /.ado v a sodruga Lip Kopfmaireja. On in sodrug Lekse podata svoja pojasnila. kratki debati se sprejme predlog, da se zaključi debata z opombo, da naj sodrug Kopfniaier potu ari dotfeTteg* cestnega mojstra, da ne Is» več govoril p » stanovanjih. »kar se mu je očitalo. * Vname so debata zaradi praznovanja prvega majuika. Razpis-; ve se udeleže siKirugi Ijekše, Brat-kovk\ Janvir in drugi. Sodrug Lekse protestira v imenu svojega kluba proti sklepu zadnje konference, da bi se slav- nost priredila '¿kupno s S» N P J. Večina «odrugov je nasprotnega mnenja. Ker *e ne more priti do zadovoljivega rezultata, se sklene, da se počaka z izvoli* vi jo odbora za prireditev slavnosti do urihod-nje konference, ki bo v nedeljo 4. marca ob 2 popoldne v Ciroaa, Kaua. Frank Uoiuar, zapiktniikar. • Johnstown, Pa. Na zadnji seji tukajšnjega so-eia I fetalnega kluba št. 65 je bilo sklenjeno, da hotno praznovali 1. majnik v korist socialistične stranke in za pouMiožitev vrst delavake armade. Sklenili smo, da *e ol>rneiuo do drugih klubov J. S. Z. v bližini s pozivom, da In skupaj praznovali delavski praznik, priredili skupen pitknik, hi povabili nanj govornika. Cenjeni sodrugi! Združimo se za ta namen in pokažimo svojim nasprotnikom, da smo 1ukoj in da se zavedamo svojih pravic, za katere demonstriramo dne 1. maja. Pokažimo jim, da ni socialistična organizacija |>eščica lenuhov, kakor govorkVjo, kadar jim zmanjka argumentov zoper socializem. Sodrugi tukajšnjih klubov nimamo nobenega vzroka, da bi nasprotovali drug drugemu. Saj se bojujemo za en cilj in doseči ga hočemo po eni poti. Je pa med nami še mnogo delavcev, ki i»e poznajo socializma v pravu luči, in prav zato smo potrebni govornika, ki nam pojasni vzroke, cilje in sredstva našega boja. Dne 1. maja bi bila lepa prilika za to. Klube, ki bi hoteli z nami sodelovati, prosimo ,uaj to naznanijo na navilo v podpisanega kluho-vega tajnika. Za odgovore prosimo čimprej, ker je čas kratek. priprave bodo pa zahtevale precej dela. S soe. pozdravom Frank Likar, -701 Cheotnut St., Johnstown, Pa. OBVESTILO. Radley, Kani. Vsem Jugoslovanskim socialističnim klubom v Crawford l'o., drž. Kanta*, se naznanja, da bo prihoduja skupna konferenca. v nedeljo, dne 25. marca ob dveh popoldne v naselbini Gross, Kana. i Pričakovati je, da pride gotovo, do važnih razprav, ker imamoj predmete, ki se morajo rešiti. Za-i, t ouljudno vabim vse sodruge in sodružice, naj se zanesljivo ude-' leže konference. John Uoršek, konfer. tajnik. I se 4Na Nemškem se baje silim širijo koze in umrljivost za to boleznijo je velikanska. Kako naj tinti telesa, ki ne dobivajo zadost ne hrane, uspešno upirajo napa du bolezni? Največja moč socializma je v tem, da je koristen vseuiu človeštvu. Največja neznanje. slabost delavstva j*1 LISTU V PODPORO Paul Posega, t'anonshurg, Pa., #1.00, — Fr. Somrak, Cleve 1 and, O., 25c — Anton Simčič, Warren, O., $1.00. — Frank Debeljak, «ulul, Wyo., 15c. — Ptg. Slov. soe. I ltejejo" vei kot imovina Unke, klub št. 114 Detroit, Mich. 10.00. John l'uk 40c, jafoob C'uk 15c, Fr. nja, mora banka kazsti pravilno vred Bogataj 15c. Vsi V Rayland. O. — nost v svojih knjigah. Če banka drzno Andy Furlan, Detroit, Mich. *1.. Vsega........s......... $1.10 Zadnji izkaz ............. 48.95 ZANIMIV ČLANEK O NADZOROV A NJU BANKS Z V ANE "OLEARINO HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če Je banka pod nadaorstvom "Clearing Housa". Vm banke, ki imajo zvezo s Chieago (Heariag Hou»e, no podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov trga zavoda. Pregledovanje računov in imetja »e mora vriiti najmunj enkrat na leto.: Izvedenci natančno preiščejo »tanje vsake banke. Vso gotovino prefttejejo,! pregledajo vm note, varščine, vknjižbe in druge vrednoatne listine, «e prepričajo o fondih, ki «o naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ne Ako ee je skrčila vrednost bančnega premože CARL STROVER Attorney mi Law Zitlipi •• mh mMÜ. specialist za tožbe v odškodnine kih zadevah, ftt. sobe 1009 153 W WASHINGTON STÄKT CttlCAOO, 1LL. Telefon: Mai« 8N9 Moderno urejena fortUn» VILLAGB INK t prostranim vrtom sa izlete MARTIN POTOKA», Ofden Atol, blizo oeetno flslsat ike postaja, Lyons, HL Telefonska itev.i 224 m. • Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem te narodi na "Milwaukee Leader " navečji «o-cialistični dnevnik vzhodno od mesta New York. Stane 25c na mesec. Milwaukee, Wis. eoeâalletSMl Krm najboljših revit v anflaikem jedka v Id je: *'INTERNATIONAL BT« OIA LIST RBVŒW.M — Iahaji meeečno in stane $L00 na leto. — (Vatlov : Int. Soe. »Arie*, «41 ■ Ohio 8t, Chicago, OL' MODERNA KNIOOfKNIOA. Okusno, hitro in 7rptHf dele ta privatnike in druAtva. IpreJ» mamo naročila tudi izven Tmnmn modeme slroje. oene in poštena postrsA*. BRAT» KOLA* 1688 Bine (Adver.l 8L0VENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTL LOUIS modorno urejen aalun RimilUlO Ali.. IIIOIMA, VII Telefon 1190 Naročite ti devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00, \A)\ leta pa $1.50. Vstanavljajte nova drnžtva. Deset članov (ic) je treba za novo dryfitvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndaie Ave. Chicago, IU. Skupaj .$63.06 V lowi je Mulišee izreklo, da je ; nezakonito rabiti v časopinih a-1 merifiko zastavo, ker služi tam za kupci jske namene. Ne le uezakc»- House ima slednja nito, ampak tudi neokusuo je. To- "tnini P® i® da nekateri listi si pač mislijo: Kupčija je kupčija! N UTRINKI. Optimisti imajo zopet dober čas, ki pa ne bo trajal dolgo. Iz llavra prihaja poročilo, da misli Nemčija objaviti svoje mirovne pogoje, ki bodo baje glede na Belgijo sledeči: Belgiji se vrne neodvisnost, toda v Antwerpenu, Liegu iu Natuurju ostanejo nemške vojaške posadke. Belgijska pristanišča ostanejo pod nemško kontrolo, prav tako belgijske železnice. Belgija ne bo smela imeti svoje armade, ampak te žaudarmerijo za vzdržavauje domačega reda. Včasi so Ijirdje opažali znamenja na nebu. Vsako znamenje jim je kaj pomenilo, navadno kaj slabega, kugo, ,lakoto ,vojno ali pa celo konec sveta. Sedaj vidijo optimisti znamenja v časnikarskih telegramih iu jih tudi razlagajo, kakor kofetarice sanje. Ali ker so optimisti, jim pomenijo vedno kaj dobrega. Sedaj hočejo iz vsake podobne vesti čitati konec vojne. Mi ae še nikakor ne moremo spreobrniti na tak optimizem. Oudna so pota božje previdnosti; ampak da drži pot te vesti ravno iz Havra, je že več, kakor čudno. In če bi bila resnična, ne bi pomenila prav nič za mir. Kajti danes mora biti pač že otroku jasno, da ne bodo zavezniki sklepali miru na i tej podlagi, zlasti sedaj ne, ko so dosegli par uspehov ua Francoskem in v Aziji ter upajo, da povzdignejo z nameravano ofenzivo svoj vojaški prestiž. V rtiski dumi je socialist Kcronskij zelo odločno nastopil proti vladi in proti vojni. Opisal je žalostni notranji položaj v deželi in označil za smešno, da hoče Rusija osvajati Carigrad. Priznati je treba ruskim socialistom, da imajo pogum, Vest.i ia liolandije poročajo, da je Vander-vclde, v čigar rokah je bilo belgijsko municrjsko ministrstvo, odstopil. Prvo poročilo je dejalo, da je imel x ostalimi čilani kabineta nasprotja zaradi določb o municijskili delavcih. Sedaj pa poročajo vlaniski listi, da je demisioniral, ker je popolnoma oglušil. Vandervelde je bil eden najsijajnejših govornikov v Belgiji in v socialistični Internacio-uali. Pravijo, da zdaj ne ibo »loge-l več javno na-* stopati kot govornik, ampak da se In» popolnoma l>o«vetil časnikarstvu. <4llet Volk" v Amsterdamu poroča, da je mednarodna strokovna konfereivca zaradi nemškega submarinskega vojskovanja sedaj nemogoča. Tudi Mehiko ima svojo žensko med poslanci. Izvoljena je bila pri zadnjih volitvah v nacionalni parlament in hoče tam zagovarjati politično enakopravnost žensk, "Ave Marija" iuia torej še en razlog, da se zgraža zaradi novih razmer v Mehiki. V Parizu je te dni umrl odvetnik Ferdinand Labori. Njegova smrt zbuja spomin na zloglasne Dreyfu»ove procese, v katerih je Labori zagovarjal tedanjega stotnika Dreyfuaa, za katerege je, kakor znano, tudi Zola najenergičneje nastopal v ipienu resnice iu pravice. Angleško orgauizirano delavstvo je poslalo ministru Kerenskemn in poslanci! ('ekeidzu brzojavno čestitko k zmagi revolucije. Nenvški kancelar Bethmflnn Hollweg se je ta* koj, ko j«> bilo znano, da je revolucija na Ruskem zmagala, odpeljal na Dunaj, kamor se je z enako naglico vrnil cesar Kari. Oba sta imela konferen- co, na katero je bilo poklican tudi Tis/.a. Potem jo je Bethmaun zopet hitro ubral v Berlin. V Evropi se trese nekoliko cesarskih in kraljevskih hlačity Avstrijsko prebivalstvo zahteva vesti o ruski revoluciji. To pomeni, da prikriva cesarsko kraljeva črno rumena cenzura ruske dogodke. Hm! Saj je bil Nikolaj vendar sovražnik! Pa je gospodarjem Avstrije vendar žal, da je padel! Seveda jim je žal! Oospod Nikolaj Romanov jc izgubil svojo službo, llvalabogu, v take zadrege vendar ne pride, kakor delavec, če izgubi delo. Sama njegova posestva ua Krimu, kamor je odpotoval, so vredna miljone. Iu v takih razmerah je čisto prijetno malo kopati in sejati. Ruski ustavodajni zbor bo sklican v zimsko palačo, ki je razglašena za narodovo last. Narodni zbor v zimski palači! Teiupora mutantur — časi se menjajo! Ruska revolucija prinaša tudi Finski avtonomijo. (rubernator dežele general Zein je bil na u-kaz nove vlade aretiran in odveden v Petrograd. Kabinet se pogaja z baronom Romanom Rouiano-vičein Rosenom, k»i je bil ini 1. 1905 do 1911 posla-uik v Zediujenili državah, da prevzame guberna-torstvo. Finski deželni zlsir bo sklican in pozvan, da ustanovi avtonomno vlado, ki bo imela zaupanje naroda. Juetični minister Kcrenskij je brzojavno ukazal sodišču v Tobolsku, da takoj poskrbi za povratek prejšnjega predsednika finskega deželnega zbora M. Ovinbujerja, ki je bil izgnan v Sibirijo. ftpekulira ia se ji pride ua sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-j skirnuo, se mora takoj odstraniti iu nadomestiti z boljiim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi' vse uadaljnje ugodnosti in pravice,- kij jih vživtjo banke, katere so združene % Cleariag House. Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerainj; za1' to dober vzrok.' banki, ki je1 članica te zveze, že to dovolj jasen do-j kaz, da ima dobro imovino, da je njen : kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno. Načrt za aadzorovanje bank ]*otom Cleariag Housa je bil izdelan v Chicagu, pred desetimi leti, od katerega časa na i prej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Cleariug Housom.j ' Ako je ilo na ali drugi banki slab'» vsled panike ali vojske, so ji takoj pri-; skočile na pomoč druge Clearing liouse banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorov&lni načrt »e je {»okazal tako rspeien, da so |H>vsod. kjer koli ze nahaja kak Cleartng House, sprejeli ta načrt. i Aaaartcan 8 ta te Banka je v aveai • 1 tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri ¡»oda vsako leto pet popolnih računov. American State Banka pa je tudi pod , državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rvčunov o stanju 1 Banking Departmenta države Illinois. Napravite NAŠO bsnko za VA«SO banko in Vaft denur bo varen in ga , lahko dvignete, kedar ga želite. Vprašajte za seznam uaAih First Gold ' , hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in *!>00.(K) zlatih hipotečuih bondov. Naiveci* tlnvanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= BI«« Ulan* Av Chicago, II.. Mititkamo v Slovenekem, Hrvaškem, Slovaškem. Oškem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jexiku. Naša poeebnott to titkovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni L^ADAR potrebujete društvene trebičine kot zaatave, kap«, Pore- ¿alije, uniforme, pečate in vte drugo obrnite te na tvojega rojaka F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike preju&ete zastonj. Vte delo garauitirano. predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Island Ave., vogal Loomis iu 18. ceste. Avstrijski uradni krogi "mislijo**, to se pravi, upajo, da pride na Ruskem do civilne vojne, ker ne bodo zastopniki starega režima mirno sprejeli novega reda. — Doslej ni znamenj, ki bi bila "ugodna" za te ces. kr. nazore. Francosko ministrstvo je odstopilo. Vzrok je bila ostra kritika v parlamentu. Hria>ndu je luilo-leno, da sestavi nov kabinet. Ve>ti iz Londona pravijo, da jc tudi grški kralj Konstantin v takem položaju, da vsak hip lahko izgubi krono. American Sugar Refining Co. naznanja, da se je dobiček družbe tekom leta 1916 potrojil, ne glede na# "surplus", ki je znašal 2,019.909 dolarjev, (ločim ga v letu 1915 sploh ni bilo. Dobiček tega trusta 1. 1915 je znašal 2,991.465 dol., lani pa že 9,756.379 dolarjev. Razun tega jc bilo lani odplačanega dolga 2,000.000 dol., leta 1915 pa le 790.:K)4 dol. V rezervni sklad je šlo lani 3,:Wtf,562 dol., I. 1915 pa le 4Hl.?Mf> dolarjev. Sladkorja ima trust v zalogi za 18,664,839 dolarjev. Kljub temu se draži. Da se plače delavcev niso »boljšale, je skoraj odveč naglašati. Nekoliko dolgih mesecev izkušnje nnajo se-daj ameriški delavci z draginjo. Iu sedaj se lahko vprašajo: Kaj so storile razne oblasti, ki so jih delavci sami izvolili, zoper draginjo? Odgovor se glasi: Izvzemši par manjših občin, v katerih imajo socialisti vpliv, ne. ni nikjer storilo nič. Mile so preiskave, iu se te so zaspale, kakor smo od začetka napovedovali. — Ali se bo-do delavci iz tega kaj naučilif Dr. Rlchtir's Piln Expeller za rermatlftae be latina, ta boletta« otrpnalostl Ale pav in Pravi te dobi la zavitka, kot va» kale ta alika. Nt vzemite ga, akc nima aa zavitka nafte tržne aaam ke • Sidra. 23 la 80 eentev » vseh lekarnak, al pa naročite al aa ravnost od F.M.RIcMirlC». 74 tO Waahlagtot ÇT Ne« York, N. \ Central Hotel Conemaugh, Pa. Fred. Mosebarger, Edini slovenski pogrebnik & MARTIN BARET1NČIČ 324 BROIB STREET TD. 147S JOHNSTOWN, PA. Ne igraj se z zdravjem! Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počntii dobro, nikar ne «pravljaj v nevarnost svojega zdravja • tem, da poskuiaA raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne "osllkbe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne eeliee. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno iivljenje. Ona se preteka po arterijah in iilah in prinača hrano vsaki posamecni celici in okrepčuje vse telo/ Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se nrehitro zbira jo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ugibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmoine krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono Okrepčuje ftivčni sistem in usposablja telo, da izvriuje svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred adravniftko komisijo v Parizu. Trinerfev Ameriški Elikslr Iz Grenkega Vina. To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeao is rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, ia iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuj« organe, jih oiivlja in daje moč Živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOftNI SLABOSTI hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki iro samo denarl Na«e načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in na*a cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, ¿e tako dvieaio _ vedno iste: $1.00. — PRI VSEII DRUOItiTlU. * J Sedanji letni čss pripelje eeboj raznovrstna nezaieliene goste, no nebno revmatizem in nevralgijo. Ali ves, kako jih sprejeti t Naibolisi način je. da rabil TRINKRJEV OBLIZ. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaft otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c Dri vseh drugistih, po po*ti 35 in flOc. ' y Pri vseh boleznih, ki so spojene ■ kaSljem, rabi Trinerievo zdravilo za kalelj (TRINERH COU G H SEDATIVE),'cena 25 in£ ^nolti JOS. TRINER kemik iadalovalec, 13331339 So. Ashland Ave. Chicago, m. LASTNIK. ir. W. C. Ohlendorf. M. D tdravmi* sa aatraajel la raaocelalk •ara v a tika pretakava hreaplataa—pi» ai )e la adra vila 1921 Bine f*aa iva, t Ureduje ed 1 4a • ps al: Jt*i avadar. Itrtm Chéeaf kalaftài aaj pitej» aleveaaka iïl ^Wii hr DINAR V DOMOVINO. • d* k"**T ga po^iUata je-ko Vam ga poiilja. Ml jamčimo za vsako poHljatev. POŠILJAMO TUDI BRZOJAVNO sa S2.SO vsako denarno po#iljatev, ako naslov ne presega 6 besedi. CmtBTI k,atfri žrli Potovati v domovino jirKAKiK n«i tr^i ™*ur* pr°"tor n« . • , , niKu ako hoče da potuje s enim od nrvih' S«- ¿as >KA/PM >/TATE > BANK> lPOOBLUC ISLAND AVI. CHICAGO Kapitml, pr.Htihim ulog* nad f6,000.000.00 \