Corobna lutka. '. (Dalje.) »Ali ho.ete v cirkus, da vidite borbo medvedov?« je vprašal Petra zelo lepo oblečen mladenič. »Zdi se mi, da bo to jako zanimivo. Pa, nazadnje, tu bo mnogo visoke gospode, med kakršno spadate tudi Vi.« »Ne vem, kje je cirkus«, je odgovoril Peter. »Jaz pa vem, kje je«, je menil tujec. »Zelo drago bi mi bilo, če bi smel tja spremiti tako velikega gospoda.« Peter je bil kar blažen od sreče, da uživa pri mladeniču toliko ugleda. Žal mu je bilo, da ni bilo blizu sosedov in da ne vidijo, kakega spremljevalca ima. PaC lep spremljevalec! Tisti lepo oblečeni mladenič je bil neki lopov, ki je takoj spoznal, da bo laUko prevariti Petra. Ko sta stala pred cirkusom, je mladenič iskal svoj denar po vseh žepih in je na videz v zadregi izjavil, da je pozabil mošnjo doma in da sedaj ne more plačati vstopnice. Seveda je bilo Petru, milo, da je mogel pos.oditi en zlatnik tako uglednemu mladeniču. Sedla sta na najdražji mesti. Predstava je bila zanimiva. AJi ob koncu, ko so se ljudje že začeli razhajati, se je nekdo pririnil baš do Petra in,aa,jego,vega; dr\iga. »Tu je ta lopov!« je zaklical ter prijel Petrovega tovariša za cbleko. »Ta tu pa je njegov prijatelj!« je zaklical nekdo drug in je prijel še Petra. Sftige so sedaj privlekli oba pred medveda, ki je bil privezan na kol. Uboga žival, katero so mučili že ves čas, je mislila, da jo hočeta mučiti še ta dva, zato je renčeč prijela Petra med svoje šape. Njegova dragocena obleka je zelo trpela. Tovarišu se je godilo enako. Oba sta bila videti napol sm^šna in na pol sta zbujala sočutje. »Pustite ju sedaj«, je rekel nekdo, iki je bil videti, da je važna osebnost. »Za svoja slaba dejanja sta kaznovana dovolj.« Sluga je odvedel pba do izhoda, nato je še enega in drugega prav pošteno udaril s palico, pa jima je rekel: »Ne dajta, da vaju tu še enkrat vidimo; kajti potem bo še hujše.« Petrov tovariš je zbežal, kar so ga noge nesle, Peter pa je odšel ves potrgan, zbit in ponižan domov. Za njim je šla cela truma radovednih ljudi, ki so ičživali v njegovi nesreči. Potekel je cel teden od tega nesrečnega dogodka. Peter se je tako sramoval, da ni hotel iz hiše. Mislil je, da vedo vsi ljudje za njegovo sramoto in da ga bodo zasmehovali. Anton, 'ki je bil dobrega srca, je hotel tolažiti svojega soseda in je sklenil, da ga bo posetil. Odprl je vrata Petrove delavnice. Kako se jc začudil, ko je videl Petra s sekiro v roki, kako je hotel sesekati na drobne kosce lepo, črno lutko, oblečeno kakor indijsko princesinjo. Pa vse zaman! Lntka je bila zelo trda in nenavadno velika, ker sta bili tudi Petrova mržnja in zavist naprarn Antonu porastli po onem dogodku v cirkusu. Ves teden se je bil Petcr zaprl in ni imel drugega društva kakor čarobno lutko. Pa tudi ona mu je postala tako neznosna, da jo je hotel sesekati in potcm sežgati. To pa ni bilo tako lahko delo, iker je bila lutka vilinski dar in je zato ni bilo mogoče uničiti. »Dober dan, Peter!« je pozdravil Anton, pa mu je podal roko. »To je baš krasno izdelana lutka! Kaj takega še nisejn nikoli videl. Saj je vendar ne misliš uporabiti za gorivo?« Peter je zamrmral: »Čemu mi bo? NihČe ne želi take lutke, ker je črna, otroci pa so glupi in se je boje.« Dalje sledi. (Povesl v slikah.) 51. Miško beži na konju. , . Živko je tekel liki strcla. Ko pribrzi do konca' pašnika, postoji pred vrati in pravi: »Jaz ne šmem dalje, gospodar mi ne dovoli, da bi zapustil pa.nik.« Miško smukne s konja tcr-se mu žahvaljuje, gladeč ga po glavi; 52. Orjak in lisjak. Orjak je bosnel od jeze, ker mu je ušel Miško na konju. Sreča starega lisjaka Zvitega ter ga vpraša: »Si li videl malega Miška? — »Oh, ne«t: odgovori stari Zvit-i. »Ako bi ga bil vidcl, bi že bil davno raztrgan.« Dalje slodi. *Ł_s»