Vreme od sobote do sobofe
(Napoved od 25. jun. do 2. jul.)
V	severnih in južnih predelih Slovenije se za ves teden obeta dokaj stilno lepo vreme.
V	posameznih krajih pa je pričakovati dnevne pooblačitve z livi. Toplotne tazmer e se bistveno ne bodo izprernenile. Vladala bo precejšnja sooarica.
Za 28. junii
S trpljenjem in žrtvami do tvobode
Tri Seta vlade dr. Stoiadinovita
V	petek, 24. t. m., so minula tri leta, kar je prevzela krmilo države vlada dr. Milana Stojadinoviča. Tekom svojega vladanja je vlada uspešno delovala na vseh poljih državnega življenja. Ves čas svojega delovanja se je ravnala po načelih, ki jih je njen predsednik dr. Stoja-dinovič proglasi! ob nastopu vlade. Na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju beleži ob svojem jubileju lepe uspehe, ki so v prid vsem državljanom.
Obvezna vojaška služba v Angliji
Anglija doslej ni poznala obvezne vojaške službe, nego samo prostovoljno. Pred par dnevi pa je angleški vojni minister napovedal splošno vojaško obveznost. To v Angliji že mnogo pomeni, zakaj Angleži bi nikakor ne pristali na kaj »akega, če hi položaj v resnici i1c bil »■48011. Toda biti je treba pripravljen, ker "us vemo ne ure in dneva ...
Vsakoletni Vidov dan 28. junija, je za slehernega Jugoslovana velik in pome mben praznik, zlasti pa še za onega, ki ve pravilno in stvarno ceniti svobodo. Kolikor je ta dan združen z grenkimi spomini na trpljenje in poraze, na borbe in bitke, ki so se bile za svobodo Jugoslovanov, toliko je ta praznik tem veličast-nejši. Ob njem šele zadobi vsakdo pojem, kako dragocena in neprecenljiva je svoboda naroda in vendar kako drago jo je treba z velikimi žrtvami plačevati v življenju. Stoletja in stoletja je bilo treba, da je znova zažarela zarja yidovega dne podjarmljenim in zasužnjenim slovanskim narodom na Balkanu. Koliko krvi je bilo za to svobodo prelite, koliko solza, koliko trpljenja in samozatajevanja in koliko poguma in junaštva. Padale so desetletja in desetletja žrtve. Na njih krvi, na njih trpljenju, njih pogumu, njih junaštvu in njih večni veri v prostost in pravico počiva danes naša narodna in dr žavna svoboda.
Vse to si moramo zlasti dandanes če-
šče poklicati v spomin, potem bomo šele pravilno znali ceniti prostost, občutek svobode in občutek varnosti. Pravimo, zlasti danes. Zakaj, časi so taki, da mora biti vprav danes človek nenehoma na straži in braniku za svojo svobodo, za svobodo naroda in države. Nihče ne mote reči, kaj bo danes, kaj bo jutri, kaj bo pojutrašnjim. Vprav zaradi tega pa je nujno potrebno, da smo dan za dnem budno na straži, vsi brez razlike, na straži v slogi in edinstvu. Tu pač ne bi smelo biti razlik in pa tistega strankarskega licitiranja, ki v narodu in ljudstvu dela neizmerno moralno in narodnostno škodo. Vse brez razlike nas mora ob občutku svobode in prostosti prevzemati ena sama misel: kar je bilo zgrajeno s trpljenjem in žrtvami ohraniti za vsako ceno in za vselej. Biti svoboden, pomeni biti svoj gospod in svoj gospodar. Zategadelj pa nam ne sme biti 28. junij le prazna beseda, nego živ ogenj in živa vera svobode in neodvisnosti.
Le v slogi bomo ozdravili
Naše gospodarske in socialne razmere
življenje je neprestana borba za ideale. človek brez idealov je mrtev in brezpomemben pripadnik tega ali onega naroda, narod brez idealov pa je obsojen k poginu. Na svetu so različni ljudje z različnimi ideali. Temu je življenjski ideal — zmerom poln žep denarja, onemu sladita življenje goljufija In prevarant-stvo, tretjemu bi bilo življenje brez nenehnih borb za dosego pravic svojemu ljudstvu — zgolj prazna tlaka, ki mu je bila odmerjena v čas, ko sta se mu pisala krstni in mrtvaški list . . . Tudi naše slovensko ljudstvo je bogato na pripadnikih vseh treh »idejnih« skupin. Sicer je po drugi plati tudi res, da je za naše narodnostne ideale vladala med našim ljudstvom vse do poslednjega časa nekakšna brezbrižnost. Takšna nezaželjena otopelost v stvareh, ki so predpogoj življen-ske sile nekega naroda, ki izvira bržkone iz pijanosti svobode, ki so je bila zmerom polna naša usta. Svoboda je postala beseda, ki ni bila živo vraščena v mladino, zrastlo v povojnih razmerah. Moralo je priti do usodnih, znanih zunanjepolitičnih sprememb, da se je naša n^n-dina zganila, da je prisluhnila lepoti svojega materinega jezika, da je pričela ljubiti svojo pesem. Z vesel iem beležimo vest, da je dolga vrsta tistih, ki so se vzdramili Iz narodnostne otopelosti, ponosno in pogumno pričela slediti z sedami in dejanji našim vzornikom, ki so v preteklih desetletjih trpeli, krvaveli in umirali za svoje ljudstvo. Dvajset let smo bili pijani svobode in slepi za vse, kar se je dogajalo v naših lastnih vrstah in v naši soseščini. Ko pa smo se po dvajsetih letih iznenada znašli poti-nleni ob bok tuji sili, katere osvojevalne tre-
nje so nam še prebridko v spominu, ker še zmerom žive priče obupnih borb za svobodo našega jezika, smo se na mah zavedli grehov, ki so se pisali na hrbte kmetskih in delavskih trpinov slovenskega naroda, žonglerji, ki so polnih dvajset let naše narodne svobode špekulirali s pametjo in razsodnostjo našega ljudstva, kajpa ne morejo nazaj. Zagrizli so se v svoje politične ideale tako zelo, da so že davno postali brezčutni za gospodarski položaj svojega rodu. Navajeni, da so leta In leta zmagovali s svojimi 'j-magoškiml gesli, so slepi In gluhi Ta Ulice našega delavca in kmeta, obrtnika, trgovca, podjetnika, uradnika, ki si po dolgih brezplodnih letih politiziranja želijo pametnih in socialno usmerjenih vod nlkov, ki bodo znali resnici pogledati v obraz. V tem je tragična usoda tistih brezkrvnih vodnikov, ki jih je pričelo ljudstvo v poslednjem času zapuščati, sledeč glasu svojega srca in spoznavajoč, da z demagogijo, praznimi besedami, prevarantstvoni in večnimi obeti ni mogoče ozdraviti naših gospodarskih in cialnih razmer. Potrebni so nam ljudje, ki bodo s čistim srcem in čistimi rokami ter z jasnimi računi in ljubeznijd prevzeli na svoje rame skrb za gospodarski in socialni blagor vseh, brez razlike prepričanja in »orientiranosti«. V tem In pa v naši obrambi proti vsem zunanjim vplivom tiči jedro gesla o slogi in skupnosti, h kateri pozivajo posamezne organizacije In tudi trezni in nezaslepljeni posamezniki. če pa tega klica nočejo tudi oni, ki jim je bila in jim je naložena skrb za dobrobit vsega naroda, jih bo narod snre-<r(eda!, ko mu bo za to dana priložnost.
—u.
Mladina spel Irka na vrata
Ali le ret »reve? Solanih Hudi T
Zopet sc odpirajo vrata naših šol. da bruhnejo nove čete mladih in svežih idealističnih prosvetnih delavcev v svet in življenje. Na stotine jih je, ki bodo z diplomami in maturitetnimi izpričevali v rokah polni najlepših načrtov in upanj za nrlhodnjost trkali na vrata uradov. Se je vesel in prožen njihov korak, še je v.1-ra v njihovih srcih in očeh.
Leta in leta si Čakal prijatelj na ;i trenutek, kolikokrat ti ie omahnil korak
kolikokrat si se zopet zravnal, ko si pomislil na dan, ko bo vse to, Kar te je težilo in greilo, za teboj. O svojem bodočem poklicu premišljuješ, samega sebe si zamišljaš kot učitelja, profesorja, in/e-njerja. Točno veš, kako boš naredil, morda si celo prepričan, da se bo s teboj začela nova doba v tvojem poklicu, saj si na sebi občutil, kaj bi bilo treba storiti drugače, bolje, kakor so to delali doslej. Ko pišeš prošiio, se ti trese roka,
T«?J šfet? ikl le priložena položnica, Presemniki, dcUžnlki Edinosti moralo haroinino t&koi nakazati, ali pa danaSnio številko vrniti. da lih črtamo!
Prošnja uprave
NA OGLED
pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk s poštno položnico (čekom), ki jih ni treba vračati.
KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO
JE DOBIL NA OGLED,
naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, in sicer vselej po možnosti obenem vsaj za 6 mesecev {18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. Za tekoče 1. leto — 11 mesecev, februar — december 1938 — znaša naročnina simo 33 Din.
DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA.
ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi.
KDOR LIST VRNE,
ker ga ne more ali noče naročiti, naj se pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti naslovnika.
Napačno je mnenje, da je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«:
»EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN
TEDNIK.
Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborsko tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »E d 1 n o s t«. Kdor položnico :zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno izpolniti. Ena poločnica lahko sluči obenem za več naročnikov, kolikor jih pač lahko pripišemo na srednjem dleu položnice zadi zaradi izvid-nosti.
VAŽNO JE:
lahko čitljivo ime iu popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in p r e j-š n je pošte. •
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE
ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JF
NAŠA PROŠNJA,
ki jo blagovolite upoštevati!
UPRAVA »EDINOSTI«, ftlaribor, Kopališka ulica 6.
BMMBBBMMBIBI HIBIMMimtMI l.ll
saj pomenja rešite/ te prošnje zate več ali manj zagot -vljeno eksistenco, morda misliš celo že na poroko in družino...
Počasi, prijatelj! Vsi' ii načrti, vse tvoje sanje so prazne. Brez posla boš čakal, čakal tako dolgo, dokler ne zamre v tvojem srcu tvoje zadnje upanje, tvoj zadnji idealni načrt za tvoj poklic čakal boš, dokler se do konca ne ohladiš. In veš zakaj? Preveč vas je. °reveč je učiteljev, zdravnikov m profesorjev. Preveč je intelektualcev. Zakaj pa si se silil med gospodo, zakaj nisi raje ostal doma? Praviš, da čutiš v sebi poklic0 Da čutiš v sebi zmožnosti za prosvetnega delavca? Prijatelj moj mladi, kako si naiven! Mar ne vidiš, da je to zadnje, kar je danes potrebno? Mar jih ne vidiš, tiste, ki žive in životarijo v svojih poklicih in ^položajih« in izhajajo prav dobro brez tistega mističnega »poklica«, brez sposobnosti in zmožnosti. Skratka: mar ne vidiš, da zate ni prostora. Samo pomisli: »oliko in toliko jih je, ki so tvoje branže in čakajo. Narod ne more rediti toliko intelektualcev. Intelektualci pa so pravzaprav sploh luksus za tako majhen in reven n rod kakor smo mi.
Tako nekako poučujejo mladega čio-veka, ki prihaja iz šole in terja svoj košček kruha.
Hiperprodukcija inteligence. Kolikokrat se sliši ta beseda in nihče ne Domisli, da je to samo ceneno sredstvo, s katerim tolažimo svojo vest, ker občutimo, da vendarle ni vse tako kakor bi morah in moglo biti. Torej ni hiperprodukcije? Saj je vendar že toliko brezposelnih učiteljev in profesorskih kandidatov. Po zakonu traja šolska obveznost osem let a v Sloveniji je le 9 osemrazrednih So!. i»e tretjini slovenskih šol ima le eden do štiri razrede. Povprečno dosega vsaka slovenska narodna šola 3,5 razredov. In kaj je posledica? Preveliko število učen-
Cena VSO din
Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6 - Tel. 25-67 - Izhaja vsako soboto Velja letno 36 din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno 50 din Rokopisi se ne vračajo - Pošt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor
Oglasi po ceniku
7 dni
domačih vesti
Doba zaiedaleev bo minula
Z izobrazoo k narodni slogi
0 Predsednik vlade, dr. Stojadinovič
se je s svojega obiska v Italiji vrnil preko postaje Rateče-Planica v Jugoslavijo.
Mariborsko unionsko dvorano, last delniške družbe unionske pivovarne, je te dni kupilo Sokolsko društvo Maribor matica za din 927.000. S tem nakupom je prišla v narodne roke zelo važna točka v Mariboru.
^ Zavarovanje le v dinarjih. Te dni je trgovinski minister predpisal pravilnik, po katerem se bodo morala tekom dveh mesecev prenesti na dinarje vsa zavarovanja, ki. so bila sklenjena ali v zlatu ali kaki tuji valuti. Ta prenos se bo izvršil po srednjem deviznem tečaju zlata oz. deviz na dan objave pravilnika. To uredbo, ki ima zlasti značaj zaščite domačega kapitala, je vsekakor treba pozdraviti.
^ Finančna direkcija v Novem Sadu je kaznovala tamošnjo Trgovsko in obrtno banko na 30.5 milijona davčne globe zaradi utajitve dohodkov.
^ Ministrski svet je te dni izdal uredbo o cestnih fondih, ki predpisuje tako-zvane vestne dajatve, ki se bodo plačevale za vsako vozilo. Poleg tega pa uredba še predpisuje druge dajatve, ki se bodo stekale v ta fond.
£ Kongres jugoslovanskih mest je bil preteklo nedeljo v Ljubljani ter. so se ga udeležili številni predstavniki mest iz ce le države. Kongres je razpravljal o različnih kulturnih in gospodarskih vprašanjih ter izdal posebno spomenico. Nekateri časopisi pripominjajo, zakaj da ni kongres razpravljal tudi o tajnih in svobodnih volitvah v samouprave mest.
# Na naših borzah in v prometu se je zadnje dni pričela dvigati tečajna cena nemške marke. To je vsekakor zelo zanimivo, ko pa je treba na drugi strani ugotoviti, da je v istem času na pariški in drucrih borzah padla.
Blizu Dervente v Bosni že dalje časa preiskujejo rudnik platinaste rude. Preiskave so dokazale, da je ruda bogata na platini. Mimo tega pa je še omeniti, da je to edini večji rudnik platine v Evropi, pa je zato razumljivo, če se zanj interesirajo najrazličnejši finančniki, časopisje poroča, da se za pridobivanje ru de zanimajo zlasti Amerikanci in celo Ta-ponci ter razni denarneži iz Evrope. Zakaj se še mi ne zanimamo zanj?
V Ljubljani je pretekli teden pre minula gospa Anči Kramarjeva, sonro^a senatorja dr. Alberta Kramarja. Pokopana je bila z vsemi cerkvenimi opravili in na zadnji poti jo je spremilo mnogoštevilno ljubljansko meščanstvo. — Naj v miru počiva.
Poštnotelegrafsk^ uslužbenci so svojem letošnjem kongresu v Sarajevu sprejeli spomenico, v kateri zahtevajo povečanje plač, zvišanje števila poštnega osobja in še razne druge zahteve sta novskega in strokovnega značaja.
$ V Kragujevcu so bile preteklo ne deljo velike svečanosti v spomin na 44 češkoslovaških vojakov, ki so jih za čn^a vojne obsodile avstrijske oblasti na r nrt in so bili ustreljeni. Ta proslava se ie razvila v mogočno manifestacijo jugos,rt-vansko-češkoslovaškega bratstva in manifestacijo za svobodo in mir.
V raznih krajih Slovenije se je zadnji čas že spet podražil kruh. Podraži tev se opravičuje s ponovnim dvigom cen pšenice in moke.
* Na vsesokolski zlet v Prago je tudi iz naše države odpotovalo te dni precejanje število Sokolov in Sokolic. Vse-solcolski dnevi v Pragi pa so se že pričeli. Kot prvi so nastopili dijaki in dija kinje ter ljudskošolski otroci. Tega nastopa se je udeležilo nad 30.000 mladine, ki je krasno izvajlaa razne vaje. Glavni izletni dnevi pa bodo od 26. do 29, junija.
Olimpijski dan je bil prirejen pre' klo nedeljo v Ljubljani ter posvečen ciljem telesne vzgoie in napredka. V \ okviru je bilo več prireditev, med njimi največja lahkoatletski miting med Slovenijo in julijsko Benečijo, kjer so zmagali naši lahkoatleti. _______________________
Pri nas je izobrazba kmetskega stanu dokaj visoka, saj analfabetov ne poznamo. Kar tiče »pokvarjene« gospode, jo e v našem narodu gotovo tudi nekoliko, toda naš kmet je bister, da zna pravočasno ločiti ljuliko od pšenice. Nič ne pomaga, pokvarjeno gospodo je še vedno glava bolela, kadarkoli je prihajala med naše ljudstvo s svojimi temnimi željami, i n prav nič se ni treba čuditi, da ponekod še danes, v teh težkih dneh, ni sloge in miru. Večni nergači silijo v narod z idejami, ki naroda ne zanimajo, ali so celo proti narodu, radi česar jih lahko imenujemo neprijatelje naroda našega: dobri človek jim ni samo nenaklonjen, temveč jih naravnost mrzi. Naš kmet ne zna sovražiti; kadar pa mrzi, je mržnja potencirana: človeka izbriše iz duše!
Hvala Bogu, imamo tudi dobro »go spodo«. Vsi, ki si prizadevajo, če že ne morejo uspeti, da bi ljudstvu izboljšali položaj, skušajo razumeti njegove potrebe, so doprinesli vsaj svoj delež dobre volje. V pomenu besede pa gospode pri nas niti nimamo. Obleka še ne napravi človeka. Kdor se vede, kakor da je naj manj baronski sin, je v današnjih demo kratskih časih smešen, da pride najbolj do »veljave« pač na maškaradi. Drugače ni mogoče. Zato je obraz naše domovine prav za prav vsaj v jedru kmetski in de lavski. Da nimamo »gospode«, namreč svoje slovenske »gospode« (one tujega rodu in porekla tu ne štejemo!), je razvidno tudi iz dejstva, da v tehle toplih in vročih mesecih pač malokateremu Sloven cu ne bo »dano« oditi na »počitnice« — v draga letovišča. Res je, nekateri Slovenci, slovenski šolski ljudje namreč, bodo »počitnice« sicer nastopili, toda kam naj gredo v zakrpani suknji?
Slovenski izobraženec, ki ni zašel po naravni poti udobja in hlastanja za dobro mesto med neprijatelje narodove, živi tesno s svojim ljudstvom, ki^ ga je s težkimi žulji izšolalo. Slovenski izobraženec, ki ga politične spletke niso pokva rile, da je ostal v svojem bistvu, v duši, mladostno svež in dela zmožen, hodi pravo pot: ramo ob rami korak s svojimi neukimi, preprostimi, toda mladostno čilimi in zdravimi vrstniki .lepšim časom nasproti. Za ta korak ni treba bobnečih fraz in parad, ki so v modi povsod, kjer je praznota idej in duš popolna. Ne, ta tihi korak uravnava potreba življenja, ki noče umreti, ki pa tudi ni vajeno kričati. Saj vendar vemo: Tisti, ki so najbolj hvalili in klicali, bodisi posamezniku ali narodu, so se vedno prvi izneverili! Vedno so prvi zapustili vrste naroda in odšli v nasprotni tabor, kjer je sijalo toplo sonce. Zgodilo se je, da se niso samo odstranili, temveč da so tudi pljuvali nazaj! Umrli so, narod je vse takšne pokvarjence preživel! Kdor vsebuje potrebno množino izobrazbe, razume svojo nalogo, zaveda pa se tudi, kje mu je mesto!
Že narava tako uravnava, da izloči iz sebe vse, kar kvari celoto. Narodna skupnost postaja dejstvo. Naj še^ stvari tako zanikamo, ni in ne bo drugače! Cas zajedalcev in krvosesov do zatonil. Zakaj ljudstva dobivajo svojo pravo podobo, in prva pot k tej gradnji je pospešeno izobraževanje.
Zato nai vsakdo ori nas služi utrditvi sloge in miru. Tu bodi stvar šolanih ljudi, da bodo znali svojim mlajšim bratom svetovati, v splošnem pa: da bodo znali neomajno stati na straži!	—
sitih ljudi najboljšo slovensko duhovščino. Naj gospodinje ne pozabijo učiti se pri svojih vzornikih, katerih imena so s svetlimi črkami zapisana v naši narodni zgodovini. Nekaj podtikati našemu listu in dopisniku našega lista iz Stare cerkve, česar nihče ni imel niti v misli, pa je ne samo grdo. ampak škoduje tudi ugledu slovenske narodne zavednosti. Ako se bo v tem pravcu nadaljevala gonja zoper »iarško gonjo«, ki je nikjer v »Edinosti« ni, potem ne bo nič čudnega, če se bodo ponavljali podobni primeri, kakor je tisti, ko žena nekega slovenskega šolnika v narodnostno mešanem kraju javno govori okoli: »Mm, koruzo na naši njivi bi bilo treba opleti in okopati. Ampak Slovenke ne maram najeti za to delo, če bom najela pa Nemko, me bo pa B. naznanil...«
Tu seveda ni govora o kakšni narodni zavednosti. Tu gre samo še za obsodbo razmer, ki puste, da se takšna narodnostno mlačna družina samopaši v hiši, ki bi morala biti žarišče in ognjišče slovenske prosvete.
O	tem raje premišljajte, gospodje pri »Slovencu« in — pometajte raje smeti pred pragom tistih, ki se grejejo na soncu vaših političnih gesel in — izdajajo svoj materin jezik ter pljuvajo nanj. z.
Resnica o podtaknjeni „farški goniš"
Kdo in v kafer@m ieiiksi nai kočevskim Slovencem bere Mhšlie^
Prelom med starimi, skrahiranimi ideali, ki so bili često samo pretveza za čim krajšo pot k polnim koritom tistim političnim špekulantom, ki so jih s* polnimi rokami delili ljudstvu, se nikjer ne pozna tako zelo kakor v narodnostno mešanih krajih, kjer so se zaradi tolikokrat poudarjene »lojalnosti« tujerodcev narodnostne prilike zaostrile do skrajnosti. —-Slovenci, pomešani med tujerodce, ki često niso niti naši državljani, ali bolje rečeno: tujerodci. pomešani med naš živelj, so pozabili, da so samo gosti slovanskega rodu in so pričel ^zlorabljati staro slovansko gostoljubje. Znani so nam slučaji, kako so naši mirni ljudje postali tarča nesramnih napadov in izzivanj tistih renegatov, ki si zaenkrat ne žele ničesar drugega, kakor da bi se pomaknila naša severna meja vsaj do Kolpe. 1 i privandranci, ki so s pomočjo tujerodnih oletničev v srednjem veku zasedli zemljo našim prednikom, ki so že stoletja preje krvaveli in umirali zanjo, so pričeli pozabljati, da so danes po milosti naše slovanske gostoljubnosti, katero smo jim ob prevatu gentlemensko izkazali, sicer avtohtoni gospodarji koščka slovenske zemlje, še daleč pa ne naši bratje po srcu in duhu. Da so bile naše zadevne sodbe o niih srčni kulturi in njihovi narodnostni strpnosti pravilne, smo spoznali zavedni Slovenci v narodnostno mešanih krajih šele v dvajsetem letu naše svobode, £o se moramo zaradi neprestanih izzivanj in groženj zatekati po pomoč k našim varnostnim oblastem. Zato nikakor ne razumemo, kako more slovenski dnevnik, ki se ponaša, da se bori za pra-
Uredba o silosih. Pred dnevi je iz-la uredba o silosih. Po tej uredbi bo za zgraditev silosov ustanovljena posebna delniška družba s kapitalom 220 milijonov dinarjev.
Na Vodnikovem in Vojašniškem trgu ter v Pristaniški ulici v Mariboru je
cev v enem razredu, tako da se učitelj sploh ne more z vsemi pečati in velika oddaljenost učencev, ki hodijo po >re in ure daleč v šolo, kamor prihajajo izmučeni in izčrpani. O prevelikem številu uči teljev torej sploh ne more biti govora. Kako pa je s profesorskimi kandidati? Kaj pa, če je teh preveč? Treba bi bilo samo prešteti, koliko profesorjev mora na naših srednjih šolah poučevati mnogo več ur, kakor jih zakon predpisuje, da o anomalijah, ko poučujejo matematiki slavistiki in narobe, sploh ne govorimo, in takoj se bomo prepredi, da tudi profesorjev primanjkuje. O zdravnikih in
drugih poklicih nam ni menda treba se na 'dolgo razpravljati. Slovenija lahko absorbira še ogromno število intelektualcev.
Morda pa je krivda na tem, ker primanjkuje denarja? Kolikokrat slišimo ta razlog kot »tolažbo« tistim, ki čakajo pred vrati. Na to vprašanje je seveda zelo težko odgovoriti. Takle brezposeln intelektualec dobi mnogokrat, če gleda to ali ono, vtis, da je denarja ponekod raje preveč kakor premalo . . .
Njive čakajo. Sejalci čakajo. Pustite vendar sejalce na njive, da vam jeseni ne bo žal!
vice zavednih Slovencev, napihniti skromno beležko v našem listu o razmerah v Stari cerkvi do gorostasnih trditev, ka' kor da gre za nekakšno »farsko gonjo«. Po svoji novinarski dolžnosti smo objavili dopis, v katerem se zaveden Slovenec zgraža, da se na narodnostno mešanem ozemlju najdejo naši ljudje, ki v vznesenosti svojih verskih čustev pozabljajo, da so otroci slovenske matere, Za neko mašo je šlo in za honorar župniku — tujerodcu. Ali res mislijo tisti zaslepljenci, da Slovenci nimamo po vseh cerkvah istega Boga, kakor v cerkvi, v kateri šolska mladina slovenskih staršev v dvajsetih letih naše svobode še ni imela niti ene slovenske šolske maše? Če so se že odločili, da počaste spomin svojega rojaka s sveto mašo, ali nimajo v bližnjem Kočevju slovenskega duhovnika? Ali ni po Sloveniji vse polno revnih slovenskih duhovnikov, ki bi za denar, prigaran z žul.iavimi rokami Slovencev, radi čitali sveto mašo v tistem jeziku, za katerega se je boril tisti pokojnik, čigar spomin so hoteli Slovenci počastiti z molitvijo?
To je bil naš namen, ko smo objavili dopis, ob katerega se je spotaknil znani ^ovenski dnevnik, ’ ki se rad širokousti, da sc bori za pravice naših ljudi v narodno mešanih kraiih. Namen, prikazati napake, ki se izvaiaio. ko nekateri Slovenci pozabljajo, da imamo mi tudi svojo duhovščino, ki bo za denar Slovencev zmerom rada zapela »bilje« v slovenskem jeziku.
Narodna zavednost je tista, ki je v preteklosti pehala v boj za pravicesloven-
ob glavnih tržnih dneh, ob sredah in sobotah, v času od 6. do 10.30 ure prepovedan do nadaljnjega vsak promet z vozili.
★ Na mednarodni obrtni razstavi v
Berlinu je prejela Jugoslavija 2 veliki nagradi in več kolajn in priznanj.
* Za gradbo naših cest, ki jo je napovedala vlada oz. njeni posamezni predstavniki na cestnem kongresu v Ljubljani, se, kakor poroča časopisje, zanima zlasti italijanska tvrdka Purrcelli, ki je znana kot najboljša italijanska firma za gradnjo betonskih cest. Možno je, da bo ta tvrdka gradila cesto Zagreb—Beograd.
# V Boko Kotorsko sta pred dnevi pripluli dve francoski križarki, ki sta bili
večano sprejeti.
Nemški upokojenci, ki prebivajo v
laši državi in ki i/ Nemčije sprejemajo kopojnine, iste od slej ne bodo več do-
iMentika nadonai* na državna cerkev
švicarska evangelska tiskovna agencija objavlja 23. aprila zanimiv dokument pod naslovom »Veroizpoved narodne državne cerkve Nemčije«. Navajamo nekaj posebno zanimivih mest.
Začne se: »Verujemo v večno veliko narodnosocialistično Nemčijo. Verujemo v narodnosocialistični svetovni nazor, ki se je rodil v času velike borbe nemškega ljudstva z vsemi narodi sveta v <^cu moža Adolfa Hitlerja. Verujemo, da je vsemogočni Bog vrnit temu v svetovni vojni oslepelemu vojaku, na njegovo prošnjo vid, verujemo, vidimo in doživljamo le v tem možu svojega, nam poslanega odrešenika in vodjo našega nemškega naroda, naše države in našega, s krvjo povezanega ljudstva. Verujemo v njegovo, nam sveto pisano delo: »Mein Kampf«. Zaobljubljamo se, da sc bomo po svojih močeh pokoravali vsem nieeo-vim poveljem, ki so zapopadena v tej knjigi...«
Poleg tega ima ta nova cerkev še trideset točk programa. Peta se glasi: »N. N. D. C. (Nemška nacionalna državna cerkev) je odločena, da neizpodbitno z vsemi potrebnimi sredstvi iztrebi v nesreč nem letu 800. importirano, nemškemu ljudstvu vsiljeno, po bistvu in naravi i-jo krščansko vero.« Točka 14. zahteva, da »se tisk in zalaganje biblije v :ne-jah Nemčije takoj ustavi«. Točka 19. odpravlja na oltarjih križ. Točka 20. postavlja na oltar »našo najsvetejšo knjigo »Mein Kampf« in ob njeni levi meč«. Mesto krsta, je le »zaobljuba nemštva«. Točka 30. se glasi: »Z dnem, ko se ustanovi N. N. D. C., se morajo v mejah države in kolonij na vseh cerkvah in stolnicah odstraniti krščanski križi in sc nadomestiti z edinim nepremagljivim simbolom Nen-čije: s kljukastim križem«.
Ob koncu tega dokumenta stoji: »Stct-tin v letu petem narodnosocialistiČnee;a štetja.«
Za sedaj je to menda samo še načrt, ki ima pač še daleč do uresničenja. — Sploh je še marsikaj nejasno. Na primer: kdo bo to cerkev vodil in kako se bo
ustanovitev izvedla ali za nabiranjem vernikov, ali pa kar z dekretom. Nas to zelo zanima, kako stališče bo zavzel proti tej cerkvi kardinal Initzer, ali sc ji bo takoj pridružil, ali šele pozneie, ali pa sc bo moško, kakor še vedno doslej, postavil za pravice krščanstva.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
EBTOfJIMaDMUMIll«
bivali. Morali se bodo preseliti v Nemčijo ali pa izgube pokojnino.
Ogromen požar. V sredo je do »I pogorela na Viču pri Ljubljani ena naj- ' večjih slovenskih opekarn. Požar so ■ ’ •i-šale udušiti gasilske čete, pa jim to ni uspelo, ker je bila stavba naenkrat vsa v plamenih, škoda, ki je krita z zavarovalnino, 7.naša 3 milijone dinarjev.
£ V Oorizi je bil pretekli teden sestanek jugoslovanske in italijanske turistične delegacije, ki je razpravljala o zboljšanju tujsko-prometnih zvez.
V	Ljubljani bo od 26. do 29. t. m. velik mednarodni katoliški mladinski tabor pod naivišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. V okviru tega bora bo organiziranih več lepih prireditev kulturnega in športnega značaja ter mednarodnih telovadcev na stadionu v
1	:,tbliani. '/■' oH«*: Hhora velja polovična voznina na železnici.
Slovenska politična lažimorala
Kdor ti ni všeč, ga opsui in podtakni „liudskofrontaštvo“ - Dve stranki z ednakim obnašanjem in oolitično moralo - Pred leti ie bilo v modi „punktaštvo“ in pa ..državi nevarno elementništvoki, danes Je v modi „ljudskofroniaštvoik - Narod pa pravi: nehajte s slepomišenjem in lažimoralo!
j. sl., kako bomo pa nje? Ljudska fronta, kaj pa drugega! Nekdo kritizira, ker se v najtežjih časih, v najbolj lačnih mesecih, podražijo živila — glej ga, ga je že napihnila ljudska fronta — zato tako govori, ne zato ,ker je slučajno lačen! Ja, ljudje božji, ali se šalimo? Mar nam je življenje bedasta šala? Ali se norčujemo? Kaj nikdo ne vidi bede, ki se je razlila čez slovenski svet? Ali se bomo slepili do smrti tako, kot da igramo slepe miši? Ali je dostojno kulturnega naroda, ljudstva kmetov, obrtnikov, delavcev, dninarjev, viničarjev, malih uradnikov in slug, takole večno natolcevanje in pravdanja enkrat s »punktaši«, drugič z »Ijudsko-frontašk, tretjič — bogve, kaj bo v »modi«? Ali res nimajo tisti, ki se delajo »odgovorne« za žit je in bitje ljudstva, bodi na tej ali. oni strani, drugega dela in boljših skrbi, kot vohanje za »svetovnim nazorom« svojega bližnjega?
Dokler imamo doma kupe umazanih in nerešenih vprašanj, se ne bomo lovili za tujimi idejami in vzori. Vidimo plodno, sicer težko zemljo in pridno ljudstvo, vemo. da to ljudstvo v svoji svobodni državi še ni zadovoljno. Napraviti to ljudstvo zadovoljno, bodi danes vseh nas, oosebno slovenskih šolancev, sveta na--°gaj Vsako, drugo slepomišenje je otročja igra, zrelega naroda nevredna — to igro treba doigrati!	—k.
Kakor je bilo pred leti, tako je tudi danes. Naša politična morala se ni niti za las spremenila, če pišeš in govoriš o perečih gospodarskih in socialnih vpraša njih, ki tarejo narod, te proglasijo za »ljudsko fronto«, če si resnicoljuben in pošten ter iskren in skušaš v danih razmerah pogumno povedati, kar se sploh da povedati, te opsujejo, da si pristaš »ljudske fronte«, če se zavzemaš za stvarne ljudske potrebe, si »ljudskofrontaš«. Če pišeš in govoriš o slovenski slogi in edinosti, si pristaš »ljudske fronte«. Če pišeš o materinski vzgoji, če objavljaš kuhinjske recepte, če poročaš o tržnih cenah, če objavljaš inserate, napoveduješ vreme, svariš, naj ostanejo Pekre naše za večne čase, če objaviš resen narodno obrambni poziv bana g. dr. Natlačena ob priliki otvoritve nove ceste Ložane—Sv. Peter, potem te proglasijo, da si v vsaki vrstici na vseh osmih straneh »ljudska fronta«. In to ti podtaknejo tisti, ki so bridko čutili na svojih ramah politično metodo »punktaštva«, ki so doživeli šen-Čurske dogodke« in še marsikaj, tisti, ki so se dali zapirati zaradi »zelenih kravat« in pa zaradi slovenske zastave. Bog-me, saj se ni mogoče načuditi okolnosti, da so pri nas vse politične stranke enakega obnašanja in enake politične morale, čeprav narodu nebesa in svobodo obetajo.
Navidezno imamo pri nas dve stranki, v bistvu in kar tiče metod in moralnega obnašanja, pa je le ena! Le akterji so različni. In ti uvajajo pri nas politično modo kakor pariški krojači, kamor Slovenci radi romamo zadnje čase po demokracijo. Pred par leti je bilo pri nas n. pr. v modi »punktaštvo«. Kdor ni volil in mislil takole in ravno takole, brž so ga proglasili »stebri« države za nevarnega »punktaša«. (Kaj je v resnici* »punk-taš«, ni vedel nihče, kakor tudi danes nihče ne ve, kaj je »ljudska fronta«.) Punktaš si, moraš v luknjo! Pa so sirote romali v keho, kakor naši demokrati v Pariz po demokracijo! A danes? Grom in peldo nad »ljudskofrontaše«! je li bil oče Slovencev, nepozabni dr. Janez Ev. Krek, kdajkoli v življenju ljudskofrontaš?
Ali njegov najvernejši drug, sivolasi voditelj krščanskih strokovničarjev, Jože Gostinčar? Krek ljudskofrontaš? Gostinčar ljudskofrontaš? Ali n. pr. celotna Jugoslovanski strokovna zveza, verna izvr-ševateljica Krekove oporoke, ljudska fronta? Bežite, bežite, kdo pa trdi tako? čitaj izvestno časopisje, pa boš sit »slo venske morale«! Ampak moda je takšna! ni n. pr. slovenski Sokoli, skromni ljudje, idealni narodnjaki starega kova, nikogar ogražajoči, najmanj pa seveda — saj imamo vendar oči in ušesa in zdravo pamet in torej nismo bebci! — sv. Cerkev
I
Priljubljenost dobrih gostilničarjev
Naše gorice vas ga trsnega cvet/a
Imamo svoj prijazen kotiček »Pri lipi«. Ob lepem poletnem vremenu pa počivamo in si preganjamo vroče skrbi rajši pri preprosti, a čedni mizi pod košato lipo pred hišo. Liparjev Jože je včeraj nastavil nov sod z zlato starino iz Urbanove gorice na Vinskem vrhu. Nam samo pomenljivo namežikne. In že stoje pred nami čedne merice božje kapljice. Molk. Pobožno posrkavanje. Strokovno pokuša-nje. Spogledovanje. Jože se nam namuzne. Ne da bi nas bilo treba posebej uver-jati, vemo, da je to res tisti žlahtni pridelek iz onega leta. Iz tiste blažene Urbanove gorice na Vinskem vrhu. Iz pravega kota poštene kleti dobrega gostilničarja.
Ljubezniva Liparjeva Lenka skrbi za red in snago v kuhinji in točilnici, sploh po vsej hiši in okoli hiše. S cvetočega vrta prinaša gostom dehtečega cvetja na mizo. Pa izjemoma, samo izjemoma tudi za v gumbnico. Vedno vedrega obraza, navadno z nazaj zavezano ruto na giavi in belim predpasnikom, se ne smuče okoli gostov. Za to ni časa ne volje. Kar pa Lenka od svojih dobrot nudi gostu, je z ljubeznijo pripravljeno. Zato je tako dobro, okusno, zdravo vse, kar prihaja iz njenih spretnih rok. Povrh pa po zmerni, krščanski ceni.
Krajevne novice, ki te res zanimajo, zveš »Pri lipi«. Nekaj časnikov je tudi Pri hiši — različnih smeri — po načelu, da je treba slišati obe plati zvona. Radio tudi lahko sučeš in navijaš. Vrsti se pomenek za pomenkom najbolj o gosnodar-skih in družabnih stvareh domačega kraja. ni kaka dobra šala vmes. Tudi zapojemo kakšno narodno, če smo tako bolj sami med seboj, brez resnih poslušalcev. No. brez »visoke politike« vsekdar tudi
11	e moremo biti. Pa se ljubeznivo zglasi drugače redkobesedna Liparjeva Lenka z modro besedo: »Ljudie naj bodo -es Liudje, ne grda živina! Pa nošfeni, pravični, dobri, na bo vsem boljše!«
Plačamo. Poštena postrežba. Pošten račun. Pošteno n'ačilo. Brez navijania in Privijanja. »Pri lipi« ne nikoli ne zmotijo — sebi v prid. To bi ne prineslo s,'eče in blagoslova hiši. Gost odhaia zadovoljen in zopet nrihaja z veseljem.
Pri kiparjevem ložetu ie res dobro biti Vsi ga ima'O radi. V njegovi hiši tudi ni pretepačev in pretenov, ne nespodobnih izzivanj in neslanih prerekanj, kiparjeva gostilna ie preprost, vendar čeden, prikupen dom domače družabnosti, čistega poštenja, top!con ,roRto,’"_v,ia. Ni dobre, splošno koristne stvari, ki ie kiparjevi ne bi kolikor mogoče podprli In nri tem levica ne ve. kai dela desnica
Takšen je dobri gostilničar: tako rekoč vernii dobrotnik posebno domačega ia in svoji!' gostov. Dober Mas ere v deveto vas. Dobri gostilničarji so med naj-i
vabijo v obiem opojne*
bolj priljubljenimi ljudmi na svetu. Tudi tujci jih radi poiščejo.
V	boljših časih je bil slovenski gostilničar reden gost naših goric. Sklepal je topla prijateljstva s slovenskimi vinarji. Nakupoval je vinske pridelke tako rekoč naravnost od žlahtne vinske trte kar za celoletno potrebo svoje točilnice. Njegova klet je bila vedno polna dobrega do mačega vinskega duha. On je bil tudi umen kletar, ne samo navaden točilec. Zaupanje med dobrim gostilničarjem in poštenim vinarjem je bilo trdno, prav tako med takim gostilničarjem in njegovimi gosti.
Današnje razmere so tudi za najboljšega gostilničarja mnogo bolj težavne. Marsikateri gostilničar se je že odtujil od
Besede In delanja
Kje smo naira<ii
Slovenci se kaj radi ponašamo s tem, da smo — čeprav le najmanjši del naroda — važen političen steber naše države, člasti je naša inteligenca ponosna na to, bodisi v tem ali onem političnem taboru. 5onosni smo tudi na to, da imamo aj manjši odstotek analfabetov in sorazmerno največ šolane mladine. Razmere same silijo velik del mladine na univerze ir stro -kovne šole. Toda le eri del vseh aka,dem skih naobražencev prfde doma, v ožji domovini, do kruha. K vzroku se še povrnemo, istočasno pa priznavamo, da ek^or-tira Slovenija v južne kraje naše države mnogo služkinj, delavcev, obrtniških pomočnikov, natakarjev, gostinskega osobja itd., torej same neakademske poklice. Akademikov pošiljamo leto za letom sorazmerno zelo malo. Smo namreč taki ' -tegralisti in unitaristi', torej pri,tciniki narodnega in državnega edinstva, da smatrajo naši mladi ljudje že za kazen, -*e bi morali službovati v državni službi kje na Hrvatskem, a kaj šele v Dalmaciji, Vojvodini ali Srbiji, da ne govorimo o krajih Južne Srbije. Premestitve v te kraje se ne boji samo starejši uradnik, ki je — recimo tako — že malce komoden, 1 la dekreta za južne kraje se boje celo tisti mladi akademiki, ki sicer niso odn:' ali zagovarjati državnega in narodnega edinstva. V tem pojavu je zapopadeno nekam čudno nasprotje med politično izpo -odjo in med realnim življenjem. Prav lepo je, če hoče Slovenec prebivati in uradovati med svojim ljudstvom, saj je to povsem naravno. Toda višji interesi naroda in države zahtevajo, da spoznavajo naši ljudje
—	zlasti mlajša generacija — naselbin j * teritorije bratov Hrvatov in Srbov. Slovenija je danes izrecna domena sloveti skega uradništva. Izjemo tvorita le dve panogi: obmejna policija in carinska slUž-
naših goric, mladi gostilničarski naraščaj pa skoroda niti ne ve zanje. Prekupče-valstvo z vinom jih odvrača od pobožnega romanja po večno lepih vinskih vrhih domačih. In od pravega veselja, ki je tam doma. Pravijo, da samo še 10 odstotkov slovenskih gostilničarjev poseča naše gorice zaradi neposrednih nakupov. Torej od več ko 5000 slovenskih vinskih obrtnikov samo še kakih 500. To je žalosten, nezdrav pojav. Obnovite lepo staro navado vsaj tisti, ki ste dobre volje in dovolj potjetni, ter zahajajte prav pridno v poslovne posete k našim poštenim vinarjem! Pa ne samo, odnosno šele »pred prvim pretokom«, marveč kakšenkrat tudi med letom, zlasti še med cvetenjem žlahtne vinske trte, ko so gorice polne opojnega vonja nežnih cvetov. To je baš zdaj.
Naše gorice vas vabijo, da stara poslovna prijateljstva obnovite in utrdite v vsestransko zadovoljstvo.
Sotlski.
ba. Davkar je — iz povsem umljivih razlogov — Slovenec, na sodiščih najdemo iz ključno Slovenca, pošta in železnica -ih štejeta v Dravski banovini 95%, upravna služba v okviru banovine je prav ako samo slovenska.
Naj nikdo ne misli, da je namen teh vrstic opozorilo za izpodrivanje sloven -skega uradništva. Razumljivo je, 'a slovenska dežela ne more pogrešati velikega dela svojega uradništva kakor tudi ne Hr-vatska hrvatskega in Srbija srbskega. Res pa je, da bi mnogi naši mladi liudje dobili več služb onstran Sotle in Kolpe, če bi Slovenci ne vztrajali tako trdovratno pri tem, da mora biti Slovenija rezervirana samo za Slovenca. Mnogi bratje iz jugn._ ki so po službeni potrebi službovali v naših krajih, so vzljubili in spoznali naš narod in to nam je bilo pozneje koristno. Prav tako bi ne škodovalo, če bi se naša mlada uradniška generacija privadila na naturno-demokratično gledanje in mišljc-nie srbskega, zlasti šumadijskega seljaka. Marsikak pojav, ki ga poznamo še iz ”la-re »povampirjene« Avstrije, bi potem izginil v naših uradniških vrstah, zlasti pa tista prevelika servilnost navzgor in prevelika vnema navzdol. Slovenci smo danes geopolitično potisnjeni med dva velika n-roda, s katerima smo danes v prijateljskih odnošajih, toda ti odnošaji, ki bazirajo zgolj na interesih in medsebojnem spoštovanju, po svoji naravi ne morejo biti večni. Lahko se še marsiakj spremeni, medtem je pa važno, da postane Slovenija vsaj toliko hrvatska in srbska, kakor je slovenska. l,e tako bomo lahko ohranili svoje pozicije na Karavankah, v Rakeku in v št. liju. Bodimo ponosni, da smo Slovenci, ne pozabimo pa pri svojem slo venovanju tudi na ganrancijo našega narodnega obstoja: na Jugoslavijo. So stvari, v katerih morajo igrati skupni, višji interesi prvenstveno vlogo. V takih slučajih moraio regionalni interesi nujno stopiti v ozadje.
po
7 dni svetovna ^©fSff&e
V	španskem vprašanju, ki je te dni stopilo zopet v ospredje vsega zanimanja v. mednarodni diplomaciji, je nastal izdaten preobrat. Po enoletnem oklevanju so se v londonskem pododboru za nevme šavanje vse države odločile za končno sprejetje angleškega načrta, za umik inozemskih prostovoljcev v Španiji. Anglija je zastavila svoj upliv v Parizu, ki je nato izkoristil svoje zveze z Moskvo, nakar je bil načrt z vsemi glasovi sprejet. Zanj so glasovali tudi zastopniki totalitarnih držav, ker je želja po končni ureditvi španskega vprašanja premagala že vse pomisleke. Ko bosta pristali vladi v Burgosu in Valenciji na izvedbo tega načrta, bodo takoj odposlane tozadevne nevtralne komisije, ki bodo imele nalogo, organizirati umik 200.000 prostovoljcev v obeh taborih. V Londonu računajo, da bi vsa procedura umika ob istočasno poostreni kontroli vseh suhozemskih in pomorskih meja Španije trajala tri mesece. Obeem bi skušali doseči po angleški zamisli ustavitev vseh sovražnosti in obenem bi sklicali v Londonu mirovno konferenco, ki bi se je udeležile Barcelona, Burgos, Francija, Anglija in Italija, mogoče. tudi Nemčija in Sovjetska Rusija. Medtem pa se na kastelonski fronti vrš” neprestano novi boji.
Sandžak Iskenderun
zadaje Franciji težke skrbi, in to tembolj, ker je turška vlada poslala v območje Mersine pet motoriziranih divizij, ki bi v danem slučaju imele vkorakati v omenjeni sandžak. Spor se je poostril vsled turško-arabskih nasprotij na dotičnem ozemlju, ker ne manjka pretežno sirijskega vpliva, ki ga pa Turčija pod nobenim pogojem noče trpeti. Francija je kot velesila vpregla Društvo narodov, ki je oo-slalo v sandžak Iskenderun posebno komisijo, ki ji je dodeljen tudi ljubljanski vseučiliški profesor dr. Tomšič. Predsednik Kemal Atatiirk je obiskal nedavno Mersino, ki ni daleč od sandžaka. To je silno podžgalo turško prebivalstvo, ki želi ureditev celega vprašanja v smislu turškili nacionalnih zahtev. Turški parlament se bo v kratkem podal na počitnice, iz Ankare pa poročajo, da si- ie vlada že zasigurala dalekosežna pooblastila glede ukrepov, ki bodo sledili pravkat izvedenemu prelomu med turško vlado in med iskenderunsko volivno komisijo Društva narodov.
Angleško-iSaMjanstko
razmerje je še vedno osišče, okrog katerega se sučejo še drugi problemi. To razmerje je utemeljeno na pogodbi, ki sta jo Italija in Anglija sklenili 16. aprila 1938. Uveljavljenje te pogodbe je pa odvisno od vseh fundamentalnih pogojev: 1. od priznanja Rimskega imperija s strani Anglije, 2. od likvidacije španskega vprašanja, t. j. od umika Italijanov iz Španije. Tako Mussolini kakor Chamberlain si želita uveljavljenje velikonočnega pakta, ker je od tega uveljavljenja odvisno tudi vprašanje že načetih itab-jansko-francoskih razgovorov.
Skupina polkovnikovi na Poljskem
si je zopet priborila v sejmu močan upliv. Cela Poljska je z veliko napetostjo pričakovala volitev sejmskega maršala odnosno predsednika poljskega parlamenta. Z ogromno večino je bil izvoljen polkovnik Slavvek, ki že par let igra veliko vlogo v skupini polkovnikov, ki ji pripada tudi zunanji minister polkovnik Beck.
Japonsko-kiSajska vojna
bo trajala še zelo dolgo. Kljub povodnji in izlivom reke Hoangho v veletok Jang-ce nadaljujejo Japonci svoje opera' ?■-med Tatungom in Ankingom, kjer so zbrali velik del svojega brodovja, da bodo zamogli lažje izvesti velika izkrcavanja. Ministrski predsednik, knez Kon.o-je, je izjavil, da se naj japonski narod pripravi na zelo dolgo vojno, ki bo zahtevala vse finančne sile naroda. Prav tako je novi zunanji minister general Ugaki izjavil, da vlada niti najmanj ne misli napovedati Kitajski vojne, ker bi japonska vlada v tem; slučaju nehote priznala veljavnost Briand-Kelloggove pogodbe in pa pogodbe deveterih velesil glede Kitajske. Tako se nadaljuje drama kitajskega naroda, obenem, pa nastane vprašanje, kako dolgo bo mogel japonski narod vzdržati v tej strahoviti borbi za svoj prestiž in končni padec maršala čangkajška, ki ga hočejo Japonci na vsak način nadomestiti z vlado, ki ho japonski prijazna.
Letošnja redna skupščina Vinarskega društva
za Slovenilo v Mariboru
Prizadevanja za ozdravitev in poživitev društvenega delovanip
Vinarsko društvo za Slovenijo v Mari boru je imelo svoj 11. redni občni zbor v soboto, dne 18. junija t. 1., in sicer v Gor. Radgoni. Uredništvo »Edinosti« je zastopal na tein zborovanju pisec tega poro čila.
Udeležba je bila iz bližnjih krajev kolikor toliko zadovoljiva, iz bolj oddalje nih vinarskih okolišev pa ne. Tako n. pr, ni bilo iz brežiškega savsko-sotlskega kota nikogar. Tudi Bela Krajina ni t'a zastopana. Dolenjska je sploh že vsa le ta, kar obstoja VD, nekako bolj ob strani. Nekatere starejše Vinarske podružnice so v poslednjih sedmih, osmih letih tako rekoč zaspale. Treba jih je obuditi in oživiti. Potrebne so nove in bolj delavne Vinar, podružnice, ki jih je za enkrat samo kakšnih deset. To ni nič. Vseh dru-štvenikov je — po poročilu predsedstva
—	zdaj samo okoli tisoč. To je malo za 20 do 30 tisoč vinarjev v Sloveniji.
Skupščina se je vršila tudi letos poffo či, kot da bi imela ‘kaj prikrivati. Pa ni ina. Trajala je do dveh zjutraj. Skoraj do belega dneva. Take nočne seje niso nič kaj prida niti v narodni skupščini. To da narodni poslanci. imajo drugače ven dar dovolj počitka in spanja, ne pa naši kmečki vinarji. To je treba preurediti. Pomisliti je, da kmet pride na zborovanje s težkega dela, ki ga že zopet čaka, ko se vrne domu. En delavnik na leto — recimo — eno soboto pa more in mora posvetiti važnim stanovskim, gospodarskim in strokovnim zadevam v svoji organizaciji! Saj porabi tupatam marši kakšen lep dan tudi za reči, ki so mnogo manj važne. Tako zborovanje je torej mogoče obaviti n. pr. v soboto popoldne, da ostane še kaka večerna urica za prijateljsko, tovariško kramljanje in za počitek.^ Na shodu ali kongresu z vinskimi pokušnjami in izleti naslednjega dne ni potem vse tako zaspano.
Občni zbor sam ni nudil nič kaj posebno novega. Nepotrebna prerekanja o tolmačenju pravil, o volitvah i. dr. so v VD že stara bolezen, ki jo je treba odpraviti. Nobena stanovska, strokovna in gospodarska organizacija ne sme služiti za vprego kakšni politični posebnosti! Samo sama sebi! Kdor dela ali tudi samo misli drugače, je škodljivec ustanove in ne sodi v upravo. Niti v društvo ne! Največja sramota pa je, če kdo skuša člane, odnosno društvenike — no, po svoji potrebi — včasi kar na debelo »fa-bricirati«. Pa kaj sramota! Greh, greh pred živim Bogom bi vas moral od tega odvračati! Tako je bilo nekdaj v naši Kmetijski družbi in ne sme nikjer več biti.
Sprememba pravil ni vselej važna stvar. Tudi tokrat ni bila. Poznamo združitve z bolj ali manj površnimi pravili, pa dobro delajo. Poznamo pa tudi združitve z zglednimi pravili, pa slabo delajo. Seveda so pravila predpisi, ki jih je treba upoštevati in spoštovati kakor vsak dober zakon. In vedno na dobro obračati. Ljudje so tisti, ki lahko dajo mrtvi črki zdravo življenje, skupnemu delu pravi razmah in dobro smer. Vsem v enako korist.
Z.-.ztna pomnožitev odborniških mest je navadno brez prave veljave. Dela itak samo tista dvojica, včasi trojica.
Pravila VD so poslabšali — mislimo — že 1. 1931. ali 1932. med drugim s spremembo, odnosno z novo določbo da bodi urednik glasila član društvenega odbora. To je bilo pač takrat, ko je nekdo hotel biti obenem tajnik, blagajnik in urednik društvenega glasila tudi v odboru, torej z vsemi temi važnimi, da, najvažnejšimi opravili. Tako je, če kdo vse k sebi obrača. V prvi dobi »Naših goric«, to je v letih 1927.—1930. ni bilo tako, a je bilo boljše. Urednik, hkratu upravnik mesečnika namreč ni bil niti ni hotel biti odbornik, sejam pa je lahko prisostvoval s posvetovalnim glasom. Ako so sklepali o kakih posebnostih uredništva, urednik ni bil navzoč. Strogi predsednik VD je, če mu kakšno pisanje v »Naših goricah«, n. pr. o grdih prevarah nekih naših vinskih izvoznikov v škodo domačega vinogradništva in naše države, ni bilo po volji, urednika lahko pošteno skregal, mu dajal nauke in solil pamet. No, tajništvo, blagajništvo in uredništvo naj res ne bodo v nobenem primeru, ko pravimo, v eni osebi, v eni roki! Baš tu je največ dela. Pametna delitev dela todi dobre uspehe. Službujoči javni uradnik pa se sploh težko uveljavlja v borbeni organizaciji. Posebno dandanes ji lahko 'feč škodi nego koristi.
Izvoljeni so bili:
1.	Za predsednika Ivan šerbinek, posestnik v Vrtičah pri Svečini, za podpredsednika pa Leopold Habjanič, upra-
vitelj škofijskih veleposestev v Betnavi pri Mariboru.
2. Za odbornike:	Konrad Pečovnik, strokovni učitelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru; Ivan Strašek, upravitelj banovinske graščine v Svečini; Ignac Lipovec, posestnik v Ljutomeru; Jože Bratuša, posest, v Ljutomeru; Martin Munda predsednik vinarske zadruge v Ormožu; Franc Kerin, posestnik v Sv. Križu pri Kostanjevici; Franc Brulc, posestnik v Stopičah pri Novem mestu; Žan žerden, posestnik v Dolnji Lendavi; Franc Prelog, posestnik v Sv. Marjeti pri Moš-kn.jcih; Franc N vak , upravnik banovinske trsnice in drevesnice na Kapeli pri Slatini Radencih; Anton Bajuk, posest, v Drašičih pri Metliki; Lojze Zorenč, posestnik v Sv. Petru pod Sv. gorami.
3. Za preglednika računov:	Franjo
Vojsk, kletarski nadzornik v Mariboru, in Janko Šmarčan, upravitelj veleposestva admonts ,^a amostana v Jaremni.
Da so izvolili tudi take, ki niso bili navzoči, ni prav.
Drugega dne, v nedeljo so pokušali odbrana vina iz gornjeradgonskega vinarskega okoliša. Vinska pokušnja je sijajno uspela, čas za vinarski shod (kongres) z važnimi strokovnimi predavanji je bil prepičlo odmerjen. Sklepe (resolucije) vinarskega zbora priobčimo po možnosti prihodnjič in jih bomo o priložnosti tudi ocenili. S poučnim izletom udeležencev h Kapeli pri Slatini Radencih je bila letošnja vinarska prireditev zaključena. Skupščina VD z vinarskim shodom bo prihodnje leto v Šmarju pri Jelšah.
Andrej Žmavc.
Različna mirila zaraianla
Od časa do časa v Rusiji obsodijo koga na smrt. Pri nas, in seveda povsod v .Plemeniti’ Evropi se zgražamo nad teni. Res je, vsaka usmrtitev človeka, posebno pa usmrtitev radi političnih »deliktov«, vsega obsojanja vredna in je tudi vredna zgražanja kulturnega človeka. Saj je udarec v obraz vsaki človečanski misli! Gotovo ga ni človeka (in to mislimo zares človeka!), ki ga takšne stvari ne b^ bolele. Toda, čudno pa se človeku le zdi, ki opazuje in zasleduje to »zgražanje«, da ga krojijo le po enem merilu. Pretekli teden so v Nemčiji radi »veleizdaje« usmrtili štiri ljudi. Ti reveži gotovo niso imeli na vesti drugega delikta, kot kak politični »zločin«. Zanimivo, da
kakem zgražanju nikjer nismo zasledili niti toliko, kolikor je črnega za nohtom.
Evropa se še vedno rada kiti s krščanstvom. Ali ni sramota, da ta »krščanska« Evropa dopusti strašno klanje ljudi v Španiji in bombardovanje nad nezaščitenimi okraji in ljudmi, radi katerih poginjajo nedolžni otroci in nemočne žene? Zgodovina bo z grozo pisala o letih 1936., 1937., 1938. — a kaj to pomaga? Koliko nedolžnih žrtev —in zakaj?
Stalno, vsak dan, za zajtrk, za kosilo, za večerjo, bi se morala zgražati Evropa nad ubijalci otrok in žena, pa bodi kjerkoli!
Nova vrsta križark
Te dni smo čitali, da je umrl izumitelj križank, ki so se ljudem na moč priljubile. Saj pa je tudi res zabavno', iz drobnih, zagonetnih namigavanj doganjati prave besede ter jih po določenih zahtevah med seboj »križati«. Pri tem preizkušaš svojo duhovitost, obenem pa se varuješ pregrešnih misli, ki še celo pravičnika sedemkrat na dan napadejo. Zato je vse hvale vredno, da je tudi oblast uvedia
križanke nove vrste. Samo razgrni kak preklicani časnik! Kakor vojska Kralja Matjaža so v bojnem redu postavljene črke v besede in iz teh edinic vedno v-^čje enote, pripravljene, da zdaj in zdaj udarijo na sovražnika. Toda glej, tamle je žalostna slika izgubljene bitke! Slutiš vso tragiko: nič hudega v srcu je šla brezskrbna četica svojo pot, pa pridrvi sovražni rdeči tank in jo neusmiljeno po-mandra, da se samo še spretnemu kirurgu posreči iz raztresenih in okrnjenih udov sestaviti s pomočjo primernih protez medlo sliko nekdanje integritete, če ti je dolgčas, poskusi se tudi ti na teh novih križankah. Če si dovolj domiseln, boš iz raznih torzov in drugih okolnojsti dognal identiteto padlih junakov in čudil se boš, koliko nedolžnih žrtev je med njimi!
Naše tržišče in cene
Les. Na lesnem tržišču doslej ni mogoče zabeležiti kake znatnejše izpremembe. Za glavne vrste lesa je še vedno zastoj. Priključitev Avstrije k Nemčiji doslej še ni prinesla obetanih možnosti za izvoz našega lesa.
Živina. Cene živine se že deli časa gibljejo na isti višini. Kupčija je povprečna. Pri nakupu živine za zakol delajo precejšnjo konkurenco lirastovski živinorejci, ki so tozadevno organizirani. Povprečno se na sejmih gibljejo cene naslednje: voli od 3.50 do 6 din za kg, še boljšo ceno imajo plemenski voli, molzne krave 4—5, klavne krave 3.7*5— 5. plemenske krave 3.50—4.50, telice 3.50— 5.50, mlada živina 4—6, teleta 5—6—50 din.
Svinje. Mnogo boljši je kupčija s svinjami. Cene so zelo trdne in tudi povpraševanje je večje. Povprečne cene:	5—6 tednov stari
prašički 90—115 din, 7—9 tednov stari 120— 150, 305 mesecev stari 170—240 din, 6—10 mesecev 260—500 din komad, Špeharji do 10.50 din kg, pršutarji 8—9 din, debele svinje^ po 8.50, plemenske 6—8 din.
Kože. Svinjske surove po 6—8 din, goveje 10—12 in telečje 12—14 din.
Seno in slama. Cene sena polagoma popuščajo in se gibljejo za 100 kg od 45—60 din, slama pa 25—35 din.
Dopisi	..E
• *
Sevnica ob Savi
Velike sokolske svečanosti se vršijo v nedeljo 26. t. m. v Sevnici. Domače sokolsko drutvo slavi ta dan tridesetletnico svojega obstoja in razvije ob te jpriliki svoj članski prapor, kateremu kumuje Nj. Vel. Kralj Peter II. Na javnem nasotpu ki bo ob tej priliki nastopil tudi oddelek vojaštva z novimi vajami v bojni opremi s puško. Društvo Sevnica jo čeprav malo med najagilnejšimi ,v Posavju, ima največji odstotek telovadečih v Celjski župi. svoj doni, dilet. in lutkovni oder, orkester, tamburaše in kino. Pri raznih meddruštvenih in župnih tekmah zaseda najboljša mesta. Društvo Celjske župe bodo v velikem številu posetila svojo marljivo poedinico tudi od drugod pridejo številna zastopstva s prapori.
Polovična vožnia je odobrena vsem udeležencem sokolske proslave v Sevnici in velja od 24. do vklj. 28. t. m. tako. da kupijo udeleženci na odhodni postaji žel. legit K 13 in celo karto, ki jim s potrdilom o udeležbi velja tudi za povratek. Oni, ki posetijo proslavo samo v nedeljo, naj se radi enostavnosti poslužijo nedeljske karte.
Marenberg
V	nedeljo, 26. t. m. priredi marenberški Sokol ljudsko igro Josipa Jurčiča »Deseti brat«. Igrali bodo na prostem, čisti dobiček je namenjen gradnji sokolskega doma v Ma-renbergu. Po igri z začetkom ob pol 4. uri pop. bo prosta zabava. Marenberžani pričakujejo, da se bodo Mariborčani tej njMiovi kulturni prireditvi odzvali v čim večjem številu.
Voinik
Tako krasnega kmetsko-mladinskega praz nika še niso videli vojničani, kot je bil *v
nedeljo. Presenečeni so strmeli na to čez 3000 številno množico, po večini mladih krepkih fantov in brhkih deklet. Trg je bil ves v državnih zastavah. Veličastna povorka je štela čez 1500 mladine. Prvi so prijezdili fantje na konjih z drč. zastavo, za njimi kolesarji, mali kosci in grabljice, sledilo je 80 starejših mož, narodne noše s kmetskih praporom- kosci grabljice, dekleta, vozovi spredicami, mlatiči, sodarji opekarji in 12 okrašenih voz sosednih društev. Navdušena mladina je tako strumno korakala, ponosno vzklikajoč, petja in vriskanja ni bilo konca. Ljudje pa so se spraševali vd kje toliko poguma iz naše mirne doline.
Popoldne sc je vršilo kmetsko-mladinsko zborovanje. Govorili s predsednik zveze tovariš Ivan Kronovšek iz Ljubljane, tovariš R a v n a k, delegat okrož. odbora tov. Jože p in tovarišica Skarlodniko-v a, katera je pozdravila dekleta v toplih in prisrčnih besedah.
Po zborovanju se je vršila Velika tekma koscev na Vrečerjem travniku. Tekmovalo je 50 koscev. Prvi so bili bogato nagrajeni. Vsem bo ostal ta praznik v neizbrisnem spominu z zavestjo, da nas je še mnogo, ki ne klonemo.
Stara cerkev p. Kočeviu
Uradovanje na zapovedan praznik. Na praznik sv. Rešnjega Telesa, t. j. v četrtek dne 16. t. m. popoldne je banov, zdravnik dr. Krauland iz Kočevja v šdli Stara cerkev pri Kočevju cepil šolarjem osepnice. Učiteljstvo in starši so bili nejevoljni zaradi kršenja praznika, to čudno uradovanje (tem bolj, ker je učiteljtsvo dolžno ob takšnih prilikah odr-žavati v šoli nadzor nad svojimi učenci), pa nikakor ni bilo všeč učiteljstvu. Kdo je odredil to uradovanje na praznik, nas ne bri-
ga, pričakujemo pa tudi, da prosv. oblasti ne bo brigalo, zakai se nekateri učenci niso odzvali vabilu in zakaj tudi vse učiteljstvo ni bilo zbarno ob določenem času v šoli. Prepričani smo. da ta odlok ne izhaja od prosv. oblasti, kdor pa ie priče lto čudno navado vpeljavati. naj bo uverjeu. da vse ev. pritožbe, čeum niso šolarji polnoštevilno prišli k cepljenju, gotovo ne bodo imele zuželje-nega uspeha.
Napravite konec izzivanju! Pri nas je bila doslej navada- da snio šli po deveti uri zvečer mirno k počitku, ker se je z mrakom Deregulirani trg sredi vasi povsem izpraznil. Odkar pa so se povrnili iz Novega Vrbasa nemški dijaki, ki tamakj študirajo v nemški učiteljski šoli ter se pripravljajo za vzvišen poklic vzgojiteljev, je šel mir rakom žvižgat. Na tem mestu smo že često poudarili, kako je pričel po zadnjih znanih zunanjepolitičnih dogodkih pri nas nekaterim »lojalnim« kočevskim Nemcem raste greben. Tudi imenovani študentki nočejo izostati. Sleherni večer se zbirajo pod lipami sredi trga z violino in kitaro — in prične se divji direndaj. Petje nemških pesmi in soldaških popevčic se proti deseti uri izprevrže v pravcato divje tuljenje. Da je kraval še večji, prično nepridipravi in bodoči vzgojitelji
vriskati in kričati, da prebivalci, ki si žele po celodnevnem delu počitka, nimajo miru. Po polenajsti ali tudi enajsti uri se utrujeni kričači odpravijo spat. Toda tudi pot domov je spremljana z divjimi in huronskimi vzkliki. V ta divji Spektakel posežejo še psi — in zbogom mirni počitek! Ali moramo Slovenci zares prenašati ta izzivanja negodnih? Ali se ne zavedajo, da so odgovorni za kaljenje nočnega miru tudi našim varnostnim oblastem? Prosimo orožnike iz Kočevja naj nas kakšen večer posetijo, da se bodo sami .prepričali -
Haidina
Manifestacija kmetske misli na Bregu pri Ptuju. Društvo kmetskih fantov in deklet v Hajdini je priredilo v nedeljo dne 12. junija t 1. Kmetski praznik združen s tekmo koscev in kolesarsko dirko. Ta prireditev, katere prireditelji s osami naši kmetski fantje in dekleta, je bila ponovua manifestacija kmetske misli v našem kraju. Že v prvih popoldanskih urah so se začeli zbirati ljudje na zbirališču, kjer s je formirala pestra povorka, v kateri so tovariši iz Skok ponosno korakali s svojim zelenim praporom. Na tekmovališču je sprejela zmagoslavno* korakajočo povorko številna množica občinstva, iz katere so se slišali razni pritrjevalni in živio vzkliki. Z govorniškega odra. ki je bil okrašen z zelenjem in na katerem je vihrala državna trobojnica in zastava z zeleno štiriperesno deteljico je tov. Neubauer Alojz v imenu našega društva pozdravil občinstvo, predsednika »Zveze« in »Pododbora«, kakor tudi vsa zastopana tovariška društva. Za njim_ je_ predsednik »Pododbora« tov. T o-mažič Joško v prisrčnem pozdravu na navzoče posebno na tovariše in tovarišice želel društvu pri delovanju za povzdigo naše vasi najboljših uspehov. Predsednik »Zveze« tovariš Kronovšek Ivan je s svojim krepkim govorom orisal pomen in cilje društev kmetskih fantov in deklet. Kakor že med govorom, tako je bil tudi ob koncu deležen navdušenega priznanja.
Po končanem govoru je godba zaigrala državno himno, nakar je sledila tekma koscev, v kateri je dosegel prvo mesto tov. Golob Janez iz Hajdine in drugo tov. F i-lipič I. od Sv. Lovrenca v Slov. gor. — Pri kolesarski dirki je dosegel prvo mesto tov. Meznarič Stanko iz Hajdine. Vsem tovarišem tekmovalcem so se razdelile lepe praktične nagrade.
Vkljub težkim razmeram v katerih društvo deluje, smo ponovno pokazali javnosti, da se kmetska mladina zaveda poslanstva današnjih dni in da naše vrste postajajo vedno jačje in da dobivajo naša društva med prebivalstvom vedno večje simpatije. Vsem prijateljem, kakor tudi sosednjim tovariškim društvom, ki so na kateri koli način pripomogli k tako sijajnemu uspehu se tem potom najlepše zahvaljujemo.
Prostovoljna gasilna četa v Hajdini vabi vse prijatelj cin dobrotnike gasilstva na veliko tombolo, katero priredi v nedeljo dne 3. julija t. I. popoldne na Bregu pri Ptuju. Glavni dobitki so: 5 dvokoles in 5 drugih krasnih tombol ter še nad 300 raznih lepih dobitkov. Vabimo vse od blizu in daleč! — Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš ak’ nisi zaspan!
Radeče pri Zid. mostu
Gradbeno gibanje. V Radečah se je v -o-
slednjem času zelo veliko zidalo. Poleg šole ponosno stoji nov Sokolski dom, ki je dograjen samo na surovo. Manjka mu še ometa in ureditev v nortanjosti. Levo od šole dokončuje svojo vilo zidarsko pomočnik g. Ludvik Sotler, v kateri pa že stanuje ena stranka. Lično hišo pa zidajo na poti iz Radeč proti samostanu, ki je last železničarja g. Klinkarja. Godbeni dom je že tudi dovršen. Dne 3. julija t. 1. bo blagoslovljen, ku-mica mu bo ga. Polančeva, soproga rade-škega industrijalca. Mizarski mojster gosp. Vrankar Viktor je pravkar dovršil svojo lično hišo. Tovarna »Peta« je izvršila velika popravila in dala poslopje lično prepleskati. Čevljarski mojster Titovšek zida lepo hišico nad tovarno »Peto«. Gostilničar Štiglic tudi že dovršuje svojo moderno gostilno. Kakor vidimo se v Radečah zida na veliko. Preuredilo se bo še marsikaj. Umestno bi bilo, da bi se pričelo tudi s prepotrebnimi javnimi deli, med katere spada med drugim preložitev avtomobilske ceste lik za Kavo. Kakor doznavamo, sc je o tem v poslednjem času
veliko razpravljalo in so baje napravljeni že tozadevni načrti. Nujno potrebno bi bilo razširiti cesto v širini Štigličeve nove in moderne gostilne, popraviti cesto od občinske Pisarne do pokopališča, ker visi do sedaj baš v obratni smeri, ograditi cesto ali jo zasaditi z živo mejo pri novo napravljeni škar-pi med Zid. mostom in Št. Petrom pri Radečah. Nujno potrebna je ograditev »Didelove-ga grabna«, kjer je silno oster ovinek. Tu pada cesta v osem metrov globok prepad^ Omenjeni ovinek bi bilo treba izravnati. Baš na tem mestu se je zgodila zaradi ostrega ovinka ponovna avtomobilska nesreča. Tudi cesta pri »Drči« na Vrhovem je potrebna ograje, kjer pada po strmem bregu v Savo. Sicer so postavljeni štirje belo kleskani kon-fini, toda to ne zadošča za sodoben varen Promet. Kaj pa cesta na Brunk? O tej seje že mnogo govorilo in napisalo, pa smo ostali še vedno pri stari. Na mostu čez Savo v Radečah bi bilo potrebno izmenjati precej pragov, ker je promet zaradi precejšnjih udrtin močno ovirat!
Hrastnik
Veličastna proslava 30 letnice Sokolskega društva v Hrastniku. Po zaslugi naših prednikov, ki so kljub nasilnemu barbarstvu tujega jarma vsejali pred 30 leti pri nas sokolsko misel, je naše Sokolsko društvo na binkoštno nedeljo imelo nadvse veličastno sokolsko proslavo 30 letnice obstoja svojega društva. S proslavo 30 letnice je bilo zvezano odkritje spominske plošče blagopokojne-mu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedini-telju. razvitje prapora in javni nastop.
Na slavnostni dan je pri jutranjih vlakih naše Sokolstvo in občinstvo s sokolsko godbo na čelu navdušeno sprejelo dobro došle goste. Nato se je formirala veličastna povorka, kateri se je pridružilo vojaštvo iz Celja, vojaška godba iz Ljubljane, četniki, veliko Število Sokolstva in ogromna množica občinstva. Za veliko državno trobojko, katera je ponosno plapolala na čelu, je vozilo 35 kolesarjev tovarišev mladine iz Cejla. Zatem vojaška godba iz Ljubljane, četa v°ia* kov iz Celja s svojo polkovno zastavo, četniki in Sokolstvo: povorko pa je zaključila velika mnžica občinsta.
Po končani povorki je bilo pred Sokolskim domo odkritje spomintke plošče kralju Mučeniku in razvitje članskega prapora, ki mu ie kumoval po svojem zastopniku general-štabnem polkovniku g. Dragoljub M. Mihailoviču Nj. Vel. kralj Peter II.
Sledil je govor vzgojitelja blagopokojnega kralja Aleksandra I. prof. vojne akademije g Mile Pavloviča, ki se je v svojem govoru spomnil dela velikih herojev kralja Petra I. Osvoboditelja in njegovega velikega sina, ki je postal žrtev za delo vseh Jugoslovanov Popoldne pa se je razvil pri Rošu javni nastop vsega Sokolstva; po nastopu pa je bila velika narodna veselica.
Radeče
Gostovanje mariborske drame. Preteklo soboto je gostovala pri nas mariborska drama v dvorani tukajšnjega Sokolskega dru-štv, ki je pod vodstvom Šiškarja g. Jožeta Koviča igrala komedijo v treh dejanjih »Dva ducata rdečih rož«, katero je^ spisal Aldo Benedetto, zrežiral pa g. Kovič. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev, ki se je iz srca nasmejala komičnim in duhovitim zaplet-ljajetn igre in genijalncin nastrojenju gledaliških igralcev, zlasti K. Koviču, ki je_ venomer zbujal salve smeha. Želimo si še več takih iger.
Bilo srečno. Pretekli teden se je poročila absolvirana filozofka gdč. Marija Milerjeva iz Radeč z inž. Černigojem Adolfom, zaposlenim v Ljubljani, doma z Goriškega. Želimo jima obilo božjega blagoslova!
Zakrament sv. birme je prejelo preteklo nedeljo v Radečah nad 500 otrok. V soboto se je vršil sprejem cerkvenega dostojanstvo nika, katerega so pozdravili šolski otroci ter zastopniki raznih društev in korporacij. Nato je bila kanonična vizitacija.
Še o preložitvi ceste Rimske toplice -Šmarjeta. Nedavno smo poročali, da je bila 28. maja komisijska prodaja zemljišč po katerih naj bi potekala novo zgrajena^odnosno Preložena cesta Rimske toplice - Smarjeta. Nekateri posestniki še niso sklenili tozadevnega sporazuma, dočim so je delo na odredbo kr. banske uprave že pričelo v svoji režiji. katerega vodi posebni režijski odbor. Z delom so pričeli na odcepku poleg šole v Smarjeti, pa tudi drugje. Želeti bi bilo, da bi lastniki zemljišč ne delali ovir in bi šli kr., banski upravi tozadevno na roko. Imenovana preložena cesta bo velikega pomena za razvoj tujskega prometa v Rimskih toplicah in v Laškem.
Rogaška Slatina
Vidovdansko akademijo priredi Sokolsko društvo v Rogaški Slatini v reprezentančni dvorani Zdraviliškega doma v torek, na Vidov dan 28. junija t. !• ob 8. uri zvečer. Na
-sporedu: govor, telovadba vseh oddelkov, pevske in koncertne točke i. dr. Vstopnine ni, dobrodošli pa dobrovoljni prispevkil Poslednja pot Franca Slatlnšeka. V petek dne 17. t. m. zvečer je po dolgem trpljenju zatisnil oči eden najbolj značilnih borcev za delavske pravice, steklobrusec g. Fr!}n ® *a" t i u š e k. Doma ie bil od Sv. Stefana. ^ Šmarskem srezu. V rani mladosti je odšel od doma za kruhom, ustavil se je v Zagorju, kjer je postal steklobrusec, leta 1927. pa, ko se je v Zagorju obrat steklarne ustavil, jc bil prestavljen v našo lepo Rog. Slatino, kjer ga je doletela tudi smrt. Pokojnik je bil sin zelene Štajerske, v mladosti ga je poi za kruhom gnala daleč od doma zadnji njegov dom pri Sv. Trojici nad Rog. Slatino je pa vrnil pokojnika v naročje štajerske zemlje,
Kulturna obzorja
Ob prvi reprezentativni tloventki razstavi likovnih umetnikov v Mariboru	(Konec)
Svetopisemski motiv je skušala zajeti sl Dolinar in Napotnik sta impre-hoteno priprostostjo. Izmed krajinarjev sionista. Dolinar je poet. Ze naslov »Vete generacije je ostal geslom te struje černa pesem« nas spravlja v lirično raz-morda še najbolj zvest Pavlovec, ki polcženje. Kip, ki je komponiran v ne-je razstavil nekaj močno osebno dožive- kakem romboidu diha sproščenost in vetih pokrajin. Niegov »Martuljek-Špik« s drost. Napotnik dela v lesu. Njegovi kipi svojimi ostrimi kohturami skal nam so izredno slikoviti, polni nemirnih linij brezobzirno predoči kos neizprosne na-1 in kontur.
ravne borbe brez sentimentalnih roman- Izmed ekspresionistov je tudi tu tičnih primesi. Tudi Zupanova po- Kralj T. najbolj zvest programu. Kret-krajina nam kaže še mnogo ekspresioni- n;e So močno razgibane in polne silovite stične izmučenosti, čeprav se mu pozna izraznosti. Laboda ima veliko patosa šola pri naših impresionistih. Daleč od (»Bolečina«). Monumentalnost njegovega ekspresionistov je že G. A. Kos, ki seLčloveka-robota« je prisiljena in neres-je razvil v slikarja močnih, sitih barv. nična. Kos Tine nam je pokazal v »Va Njegovo suvereno obvladovanje slikar- sovanju« mnogo vedrega optimizma. Nje skih vrednot, ki jih imajo posamezne geva »Delavska mati« je zato tem bolj barve mu omogoča take efekte kakor so|mračna in nas spominja grafike Kollwit-svetlobni kontrasti v »Gorenjski vasi«, j zove. p j r n a t o v »Gorki« je priprost in Posebno pot je šel Jakac, klasik slo- enostaven, pravi proletarec. — Največ venskega pastela. Njegove pokrajine iz-hzmed kiparjev je razstavil Gorše. Nje-ražajo nedosežno čustveno ubranost. gove figure so statične in težke, poseb-Slovenci nimamo slikarja, ki ,bi s tako n0 »Delavka« in zanimivo v obliki an-tehniko in rutino obvladal vsa razpolo- ckejevega križa komponirani »Kovač«, ženja od sonca nad vasjo do trenutka ko prj »Plesnem duetu obeh Mlakarjevih« se vaški zvonik še zadnjič zasyeti v je dosegel precejšnjo lahkoto in sprošče-žarkih zahajajočega sonca. Tudi oba Uost, čeprav mu te vrste razpoloženja ne portreta dokazujeta mojstrsko obvlado-j ježijo.
vanje risarskih sredstev. K ekspiesioni- ^ecj mlajšimi sta najmočnejša oba Kaši tom bi mogli prišteti se \ a v p o 11_c a jjn£u Dočim je B. Kalin ves mehak in B., ki je razstavil dva dokaj dekoiativ-l ]acjek je Z. Kalin trši in odločnejši, ria akvarela.	^	Posebno jasna nam postane razlika med
Izven ekspresionističnega	so	I	njima, če primerjamo obe najimpozant-
rasli slikarji Kos I., Jirak. Košir, Modic. I nejgj figuri na razstavi: B. Kalina »Žen-Sirk in Peteln. — I. Kos, ki je razstavil j ^ j akt« jn Z. Kalina »Moški torzo«. Že dve pokrajini in dva oziroma tri Portre-hz^jra jU označuje. In izvedba! »2enski te. V pokrajinah se nam kaže kot ne- akt« vpliva kljub velikim dimenzijam žen, močno čustven slikar realistične jahkotno, človek bi dejal graciozno in smeri. V njegovem olju »Mesto spomla- racjj drže nog skoro nekoliko nemirno, di«, ki ga, človek bi dejal, obkroža sli- j »Moški torzo« je trden, stoji kakor uko-karjevo čustvo, je zanimiva temna si- pan (z namenoma povdarjenimi veliki-lueta voznika, ki šiloma trga skoro slad- mj stopali). Ves kip diha mirno samoza-ko razpoloženje z rezkim disakordom. vestno moč. V sličnem razmerju sta tudi Morda je v tem nekaj sorodnosti z Mi- portreta B. Kalina »Portret arh. Glanza« heličevim socialnim realizmom... — Nahn z Kalina »Portret slikarja Didka«^ čudovit način je izrazil J i r a k pred-	p u	t r i h ie razstavil	tri portrete. Ža-
pomladno razpoloženje v olju »Most cezl	. .	. njih ■ neka	tipizacija, ki mu
Vipavo«, ludi v njem je mnogo zdrave-1 dovoljuje, da izraža na pr. »Pomlad« s ga realističnega čuta. Košir nam je s portretom
J šjiJ^deif G6a/p
menten^arinist in spreten opisovalec razgiban kipec »Janeza Krstnika«),
naših južnih slikovitosti v akvarelu. M °T § u d oVl	hčer-
dic in Peteln sta čustvena, precej £ \?e°čfce<<> jj P a j n i č e v a (»Gla-subtilna krajinaija.	Ivica« v žgani glini).
Poseben prostor na razstavisču so si -	,	.	.	j...,,.,	rPc„mirati mn-
zagotovili »Neodvisni«, h katerim se pri-	skušamo ob <;0”	razstava
števajo: Mihelič. Pregelj, Didek, Kregar,	ramo	podčrtat, da nam. je-to^ razstava
Sedej in Mušič. Najizrazitejši med njimi P°^azala P^ai del sta ^ d . razsta-je Mihelič. Upravičeno so ga primer- ta 1*ue	teAo videti na razsta
jali z Brueghelom. Čeprav je njegov na- v^ (V«el, Sternen, l ratmk in 1 .). čin pripovedujoč, mu je treba vsekakor seben pomen pa ima ta razstava rad priznati tudi nčkaj zgolj formalnih vrh'n: j stot5a najmlajsih ki so se c^stl™ PR‘ ' jasna risba, ki jo je bil prinesel iz gra-j ylh (Kavčič, Karel ^^ob, Stupica, R fike in čiste barve, ki pa so samo za-	»n dr. Razen tega so' nek:ite
radi predmetov tu. Miheličeva velika karj| pokazali zanimiv napredek	K
moč je v njegovi priprosti jasnosti, ki (ko ?rizen}.f^cevega tipa -brez patosa prepričuje. — Nekaj pripro-l realizem Miheliča in mladih). l stega je tudi v Sedejevih figuralnih kompozicijah, v »Počitku v gozdu« je	S E J M	I
enotnost človeka in narave z motnimi	37. junija-	Radeče pri	Zidanem mostu. Sre-
zastrtimi barvnimi toni učinkovito pod- dišču.
črtana. — Najtemperamentnejši med nji-	28,	junija:	Šmartno pri	Litiji, Metliki, Ortno-
mi je Didek, posebno v svojih nemir-	žu, Mariboru, Dol.	Lendavi
25, ‘rčafbem VreTi	6^	a	Bil	SS'Sp.l Koecvta. Mirni
a Rakek' Z!",ori" *Sav"&
MINUTAH
va. Mušič je razstavil nekaj zanimivih gvašev, pri katerih se je posluževal drzne, človek bi dejal van Goghovske barvne tehnike, samo v bledejših in rali lejših barvnih tonih. Poleg tega je raz stavil skoro naturalistično zvest portret,, ki pa bi mogel biti psihološko bolj podprt. — Kregar se proglaša za sur
Radgoni. Turnišču.
julija: Brežicah, Celju, Trbovljah Ko čevski Reki, St. Ootardu, Petrovčah, St lij pod Turjakom, Tinsko, Križevcih, Ra kičanah.
RADIO LJUBLJANA
»-	-n	£	i__i Nedelja. 26. junija: Vesel nedeljski po
realista. Njegov »Prebujajoči se fantom«:| Z(jrav (Pi0§če) — 8.15: Kvartet mandolin (A, ima dokaj ubrane barve. Da bi ga tudil Samariii) — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: vsebinsko razumeli pa menda nima in-lprenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve teresa...	I— 10.15: Verski govor (msgr. V. Steska) —
naiml-iišimi ie 130 slocu mordal 10.30: Slovanski plesi (plošče) 11.00. Pie-
Mi”VSorSel Ki«čhH	Stf&fiSSSS
katerem smo pred kratkim na tem mestu J _ 12,oo- Narodne ob spremljevanju Kmeč, že poročali. Razstavil je nekaj prav po- tria, „ojc gdč § Sorenčanova — 13.00: Na srečenih grafik. Kavčič in Karel Ja- povedi — 13.20: Za kratek čas (igra Radij kob sta realista, ki mnogo obetata. V ski orkester) — 16.00: Sprejem gostov iz Ce Kavčičevem »Sedečem starcu« je nekaj. | hoslovaške (prenos s kolodvora) — i(i,30 kar nas spominja na Kosovega (Ivan) I Češka lahk o^lasba (plošče) 17.00: Kmet »Človeka s ceste«, samo da je Kavčič ura: C
neprimerno trši. Stupica jc razstavili ]9;00'. 'Napove'dj, poročila 19.30: N»c. dve tihožitji, en zanimiv portiet 111 uc!n-|ura. jšjaga trgovska mornarica in naša pom. kovit izsek iz velemesta »Cerkev sv.lp0iitik (V- Cerič, dir. (Zgb.) — 19.50: Sme. Blaža«. Re ničeva imponira s svojimi tana: Libuša, uvertura (plošče). — 20.00 drznimi nasičenimi barvami.	Vesel domač večer. — 22.00: Napovedi, po
Nadalje so razstavili še:	K1 e i n.I J0?*!® r~ 22-t5: Bodimo danes dobre volje
Sl ovni k, Hudoklin (»Avtoportret«! pn,,; ,	.	1?nn.	nia.h
fresko) in K r a 1 j M. (nekam srčkano s,jke {	..k’'12.45. 'poroč.la ‘ - 13.00
kolor. risbo na svili »Otrok s hrtom«). Napovedi — 13.20: Šramel kvartet -Štirje Posebno pomembna je razstava po iz-j fantje: — 14.00: Napvoedi — 18.00: Pester redno bogatem • izboru kipov, ki pred- spored Radijskega orkestra —- 18.40: Ljub-stavljajo pač vse struje v današnjem I Danski št. Jakob od Valvazorja do Plečnika slovenskem kiparstvu.	I H. J- (s- dr. J. Rus) — 19.00: Napovedi, po>
Opekta
Navaden zavojček m približno t kg marmelad«, cena Pin 4-—
. očlla — 19.30: Nac. ura:	Velikokikiudska
okolica (dr. D. Nikolič). — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert. Sodeluje: pevski zbor Glasbene Matice (dirig. Mirko Polič), ojačeni Radijski orkester (d. D, M. Sijanec) in prof. K- Rupel (kot solsit) — 22.00: Napovedi, poročila - 22.15: Koncert lahke glasbe (Rad. ork.)
Torek, 28. junija. 9.00: Šolska ura: Vidovdanska proslava — 9.30: Prenos iz Ma-rijanisča — -bfagoslovitev zastave VDK — 10.00: Prenos ecrkvene glasbe, iz stolice (oddaja prekinjena od 10.30—12.) — 12.00: Tri srca — ena pesem: Jugoslavija! (koncert R. ork, — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Iz naše domovine (plošče) — 18.00: Prenos slav. akademije Prosvetne zveze iz vel. dvorane Uniona — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Naše pomorsko ri-barstvo in njegova ekonomska važnost (A. Plančič) — 19.50: A. Dvorak: Iz novega sve-- 2G.'30: Prenos govorov z akademije Čehoslovakov (iz op. gled.) — 21.15: Reportaža bakljade (prenos z banske palače) — 22.00: Napovedi, poročila •— 22.15: Jugosl. narodne pesmi in plesi (koncert Rad. ork.) -Sreda, 29. junija 8.30: Reportaža jubilejnega sprevoda — 9.30: Vesel jutranji koncert (Radijski orkester) — 10.30:	Prenos
službe božje s Stadiona, nato govori — 12.: Slovenski vokalni kvintet — 12.45: Poročila 13.00: Napovedi— 13.20: Koračnice, valčki in polke (plošče) — 15.: Reportaža javnega nastopa na Stadionu vmes duet bratov Golobov na plošče — 18.30: Zborovski koncert — 19.00: Napovedi, poroč. Adamič: Mrzel veter — 19.30: Nac. ura: Pomorska ideologija in vojna mornarica (N. Stankovič) 19.30: Sorokin: Ruski potpuri (zbor ural. kozakov, plošče) — 20.00:	V. Parmov ve-
čer. Sodeluje: g. J. Gostič, prof. M. Lipovšek (spremljava) in Rad. orkester. — 21.30: Cajkovskij: Koncert za violino z orkestrom op. 35 (Bronislav Huberman in veL sinf. ork. plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Kvartet mandolina (M. Antunovič).
četrtek, 30. junija 12.00: Operni spevi (plošče). — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Opoldanski koncert Rad. orkestra — 14.00: Napovedi 18.00: Koncert na wur!iških orglah (plošče) — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Organizacija desetega vseslovanskega zleta (dr. Alfred Pihler) — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Saksofon in ksilofon (plošče) 20.15: Klavir solo — 20.40:	C. Franck:
Simfonične varijacije za klavir solo in ork. 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Za ples in boljša voljo (plošče).
Petek, 1. julija 12.00: Razni zbori pojo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Vojaške godbe igrajo (plošče) — 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Bitka na Bre-galnici — 25Itenica srbsko-bolgarskc voine 1. 1913 (N. Colovič) — 19.50: 10 minut za planince (g. ing. Avčin France) — 20.00: Mo-niuszko: Bajka, uvertura (ork. čl. varšavske opere — plošče) — 20.10: Zenska ura: Naši letoviščarji (ga. 1. Velikonja) — 20.30: Akademski pevski kvintet: Skladbe A. Hajdri-lia — 21.15: Koncert češke klavirske glasbe (g. prof. P. Šivic) — 22,00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške piošče.
Sobota, 2. julija: 12.00: Plošče znane in izbrane bodo zdajle vam igrane. Vse lntijo v pravi red brez sporeda, brez besed. — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 18.00: Za vesel delopust (igra Radijski orkester) — 18.40: Vtisi iz Amerike (g. dr. Jure Adlešič) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura:	O
pogozdovanju našega primorskega Krasa (prof. inž. Alfonz Hauders) — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanii politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: VII. večer muzi-ko-medijantov .—v 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
Odrtllle In priložile vprašanju
fvefovafec
odgovarja samo na vpraianja. ki iim ie prlloimn ta odrezek 1
.e 0 ! N O S r •> 25. lunlla 1938
a
RAJ
Za dom in pridne roke
Materinstvo in vzgoia
Vzgoja pohabljenih otrok. Vzgoja je najtežja umetnost. Dober vzgojitelj mora skrbno negovati vse dobre lastnosti svojega gojenca, vse slabe pa mora dosledno zatirati. Še pri zdravih , normalnih otrocih je to težak posel, kaj šele pri otroku, ki ima kakšno hibo. Uboga je mati, ki ima takšnega otroka. Zelo mora pri vzgoji paziti, da mu ne pokvari značaja.
Med kmečkim ljudstvom je zelo razširjena prazna vera, da so »zaznamovanem«, torej ljudje, ki imajo kakšno telesno hibo (ki so grbasti, šepavi, hromi, škila-lasti, mutasti, v obraz nakaženi) tudi v nravstvenem oziru slabši od zdravih, da so hudobni, škodoželjni, maščevalni in ljubosumni. To je na žalost mnogokrat res, toda taki niso že po naravi, take jih je napravila vzgoja in pa brezobzirna družba.
Zgodovina človeštva pozna mnogo pri merov, ko so telesno pohabljeni ljudje postali veliki dobrotniki človeštva; zato naj nobena mati ne obupa. Kljub telesni napaki lahko postane njen otrok prav plemenit član človeške družbe. Ob vsakem pogledu na otroka se ji bo sicer stisnilo srce, toda naj tega otroku ne pokaže.
Hibe so lahko podedovane, prirojene ali pa so posledica kakšne bolezni ali nezgode, čim zapazi mati hibo pri otroku, naj ga pelje k zdravniku, ker mnogo napak se da v pravem času še odpraviti. Nobeni stroški naj ne bodo preveliki, ker otrokovo življenje je vredno tega. Ce se pa napaka ne da več odpraviti, pa je treba tem skrbneje izpopolniti otrokov značaj.
Vzgoja pohabljenega otroka se v glav nem ne razlikuje od vzgoje normalnega otroka. Duševno je navadno pohabljen otrok prav tako razvit kakor zdrav. Pri vzgoji pohabljenih otrok naše matere zelo grešijo. Ker se jim smili in ker vedo, da bo moral v življenju še mnogo prestati, ga prekomerno razvajajo. Taka mati otroku samo škoduje, ker mu bo
pozneje tem težje. Ko bo zaznal razliko med prijetnim življenjem doma in trdo resničnostjo v poznejšem življenju. Postal bo boječ, malodušen in si ne bo znal sam pomagati. Mati ne sme nikoli vplivati na otroka tako, da bi se sam sebi smilil, nikdar ne sine radi telesnih napak izpregledati njegovih napak v značaju. Prizanesljivo in dosledno mora napake pri njem zatirati.
Čeprav na srečo ne mnogo, imamo pa vendar matere, ki se svojih pohabljenih ctrok sramujejo, jih zapostavljajo, se zanje ne brigajo in jih celo zasmehujejo, češ, kaj boš ti grbavec, ne bodi vsiljiv, saj vidia, da te nihče ne mara. Taka mati je zločinka, njena krivda je, če postane tak otrok pozneje hudoben, maščevalen in krut.
Niti preveč strogo, niti preveč prizanesljivo ne sme biti ravnanje s pohabljenim otrokom, če mora radi napake mnogo mirovati, naj sede mati k njemu, ga kratkočasi in se z njim pogovarja.
Težko je, ko prične tak otrok hoditi v šolo. Tam naleti na brezobzirne součen-ce, ki se bodo norčevali iz njegove telesne hibe. Tedaj naj stopi mati k učitelju po pomoč. Doma pa naj otroka pouči, da naj se nič ne zmeni za besede so-učencev in jim naj s pridnostjo in znanjem dokaže, da je boljši od njih. Vzbudi naj v otroku zavest, da je lepa duša več vredna od lepega telesa.
Matere, ki pa imate zdrave otroke, vzbudite v njih ljubezen do pohabljenih. Zasmehovanje pohabljenih nesrečnežev je najgrša podlost, ki bi se morala vedno strogo kaznovati.	(Dalje.)
Kamilite kot domače zdravilo
Da imajo kamilice veliko zdravilno moč, to so vedele že naše prababice in so zato to rastlino visoko cenile. Med zdravilnimi rastlinami pripada kamilicam prvo mesto. Služijo nam za zunanjo kakor za notranjo uporabo. Za notranjo uporabo ga pijemo v oblik ičaja (navadno grenkega), in sicer pri želodčnih in
črevesnih krčih, kataru prebavil, napenjanju, pri želodčnih in ledvičnih obolenjih, pri bolečinah ob mesečnem čiščenju itd. Z zunanjo uporabo mislimo kopeli in obkladke. Zelo priljubljene in učinkovite so sedne kopeli pri vnetju jajčnikov, maternice, ledvic, mehurja, pri hemoroidih itd. Uporabljamo pa čaj tudi za izpiranje oči, ušes, nosa, gnojnih ran, ust in grla.
Sijajno pa delujejo kamilice na kožo v kozmetičnem smislu. Napravijo jo glad ko, čisto in svežo. Poživljajo krvni obtok, okrepijo in čistijo znojnice, odpravljajo gube, suhi lišaj, izpuščaje, kraste, vnetja in razpokano kožo. Zdravijo pa tudi rane, opekline, ozebline in vlažna kožna vnetja (volk).
Kdor ima v koži zajedalce (ogrce) naj napravi kamilično parno kopel in z lah-kpto jih bo iztisnil, ne da bi pri tem ranil kožo.
Torej, uporaba kamilic v domačem zdravilstvu ie tako mnogostranska, da bi nač ne smele manjkati v nobeni hiši. In kar je najvažnejše — so zelo poceni.
Gojenje paradižnikov
Vsaka gospodinja, ki ima vrt, goji gotovo tudi paradižnike. Vprašanje pa je, če misli vsaka tudi na to, kako bi rastlino razbremenila in ji pripomogla do hitrejšega zorenja. Na vsakem paradižnikovem grmu zraste mogo več plodov nego jih more dozoreti. Rastlina pri tem mnogo trpi radi teže plodov, a rastlinski sok mora razdeliti na preveč delov. Gospodinja naj sama presodi, koliko plodov se ji zdi dovolj za eden grm, a vse nad-številne naj odstrani. Seveda bo odstranila one, ki so še najmanj razviti. Razredčiti pa je treba tudi listje, da ima solnce prost dostop do plodov.
KUHINJA
črešnievo pecivo. Vzemi 1 kg zdravih, sladkih črešenj, operi jim peclje in peške. Nato jih deni v skledo ter potresi s 5 dkg. sladkornega prahu. Pripravi naslednje testo: Raztepi dobro 3 rumenjake, 1 žlico ruma, /» 1 mleka, 20 dkg fine moke ter 10 dkg slad karja. Prideni nastrganih lupin V* citrone, za noževo oknico pecivnega praška in r.ekaj soli. Iz 3 beljakov sepi snex in ga primešaj gorenji zmesi. V tortnem modemu ali navadni kozi segrej nekoliko masla in nasuj drobtinic. vlij v kozo polovico testa in nato čre-šnje. Vrhu vlij drugo polovico testa ter deni v precej vročo pečico, kjer naj se peče */*— y„ ure. Ko je lepo rumeno, s tankim nožem odlušči od modela ter zvrni na krožnik. Posuj s sladkorjem in postavi na mizo.
Rlbezlove ploščice. Vzemi Yt presejane dobre moke in zmesi na deski s 3 rumenjaki. 5 dkg masla, 5 dkg sladkorja, nekoliko soli in za noževo konico pecivnega praška. Ko ie testo ugneteno, ga razvaljaj 1/t prsta na debelo ter oblikuj v podolgovato ploščo, katero položiš v namazan pekač ter spečeš v srednje' vroči peči. da se bledorumeno zapeče. — Med peko si pripravi ‘/a kg ri-bezlovih jagod, katere opereš in osladiš s 5 dkg sladkorja. Iz treh beljakov stepi sneg, kateremu primešaš 2 žlici sladkorja. Čez pečeno testo namaži najprej sneg, nato ribez. l.ahko postaviš pecivo še za trenutek v pečico, da se sneg malo strdi. Pecivo razreži na ploščice.
Špehova ali ocvirkova potica. Napravi navadno testo za potico. Vzhajano in razvaljano testo pomaži s sledečim nadevom: V4I mrzlih ocvirkov sesekljaj ali pa zmelji v mesnem stroju, jih deni v skledo, primešaj 1 rumenjak, žlico kisle smetane in sneg enega beljaka. Namazano tsto potrosi z žlico sladkorja in ščepom 'cimeta. Nato obreži testo na robu, jker boš začela zvijati, ga zvij, postavi na gorko, da vzide in peči v srednje roči pečici eno uro. Potico postavi toplo ali mrzlo na mizo.
Rezanci s snegom. Domače rezanece skuhajte tako, da so še trdi, jih precedite ter stresite na krožnik. Še popreje si pripravite to zmes: Malo surovega masla mešajte z
marmelado in sladkorjem, nato dodajte zmlete orehe in sneg 5—6 beljakov. S to zmesjo pokrijte rezance in jih postavite v pečico, da zarumene. Količina posameznih stvari je poljubna. Kdor ima rad sladko, naj poprej rezance posuje s sladkorjem in nasloni.
Sesekljan zrezek iz telečjega mesa. Sesekljaj 1U kg telečjega mesa. ki si mu odstranila kosti, kožic in žile, prideni polovico v vodi napojen ein dobro ožete žemlje, nekoliko soli in žlico v surovem maslu zarumenjene čebule; vse skupaj stlači prav dobro z roko, napravi iz tega dva za prst debela zrezka, ju po obeli straneh potresi z drobtinami in v vroči masti speči. Pečene postavi z poljubno prikuho ali solato na mizo.
Telečja obara z grahom. Deni v kozo 1 < kg na večje kocke zrezanega telečjega mesa (prsa, pleča ali vrat), pol žlice masti ia malo čebule, osoli, pokrij in duši, da se zmehča in nekoliko zarumeni. Nato poberi meso na krožnik, v kozo pa deni toliko moke, kolikor je povzame mast in mešaj, da se moka zarumeni, prilij ‘/2 1 bostne juhe in kuhaj nekaj minut. Nato prideni K 1. kuhanega zelenega graha in meso ter vse skupaj še 10 minut kuhaj. Daj obaro z dušenim rižem na tnizo. (Tej obari prideneš lahko tudi kuhane cvetke karfijole ali 1—2 žlici dušenih gob).
Podmetena korenova prikuha. Olupi zeleno kolerabo in celo skuhaj. Kuhano zreži (kar je mehkega) na majhne kocke. Posebej duši v 2 žlicah matsti debel, ostrgan in na rezance zrezan koren. Ko se koren zmehča, mu prideni pripravljeno kolerabo, dva srednje debela, olupljena in na kocke zrezana kuhana krompirja z vodo vred, osoli in pod-meti 1 žlico moke raztepene v treh žlicali vode, prideni nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in ščep	popra.	Ko	vsa
skupaj še nekaj minut vre,	postavi	kot	samostojno jed ali prikuho na	mizo.
Masleni žličniki za govejo	juho. 5	dkg pres-
nega masla mešano tako dolgo, da se speni. Potem primešamo 1 rumenjak, žlico mleka in soli ter neprestano mešamo. Posebej namočimo v vodi eno žemljo, jo ožmemo, pretlačimo in primešamo maslu obenem s 7 dkg moke in s snegom iz enega beljaka.
Koruzna juha. Dva velika krompirja olupimo, narežemo na drobne kocke in damo kuhat v Vs 1 mrzle vode. Kuhamo ga tako dolgo, da prične razpadati Potem mu pride-nemo P/4 1 sirotke in prevremo. Posebej primešamo 2 žlici koruzne moke s V\ 1 sirotke in strežemo vse skupaj v juho. Zdaj scvremo 2 žlici na kocke zrezane prekajene slanine in zabelimo z njo juho, ki jo nato osolimo in kuhamo še približno eno uro. Nazadnje vlijemo v juho še žlico goste kisle smetane in jo še enkrat prevremo.
PraktiinS nasveti
Če se pasta za čevlje posuši. Dostikrat poabi gospodinja zapreti škatljico s pasto za čevlje in pasta es potem posuši in strdi. To se da popraviti. Škatljico s pasto je treba dati na peč, ki ni prevroča. Krema se začne počasi topiti. Potem prilijemo nekaj terpentina ali pa surovega mleka in pasta bo zopet tako dobra kkaor poprej.
Dolgo časa sveže češnje. Kdor ima voljo, naj preizkusi ta nasvet: Čisto zdrave, peclja-te in popolnoma suhe češnje deni v suho steklenico s širokim grlom. Steklenico s čre-šnjairti zamaši, zapečati in zakoplji v zemljo. Ostale bodo sveže do jeseni.
Krompirjevo cvetje. Pravijo, da je najboljša ona rvsta krompirja, ki nič ne cvete ali prav malo. Če pa krompir vendar cvete, je dobro, če cvete potrgamo in krompir bo debelejši.
Da kokoši bolje neso, jim daj semena o<l solnčnic. Dobro je tudi ako pomešaš meti otrobe ali moko malo mleka.
Madeži od likalnika. Ko likamo perilo, se prav rado železo pali in se na perilu poznajo rujavi madeži. Najlažje jih odpravimo takoj, če jih pomencamo v vroči vodi. To je potrebno posebno pri škrobljenem perilu, ker mormao škrob takoj odstraniti. Potem napravimo primerno klorovo raztopino (100 gramov klorovega apna na 1 1 vrele vode) in jo pokrijemo. Čez nekaj časa previdno odlijemo in jo precedimo skozi prtiček. V to raztopino pomočimo belo krpico ter drgnemo z njo mokra rumena mesta. Ko izginejo madeži, izplahnemo perilo v čisti vodi, ga še enkrat poškrobimo in polikamo.
»Slavno občinstvo..
Odkar se je zgodila tista nesreča, ki je bila vzrok in povod, da se je ime Ignacija štibaleta, čevljarskega mojstra iz Srednje vasi, razneslo po vsej deželi, tako rekoč od ust do ust, odtlej Ignacij šti-bala ni imel več miru. Ko ga je po tisti nesreči obiskal časopisni poročevalec iz bližnjega mesta ter ga »intervujval«, kakor se je sam rad pohvalil vsakemu, kdor ga je le hotel poslušati, in ko je potlej /agledal v opisu tiste nesreče v časopisu natiskano tudi svoje dotlej skromno in zanemarjeno ime, mu je od ginjenosti skoraj pošla vsa sapa. Držal je časopis v roki in buljil vanj skoraj dve uri, dokler mu ni padla v glavo misel, ki ga je na mah napravila mehkega in od sile darežljivega. še tisto popoldne se je oblekel v zakmašno obleko in se podal na dom časopisnega poročevalca.
»Tako in tako,« se je odkašljal in pričet nategovati obraz v važne gube. »No-
L. Z.
bena reč ni danes zastonj na tem svetu, pa mi povejte, blagorodni gospod, koliko sem vam sedaj dolžan, ko ste dali to reč v časopis ...«
Poročevalec se je nasmehnil. »Eh, očka, kaj bi tisto, je zamahnil z roko. »Kar spravite svojo denarnico nazaj v žep. Ničesar mi niste dolžni, slišite, ničesar! Tudi jaz nisem prav nič plačal, da so v časopis tiskali o tisti nesreči, v kateri je tudi va&e velecenjeno ime omenjeno, po časnikarski dolžnosti, tako rekoč. Prav za prav, če že hočete vedeti in da boste potolaženi, vam povem, da bom še jaz nekaj zaslužil s tistim člankom. časopis me plača za moje delo.«
»Če je pa tako, se je oddahnil mojster Ignacij štibala je potisnil denarnico v žep, »potem bomo pa že še — -— —« Glas se mu je zataknil kar sredi stavka.
V	hipu se je menda zavedel, da tega ne sme reči, kar mu je tako iznenada in po
neumnem butnilo v možgane. »Pa srečno 1« je še pozdravil in odklobuštra! nazaj proti svojemu domu.
»— potem bomo pa že še...«
Poročevalec se po njegovem odhodu ni mogel ubraniti smeha, ki ga je napadel. Zdelo se je, kakor da bi Ignacij štibala hotel reči: »Potem bomo pa že še poskrbeli za kakšno podobno nesrečo, da boste vsaj vi, ki razglašate slavo mojega imena po deželi imeli nekaj dobička od tega hvalevrednega dela. Ha, ha, ha!«
Toda kakor rečeno, vse bi ostalo pri starem, le mir je izginil iz srca Ignacija št jaleta. Slava ga je vsega tako prevzela, da je ponoči siabo spal; kar iznenada se je sredi najlepših sanj prebudil in bil v trenutku buden, da bi lahko kar precej povedal naštevanko števila 8, Četudi je bila ta matematika le malce prehuda za njegovo počasno glavo in jo je brez pomote speljal do konca le ob iz-vanrednih prilikah in v najsvetlejših trenutkih svoje zavesti, tako rekoč ... Nemir, ki se je vselil vanj, se mu je tudi sicer poznal v vsakem pogledu: spet gaje po dolgih letih napadla stara bolezen — in želodčni krči niso hoteli pojenjati, do-
kler se ni na ženino prigovarjanje opogumil ter stopil v bližnje mesto k zdravniku bolniške blagajne »na orktinacijo«, kakor je sam dejal, ki mu je predpisal
prašek zoper slabo prebavo.---------------
Ni je na svetu sreče brez nesreče in takisto ne nesreče brez sreče! Kakor se to čudno sliši, je Ignacij štibala končno tudi sam pričel preizkušati to staro pravilo na lastni koži. Nesreča, ki je bila opisana v časopisu od začetka do konca, »za otipati, tako rekoč«, je vsebovala v sebi srečo, da je bilo v časopisu natisnjeno tudi ime Ignacija štibaleta. In tisti dan, »ko je sebe zagledal v časopisu«, kakor je njegova ženička pripovedovala sosedom, tisti dan je bil poslej najsrečnejši dan njegovega življenja; in dan poroke z njegovo Katrico, ki je bil dotlej svetla lučka v temi njegovega praznega in enoličnega življenja, je na mah stopil nekam v ozadje, nekam med vsakdanje, brezpomembne dogodke ... Nič ni pomagalo, da mu je njegova Katrica med nenehnim vsekovanjem v predpasnik hitela ugovarjati: »Oh, Nace, le kakšne komedije počenjaš, ljudje se ti za hrbtom smejijo!« Ni je poslušal, ampak sleherni
Nj. Vel. kralj Peter II. na obisku mednarodne letalske razstave v Beogradu. Razstavo, ki je bila pred dnevi zaključena, je obiskalo nad 200.000 ljudi. Naš mladi Kralj se je zelo čivo zanimal za razna letala in ves tehnični napredek v tej panogi moderne tehnike.
Nove angleške amaconke
V Angliji, so že dalje časa razpravljali o tem, ia-li bi bilo mogoče angleško ženo pritegniti v slučaju vojne tudi za posebne službe vojaškega ali polvojaš-kega značaja. To vprašanje je rešil sedaj energični vojni minister Hore-Belisha, ki te nedavno napovedal v Spodnjem domu 'čimprejšnjo rekrutacijo in organizacijo angleških prostovoljk. V parlamentu se je ob tej priliki odigrala debata, ki je bila mestoma zelo vesela. Tako na primer je vprašal poslanec Sorenson vojnega ministra, če bodo morale žene posečati posebne tečaje za metanje bomb. To vprašanje je bilo takoj zanikano. Žene bi v slučaju vojne prevzele v ozadju vse one službe, ki ‘jih sedaj vrše moški. ^ V prvi vrsti bodo Amaconke vršile poročevalsko službo in službo glede preskrbe čet v bojnih črtah.
Problem ženske vojne službe je v Angliji rešen že tako, da je že imenovana vrhovna poveljnica vseh amaconk. An gležinjam se ne bo treba pokoriti kake mu moškemu, kajti glavno poveljstvo ho imela žean, in sicer vdova bivšega indijskega podkralja lorda Readinga.
Gospej Reading je bilo prej ime Stella Charnaud. Njena karijera je naravnost fantastična. Bila je kot mlado dekle strojepiska pri nekem lodonskem advokatu. V poletju 1. 1925 je slučajno izvedela, da potrebuje takratni indijski podkralj lord Reading sekretarico, ki bi morala oditi v Delhi. Stella Charnaud je zaprosila za omenjeno službo. Ker je persektno obvladala tri jezike in bila poleg tega še podkovana v juridičnih vprašanjih, jo je lord angažiral. Leto dni kasneje je že prevzela vodstvo njegove pisarne. Takrat je prejela od nekega Amerikanca ponudbo, naj pride v Amerkio, kjer bo prejemala za tajniške posle letnih 500.000 francoskih frankov. To ponudbo je Stella Charnaud gladko odklonila. Pet let pozneje je bila žena lorda Raedinga, čegar prva žena je umrla 1. 1930. Lord Reading je bil že preko 70 let star, ko je poročil svojo tajnico. Zakonska sreča je bila zelo kratka, kajti lord jev umrl že 1. 1935. Po njegovi smrti se je žena pokojnega indijskega podkralja pričela baviti 7. zenskim vprašanjem v AngHji. Bržčas je pripisati njeni organizatorični zmožnosti, da ji bo poverjeno glavno povelj
večer je preko svoje dotedanje navade zavil v krčmo »Pri majolčici« in si s pomembnim naglasom v besedah naročil četrtinko vina iz vinograda prevzvišene-ga. »No, Lenčka,« je dobrovoljno zagodrnjal h krčmarjevi hčerki,« nocoj mi pa prinesi četrtinko ,škofa’!« Po njegovem mnenju so si »škofa« lahko privoščili samo ljudje, ki so po svoji slavi in pomembnosti vredni, da se njih ime imenuje v eni sapi z imenom prevzvišenega, v čigar vinogradu je zrasla žlahtna kapljica, četudi je bila »škofu« določena ista cena kakor navadnemu cvičku ...
Ko pa je popil že tretjo četrinko »Škota« in si naročil še četrto, »da _bodo merice na pare, kakor so tudi čevlji na pare«, takrat se mu je pričelo že kolcati; rahla pijanost se ga je lotevala in nastopil je njegov »sveti trenutek«, za katerega je bil sploh prišel v krčmo. Segel je v notranji žep suknjiča in privlekel na dan zamaščen košček časopisnega papirja. S tresočo roko ga je razgrnil predse na polito mizo in trknil s praznim kozarcem ob steklenico, da je žvenket stebla pritegnil vse pivce v krčmi k pozornosti in posluhu
stvo nad angleškimi Amaconkami v slučaju kake vojne, ki je pa želijo Angležinje prav tako malo kakor njih vrstnice v drugih državah.
Ali je bil slavni pesnik
Shakespeare tudi tiskar ?
Znani angleški raziskovalec William Jaggard je ugotovil, da je bil Shakespeare v dobi od 1. 1552 do 1592 knjigo-tiskar. To je bilo baje v dobi med njegovo ženitvijo in med prvo dramo. Jaggard je našel na 500 straneh Sheakespe-rovih dram gotova mesta, ki jasno izpričujejo vestno zanje na polju takratnega knjigotiskarstva. Takega znanja pa ob koncu 16. stoletja ni mogel imeti nikdo razen tistih, ki so se sami bavili s tem poklicem.
Ladjo ,lTelemaque,< bodo dvignili iz Seine
V Parizu so osnovali družbo, ki namerava dvigniti 1. 1790 v Seini potopljeno ladjo »Telemaque«. Na krovu ladje se baje nahajajo dragulji nesrečne kraljice Marije Antoinette in povrh tega še del kronskih draguljev Burbonov. Dragulje na ladji »Telemaque« cenijo na 700 milijonov dinarjev.
V petroleju so utonih
V .bližini nekega petrolejskega vrelca v TampiCu so zadeli delavci na posebej izdatno žilo petroleja, ki je bruhnila s tako silo in v taku veliki meri .na dan, da je bila mahoma poplavljena mala na-selbinica s hišo, v kateri je*stanovalo ^2 delavcev. Od teh jih je našlo 8 smrt v petroleju, le štirje so se mogli pred petro iejsko povodnijo rešiti na — streho.
Strahovito dejanje zblaznele matere
V Casterenu v Severnem Brabantu je neka mati v trenutni verski blaznosti vr gla štiri otroke v studenec. Trije so našli smrt v studencu, le najstarejšega petletnega fantka so še iztrgali iz objema smrti. •
Kokain
Med pariškimi prekupčevalci in tihotapci kokaina je nastala te dni prava panika. Policija je namreč aretirala zloglasnega tihotapca Lyona. Ta aretacija je imela svoje posledice na tajni borzi za mamila: gram kokaina je v ceni narasel preko noči od 50 na 100 frankov in še več!
Električni tok usmrtil celo rodbino
V Fillinges (Francija) je prišel posestnik Simondaz preblizu napeljavi za tok velike napetosti, ki ga je pri priči ubil, Zena je hotela v svoji nevednosti moža rešiti ter se je v trenutku, ko se ga je dotaknila, zrušila mrtva na tla. Nato je prispel 13 letni sin, ki je hotel pomagati očetu in materi. Tudi njega je ubil električni tok, tako, da je s to tragedijo izumrla cela dotična rodbina.
Francija »slavi«-- šampanjca. V letošnjem letu bo minilo 300 let, kar so prvič začeli izdelovati slovito pijačo šampanjca. V spomin na ta dogodek je Francija izdala posebno znamko.
Na Tiirinškein v Nemčiji gradijo velikanski jez v reki Saale. Ta Jez bo eden natvečjili v Evropi.
Francozi ne poznajo Francije
Zanimivo je, da povprečno Francoz ne pozna svoje dežele in niti ne ve, kako divna je njena lepota. Potemtakem se ni čuditi, da tudi tujci ne poznajo lepote Franclje. Toda vprašanje je: , zakaj se Francoz ne zanima zanjo, ko je vendar sicer tako vesten pri katalogiziranju vsega bogastva glede umetnin itd.? Povod mora biti vsekakor globlji in zanj imamo edino eno razlago:	Francoz je
ostal v svojem notranjem bistvu sin kmetske Francije, pa najsi je stokrat Parižan.
Vedeti je treba predvsem, da Francoz ne hodi rad kakor Nemec, Švicar itd. Hoja ga zelo rada utrudi in poleg tega trpi red glede jedače, ki igra pri Francozih veliko vlogo. Napram naravi se ponašajo Francozi še tako kakor ob začetku 18. stoletja; Kar je divje-romantično, samotno, jih plaši. Ali še bolje rečeno; Francozi gledajo zemljo v očmi kmeta, tudi izobraženci. Lepa v smislu francoskega gledanja je plodna ravan, zelena deteljica, krompir, pšenica, vse to pa v mirnih črtah Cest, kanalov itd. Divja, nebrzdana narava jih vse preveč spominja na elementarne sile, ki človeku niso naklonjene, na sile, ki spe komaj brzdane v človeku samem. Treba se je vedno bati, da te sile bruhnejo na dan, kakor, prelom oblaka ali povodenj. Francozi so ostali vedno pri virih življenja, zato se boje teh spečih sit. Sicer pa: zemlja, M je ni mogoče obdelati, je po njih mnenju itak za nič. Bolje bi bilo, da je sploh ni.
Neki učenjak je dejal nekoč alzaškemu kmetu:	»Kako lepa je naša dežela!
Ta prekrasen razgled!« Kmetič pa mu je odgovoril: »ln to Vi imenujete lepo? Jaz ne vidim nikakega bogastva. Samo kamenje in hribovje, šest mesecev traja zima in življenje je težko do smrti. Kar se pa tiče Vašega razgleda, pomeni slabo vreme. Še pred enajsto bo deževalo. »Nato je pognal konjiče ter zabrusil učenjaku v svojem alzaškem dialektu: »Von der Scheenheit lebet d Baure net«... Tako gleda kmet pokrajino povsod na svetu, tako jo gleda tudi izobražen Francoz. Ni boljšega dokaza, da so Francozi v srcih in v bistvu ostali rustikalen, kmetski narod.
SOTRUDNIKE IN DOPISNIKE prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do vsake srede v tednu.
»Slavno občinstvo...« se je odkašljal Ignacij štebala in se z važnim pogledom ogledal po gostih. »Napočil je čas, ko na svetu ne zmagujeta samo laž in krivica, ampak se je tudi pravici pričelo rezati košček priznanja, tako rekoč. Prosim, minili so časi, ko je ubogi in zaničevani zemljan lahko čital v časopisu samo imena ministrov, grofov, baronov in ubijalcev ... prišel je čas, ko so uvaževana tudi imena poštenih smrtnikov, ki se v potu svojega obraza trudijo za vsakdanjo skorjico črnega kruha. Kdor se hoče o tem na lastna ušesa prepričati, prosim naj posluša ...«
Odhrknil sc je, kakor da hoče podaljšati vtis radovednosti, ki so jo zbudile njegove besede v pivcih. Med njimi je bil tudi vaški krojač, ki je že slišal »smolarjevo klobasanje«. Zamahnil je z roko in se pričel čez mizo nagibati k sosedu ter se z njim zapletati v razgovor, vmes pa se je pridno nacejal s kiselkastim vinom. Toda Ignacij štibala ga je zanalašč spregledal, to »teslo«, ki se za kulturne n -vice v časopisju ne zanima« in znova pričel čitati iz časopisnega izreza z zapletajočim jezikom:
»Zločinska roka zažiga. Preteči teden je v Srednji vasi izbruhnil požar. Zločinska roka, ki je dostdaj žal še.nepoznana, je zakurila ogenj v županovem skednju. Ker v vasi primanjkuje vode, so vrli gasilci gasili divje plamene kar z gnojnico, ki so jo brizgali v ogenj iz bližnje, greznice čevljarskega mojstra Ignacija štibale-ta, ki je radevolje prepustil gasilcem svojo gnojnico za omejitev nevarnega požara. V resnici se je vrlim gasilcem posrečilo požar kmalu pogasiti. Skedenj je sicer pogorel do tal, toda le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da v bližini ni bilo nobenega poslopja, ker bi v tem slučaju požar gotovo uničit tudi istega. Vrli orožniki so na delu in marljivo iščejo zločinskega požigalca, želimo in upam da ga bodo kmalu izsledili in vklenili njegovo zločinsko roko v verige, da bo končno prejenjala zažigati ’:ednje vznemirjati mirne prebivalce Srednje \ -si. Vrlemu čevljarskemu mojstru Ignaciju Stibaletu gre čast in priznanje za njegovo naklonjenost, ki jo je izkazal vrlim gasilcem.
»Hm, hm,« se je odkašljal in se zano-sito ozrl po izbi, kjer so v dimu posedali
pivci in strigli z ušesi, poslušajoč spakljivo čitanje mojstra Ignacija štibaleta, ki je vselej bahavo povzdignil svoj glas, ko je prišel do svojega imena med poročevalskimi vrsticami. — — —
*
Preden so mi znanci prinesli na uho to »srečno« novico o slavi Igacija štibaleta, je minilo že kakih štirinajst dni p> onem nesrečnem dogodku, ko je v Srednji vasi do tal pogorel županov skedenj. Poiskal sem star, pošvedran čevelj ter se z njim napotil v delavnico Ignacija Štibaleta. Mojster je sedel na svojem tri-nožiku ob mizici, natrpani s šili, kladivi, kleščami, žeblji in starimi škepeli, na steni poleg mišice pa se je v lepem, zlatem okvjrju, v kakršnih so včasih prodajali cesarske slike, ponujal radovednim očem izrezek iz časopisa, v katerem se je nahajalo tudi ime mojstra Ignacija štibaleta. Naredil sem se, kakor da mi ni ničesar znanega o tem dogodku, on pa je na moje vprašanje s srečnim nasmehom na zgubanih licih izpod očal poškilil na okvir, iztegnil roko in pričel:
»SJavno občinstvo...«
Oglasi v „EDI N OSTI" posredujejo med mestom in deželo!
JbuM-JUutia
Specialna popravljalnica aparatov vseh znamk!!! radiotehnik
Kvalitetni aparat
Zastopstvo in prodaja:
L BEZENŠEK, Maribor
Vetrinjska ulica 17/L
Avtomobilisti * motociklisti pozor!
je otvorila
v Tattenbachovi ul. 14
beseda 0-55din, dopisovanje po 1*50 din; inse-ratni davek do 40 besed 1m- din, nad 40 besed 2m- din. Za šifrirana pisma se plaia 10'— din. Za odgovor le priložiti 3-din v znamkah
KEMINDUSTRIJA
D. z O. z. BARVE — LAKI - KEMIKALIJE
MARIBOR Aleksandrova 44
Nova prodajalnica Vetrinjska ulica 18
najmodernejše opremljeno
bencinsko
črpalko
ki jo bo vodil gospod
li.dm GiiStikiif
Potrudil se bom, da bomo gg. avtomobiliste in motocikliste v vsakem oziru zadovoljili ter se priporočamo za čim večji odjem — V zalogi stalno vsa avtomobilska in motorna vozlail	135
Ali iie mogoče ozdraviti angino pectoris!
Za bolezen angina pectoris so našli novo metodo zdravljenja. »Povzročeval-ca« je baje treba obdelovati z rentgeno-virni žarki. Vzrok te bolezni je neki hormon, ki mu pravijo učenjaki adrenalin. Čimbolj se reducira množino v krvnem obtoku se nahajajočega adrenalina, tem prej ozdravi človek. To redukcijo pa je najlažje izvesti z .rentgenoviini žarki.
SARDINE
kvalitetne znamke, dokler zaloga traja:
1/10	kg škatlja
1/8	„
1/5	„	„
1/4	„	„
1/2	n	n
1	„
Din
2-50
3-50 4*50 7*-
14*-
25*-
Obročki s kaper«
1/12 kg škatlja . • ■ Din 2*50 1/8 „	„	... „	3-50
1/5	„	„	•	• >,	6*50
Oglejte si izložbo ostalih ribjih špecijalitet in primerjajte cene.
Z. QflDERL€
Gosposka ul.20, Teief.29-10.
Zemun lii
Specialiteta
tvrdke
^- I. _....
FBIISKOGORSKI BISPR
Moserjeva ul. 1
Telef. 37-5-55 Zastopnik:
FRANC VOGRIN
Maribor, Ma sirova 15/1
Tel. 26-64
Nedolžne žrtve razbesnelega bika
Blizu Carigrada se je nedavno odtrgal bik od verige ter zdivjal v nek drugi hlev, kjer je pričel strahovito besneti. Ko se je žival umirila, so našteli osem inrt-vih; kobil s preparanimi trebuhi, poleg tega še sedemnajst težko ranjenih konjev in osem prav tako poškodovanih volov.
Cltaite in Sirite ..EDINOST"
AMATERJI!
Za 'ase posnetke uporabljajte vedno le Najboljši filmski materijal za snimanje l Razvijanje - kopiranje - povečanje strokovno hitro in poceni r
FOTO - KINO ODD. - KEMIKALIJE I. T. D.
IVAN
PEČAR
aribor - Gosposka ulica 11
2500 Din rabite,
da zaslužite 1000 Din mesečno doma.
D o p i 8 e:
„Anos“ Maribor
Orožnova 6
Priložite znamko'
Tiskarna
Litografija
Knjigoveznica Kamnotisk Offsettisk Bakrotisk
Anilinski tisk Piakaterski zavod Tisk časopisov
PIROFANJA patent
MARIBORSKA TISKARNA . ... MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
Telefon 25-67, 25-68. 25-69
izda ja "konzorcij "»Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Erancč Geržell. novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav, ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru