h. minu. m BflplfiMI| m V^^V M# JI ■ J8 IMpVs Hllhto. Uftaf« mk *aa popoldne imim neteli* la praznit*. MS m s Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in mate oglase 83 vin., u uadne razglase 1*20 K, za poslano In reklame 2 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Upr >vni*tvo „Slov. Naroda«1 la .Narodna TIskarna" Saallota ulica it 5, pritlično. — To efoa sL 00. „Slatenaki Nara«1 vaa]ft a fclaallaaJ la pa aaall t v JafMUtillt celoletno naprej plaćan , K l*r— polletno. ......! \. SO*— 3 mesečno......m 30-— 1...... . . M*- ¥ laaaaaiatf ■ celoletno ...... K 140-— polletno.......„ 70-* 3 mesečno......„ 35 — 12*— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno flaV P* nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Oradalalta »Slov. Varata" Enaflova aUoa AL 5, L. aaiairap|t- Toltloa alav. 34. ,;^ Oaplae apralaaaa la podpisane ta aaiaaaiu traakoraaa. pjap* Rokopisov na vrača« mWB Posamezna Številka velja 60 vinarjev« Pozor ored italijanskimi spletkami. Pariz. 12. januarja. Oficijelno geslo cesarja Frana Josipa L nesrečnega spomina, je bito: Viribus unitis; v praksi pa se je Avstrija do konca svojih neblago-slovljenih dni držala gesk* Divide et impera! Po istem geslu postopa napram nam Italija, ki sploh rroti Juvco-slovenom posnema Avstrijo tudi v najmanjših podrobnostih, v programih in metodi. Cilj avstrijske politike je bila »penetracija« na Balkan; isto hoče Italija. Avstrija je sprejela od berlinskega kongresa »mandat« za Bosno; Italija ga zahteva od pariške konference za Albanijo. Avstrija je preganjala Jugoslovane s raznarodovanjem, vohunstvom, podkupovanjem in v zadnjih letih z internacijami, konimaciiami, vojnimi sodišči tn sličrnmi sredstvi iz časov pred L 1848.: isto dela Italija, samo še bolj rafinirano in zavratno. Pred vsem pa skuša sejati med nas razdor."Vsako separatistično gibanje izrablja v svoje svrhe in je podpira: Radić s seljačko stranko. Šusteršič s svojimi neslavnimi ostanki, kralj Nikola z junaškim oprodo Plamencem in naposled ljuti jugoslovenski republikanci, ki pa živijo ob stroških kraljevske vlade črnogorske in istotako kraljevske vlade italijanske, so hvaležni objekti razdvajalnih laških ma-hinacii. Tu obžaluteio Tvisokocivilizi-rane« Hrvate in Slovence, ki da so padli pod jarem »nolubarbarskih« Srbov; tam zagotavljajo »junaškim« Srbom, »zvestim zaveznikom«, da so gojili vedno do njih največje simpatije in da sovražijo le »Jugoslove-ne, zveste sluge habsburške dinastije«, tam zopet pomilujejo uboge katolike, ki jih hoče srbska« vlada oropati vere in jih do zadnje ovčice nre-vesti v nravoslavje (Lahi branit "Hi katoliških interesov!); tam nanosled se borno za črnogorsko ^slobodo« ■—— - - - proti srbijanskemu »tiranstvu«, a odrekajo z druge strani vsako slobodno gibanje Jugoslovenom v zasedenih kratiti, seveda z Mribol&Nti namenom, da čim prej omogoče »uživanje dobrot laške kulture«. Posebno, odkar se pripravlja končna odločitev v jadranskem vprašanju, skušajo razni politiki, dopisniki in časopisi prepričati Srbe o svoiih simm»ti^n in o potreb! siiora-zuma in prijateljstvu med Srbi in Lahi. Skrajno nevarno bi bilo, ako bi se eden ali drugi med našimi srbskimi brati dal zavesti po teh sirenskih vabilifi. pozabTfaje na staro narodno pesem, ki Dravi: »Latini su stare varalice«. Fno leto niso hofofl ItalHani z nami razpravljati, pri čemer niso delali nikake razlike med Srbi, Hrvati ali Slovenci. Sedaj na iščejo in vabijo Srbe! Tu je potrebna največja previdnost. Vsako vljudno besedo iz srbskih ust izvračato I *bi v pritrjevanje in snrefemanie nvhovih zahtev, storivši nasorotie med Srbi in ostalimi ju^oslovensMmi plemeni. Posebno nrevfdnest na ie priporočati nasnroti lahkim ponudbam in koncesijam. Vsako izigravanje enega plemena proti drijemu bi lahko imelo osodne posledice. Dokler smo složni, smo n^nr^mp^Hivi; ako nr;de do razdora, se zruši ne samo naša zunanja fronta, ne^o b? tr»oglo oriti tuđ! do jako resnih dogodkov v notranjosti. Že žrtve. ki nh zahteva Wi*sono-va črta. so o^rromne: nobeden zavezniški narod ni taV?h vtrnel; proti nada1 mirp žrtvam bi rrntovo vst?i ves narod. Varri^rno se torei že videza, kakor da bi pri nas v tem oziru mo-°1a vladati ra^'n-^ v itazfra*ifff. Potem se gotovo lz'>Tnviio vse mahina-cije naših nasprotnikov! Adrtetfcns. Krona in dinar na enem bankovcu. Objave, ki jih razpošilja vlada v Beogradu glede reševanja valutnega vprašanja, niso srečne. Odkrito moramo na svojo žalost d .jati. da poleg okome stilizacije narelajo danes že skoro vtis neodkritosrčne mentalitete celo pri tistih, ki smo dobre volje. Potem pa so take. da druea r>revrže prvo. Tako se je moglo zgoditi, da v sredi tega tedna po završenem sklepanju ministrskega sveta gospod predsednik deželne vlade v svoji izjavi ni mogel vedeti, da se zamenja krona in dinar, in da naš vedno dobro informirani in marljivi zastopnik v valutni komisiji v svojem v petek | objavljenem članku še ne navaja stvari, ki iih čitamo isti dan v Veljko-vičevem komunikeju. Zategadelj ie naravno bila v^HVa razlika v nazirarmh celo pri tistih, ki se rmnMo po noklfcu baviti s temi vnrašanii. a o ^ršem ob^mstvu niti ne govorimo. Termi se ni Čuditi, ker moreš svojo sodbo opirati le na delavske podlage, ki j i h d o b i š Če pa vest podi vest in slika sliko, dobivamo počasi vtis. ka^or da smi v cirkusu, kadar igrajo pantomine a la Robert vrag. V torek in sredo smo v Ljubljani čuli, da se zamenja krona al pari za novo nov- čanico tako, da se sedanji znesek v že natiskanih novih bankovcih pretiska z odgovarjajočim štirikratnim kronskim zneskom. Torej le krone! V Beogradu in Zagrebu se je razneslo, da ostane pri zameni 1 :4. Prišel je v petek komunike, ki pravi, da se krona zamenja al pari za novo novčanico, in da minister sme tudi dinar zamenjati. V soboto je prišlo obš'rno. pa okorno obrazloženje, ki je zbegalo zopet duhove, v ostalem oa končno pove jasno, da se zamenja krona in dinar za nov bankovec z dvojno valuto 1 dinar = 4 krone. Znesek v kronah se pritiska. Prebivalstvo je prebilo pri nas en cel razburljiv teden vsled slepomišenja v objavah. >Obzor« je imel Že v petek ziutraj komunike in obrazloženje. Čemu tako postopanie, ki onemogoča resne razprave? Tako postopanie je v politiki običajno, ali gg. Veljko-vič in Bajkič naj vzameta na znanje, da gre tu za prvoredno gospodarsko vprašanje, za glavno podlago naše ekzistence. In zategadelj prosimo, da se nas ne tretira več po sarafsko. Resnica mora končno na dan. Prišla je sedaj na dan in proti n j e j s e b o-mo upirali odločnejše nego si mislita gg. V e 1 j k o v i č in Bajkič. Uničenje kronskega premoženja, ki se samo odlaga po novem načrtu, odklanjamo. Kronska valuta poleg dinarske (1:4) naj bo v novem bankovcu dobra le toliko časa, da si opomoremo in delamo s svojo eksportno silo za dinarsko valuto, kakor Laban za Jakopa brez priznanja, potem pa naj krona izgine z y* izgubo in nastopi edino dinar. Lahko noč, pogrebci! SKrivno mirovno pogajanja 1.1917. m. Dne 9. maja izroči cesar Kari princu Sikstu drugi lastnoročno pisani list s priloženo noto grofa Czernina, Id vsebuje sledeče pogoje: Avstro-Ogrska ne privoli v nikako ce-sijo teritorija brez kompenzacije. Integriteto monarhije morajo garantirati antantne sile do mirovne konference. Sele ko bo separatni mir sklenjen, bo Avstrija obvestila o situaciji svoje zaveznice. 20. mala ob IX uri dopoldne predloži Sikst Bnrbonski drugo pismo Ka?4a Habsburškega zajedno z noto grofa Czernina predsedniku republike Poincareju. Preči-tavši obe listini, pripomni Poincare takoj, da z Italijani pogajanja ne bodo lahka, kajti oni rajše lemljo nego dado. Kolonijo Djibuti so gotovo desetkrat že zahtevati od Tranclle, tako da stvar postaja Že nadležna. Ministrski predsednik Ribot, k! sestanku prisostvuje, je mnenja, da razne točke v cesarjevem pismu niso jasne; tako bi bilo absolutno potrebno specificirati za Srbijo Boko kotorsko. Princ pripomni, da cesar misli prepustiti Srbom Drač, kl je bil takrat v avstrijskih rokah. Dalje misli Ribot, da ▼ cesarjevem pismu ni govora o Romuniji, katero je Antanta dolžna podpirati. Glede Italile pravi Ribot, da se ne bo dalo nič napraviti, kajti Francija tn Anglija sta se Ji pismeno zavezali. Princ Slkst pripomni, da sta mu cesar in Czernin pripovedovala, da Je pred kratkim prišel od poslanik generala Cadorne v nemško poslaništvo v Bernu ter je ponujal mir, ako Avstrija odstopi Italiji samo Trentin. To se le zgodilo brez vednosti Sonirinove. Ribot pravi, da tega ne more verjeti Prine Sffcst odvrne, da je TtafUa dvorezen nož it* da se ji hoče obljub od obeh strani. Ribot se povrne k svoji ideji, da bi bilo treba govoriti s Italijo in sicer s krallem samim. Princ Sikst kateremu se zdi Ribot hladen, če ne prosto pro-tiven vsej stvari, orinomnl. da se misli obrniti še direktno do Llovd Georgea, kar mu Ribot odsvetuje. Dne 23. mara se vendar snide princ Sikst z angleškim ministrskim predsedni- kom v Londonu, kjer se za pogajanja zanima tudi francoski poslanik Paul Cambon, brat že omenjenega Jutesa Cambona. ki je bil svojčas poslanik v Berlinu in pod Ri-botom visok funkcijonar v francoskem zunanjem ministrstvu. Llovd George takoj pregleda situacijo in pravi: »Kaj bi pač mogli dati Avstriji za Trentin? Morebiti kako nemško kolonijo?« Princ Sikst misli, da bi to z ozirom na dejstvo, da sta Avstrija in Nemčija zaveznici, težko šlo. »Kaj torej? Eritreja in Somali sta ubožnl koloniji.« Lloyd Oeorge misli, da bi bilo najboljše, da se snidejo angleški in laški kralj ter Poincare, vsak s svojim premierjem, kje na fronti, pod pretvezo, da se je treba posvetovati radi Rusije. Istega dne ob 3, popoldne se peljeta Llovd George in princ Sikst v Buckingham Palače, kjer ju pričakuje angleški kralj. Na potu tja pokaže angleški premier princu list, Id ga Je v tej zadevi prejel od Ribota. List Je pisan v veliki naglici. Ribot omenja velikanske težkoče, osobito glede Srbije In Romunije, ki morata na vsak način dobiti odškodnino. Svetuje da se stvar dobro premisli. Konec lista je popolnoma nečitljiv. O posetu pri angleškem kralju Sikst ne pove nič. Potem zadeva počasi popolnoma zaspi. Dne 23. junija ob % na 10. dopoldne se snide princ Sikst še enkrat z Ju lesom Cambo-nom, ki mu pove, da ie stališče Ribotovo prejkoslel rezervirano m da je glavna zapreka Italiia, brez katere se zdi Rfbotu separatni mir nemogoč. Sonnlnova želja da je bila stopiti pred rimski parlament s polnimi rokami; zaradi tega je hotel rešiti s Francijo naiprej maloazijske in albansko vprašanje. Francija je odgovorila pogojno tn Sonnlnove želie se niso izpolnile. Glede Albanije se le Italija celo pogajala, ne da bi bila obvestila zaveznice, kar je napravilo na Anglijo In na Francijo mučen vtis In dovelo do protestov. Italija je preprečila sestanek državnih šefov in tudi sestanek premieriev, Id se je bil nameraval. Orško-italijanske razmere so skrajno napete in Francija stoji nekako med Grško in Italijo. Princ Sikst omeni, da je bila pravza prav politika Anglije v vsej zadevi mnog( bolj aktivna nego ona Francije. S tem je misija Siksta Burbonskcg* končana, končana brez uspeha. Senca vspe ha morebiti leži v dejstvu, da je Antanti gledala od onega časa z še manjšo antipa tijo na Avstrijo nego prej in da Je Imelr vsled tega tudi nova Avstrija nekolike ložje stališče pri mirovnih pogajanjih. Dne 2. oktobra 1917 Je ponudil Kar Habsburški potom znane Czerninove not« še enkrat separatni mir Antanti. Toda ži teden dni pozneje je govoril nemški kan celar Kiihlmann v Berlinu o »nemšken miru«: »Alzacije in Lotaringije — nikoli!< — Dne 24. oktobra je bila Italija poražen? pri Kobaridu. — 6. decembra je rekel Czernin: »Avstrija se bojuje za Strassburg pra\ tako, kakor se bori Nemčija za Trste — Klanje se je nadaljevalo Še leto dni. Kaj naj porečemo o vsem tem Jugo-sloveni? Ako bi se bila rešila Avstrija, j< zelo dvomljivo, da-H bi danes Jugoslavij: sploh obstojala. Tz ponudb cesarja Karla h sicer razvidno, da bi on Jugoslovenski idc5 ne bil nasprotoval a tout prix. Gotovo pi bi bil poskušal spraviti Slavjane pod habs burško varuštvo. Tudi ako bi se bili tako začetkom leta 1917 sestali Potncarč, angle ški in laški kralj, zastopnik Rusije in Kar Habsburški, je izključeno, da bi bi! avstrij ski cesar glede avstro-ogrsklh Slovanoi popolnoma odienjal, kajti to M bflo. značfl< razoad Avstrije. Ako bi se bil leta 1917 zaključil mir, bi se s tem preprečilo neiz merno gorje zadnjih let opustošenje naš< Goriške, predvsem pa razpad Rusije, ki b bila ostala naša mogočna zaSčtmica pr končnih - mirovnih pogajanjih. Kaj pomen oslabelost Rusije, za vse Slavjane, o ten smo si mi Slovenci najbolj na lasnem Uoajmo, da je le začasna, kajti z nobeni druge strani Jugoslovenom ni pričakovat popolne in prave svobode. 15 ujetništva v ItalllL Bito je res iskreno veselja, ko smo 19 decembra nastopili v vrste, da se preselimc drugam. Vendar smo doživeli poprej š« zadnje presenečenje. Ko smo stali na dvorišču v vrstah, je pristopila straža In vizi tirala našo prtljago na ramah. Pobrali se nam vse lastne odeje, ki smo jih bili kupil še doma ali v ujetništvu. Protest! pri navzočem poveljniku niso pomagali nič. Več-krat smo se povpraševali: Ali se Je očeti Radetzkvju, ko je gradil trdnjavo San Fe-lice, pač kedaj sanjalo, kako se bo v njej godilo zadnjim vojakom avstro-ogrske monarhije? Prijetno smo bili torej Iznenađeni!, kr smo 19. decembra prišli v kaštel Saz Pietro tik Verone, nad Adižo v visoki legi z razgledom čez Verono in okolico, sobe velike tn suhe, sicer tudi brez miz m sto; lov, pa z železnimi posteljami (kavaletiT Komandant je bil vljuden stotnik alplnov ki nam je tudi dovolil, da smo prevzeli kuhanje v lastno režijo; imeli smo seda) snažno jed in smo se obenem odtegnili izkori-| ščanju. V kaštelu je bila celo kantina, v katero smo pridno nosili svoje Hrče za mortadelo, kruh peperone, sadje in vino, eni po premišljenem načrtu: danes za 1 liro, jutri za eno, v nedeljo za 1 liro 20 centesi- LISTEK. Fr. Govekar: Viktor Belek. (Konec.) Resnica pa fe še krutejša: nesrečnik je v svoji obupanosti nad neizbežno hčerkino smrtjo hipoma zblaznel in ponoči le napol oblečen uteke! iz svoje hiše. Bežkova ljubezen do otrok je bila tako silna in njegova nežnočutnost v družinskem krogu tako mimozno rahla, da sem Jo opazil že L 1896. Takrat sem mu bi! poslal za »LJ. Zvon« svojo povest iz dunajskega delavskega življenja z naslovom »Socijalist«. V povesti sem naslikal tudi pokop delavčevega sinka: oče nosi krsto s sinčkovim trupel-cem sam na pokopališču in sedi na to ob grobu ter razmišlja .. . Bežek mi je večkrat pripovedoval, kako strašnn era ie nretresla Dokooališka moja slika in da je — »jokal ob nji kakor otrok«. Snov tiste svoje povesti sem zajel iz kratke notice v »Arbeiter Zte« ter opisal dunajsko proletarsko življenje po resnici, ki sem jo gledal okoli sebe vsak dan. Pri dunajskem delavcu v Hematsu sem stanoval, njegove socijalnode-mokratične liste sem čita! in na delavske večerne sestanke s predavanu sem hodil s svoiim »gospodarjem«, kjer sva slišala toliko gorja in krivic. Bežkova senzitivnost se je od L 1896. do 1908. nač le Se stopnjevala, in končno so njegovi živci omagali. Šele 9. marca 1909. se je nesrečni oče mogel vrniti iz bolnice v Gorico: toda bolest nad hčerkino smrtjo je še tako kruto žrla njegovo srce« da je moral prebiti še vse šolsko leto 1906/9 na dopusta v Gorici Jeseni 1909. pa se je vrnil v Koper ter zopet prevzel učiteljsko vodstva Toda zavodova usoda je bila že odločena, kajti par tednov' nato. koncem septembra 1909- je doOa vest, da se slovenski oddelek preseli kot samostojno učiteljišče s slovenskim učnim jezikom v Gorico. »Ta ugodna odločitev mi je vlila novo moč v žile«, čitam v Bežko-vem rokopisu. »Sedaj sem smatral za svojo vzvišeno nalogo: ustvariti slovensko učiteljišče prvo te v r s t e ter mu posvetiti vse svoje sile. Srečna rešitev dolgoletnega koprskega vprašanja Je bila zame toliko pomembnejša, ker mi je omogočila« da sem bival zopet sredi svoje rodbine, od katere sem bil toliko let (1904—1908) skoraj večinoma ločen. Kar je bil An te ju stik z zemljo, je bil Bežku stik z rodbino: zopet je postal zdrav in močan! Brez nje Je omagal. »Ko je bil zavod (v OoricO nekoliko urejen*—čitam v avtobiojrra-fUi —,. »sem začel misliti na to. da M pribavi! gojencem sa pouk v pedagogiki slovenske n&enflce. A kak© najti založnika« ko se pedagogika samo na našem (gorSkem) zavoda nči slovenski? Tedaj nH je prffla re-šflna misel: spisati vvoJedovfs, ukoslovje in zgodovino vzgoje in pouka, ki bi jih naj založila »Slovenska šolska Matica«. Seveda jih je bilo treba v ta namen spisovati tako, da bi hkratu prijali članom Matičarjem - učiteljem — ter obenem bili učbeniki. Posrečilo se mi je rešiti to nalogo, kajti »Vzgojesi o vje z dušeslovnim uvodo m«, ki sem je pričel spisovati 1. 1911. ter je izšlo v treh snopičih 0. 1913. 1915. 1916), Je sprejelo istotako učiteljstvo in strokovna kritika z dobrohotnim priznanjem, ki je je odobrilo naučno ministrstvo z odlokom z dne 9. oktobra 1917. št 31.388. Započeto pot nameravam nadaljevati ter izdati po Istem načinu tudi »Ukoslovje« z logično uvodom ter »Zgodovino vzgoje in p on k a«. »Ukoslovje« je v rokopisa ie te večine dovršeno in tri pole so ie natisnjene«. , To je pisal pokojnik že kot begunec v Ljubljani. *o Je trepetal za svojo malo vilo in za ves imetek. ki ga je ostavi! v Gorici Koliko njegovih načrtov je dovršenih, niti ne vem. O tej govore »Slovcn. šol. Matica«. »Popotnik« in »Učit. Tovariš«. Dostavljam le še, da sem govoril poslednjič s svojim nepozabnim mentorjem v Prešernovi ulici lani, ko me je nekam melanholičen prosil. naj vplivam na svojo ženo. da napiše podlistek o njegovem »Vzgojeslov-ju«. — »Saj je bila učiteljica!« mi je dejal; jaz pa sem imel mučni občutek, da blagega moža boli, ker se njegovo veliko delo v javnosti ne upošteva in ne omenja toliko, kolikor zasluži, in danes mi je bridko ialn da mu poslednje želje nisem izpolnil. Toda životarili smo takrat nemirno, obupno življenje: Kdo je utegnil študirati vzgojeslovje in pisati o njem v dobi ko so nam begale žene za koruzno moko in so nervozne dirkale po vsem mestu za vsakim jajcem! — ■ Bežkova melanholija pa se je opasno večala. Živčne napade so mu beg iz Gorice, vojna razburjenost, neredno življenje, skrbi za vilo, in imetek v Gorici In zlasti nova k* čitev od rodbine obnovili ter še stopnjevali. Zopet je moral x bolnica j| Stran 2 »SLOVENSKI ftAROD- One 81, jnmatja 1»» Štev. 16. tnov, na božični bi Štefanov dan po 2 Mri, ostanek na Silvestrov večer, drugI pa brez ozira na to, da ima mesec truden 31 dni; tt so seveda ob praznikih morali pobirati drobtine i mize pametnejših tovarišev, ki so bili svoj apetit pravočasno spravili v sklad z moSnJiČkom. Okoli novec« leta smo izvedeli Iz po-veJjstvene pisarne, da odidemo v kratkem na Francosko, kjer se sestavi iz vojnih ujetnikov jugoelovenska vojska. Ta vest nas ie zelo razveselila, le žal da )e bila Čes en teden preklicana. Zapustili smo sicer San Pietro in s tem vojno ozemlje, ampak poslali so nas v stalne tabore v srednji, oziroma iužni Italiji. Dne 7. Janurja smo po prisrčni poslovitvt od Cehov in Ukrajincev, ki so ostali v San Pietro, odkorakali na postajo Verona, kjer je že čakal drug transport jugoslovenskih častnikov, večinoma Slovencev. Oba transporta sta bila namenjena v Citta Ducale v Apeninih. vendar smo po tridnevni vožnji v Tem! izvedeli, da v taboru Citta Ducala nI več prostora in da Krenil vsled tega dalje v Nea-peli, v čegar okolici le bilo mnogo taborov. V stalnih taborih. Življenje vojnih ujetnikov v stalnih taborih ie urejeno po strogih predpisih, ki tiri Se danes — 14 mesecev po sklepu premirja »- pedantično izvajajo, dasi ie že odpadel povod za marsikatero strogo določbo. Kakor v Evropi vobče, tako Je tudi v ujetništvu vprašanje želodca glavno. Zato hočem pred vsem nekaj povedati o prehrani ujetih častnikov in, kolikor ml je znano, hidi moštva. V dobi pohodov s fronte v tabore vojnega ozemlja t j. od !. do 1?. novembra 1918 5mo samo v eni štaciji dobili toplo hrano, drugače konzerve, nekatere dni po eno, včasih po pot, en dan celo po četrtin-fco konzerve na osebo in dan, bili so tudi dnevi, ko nismo dobili nobene hrane. Organizacija v tem kakor rud! v marsikaterem drugem oziru ni bila ravno vzorna; italijanski častniki so nara pravili, da niso bili pripravljeni na tako veliko Število ujetnikov. Na originalen način se nas je rešil častnik neke odgenske postaje, ker nam cel dan nI mogel preskrbeti hrane. Poslal nas je proti večeru enostavno dalje, straža pa, ne zna-30Č, kam z nami, vodila nas je v temi okoli nekega mesteca, kakor Jozue izvoljeno ljudstvo okoli Jerihe. V provizornih taborih vojnega ozemlja so Italijani skrbel! za hrano, ki je nekako odgovarjala hrani italijanskega moštva, m so Jo nam računali po 3 lire na dan. Vendar smo po daljšem opazovanju prišl! do spoznanja, da smo bili oškodovani In je precej moralo ostati med prsti tistih, W so imelf v rokah manipulacijo in zaračunjevanje. V stalnih taborih pa smo tmell hrano v lastni režiji. Nakup, kuhanje, račune in kontrolo so vodili tovariši, ki smo jih za to volili. Del potrebščin za menažo smo na-icapovaH iz vojaških zalog (susistenze), kar nam tam niso dali pa od civilnih liferan-tov, kolikor nam je dovolilo dobro srce poveljnika tabora. Menažni odbor je moral za vsak dan sproti predlagati poveljniku listo potrebščin in množin v odobrenje. Od naklonjenosti ali nenaklonjenosti, dobre ali slabe volje poveljnika je bilo odvisno, kaj In koliko smemo kupiti. Meso se nam je dovoljevalo povprečno po dvakrat na teden, včasih samo enkrat, včasih pa tudi trikrat aH celo Itirikrat na teden. V ostalem ie bila naša hrana opoldne In zvečer večinoma riž, krompir, fižol, makaroni ali zelenjava, ta zajutrek pa črna kava. V nekaterih taborih smo dobili tudi dovoljenje za kantino v lastni režiji, kjer ie nfla večja ali manjša zaloga, kakoršen Je bfl pač komandant, včasih samo sukanec, milo in vžigalice ter par svinčnikov in peres, včasih pa celo sir. salame, ribje konzerve, sadje in vino. Brez dovoljenja po-veljnlkovega nismo smeli nobenega predmeta kupiti. Luksus je vojnim ujetnikom prepovedan: pod tem naslovom nam fe neki poveljnik prepovedal fltre, sir, cigarete fn nekemu častniku, ki je imel popolnoma raztrgano bluzo. nI bil dovoljen nt« mtfcup nove bluze. V tem pogledu smo doživeli ne-brru poniževalnih Ukan. Polit??!** v«.««. ~ Naziranla o sestavi ustavnega odbora. LDU. Beograd, 18. januarja. *Politika* javlja: Pogajanja glede volitev v ustavni odbor se niso zaključena. Predsednik narodnega predstav-niStva Draža Pavlovič fe razpravljal včeraj z načelniki strank. Zastopniki opozicijonatnega bloka menijo, da mora biti ustavni odbor mnogo večji in da morajo biti v njem zastopani tudi cer- svoji melanholiji se je nesrečnik ob-dolževal raznih zločinov, ki jim ni bilo niti sence resnice; čutil se je izdanega od vsega sveta in prodanega celo od svojih najdražjih. Končno si je domišljal, da ga čaka neizgibno sramotna smrt. Jugoslavija ga mora izročiti Italijanom! In zaman je bila vsakršna tolažba. Nasmehnil se je. a ni zaupal nikomur več. Pri tem pa ie ostal navidezno stari Bežek: bistroumen, za vse se zanimajoč, a obenem trdno odločen umreti čim preje. Nffifce ni slutil, da je že tako daleč hi da ie njegov sklep resen. A 19. decembra je hipoma storil konec. »Srečen sem, da umrem!« so bite njegove zadnje besede. Pogreba se nisem udeležil. Preveč me je notrla tradfca njegove hfnne smrti. Zato pa na) bodo te vrstice Iz mojih spominov maih^n dokaz spoštovanja in ljubezni do pokojnika. Ave, anima candidai kev, kasaciia, trgovske zbornice, a4r*-ženja, obrtništvo itd. Dalje zahtevalo, da ustavni odbor izvrši volilni zakon, po katerem se bodo izvedle volitve za parlament in konstituanto. Vlada ie snoči pozvala aa posvetovanje dane izvršilnega odbora Demokratske zajednice. Zmernejši radikalni poslanci streme po sestavi široke koalicijske vlade in mislijo, da je na ta način možno priti do sporazuma. m Demokratska zajednica In ustavotvorni odbor. Beograd, in. januarja. Glavni odbor demokratske zajednice ie imel predvčerajšnjem sejo, na kateri se je bavil z vprašanjem osnovanja ustavotvornega odbora. Člani glavnega odbora so soglasno sklenili, da se naj ta odbor v najkrajšem času sestavi in skliče In naj zboruje toliko časa, dokler ne zvrši svojega dela. Opozicija je izjavila, da bo sodelovala v ustavotvor-nem odboru. V svojem pismu na ministrskega predsednika je zahtevala opoz*cr*a, da se rai takoj skliče anketa, rbstoieen iz vladnih m po^zieiio-naHih strank, kjer naj se določi. Iz koliko članov nai obstoji ustavotvorni odbor. Opozicija zahteva, da se pritegne v ta odbor predsednik kasa-cijskega sodišča, predsednik državnega sveta, zastopniki cerkvenih oblasti in druge odlične osebnosti. Kot glavno nalogo ustavotvornesra odbora smatra opozicija izd elan Je ustave in volilnega reda. Radi dogovorov vladnih strank z opozicijo v tem vprašanju je sklenil glavni odbor demokratske 7ajednice, da se ima vršiti anketa 18. t m. Anketa se ie včeTOj tudi vrSUa« a nI prišlo do definitivnih r^klničkov. « Demokratska zajednica zn konstituanto. B e o g ra d , 19. januarja. Glavni odbor demokratske zajednice se ie izrekel za izvedbo volitev v koristmianto, a ne za volitve začasnega narodnega predstavništva. = Naša nova valuta. Beograd. 19. januarja. V finančnem ministrstvu se dela oriprave za izdajo nove kronsko - dinarske novčanice, ker se v srnisln sklepov ministrskega sveta Dotcmejo iz prometa ne samo kronske, ampak tudi dinarske novča-I niče. k? tih ie izdala bivša Narodna ! banka. Po izvedbi te finančne operacije bomo imeli samo eno valuto, t. j. , kronsko • dinarsko valuto. Ta nova | novčanica je nov denar, ki se razli-| kuje od starih dinarskih in starih kronskih novčanic. Imel bo vsa svoj-t stva denana. mamkala mu bo samo \ relacija z zlatom. To relacijo bo treba ugotoviti z zakonom, ki ga bo sprejel parlament. Od te rešitve bodočega nar7?menta odvisi vrednost nase nove kronsko - dinarske novčanice. Če bo parlament ugotovil za našo novo valuto kot zlato oodlaeo j ono relacijo, kakor jo fe imela avstrijska krona ored vojno, t. J. za i bankovec 20 K kritje 5 gramov zla-| ta. notem bo nova novčanica enakovredna s staro avstriisko krono. — Na crlavni skunŠČin? demokratske zajednice, ki se vrši 20. t m., se bo razpravljalo mdi o tef novi kronsko - dinarski novčanici. Mnorri nos'anci za-j htevafo od vlade, da bodi naša bodo-! ca denarska edinica krona, ker je edino na ta način mogoča, da se prepreči vsako zvišanie sedanjih cen in neosnovane luclii^aLila, = Ooozlclfa In acrrarna reforma. Beograd, 19. januarja. Radikalna »Samouprava* napada v svojem članku: >Agrarni kaos in demokratu poverjenika za agrarno reformo g. Juri Demetrovića in zahteva od vlade, da ustavi delo tega poverjeni-štva. Kako si Predstavljajo strokovnjaki okrog ^Samouprave« delo za agrarno reformo in v koliko so poučeni, kaže dejstvo, da trde, da je minister dr. Krizman ustanovil seda) nekake agrarne sovjete, kjer naj sodelujejo kmeti Dri rešitvi agrarnega vprašanja. Medtem so taki agrarni odbori že dotero obstojali m je ministrstvo samo odredilo nove volitve in gotove soopolnitve v teh odborih in to na podlagi dosedaj pridobljenih izkušenj. — V »Hrvatu« zahteva neki agrarni strokovnjak Edmund Stel-ner. da se izvedba agrarne reforme ukine za varaždinsko županijo fn hrvatsko Zagorje, češ. da so tam samo mali plemiči, ki bi bfli po izvedbi agrarne reforme »hudo prizadeti«. V članku se zahteva, da naj se re$l agrarna reforma na Hrvatskem na ta način, da se izvede kolonizacija v Slavoniji, a veleposestva naj ostanejo nedotaknjena. — »Tribuna« poroča, da namerava ministrstvo zrn agrarno reformo poveriti vse finančne oosle. ki so v ztezf t a*rarao reformo Hrvatski zemaljski banki. Ta vest le nrosto i«ml?Hena, ker Je gotovo, da finančnih ooslov almo-vnnfn s^mAvtn^frv«. y\ ~* ntvvpb^io taVo č^to ^dl oni. W irovore o narodnem lerifw*rvtif kakor tncH oni. ki so tako naivni, da ne vidijo, kako de- plasirana )e v novi držav! že sama taka institucija kakor Je banska časi. Ako pa narod Srbov. Hrvatov in Slovencev ni odan narod, potem Ji treba, da odkrito in moško nastopimo za zvemo driavo. Nova država more biti aH ena država, ali pa sestavljena zavezniška država po vzorcu Nemčije. Pretvorjenje Jugoslavije v zavezniško državo bi ne bilo niti približno tako nsodeoolno. kakor vsa 'až te?a provizorija z bani, s pokrajinskimi vladami, z vsem tem kaosom, kjer nI niti ene države, niti več držav, a kjer imajo noedine oblasti v ooMlnh strokah atribute celo suverenih držav. Ako ustava ne spravi red in moralo v vse te odnošaje. bo fu«T^sTavna nesoosohoa. da izvede na kakršnemkoli polfn potrebne državne reforme, in t* kaos bo dalal npMuororfriejčj! tla za razvoj boljševizma.« = Češ* 1 škofi za aoombo ma-terne<»^ 1^'ka v c*>-kvl. LDU P r *t-?a. 19. jannana. (ČHPO Konferenca x°?kih. mor»vsMh in slezii^kfh ?5ko-?ov ie dovrffia sv^ia n^^vetovania v ^Ta**] m sklenila: Vsi CeHM in moravski š*r/*(fc so so?Hcyi pvfim.niai. LDU. Beograd, IS. januarja. Pretekli torek se je v Par?zu rx>dp:sala pry-^rodba, 8 katero se re?u=e vprašanje vo?ne odškodnine Srbiji. Konvencifo sn nodpisalt tudi na?' delegati, a v imena Francije minister Loucheur. Francoski *n angleški delegati, ki so se udeleži!! pojraianf. so vpo^tevali rzz\o%t naših zastopnikov, da pride Srbi'a čimprej do svofe.sra denana. katerega potrebuje za svojo domovino. — V poučenih kro-jrih se zatrluje, da ie vpra5anle vojne odškodnine za nas ugodno rešeno in da ho vlada dobila avans. Pri razdeljevanju vo*ne odškodnTne dobimo kot prvo polovico 6%,a kot druso polovico 5%, (nko da odoade vsesa skupaj na nas n**pj nad 22 milijard frankov. Nemčija plača kot vrv\ obrok 142 nVfljard; ol te vsote dobi Jugoslavija 9 mflifard frankov. Ta vsota se nam ima izplačati postonno. Ker naša država zelo potrebuie denarja, nam bodo zavezniki za teh 9 milijard frankov Izdali bone, katere bomo potem zamenjali za gotovino. — Porazsrovori o najetju posojila v Amerik^ fn AnsrrTJi na podlagi teh bonov se začne\k> 5e te dn*. CLE1HENCEAU DOSMRTNI ČLAN SENATA. Čarih. 19. januarja. Clemenceau ie imenovan za dosmrtnega člana francoskega senata. Namerava se mu izreči z narodnim vor?f. da smatra sa notrebno Izraziti Clemenceaulv to*4o zahvalo v imenu vse države za dela katero te Ckmeoccan dovršil w zadnjih letih. Pripomnit le, da bo Fran* čila vsikdar hvaležna Clernenceauiu. ki Je umel v najbolj kritičnih trenotkih poživiti duh francoske vojske in s njo nadaljevati boj z vao energijo do ama-aoviteaa konca. Nato to se ministri te prisotni državni tajniki odstranili In Clemenceau je imel s Poincarejem Dogovor, ki Je trajal 4 minute. Po tem Dogovoru je Sel Clemenceau v volno ministrstvo, kjer je sprejel več političnih osebnosti. / LDU Pariš, 18. Januarja. (Dim. kor. ur. — Brezžično.) Predsednik Poincare fe poveril Mlllerandu nalo*o» da sestavi nov kabinet. ZADNJA SEFA VPHOVNEGA SVETA. — JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU. Pariz, 19. Januarja. (Dun. K. O. — BrezŽ čno.) Vrhovni svet je imel danes zadnjo sejo pod predsedstvom Clemcnceaujevjrn ter sploh svojo zadnjo sejpf ako prodre angleški predlog. Lloyd George je predlagal, naj bi se na mestu vrhovnega sveta v bodoče vršile konference poslanikov. Na današnji seji bo vrhovni svet spreiel odgovor jusoslovenske vlade na zadnji italijanski predlog glede jadranskega vprašanja, ki ga podpirata Franc'ja tn Anglija, potem pa bo končnoveljavno določil listo oseb, ki jih mora Nemčija izročiti. Llovd Oeorge namerava izpo-slovati za Clemenceauja posebno počaščen je. MIROVNI POGOJI ZA MADŽARSKO* LDU Budimpešta, 18. januarja* (D. kor. ur.) Madžarski korespondenčni urad poroča iz Neulllvja: Načelnik madžarske mirovne delegacije grof Apponvi je v svojem ekspozeju, ki ga je razvil pred svetom netorice, izvajal, da mora že danes Izjaviti, da ne bo mogel spreleti mirovne oogodbe. ako se njene določbe ne omili jo. Z ozirom na to, da je mirovna konferenca pozvala madžarsko mirovno delegacijo, naj Izrazi svoje pomisleke, smatra on« da konferenca še ni izpregovorila zadnje besede in da bo listina, katero naj madžarska delegacija podpiše, še predmet resnega in vestnega proučevanja, Vsled tega upa madžarska mirovna delegacija, da se ji bo posrečilo preveriti mirovno konferenco o upravičenosti svojih pomislekov. MADŽARSKA MIROVNA DELEGACIJA NA POTU V DOMOVINO. Dunaj. 19. januarja. Madžarska mirovna delegacija pod vodstvom grofa Apponyja bo prispela jutri ob 1. urt 30 minut popoldne na potu iz Pariza v Budimpešto na Dunaj in bo brez odloga nadaljevala svoio pot v domovinow IZROČITEV POVZROČEVALCEV VOJNE, Dunaj- 19. januarja. Kakor poročajo inozemski časopisi, ie Usta onih. čijih izročitev zahteva Antanta kot po vzročitelje vojne že gotova. Na Usti so: nemški cesar Viljem, bavarski princ Rupreht. veliki admiral v. Tirpitz, polkovnik Bauer in polkovnik Bartenurer-ter. šefa artiljerije, ki sta odgovorna za uničevanje zgodovinskih monumentov ob Hindenbursrovi Črti, 32 poveljnikov oodmornikov. 2 poveljnika Zeopelinov, katerih izročitev zahteva Anglija. Na listi ie več sto oseb. Stranke levice v nemškem parlamentu so Izjavile, da odpokličejo svoje zastopnike v vladi, Če se izročitev zahtevanih oseb Izvede. ANGLEŠKO BRDDOV.1E ODPLULO V CRNO MORJE. LDU. Malta, 18. Januarja. (Brezžično.) Vse razpoložljive angleške vojne lac*e so zapustile Malto in odplule proti Črnemu morju. — iz Toulona poročajo, da odreja vladna brzojavka, da morajo bolniške ladje takoj odpluti v Cm o morje. ČEŠKA VLADA IN SOVJETSKA RUSIJA. LDU Praga, 1°. januarja. (CTU> V politiki Čehoslovaške vlade proti sovjetski Rusiji se je izvršil preobrat Uradni list čehoslovaške vlade »Cesko-slovenska republika« piše: Zadnji dogodki v Rusiji so bistveno pripomogli k temu, da se obrača vsa pozornost k tem deželam. Kolčakova armada je propadla, Denjikin se umika in čete sovie-tov javljajo uspehe z vseh front. Vse kaie. da se je v kaosu sovjetske Rusije jelo svitati in da so se ruske notranje razmere okrepile. Ako ostane to trajno in ako se voditeljem moskovske vlade posreči, da pridobe zase tudi one sloje, ki so jim bili doslej sovražni, potem je Rusija na najboljšem potu, da ozdravi, kar mi kot ljudje in Slovani iz srca želimo. Potem pomenia to za sovjetsko Rusijo in njene zastopnike velik dobiček ne le v notranji politiki« temveč tudi napram vsemu svetu. PREDSEDNIK DR. MASARYK OBOLEL. Praga, 19. januarja. Predsednik čehoslovaške republike dr. Masarvk ie obolel na influenci. V sredo so se pokazali prvi znaki bolezni, v petek pa se je moral podati v posteljo. Njegovo stanje ni nevarno in opravlja še nadMie vladne posle ter sprejema razne ministre v avdilencl. TROCKEOA REVOf.UCUONARNO DELOVNA ARMADA, LDU Moskva. 19. januarja. fDun, fcor. ur. — Brezžično.) Ljudski komisar Trockii Je z armadnim povcilem razpustil 3. rdečo armado kot tako ter io imenoval za prvo revoluciionaroo de-. lovno armado, kt bo sicer oet*la v svo-1 jem dosedanjem sestavu, slulila na bo le kulturnim nalogam. Nleno de'o bo oh*ta*a!o v tem. rfa bo nrinravliala ii-vfla In krmo, skrbela za nlih naklada-i m« in Drevoa. aodelovala pri javni sva* štev. f&. •SLOVENSKI NAROD" dot 91. Januarja 192Q. Stran 3L hrani, pri izdelovanja poljskem orodja in pri raznih ooljsklh delih. LDU Moskva« 19. Januarja. (Dun. kor. ur. — Brezžično.) Kakor se lavlja \z Krasnojarska, se Je sibirska vlada preselila v Habarov. Položaj, ki le nastal v Irkutsku vsled znane vstale. la ni pojasnjen: znano je le toliko, da gojenci kadetskih Sol drže zasedene le nekatere dele mesta. Japonci se obnašajo nevtralno. Sokofstvo. »Sokol I.« ima v nedelj dne 25. januarja oh pol 0. dopoldne svoj redni letn! občni zbor v dvorani Mestnega doma z običajnim sporedom. Neposredno za tem zborovanjem pa zboruje ondi tudi »Društvo za zgradbo doma Sokolu 1.« Sestanek v svrho razmotriva-nja in razgovora o sporedu občnega zbora in o kandidatni listi pa se vrši v četrtek. dno 22. januarja ob pol S. zvečer v občinski zbornic! na magistratu. So to vafna društvena zborovania. zato vabimo bratsko članstvo, da se In udeleži v nalvečiem Številu, tem bolj letos, ker stopamo v dobo nbile^a odgovornega dela In Je treba mesta v odboru in odsekfh poveriti osebam, k! 50 voljne prevzeto nalogo vršiti vestno in možato. Pridite tedaj vsi in prinesite dobrih nasvetov. Zdravo? — Odbor. Ženski telovadni krožek Sokola L v LfubHanf vabi svoje članice na sestanek, ki se vrši v četrtek, dne 22. januarja ob T?oi K zvečer v posvetovalnici na Mestnem magistratu v svrno neobveznega razgovora o kandidatni ffstf društvenih funkcionarjev zsl oMnl zbor. Sestre, udeležite se ustanica polnoStevflno! — Odbor. 2enskl telovadni krožek Sokola I- v Ljubljani priredi v soboto, dne 7 februarja, t. I v veliki dvorani hotela »Union« »Aka-demilo« z bogatim sporedom, kf se obiavf pravočasno. Slavno ob??n*tvo se opozarja na to r>rfred«tev! — Odbor. 7* SokolsM dom v Cmomffn. O. Angela Kvasova ie darovala izvanredni prispevek k- zgradbi Sokolskega doma v Črnomlju znesek 1000 kron, za kar se II društvo i^Vreno zahvaHuIe. ObčW zbor Sotofa ▼ Konjicah bo dne 20. januari a !9?0 ob S. zvečer v dvorani Narodnega doma v Konjicah. — Odbor. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. januarja 1920. — Sttnfe valutnega voraSnnfa. Pri rm stole vobče na stftršču. da tretja čimprej odnraviti sedanjo neurejenost v našem denarstvu. Izginiti mora 1z prometa dvojnost denarja In prenehati uKodovanJe enesra novca na Škodo dru-~eg"a. Pritf moramo do enega novca, ki je neobhodno potreben za povzdteo gospodarstva fn za enotnost in utrditev domovine, V posest- enega nacionalnega novca se bomo kot ena redkih izvoznih drŽav uveljavili tudi v Inozemstvu. Naziranie je sedaj odtočno zoper relacijo, ker bi žrtev nič ne zalegla. Čcma uničevati imovinsko vrednost brez potrebe? S sklepom ministrskega rveta. kakor ga razlaga sobotno obraz-•ožen?e. se nvaja sicer nov bankovec, za katerefa se zamenja krona In stari dinar ali tako, da se krono v k 1 e p a z dinarjem v relacijo en dinar za štiri krone. Računalo pa bi se pri nas tudi po izmeni v kronah, pri Srbih pa v dfnanu kot štirikratni ugotovljeni vrednosti krone. Imeli bi en bankovec, pa z dvofno valuto. Uvede se nov bankovec, ki b| nosi! natis!:, ne pretfsk na obeh straneh v kroni in dinariu, ena krona enaka štir?m dinarjem. Re?irve valutnega vprašanja, ki bi morda izvedbo zmanjšanja kronske vrednosti na eno četrtino le odlagala, pri nas ne smatrata za pravo in sprejemljivo. Vsako močnejše dviganje krone proti stari pariteti bi bilo taktično ne možno. Ce naj bi se krona op v mogla recimo do 50, bi moral dinar.Že ceTo na stalež dvakratne paritete: 1 dinar bi moral postati jednak 2 Švicarskima frankoma. Krono na] se zamenja res al pan* za nov enoten bankovec, potem bodo pri nas vsi pripravljeni dra^e volje odkupiti stari d;nar tu-df za ceno Starih kron, da se le pride do enotnost'. Strokovnjaki trd'ft>, da fe sedaj dovolj fasna namera g- Vellkovi-ca, za kal na javlten način vklepa krono in dmar v reiaeiio 1:4. Hoče se ra*. vrednostitev krone od ene na eno četrtino le odgoditi, ali rarj ie Ie trenuten in navfdezen. Gospod VeifkoVČ fe rela-c"io za enkrat preokrenft, utrdil !o le za dinar, grozi pa za prfhodnjost namen, da kronske posestnike zadene v ho sočnosti ooeracUa, katero se Je m& *a*o vsled odpora prebivalstva za enkrat odložiti. — Blažena ArstHfa! V sosedni Avstriji so ustavili ves osebni promet na če!ezn;c>h. N'hče ne ve, kako doltfo bo to trplalo: mogoče teden dni. mogoče dva tedna ali 5*e d!?e. Na Dunalu Je i's'avl'en ves promet električne cestne zefer^ieje. v«e pro^a'afne se tnoralo za-PirpH 5!e ob 3. poooldne. Obrat v mestni elektrarn? In pimam! le omefen na j min?mnm. Ni živil ne kuriva. Ljudje j zmrzuie'o in gladuiejo, denar Je malo- j člane brez vrednosti, Iz Cnriha Javljajo *isti, da se plačuje tamkal za eno av- i »trijsko krono aaano la m paottma. Da- I naj (a f njm vsa AvstrDa aa nahajata orad propadom. Taksen la položaj v Avstriji. A vendar je pri nas le pomo Hudi, slasti na Koroškem in na Štajerskem, kl bi rale danas kakor Jutri zo» pet prisil pod Avstrijo. Zakaj bi se na ugodilo njihovi srčni želji? Naj sa Uh le pošlje v blaženo Avstrijo, stavimo, da se bodo v naikraftem času kot skesani grelniki kakor Stadlbauer vrnili v Jugoslavijo, samo ako bi Jim dovolili povratek. — Pritožbe glede sekvestrov. Z 02lrom na razne govorce in notice v časnikih, ki trdilo, da naši sekvestri nepošteno gospodarilo in razpolagajo z imovino neprijateliskih podanikov, oškodujejo posestva, prodajato Inventar itd., se uradno dementlrajo te vesN kot neosnovane. Bilo ie le v malo slučajih nekaj Pritožb, katerim se je takoj nerodilo. Sekvestri na svoio pest n'tj z naimanišimi deli nadzorovanega premoženja ne morejo razpolagati, amnak morajo za vse ukrepe isVati odobrenja višje nadzorstvene oblasti, oziroma v manj važnih m nujnih zadevah postopati sporazumna s pprti"n*mi ob'astmj prve stopnje. Ker Je predmet tem neosnovanim provonearn zlasti oddami pom^anče, ttrno-M^ In sm^k\Te. Zakat se ?rodi to. se ne bo tukaj preiskovalo. Orr^ari?! se vs" trgovce in obrtnike na tozar^e^*no uredbo ce'oVno-ne vlpde, razirla^^^o v ^Siuzben;b Novicah kraljestva Srba. H»-vata i SVwe-naea« It. V*?. »Ur*dne*a Lista« za Slovenijo št. 750 iz leta 1919. vsl^d ka*ere se Ima kaznovati srori omen'eno opuščanje oznamenovania cen z z a p o -rom do enega meseca in eventualno fiHi z za^nr^« ^'ricr?» a*i zaloge. Urad zoner navfiaice cen, ve-rižnike in tihotapce bo edsle) postopal z vso strojros^io v zmlslu te naredbe In bo izrekel v slučalih nr-novne ka^ni radi preston^a tndj izgubo pravice do obrti. To vefta tudi za prostllničarje, krčmarie, kavarnarie, prodajalce kruha, kateri imaio razstaviti v zmlslu navedene uredbe cenike na vidnem mestu. Vsf varnostni organi dobijo Istodobno ukaz. naj ovadijo vse tozadevne prestopke. — (Vdelek tu narodno hrambo deželne vlade z.-* Siovenflo In komtsfti za terfatve orotl bivšemu tr^rht se preseli dne 19. t. m. iz prostorov vladne palače. IT. nadstroole, v dekliški llcej na Bleiwe!»ovl eesf. — cksfstenčnf m^nlmtmu Z oziram na to, da je dosedanji eksistenčni minimum, ki le nrost osebne dohoda rine fletno 1600 K) za današnje razmere prenizek, fe deželna vlada predlagala finančnemu ministrstvu v Beogradu, da se eksistenčni minimum današnjim razmeram orimerno zv|Ša. — Pofasnto. Z ozlrotn na notico pod zatflavjem: »Uradnik, ki ne zna službenega Jezika«, ki smo Jo včeraj probč'K iz krogov poštnih nradnJkov, smo prejel' a merodame strani tole pojasnilo: »Dr, Monscbeln fa priznan strokovnjak v čekovnih stvareh, ki Je dvfgnfl bosansko poštno hr-»nnu|e© ma-lodane na vfšek popolnem *. Kot strokovnjak Je b4! že pred meseci poklican na Dunaj, katero mesto Je radi sprelef. Na prošnjo ministrstva samesra Je zgolj iz uslužnosti sprejel nalogo, da revidira Čekovni urad v LJubljani m da vsa potrebna navodila, tako sa naj ta urad primerni nredi In Izpopolni. Monscheln je s'cer rodom Memec, a s! je tekom svofe^a večtetnena shrfbova-nla v ?aralevu že tudi prtdob'1 potrebno anau^e srbobrv^fskega faslka. _ Is traofsklh krogov aa nam pila: Nedavno ao priobčili slovanski HaH poafv na trgovce, nal *e poaiotatejo v svoji korespondenci IzkltaCno slovenščine. Apel Je hvalevreden In na ma-atu, čeravno n? kar čez no6 itvadlHv, ker mora biti danes trgovec satfovo-KatU ča po težkočah, ki te um stavijo v trgovini jz inocemstva sploh kaj dobi. Naravnost škandal aa aaa Slovence ja pa ta-le aiočaj: Jadranska banka, podružnica na Dunaju, dopisuje s nami izključno v nemščini, rabi n. pr. za naslov Franzdorf, ki aa Pri nas že noben človek ne pozna in Ima tiskovino s sledečo vsebino: Adriatische Bank, Filiala Wjen, Centrale Triest, Filialen: Abba-zia, Cattaro, Laibach, Metcowtch, Ra-jrusa, Sebenico, Spalato, Jesa, Krain-burg. Kako naj si mali trgovci izsilimo \z tujcev spoštovanje do naših narodnih imen, če nam tega ne morejo ali nočejo storiti največja naša bančna podjetia9 — Beseda o narodnem m i si jen'u. Iz trgovsk:h krogov nam Pišejo: G. W. Roth se je v »Poslanem« proglasil za dobrega Jugoslovena. Mogoče, da se je zadnje dni prelevil, do sedaj ga poznamo samo kot zagrizenega pangerman-skesa mladiča, ki ni hotel znati niti besedice s'ovenskega jezika. Morda je res nja že takrat, ko so Rothovj navdušeno vendar pa dvomimo, da bj se mogel kosati v Jugoslovenskem čustvovanju z osebami, ki so bili narodnega prepričanja fe takrat, ko so RohtovJ navdušeno slurUj §e Wolfu in drug'm vsenemškim rn al i ko m. — Vrnitev vo|n*h vjetnlkov fz Italije. V docriednem časn se bodo vrni!i na§i vjetniki iz italijanskega suženjstva v svojo osvobojeno domovino. Prenašali so čez leto dni gorje italJ?anske^a rnbstva, trpeli 50 duševno in telesno — a v kratkem se bodo vračali domov, pričakujoč od svoje domovine prisrčnega sprejema. Vietniki so postali s tem prot?mednarodnopravnim vjetništvom takorekoč narodni mučenik — In narod jim je vsled tega dolžan povračila za to trplienje. Radost bo vladala v družinah, ko se bodo vračali očetje, možje in sinovi po tako dolgi, trpUenjapol-ni odsotnosti — a pozabitj ne smemo na one mnoge, katerim je oropala italijanska krutost najdražje — zdravje, in ki b^do prihajali kot invalidi, oziroma malarfčni, tuberkulozni — strtj —, H bodo potrebovali zdravniške pomoči, pa so brez svojcev, brez lastnega prostora, kamor bi položili svojo glavo. To so oni nesrečneži, katerim mora narod priskočiti na pomoč, da ne bodo pričeli nove poti trpljenja v lastni domovini. Vsled tega se obrača »Slovenski Rdeči križ« na vso naSo javnost n a vse |n vsakega posameznika z nujno prošnjo, da pripomore vsak po svoji moči, da se ublaži tem nesrečnežem kolikor mo goče njih gorje in se iim pokaže, da so prišli v lastno domovino. Dobrodošel je vsak najmanjši dar v denarju, cigaret ah, perilu, obleki in s 1 i č n e m, Poš'lja naj se na »Slov. Rdeči križ«, Ljubljana, Poljanska cesta (Alojziievišče), pritlično, desno. — V Itanjenstrem vojnem vjetništvo umrli vjetniki. »Slovenski Rdeči križ« lavlja: V italijanskem vjetnlštvu v Ospedale da C a m po Nr. 240, Mestne, so umrli: Pi-ve (c) Anton, pe?ec rojen 1877, Gradišče, Litija« umrl 6. maja 1919; Štrake! Princ pešec rojen 1898, Pret, Tolmin, umrl dne IZ. maja 1919; Barbarič" Mihael, pešec, rojen 1898, Sečenga, Istra, umrl 27. Juniia | 1919; RadlnovIC Simon, pešec, rojen 1889, J Radrlnoviče, umrl «. julija 1919: Nest Fran, | peSec, rojen 1876, Banket, Štajersko, umrl 14. Julija 1919; Strumbelj Ivan. peSec roj. ' 1893, Laze, umrl 20. julija 1919; SlmonSIC t Jožef, podnarednik, roien 1891, Podsreda, j umrl dne 15. avgusta 1919; Jark Peter, pe-5ec, rofen 1892, Stranska vas, umrl 20. av-susta 1919: SuStaHHč Leop., desetnik, roje« 189?, Sv. Martin, umrl 17. septembra 1919: Zlate Ivan, peiec rojen 1897, Prosje, wmi dne 4. oktobra 1919; Peroviek Jo?ef, peSec rojen 1899, (pristojnost neznana), umrl dne 20. oktobra 1919. — Mestni gospodarski nrad ima na prodaj St»riteden*ke*n tunčka, katerega se natra^e proda takemu posestni-kn, ki bi sra Izredil In ga pozneje rabil za delo. Kupci nal se zjdase med uradnimi urami v mestnem gospodarskem uradu. — Skasan grešnik. Uradnik hrast-nlšlre steklarna Stadlbaner le bil zagrizen Pan^erman, ki se nikakor nI mo*e! sprijazniti z novimi razmerami. Prepričan je b?l, da zopet vstane v vsem svojem sUaJu stara Avstrija. Zato je ščuval dosledno In neumorno proti Ju-ffoslavtll, dokler nI bila mera potna. MaJnika meseca ao mola Izgnali. Od-5el Je v blaženo Avstrija Toda mesto raJa Ja najel tamkaj pekel. Prišlo Je spoznanje In skesanja. Mol fe Sel v Ca-nosso in ponižno zaprosit, da se mu dovoli povratek v Jugoslavijo. Mehkega srca smo, zasmilil aa Ja nam revež in Stadlbaner Je dobil dovoljenje, da sa sme vrniti, toda samo pod pogojem, da podpiše Izjavo, ki Je prtobtena med današnjimi oglasi Svartaa zgled za vse one. ki še vedno škffljo preko maja v SiHfm! A_J^_ — VeHka tatvina prt Mtoem zavo-dn. 2|tnl zavod Ja dna 11. i m. prejel od Jadranske banka v Uhfttlanl dvain-pol mfUjona kron ▼ yCa>. Ker niso mojrlf vsega denarja dkfantt! v železni blagajn^, so nekaj vre« a vaCJtint avo-taml shraniti v aobi knlgorudslva v Mahrovi HHI. Mar aa nabaJaJo nradal nrnsrofl 2'taaga zavoda. Do 14 t m. Je Wo vadno vaa t fadn- 2M aavod Je vrečice denarja plombiral s svojimi lastnimi plombami Omenjenega dne Je blagajnik Žitnega zavoda, g. Sartorv SkootriraJ blagajna Tedaj se Iš ugotovilo, da ja aa neznan način izginilo iz povsem plombirana denarne vrečice 1G00 komadov bankovcev po 30 K, tedaj znesek 20.000 kron. Zavod Je zadevo takoj 'javil ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu, kj Je začelo preiskovati zagonetno tatvino po svojih organih. O rezultatu se ne moremo pozi t vno poročati, ker zadeva še ni popolnoma jasno dognana. — Goljufije s ponarejenimi Urami V Skorji Loki so zasledili razpečevanje ponarejenih lir. Omenjenega dne ste priši? v mesto dve tfhotapki, ki ste imele več tisoč lir v zamenjavo za krone. Neki 2u?ek je od njiju kupil 1900 l;r v bankovcih po 100 lir, gostilničar Fojkar pa 1000 lir istotako v bankovcih po 100 lir. Pozneje se ie izkazalo, da so sto-lirski bankovci ponareieni. Žužek je oškodovan za 10.400 K, Foikar pa za 5000 kron. — Ponarejeni bankovci za iaa f|r. Razni lironoscj in tihotapci prenašajo sedaj iz zasedenega ozemlja zelo dobro ponarejene bankovce za 100 lir. Ti bankovci so na rafiniran način izgo-tovlieni |n jih je na vrvi hip težko razločevati od pravih. Razlika je v človeški fiouri na praznem polju. Original Je z vodftiskom vtsnlen enakomerno na obeh straneh, doč*m ima falzifikat figuro samo na en| strani. Kulturo. — Strladberzov »Oče« zanima vselej, kadarkoli se pojavi na odru. Zanimanje za sobotno predstavo pa je bilo tem večje, ker sta v njej kot gosta nastopila gosua Borštnik - Zvonarjev« in gospod Milan SkrbinSek. — V tej oceni je treba pred vsem omeniti, da zahtevajo Strindbergove drame — kakor moderne drame sploh — i j udi, ki so resnični ne samo v dejanju, nego tudi v nastopanju tn v govorici. Torej nič teatralike, nič deklamacije! Preko tega načela ne sme nihče, ako mu je do resničnega umetniškega uspeha. Toda gospa Borštnik - Zvonarjev« se mu nI uklonila, in zategadelj tudi njena j Lavra, dasi je razvijala v tej vlogi j dosti vrlin izkušene igralke, n i bila tip j Strindbergovfb žensk. Zlasti njena govo- j rica je zvenela izumetničeno deklamatorsko, I afekti rano, celo v navadni konverzaciji ka- j kor n. pr. v prvem prizoru z doktorjem. Ženska Strinbergovega kova na koturau Se vselej tn povsod nekaj nemogočega. — Gospod SkrbinSek je naslovno vlogo j oblikoval inteligentno, kakor gre misleče- i mo igralcu. Bilo pa Je v njegovem izra- | zanju dosti Borštnikovega načina. Ce si ga j poslušal, ne da bi bil gledal na oder. se j ti ie z čel o kaj pogostoma, da slISIŠ Borit- j rika: seveda pa so biil to samo trenutki, j zakaj precej nato Je gospod SkrbinSek po- ■ barval glas z osornostjo, kakršne Borštnik nI imel v organn. SIcer pa si Je gospod Skrblnšek jasno začrtal Izvajanje svoje i vloge, zato jo je smiselno in dosledno \ stopnjeval od prizora do prizora. Le ▼ j zadnjem dejanju je ritmojstrovo razdvojenost in zbeganost poudarjal preveč, tako da se je kazala že kot pristna blaznost. Razen v prizoru z Berto nI imel njegov glas toliko topline, da bi bfl sezal do srca: po drugI strani pa so njegovi vzkriki zveneti Časih forsirano. Maska, nastopanje fn mimika — vse troje je bilo vrlo pogojeno, tako da le bila kreacija gospoda Skrblnška zaslužna In vpoStevna. — Berta gospe Stričeve se le odlikovala z ljubko zunanjostjo In s prikupno prirodnostjo; dojilja gospe Juvanove vobče nI bila slaba, toda taka prvovrstna vloga zahteva tudi prvovrstno Igralko. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je tisti »one, s katerim dojilja nagovarja ritmoistra, skrajno zoprn. Slovenski prevod je vsekakor prirejen po nemsld izdaji, kjer lahko stoji tretja ednfn-ska oseba »Er«; v slovenščini pa bi se mora! ta »Er« brezpogojno nadomestiti z »vic. Takih stvari vendar ne kaže prevajati tako suženjsko! — Pastor gospoda Pr e g a r c a In doktor gospoda G a h r -s* č I k a sta ustrezala; toda Če bi bila zamenjala svoji vlogi, bt bilo to celotnemu vtfsku samo na korist —o— MM nmiMimRtma SE Soditi po sobotni glavni skušnji marijouetnega gledališča s programom »Začarane gosli« obeta to podjetje našt mladini kakor tudi nam odrastlim najprijet-neišega razvedrila In kakor vse kale, tudi vedno naraščajočega umetniškega užitka. Takoj začetkom nas je presenetil fn zanimal živahni zastorček malega pozorišča, poln veselega predpustnega vrvenja In oživljajoče pestrosti Vavpotičeve palete, — V teka predstave ugotovilo st ie s zadoščenjem, da vtrjuie In vzdržuje temelj te nam tako dobrodošle akcije v prvi vrsti dober okus. Seenerija ter posamezne lutke so žele vsestransko priznanje kot dovršeno delo verziranega strokovnjaka. Culi so se peč tudi glasovi, da bi stvari bolje služIlo, če trt bila seenerija bi lutke v nekoliko večjemu rastneriu. Da pa fe menile raa-merfe te tefinlčnm vsrokov bolje ta mmV pulaclja lažja, se mori za začetek upoštevati Kar se dostaja kretenfa posameznih lutk, opazilo, se Je tu pa tam renltentnost tn neubofrtjhroat Istih. — NI v naJt kom- . petenet Iskat! po vzrokih. Menim, da tudi * predavate!!! M to kritiko mirno kvIHrall z izrekom »Vaja dela mojstre«. Pripomniti mi Je še neVa) z ostrem na trarskterlalHiii organa različnih lutHnfh vtoff. OaUperČek 1 |e mnafe u»m*e ie **ro reM; Ml te de* vrni hrblfav la natakni««. Fnkvattfl ga H omahne v vtad vtrtaoaa »Kalrahla«. PH Bdu trnu votreMI msl beli Itraztto ifde*» ak» nailafaaja, pri data boli patetičnega r€**** *L*stL VeC karakteristike v orgaaai peaaaaaaath hrtk ter aaadsebojne različnosti M Me posebno vtjpi hoHicga razumevanja in svsae s občinstvom upottevati. Se pa le Je mati ■edostatht ki bedo a časeaa in vajo izgioOL — Tudi nismo poklicani samo kritikovatt, temveč v prvi vrsti dolini saso Izraziti nsso hvaležnost vsem onim, Id so bodisi z defom, bodisi z aainoV raafem dovedli do realizacije te dobni idej«, na kateri se bodo blagodejno nasla* Jala srca aase mladin« la katera bo tndl nas odrasle vedno onim vno vabfla. Zelofl je le, da bi tudi nanl pisatelji izdamo pomagali z duhovitimi prispevki dvigati m ohraniti privlačnost tega našega najmlajšega odra. Razumevanja, okusa bi veseHa do stvari jim ao manjka; tema priča Bjfh udeležba iu vidno zanimanje pri sobotni generalni skušnji Pot je zdravo In čvrsto zasnovana in upati nam j«, da vodi k oni popolnosti, ki jo samo ob sebi pričakujemo vsi mi, kj smo bili navzoči pri prvem koraku našega novega gledališča« posvečenega naši mladin!. V. & BospoiM« mE BORZA. LDU Dunaj, 19. januarja. (CTU¥ Knrzi deviznih central: Berlin 455, Gorih 3875. Tečaji v prostem prometni Za*reb 248—263, Praga 357.50—369.50, krone SHS 225—240. — g Nova ntfeel za ureditev vabit«. Ker se vedno bolj kaže. ca se finančno ministrstvo noče odločiti za spreiene-Ijivo formulo pri rešitvi valutnega vprašanja, se v hrvatskih gospodarskih lcr*-gih uvažuje ideja, da stopijo na kronski vrednosti prizadeti gospodarski krogi zlasti Hrvati - in Slovenci v tesen stik ter začno delo «a reforma kronske valnte. nezavisno od dinarja. Pozneje bi se pristopilo na unifikacijo. Ta organizacija za zaščito krone ni morala dobiti svojega zastopnika v centralni vladi. Vpoštevajoč gospodarsko in eksportno moč kronskega ozemlja se nadejamo dvigniti vrednost krone z razumnimi odredbami v kratkem. — g Agrarna statistika« — veJcpose-srvm. LDU Beograd, 18. januarja. Dela za izgotovitev agrarne statistike, ki bo slazila za podlago defmltivnem izvođenju agrarne reforme, so se pričela najprej ▼ smeri, da ^e ugotovi sedanje stanje vele-posestev v vsem na?em kraljestvu. Za Slovenijo iu Prekmurje so bila ta dela pred nekaj dnevi dokončana. Sestavljena |« ans-pa, ki predstavlja stanje veleoosestev. kakor tudi pregledne detajlne rlzbe. V Siovu-niil je vsega skupaj 242.286 ha veleposestniškega zemlllSča, od katerega obsegajo gozdi 171.772 ha. V Prekmurju prihaja ▼ poitev 19.973 ha zemlje. Za Banat so se H-delali že v katastralnlh mapah pregledni načrti veleposestev In zemlje, Id se le sočasno dajala v najem. Na Hrvatskem Is v Slavoniji bodo znašali stroški ga agrarno statistiko približno en milijon kron. — Na državni vinarski m sadjar* sofl v Mariboru se vrši tridnevni kietarskf tečaj od 4. do vltevši 6. februarja 1920. Ta tečaj Je namenjen v prvi vrs« vinogradnikom in gostilničarjem, ki naj vpošHejo svoje prijave do konca tega meseca ravmv-ieUstvu državne vinarske to sadjarske sole v Maribora. Istočasno si naj vsak sam za- slgura stanovanje. _ _ --------------------'------ Društvene vedj in prireditve. — Napredna akademska omladina! Poživljamo vas, da se udeležite v četrtek, dne 22. januarja ustanovnega občnega zbora našega društva, ki se vrši ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. — Pripravljalni odbor. — Glavna skupščina društva geomo tiov kraljestva Srbov, Hrvatov ta Slovencev se bo vršila dne 2. februarja 1920 ob 9. dopoldne v mali dvorani kralj, tehnične visoke šole v Zagrebu s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Predlog odbora o spremembi dru* štvenlh pravil In povišanju članarine. 5. Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora. 6. Slučajnosti — Poživljajo se v* člani, da se skupščine udeleže. — Krajevna skupma Cetfe Društva zasebnega uredništva za Slovenijo skBeaJa svoi redni letni občni zbor na nedeljo, dno 25 januarja 1920 ob 10. dopoldne. Zborovanje se vrši v hotelu »pri kron!« v Celju (ne v Narodnem domu) z običajnim dnevnim rodom. — V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina z Istim dnevnim rodom v sredo, dne 28. Januarja 1920 ob 7. zvečer v istem lokalu; ta zbor bo sklepčen on vsaki udeležbi četrti redni občni zbor tamburajkega društva »Triglavc se vrši v soboto, dne M. januarja ob S. zvečer v društvenem lokala. Trfaška cesta št. 2. — Občni zbor obrtno zadrug© na Vrhniki le sklican na dan 1. februarja 192* ob 2. popoldne v šolsko telovadnico rav-notam. Podružnica Slovanskega p!nransnona društva v Kamnom ima v Četrtek, dne 22-Januarja t 1. ob 8. zvečer pri Kumra rvej redni občni zbor, h kateremu so vat Oant vljudno vabijo. V nostnnt »Rasti enre so sv. Trije kralii nabrali vsoto 135 kron, katera ae Je oddala za naje slepce. Poizvedbe. Iggnbun on J« cigaretna doza ▼ aono-m večer v Unionu na galeriji s firmo Khv genfurt PoMen najditelj na] lo vrne* naslov: Kolodvorska ulica 22, vhod am tevn, IIL nadstropje, desno. 481 Zatekel se Jo pes, M sUB na Ime »Rolfl«. Pes Je črn, kratkodlak, brni na prsm In nogah bom Han* Kdor n vrne al obvesti, kje da le, mil nove ne imata* Cankarjevo aahrntla it i, O, HojeJnn, H. nnnV stropi«. """ *"" Stran 4. .SLOVENSKI NAROD« d* 21. jgjMgP 1920. trn, ia. nafnooella porotna. »JUGOSLOVANSKA NESPRAVLJI. VOST ZAVIRA REŠITEV JADRAN. SKEGA PROBLEMA.« Trst, 19. januarja, »n Piccolo« z dne 17. januarja Drinaša na uvodnem mestu r>od gorenjim naslovom približno to - le poročilo iz Rima: »Kljub nerednemu brzojavnemu prometu prihajajo iz Pariza poročila, ki govore o ju* Koslovenski nespravljivosti in nenadnem odhodu regenta v Beograd, dasi se je zdelo, da je sporazum pred vrati. Italijanska delegacija je bila o tem prepričana in je svoje mnenje takoj sporočila v Rim. Toda sedaj se je na mah pridružil Pašiču in Zolgerju, ki ju veže 'potreba skupne politike proti Hrvatom, tudi Dalmatinec Trumbić. Vsled tega ,so prišla pogajanja zopet do mrtve točke, do meje italijanske potrpežljivosti in upanje zadnjih 48. ur, da se spor poravna potom dogovora, je zopet splavalo po vodi: jugoslovenska delegacija jpa pričakuje nečesa in naj si bo to ma-llcar kaka Wilsonova brzojavka, ki bi jih naj potrdila v njihovem skrajnem odporu. Kimamo povoda verovati, da igrajo naši zavezniki zopet dvoino vlo-«0 izza dni, ko so bili naši pooblaščenci, »možje, ki molče v vseh jezikih, katere poznajo, dragi na možje, ki govo-req v vseh jezikih, ki jih ne poznajo«. Nitti se kljub svojim velikim napakam v značaju, da se prerad akomodira, smatra kot prepričevalen politik, ki se mu prej ali slej posreči pridobiti simpatij. Zato italijanski narod še vedno aaupa LJovd Georgeu in Clemenceau«. dasiravno nadaljujejo francoski in an- ' gleški listi v svojem prejšnjem, odroma še slabšem pisanju. Italija pomeni za novo trozvezo, ki podeduje vse so* vraštvo protnagancev.veliko več, kakor pomeni Reka za Jugoslavijo, Zakaj naj bi se torej Italijo poniževalo, če je njo-no sodelovanje v trozvezi na korist evropskemu ravnotežju? Kaj je za Francijo in Anglijo vabljivejšega nego tudi bodoče prijateljstvo in skupnost z Italijo, ki je bila tekom štirih let trde sve* tovne borbe njena zaveznica? Ce bi končno Italija, vtrujena vsled predolgih nogajanj, zahtevala izvršitev londonskega pakta brez prej udica slobodne odločitve Reke, potem bodo morali zavezniki s potrebno energijo prisiliti Jugoslavijo, ki se je že formulirala s privoljenjem Italije. »Med tem pa potuje prestolonaslednik v Beograd . . . S kakimi upi, si lahko predstavljamo, ako mislimo na informacije, ki vam jih je poslal vaš dopisnik iz srbske presto-lice z ozirom na naivno Giordanovo misijo tn z ozirom na način, kako si predstavljajo Jugoslovenl direktna pogajanja.« NITTI O JADRANSKEM VPRAŠANJU. Trst, 19. januarja. »Piccolo« Jav«-Ija iz Milana, da prinaša «Corriera della Sera« iz Pariza izjave italijanskega ministrskega predsednika Nittija, ki jih je podal pariškim dopisnikom amerikanskih in angleških listov in v katerih zatrjuje, da je jadransko vprašanje samo vprašanje, ki zadeva Italijo in Jugoslavijo ter da je bil velik pogrešek. da se pretirava to vprašanje s političnega stališč«. »V obče to pozablja«, pravi Nittj, »da jadransko morje ni ve$je od mtcbiganskega jezera. Italija hoče zavzeti v tem pogledu prijatelj, sko stališče |n je njena edina želja, da pride do prijateljskega sporazuma v vseh točkah z Jugoslavijo, katere ni Italija nikdar smatrala za sovražnico(?V To je popolnoma naravno, ker bo prihodnje gospodarsko Življenje Jugoslavije v glavnem odvisno od Italije«. Glede londonskega pakta pravi Nitti, da ga Francija in Anglija dobro poznata, da pa želita, da popusti Italija nekoliko v tem, kar ji pakt daje. Llovd George in Clemenceau da sta naredila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi prišlo do prijateljske poravnave v jadranskem vprašanju in da je upanje, da ju bodo Ju-gosloveni razumeli. »Italija je ena Izmed petero velesil, ki bi se ne obotavljala pričeti razpravo v posameznih točkah z Jugoslovenl, če bi to moglo olajšati situacijo. Sporazum je mogoč, ker z ene in druge strani želimo priti do čimprejšnje rešitve«. Nitti je pripomnil, da je sporazum med tremi ministrskimi predsedniki gotov in da pričakuje s poinim zaupanjem beogradski odgovor. Ponovno je izjavit da so od-nošaji med Italijo in Ameriko Izvrstni tn da ne dvomi, da bi Združene države ne sprejele odločitve v jadranskem vparšanju, ako ga sprejme Jugoslavija. D' Annunzfjev odhod z Reke ne bo povzročal nikakih težkoč in d* Annunzio zapusti mesto, čim bo dogovor skle- njen. »Pripomninjam«, je zaključil Nitti, »da je za evropski mir velikega pomena, da se čimprej doseže sporazum, ker sedanja razburjenost se ne more več nadaljevati«. JUOOSLOVENSKO - ITALIJANSKI SPOR V ANGLEŠKIH LISTIH. Trst 19. januarja. »II Piccolo« prinaša iz Londona poročilo, v katerem pravi med drujrim: » Ju kos 1 o venska nc-spravliivost v vprašanju Reke zanima tukajšnjo javnost v precejšnji meri. EajrrebšTd posebni dopisnik »Morninjs Poste« poroča, da Jusrosloveni vztraia-io boli neeo fcda« prei na tem, da Hm ie reško pristanišče neobhodno potrebno, ker ie edino Pristanišče, ki le v resnici rablMvo. Ponfsnik pristavila, da ie ves ek^oort Hrvatov vdušen vsled D* Annunzijeve r*kuoaciie. Sočasno se ob-iavlia pariški Pašičev interview z Reu-tenevfm uradom, v katerem Mavlfa Pn*i<*. da sicer ?eli SrbHa nriiate1'"stva z Ttnlro da pa še vedno zahteva Peko kot edin izhod na mcti>. PfSie' rrdi. da so Jucrosloveni doprinesli dovoli frttv. ako oreni^čaio Italiji 40.000 (sic!) svo-iih sorofakov.« TUDI N4S4 m?ŽAV4 7ATTTEVA ITPOČITrTV KPIVCrIV. Beograd. 1°. iamiaria. TJ«tf poročajo, da je izročila naša vlada na Dunaju noto, v kateri zahteva, da se il iz-roče vsi oni avstrijski oodaniki, ki so za ča«?a vojne zagrnili težke zločine na naSem narodu. Med đrusrimi zahteva vlada, da se il Izroči predvsem hiv-51 avstro - osrski vojaški euvemer Srbije arenera! Rhemen in bivši minister znnanih del grof Berchtold. O DESCHANELU. LDU Lyon. 20. januarja. (Brezžično.) Izvolitev predsednika francoske zbornico Pavla Deschaneia za novega predsednika francoske republike pozdravlja tu- tn inozemsko časopisje z velikim zadoščenjem, zlasti češki, belrijski In Španski listi. SploS-no poudarjalo njegovo konciliant« nost, marljivost In nepristranost De* schanel se v političnem boju nikoli ni izpostavljal, vsled česar je bil dolj^o let predsednik francoske zbornice. Tisti hvaliio tudi njegove časnikarske zmožnosti in poudarjajo zlasti iterov elegantni slo*. NEMŠKA SOCIJALNA DEMOKRACIJA, LDU. Nanen, 19. januarja. (Brezžično.) SociJalnodemokratska frakcija narodne skupščine se je v 5nrni debati ?x>svetovaIa o notranjepolitičnih dogodkih in o zadržanju svojih vladnih članov Govorili so ministri Bauer, Noske, David in Braun. Frakcija je z vsemi fclasovj proti trem odobravala program svojih vladnih članov. Demokracija nai se z vsem! sredstvi varuje proti diktaturi z levico; delavcem pa naj se da vse, kar je spričo danaSnjega Položaja dežele le mogoče. Glavni urednik: Kasto Pustoslemiek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Spretna šivilja lice dela na dom. — Naslov pove luprava »Slov. Naroda*. 446 flnflin ifffl 17 ,ct star mladenič, iz-alftUlU lile učen je za droslsta. — Sprejel b* tudi službo laboranta. CenJ. ponudbe pod šifro , Stanko / 454 ■ na 'upravo »Slovenskega Naroda'. 454 Bf filis ¥. 0 okro& SOOms lepih suhih buko* Tili U U JC vih d; v. Ponudbe samo za !vso množino. Cen* po dogovoru. Več bo izve pri Grotfea Štefan, Kregarjevo 13 ari Kamnika. 437 i------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- r- t**mt\t[\Hi M bi se rada priučila slo-HSlPUUlUH venščine, išče stanovanja s jprano pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod »Češka Nemka/390" na t:prav. Slov. Naroda. 390 MoaSts&iG KM gospodarskih poslopij, 80 oralov razne Kulture, fundus instruetus, 80 proda. &ede cene in informacij se je obrniti Tta Grm Stajnbof p. Radgona. 455 fie n nt UnijeniH šifllj. .«£ ~ m naffcolia moć! pr-a Trste. Medni atelje Aston Bfflballftek JUinarlafa taUca it. S. 458 steMiia m ESiRiFs in, izvrstna gospodinja dobra in zanesljiva, iSčc mesta prt samostojnem iViSjem uradniku, kjer bi ji eventualno osigurano daljše bivanje. Cenjene ponudbe na upr. Slovenskega Naroda 'pod .Hrvatica 465". Hit sposoben, S* i§£e za motor na sesalni plin JSauggaamotor) v Gorskem kotam Hrvatske. Ponude samo ob pripoalanju mKeval, d* Je P" nj*m za da,ie ,časa bil zaposlen, na upravo Slovenskega Naroda pod .Sposoben/4«2\ TvornliH hotel ■ tuisklmi sobami, spojen s kantine za »asUvlience in delavce velike tvornice fi Bosni, ae takoj do ugodnih pogojih ^Odda spretnemu gostilničarju. Ponudnik, ki je pod njegovim področjem tudi ifnesarija, mora voditi dobro kuhinjo. Obrat nudi možnost velikega zasiužka. [Ponudbe s prepisi izpričeval ta "aved-Tbo referenc na upravo .Slov. Naroda £pod .Batel it 445-. 445 Boljši igralci na citre ^<;rt^ Tabor 5, I. B. 456 finflMfl *e" nrifstni posk t francoščini IIIISIIIIU Išče tadt nebliraao soba v sredini mesta LJubljane. — Našlo? pove uprava Slovenskega Naroda". * 439 Kupim Krampe io Upate. rXn" Ponudbe pod št ,Rex 817* poštao leieče Ljobljasa do 24. t m. 450 Hft ffi goipoiiKBi nk,' šJšFšš rokopisov proti dobri nagradi. Ponudbe pod .Strojepiska 451* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 451 Plodna ie dva ^Ež^ZTŠi ploićami. pripravna sta tudi za gostilno, po Jako nizki ceni. Kje, pove uprava .Slovenskega Naroda*. ^53 Los, deske, trume Iti usake vrste - "ST se Ponudbe z označbo cene frto. Bob. Bistrica na Peterou Kolizej št 89. Ljabljana._____________452 Ženitna ponudba! 7 mlada trgovsko naobražena gospoda želita v svrho poznejše 2enitve znanja z gosoodičnama prikupljlve zunanjosti In neomadeSevane preteklosti, od iS — 32 leta. Le resne ponudbe z natančnimi naslovom, Ce mogoče s sliko, katera se na zahtevo vrne, na uprav. Slov. Naroda pod „Srećtm nkora 318461"._________________________ DoMelna eittlinla društva „Dobrotlelnoa" ▼ Lfvbljaal o korist sini, slepcev, hi— Hdm In hlralceo. O« dobtt-kno o skupni indMiH 80.000 K. Glavni dobitek rt oicdnoall 20.000 kron. SrtOca 2 kroni. SrtUta 2 kroni. Srečke se aarocajo v loterijski plural v LJabljanl, Poljaaskl usit it It. zrebaaje bo S. lebr. 1020 ob «. ari zvečer. Drario ro o?r*va xt Jedilo« sobo. — riUuđ 11 oizve se pri Orlčar 4 Mejit Prešernov.i alica it. 9. 424 O-raia za Miho soli se proda. Kje, pove uoravnistvo »Slovenskega Naroda*. 396 )o!owa mm sUTa'^^ m d0|8a» 8e LClCUld OjJIdJi kopt Ponudbe z navedbo cen in kakotosti na V. Orcfl v Bretieah ob Sati. 332 Troiiiie socterOskioa ali iilaseia Oholi 3000 hebto dobrega ljutomerskega rizlinga 1918 proda s kolodvora Maribor vinska agentura Maribor« Tegett-holova ulica, 443 Posestvo naprodaj. eno aro hoda oddaljeno od Celja, 5 minut od državne ceste, ki vodi proti Vojniku, odstranjeno, lepa zidana hiša, z dvema sobama, veža, kuhinja, jedilna shramba klet in hlev, dalje primeren kozolec in lesen svinjak. Zraven hiSe 5 oralov zemlje in sicer lepa njiva, travnik, sadovnjak, vinograd in neka) gozda. Skupna cena 50.000 K. Po-praSa se pri gg. B. Strpane v Clrkov-ah 27 pri Pragersken. 459 Prn itn pntnri n vnemi krali se proda. Posestvo obstoji iz novo zidane Mfe, v kateri Je dobro vpeljana gostilna, trgovina z mešanim blagom in trafika, 2 lepi stanovanji In sobe za tajce. S lepe kleti za vinsko trgovino* Pri hi« se nahaja krasen gostilniški vrt aa 400 oseb prostora, dalje 1 lh orala velik sadni vrt t samo žlahtnimi drevesi, ledenica. 2 vrta za zelenjavo ia mala njiva ter fin vodnjak. Posestvo leti v bližini 2 tovoren, katere ae bodo v kratkem še povečale; v bližini sta tudi 2 uradnika. Cena K: 200.000. Naslov pove uprav. Siov. Naroda. 460 LOKALr pripraven za manjšo trgovino, m IMo aa takoj. Ponudbe pod .Haajia trgo via« 449" na upravo .Slov. Nar.* 449 •Služkinja • veSča tudi gospodinja, m aarofsao za ran deželo. Oglasili ao jo prt ¥lolo> Bratovi. Bf. eoaaeljaa, p. it Vid ■a« iffamtma.__________________387 mu pomočnik lato t taf stroki atola«. Ponudbe pod „8. a*./4S7M na upravnistvo .Slovenskega Naroda«. 457 iiiioTljiiiii raa pr«metnani zoiearra. Naslov pove uprava Slov. Nar. 427 Sprejmeta aa zakol n iotatpnjj trojoolam vaHkeoja pa4|at|a aa r5oTmlii oaaaoaa atraka. Kje, pava uprava »Slovenskega Naroda«. 442 Izjava. S prtvolienjem narodnifa krogov v Hrastniku in Dolu se mi je dovolilo začasno bivanje v Hrastniku. Lojalno se zavežem s svojo častno besedo, da ne bom več zagrešil nikakršnih političnih In osebnih napadov, kakor se je to zgodilo v prejšnji dobi. T LaSkeau dne II jan. 1990. ■aaaaaa 8ta4Aamar, uradnik steklarne na Hrastnika. Uže ae vež uradnikOT In podnradnlkOT/ Id ao veža slovenskega, hrvaškega ia nemškega jezika v govoru In pisavi. Prednost Imajo oni, kl so zmožni pisarniških del v transportih, carini In bančnih opravil. ProSnje aaj aa pošiljalo na A. rVbdlv naslednik, špediter, Maribor. **5 Jamski les kapi već j© množino St Jamski praaoogokoa And. Jakll, Krauelf, Dalenjako. 389 RnHlli rKiaaratiia bral I u Varaždinskim toplicama daje se od 1 aprila u zakup. Upite i ponude do 15. februara aa ku-paliStno ravnateljstvo Varaždinske toplice. 435 IpralTN aa prvovrsten žnsar w tovarni letnih Izdelkov Igor. »ameljae p. tL Vid nad Ljabllaso, Bte se :-: epeH list«.:-: 3lača po dogovoru. Nastop službe 1, narca. Ponudbe naj se poštjeio na uprav. Siov. Naroda pod .0peka/393\ 393 || •• !• aa iiča sa tovarao mslal Zahteva H HI lfinilAfllQl Se P°Polno znanje dvojnega knjigovod HI lili In stva> samostojnega vodstva pisarne io lil lili znanje slovensktga in nemškega jezika ■""•■3W" WWJ^ prednost imajo oženjeni in tudi srbohr vaščine zmožni. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravnistvo .Slovenskega Naroda* pod „USNJE/391 \ 391 Haznašalte ali muk sprejme tako] uprava „SlovensKeia jjgjjf. Narodna banka d. d. v Zagreba potrebuje dva 1-nmtaa «pr**«it6l|a za filiale v Dalmaciji in v Vojvodini. Reflektanti naj pošljejo ponudbe na tajništvo zavoda _________ Ilica 7/1 kat.__________________414 Brez kMkvrtBMl Brei toaUnarraatl Jusoslnoenskn industrUa naplra Gustav Seligmann, Zagreb, jonkaolfaoa aa. a. Tlafon br. «-»«• aVM|*aojlt Jop Mllcotleavn S. Naicenejia dobava in bogato skladlSCe: raznih vrst papirja kakor: tiskovnega, pisalnega, koneeptnega, dokumentnega, konceptnega beltga i. t. d. Paplmatta prtov, papirja aa police (stelaže), trgovskih Ia kane omotov, map, kaset in ostalega v to stroko spadajočega blaga. Skupki (ojKjotO na bencin in motor]! 1 bendnmotor i2cIL tvrđke Ganz, 1CHP 1000 u. z raj^n^tnim vžigoin in orootim koncem osi; 1 dinamo z tstomernim tekom 6 K W, 220 voltov točo n. Fabrikat V. B. A G. s prostim koncem osi; 1 vozen agregat z 2 kolesoma in 4 cil. bendnmotorjem tvrdke Breuer 20 HP naravnost sklopljen z dinamom Istomernega toka kot stranska spojitev j l pretlkalni pult z rezota-tor lem z amperom voltometrom, kakor tudi pretikalnim vzvodom (Kebel-schalter) in i htedllnikom na oločice; 1 motor za avto, 4 dl., avstr Fiat 15HP, 220 voltov 960 n, fabrikat S S. W.; 1 motor za avto, 4 cU., Puch. nad 20 HP z maatietnim vžigom, potreben da ae otiati S aaaaneu« ^ a ^^ ^^^ ^ ifclojfjiita ■« aHstMll«. Pojasnila daje »Elektoplaa", Wien IX Elisabethpromenade. 441 Licitacija za kote. Uprava Stalnog profijantnog slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bode potom javne dražbe na dan 24. januarja 1920 ob 10. uri predpoldne razprodala sledeče število kož; 197 komadov govejih surovih osoljenih kož. 463 n n suhih nesoljenih kož. 180 n m ti osoljenih kož. 446 10 „ konjakih suhih nesoljenih kož. Licitacija ae vrši na licu mesta v mestni klavnici in v Stalnem profijantnem slagalištu Dravske divizijske oblasti. Kavcija se poloti takoj in sicer 10 % od licitirane vsote, Upravi Stalnog prof. slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Dr. Vitko, Janko in Antonija Manrer naznanjamo v globoki žalosti, da je danes, dne 19. januarja zjutraj po dolgem, mučnem bolehanjn zaspala v Gospođu naša nad vse ljubljena, preblaga, dobra mama oziroma tašča, sestra, teta, svakinja itd., gospa Cmllllo Maurer roj. Meifer. 0 Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne ».t m. zjutraj aa Raat Sv. maše zadušnice se bodo složile v raznih cerkvah. Bodi ji blag spomini Raka-Kočevje, dne 19. januarja 1920. Horotno Iknjljarnaf I LjomVaai HogotH HI I ii infata zastopstvo jugoslov. »lik Opozarja aa atesti aa aajae-vejao ta najbeijio reprodnlccljo ion rejenti Slika ta o0saa lahka v kau* ^attalTial pojaaaUa^ Hiram HIHOTM laftmlaa aa taSat aJiavasaraBl I U P* Za ItatiifalaTl dal odatotortoi VaiMtaiKoo>Uar,