Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajuriffispin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662.% Filiale di Udine TAXEPERgUE 3310« Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 43 (982) Čedad, Četrtek, 11. novembra 1999 Ampia e qualificata risposta all’invito di Chiesa e Università Slovenščina na srednji šoli v Spetru Z novembrom se je na srednji šoli v Spetru zaCel teCaj slovenskega jezika za uCence prvega razreda. K teCaju je prijavljenih enajst učencev, ki so obiskovali dvojezično šolo, vodi ga pa Cinzia Pečar. To je prvič, da slovenščina uradno prestopi prag srednje šole. Kot vemo, so starši otrok špetrske dvojezične šole že vrsto let želeli tak tečaj. Vendar so bile ovire prevelike. Edina možnost za pouk slovenščine je bil eksperimentalni razred, ki ga je sicer ministrstvo odobrilo, a glede na majhno šolsko populacijo ni bil uresničljiv. Zdaj se je z večjo avtonomijo v šolstvu odprla nova možnost, saj lahko šole ponujajo tudi dodatne dejavnosti, ki jih učenci izbirajo. Nekaj sredstev za te dejavnosti daje država, obstaja pa tudi možnost, da šole same poiščejo potrebna sredstva ali da se dogovorijo z ustanovami, ki lahko priskočijo na pomoč. V tem okviru je špetrska šola lani vložila tudi prošnjo, da tečaj slovenščine izvede s sredstvi, ki jih dežela dodeljuje občinam za dejavnosti, ki vrednotijo slovenski jezik in krajevno kulturo. Na ta način se je tudi izognila morebitnim nevšečnostim, ki bi lahko nastale, če bi se zaradi tečaja morala odpovedati drugim dejavnostim. V pričakovanju odgovora deželne uprave pa se je za letošnje šolsko leto odločila, da poveri realizacijo tečaja zadrugi Lipa, ki že razpolaga z deželnimi sredstvi v ta namen. Tečaj je organiziran tako, da ustreza tudi merilom tečajev dodatnega tujega jezika po ministrskem projektu “Lingue 2000”. Ti tečaji morajo obsegati 240 ur v treh letih, torej 80 ur letno, in se morajo končati z zunanjim preverjanjem znanja, tako da dobijo ob koncu tečaja učenci uradno potrdilo o doseženem znanju, kar jim lahko neposredno koristi pri nadaljevanju šolanja kot “formativni kredit”, pa tudi pozneje v poklicnem delu. Vzporedno pa je bil na izrecno Zeljo staršev organiziran tudi tečaj slovenščine za manjše število učencev drugih in tretjih razredov, ki so pač preveliki, da bi lahko sledili celotnemu programu. (2.G.) Integracija v EU in skrb za manjšine Znanstveni posvet v gradu Dobrovo V gradu Dobrovo v Brdih je v ponedeljek in torek potekal mednarodni posvet o položaju in zaščiti manjšin v okviru evropskih integracijskih procesov. Priredili so ga Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Inštitut za narodnostna vprašanja, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru ter Občina Brda. Prvi dan je bil posvečen obravnavi položaja slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem ter italijanske in madžarske v Sloveniji, pri Center so sodelovale znastve-ne ustanove in raziskovalci vsake posamezne manjšinske skupnosti. Torek pa je bilo manjšinsko vprašanje uokvirjeno v problematiko integracije Slovenije v Evropsko Unijo. Posvet se je zaključil s sprejetjem dokumenta, v katerem sta bila glavna poudarka na potrebi po konkretnem izvajanju resolucije, ki jo je pred nekaj leti sprejel slovenski parlament ter po oblikovanju celovite strategije na ravni zunanje politike, v kateri naj ima manjšinsko vprašanje važno mesto. Posvet je ponudil priložnost za koristno soočenje, ki pa bi terjalo več poglobitve in tudi razpravo, za katero pa je bilo odmerjeno premalo časa. beri na strani 3 Iniziativa del consorzio per la tutela del dolce valligiano Lusevera, S. Martino sulle note La “Festa di S. Martino” verrà celebrata domenica 14 novembre, nella chiesa parrocchiale di Lusevera, con una messa solenne cantata, prevista alle 11.30, ed un concerto del gruppo musicale “Gallus Consort”. L’esibizione si terrà alle 15.30. Dina Slama (voce), I-rena Pahor (voce, flauto dolce, viola da gamba), Miloš Pahor (flauto dolce e traverso, viola da gamba) e Marco Rossi (organo) proporranno composizioni di Ivan Trinko, del quale il “Gallus Consort” ha riproposto di recente i canti sacri in versione cd, Pietro Alessandro Pavona, Girolamo Pera e Gian Battista Candotti. Dal Friuli un appello corale per il friulano ‘Esercitare una pressione, democratica ma forte” perchè la legge di tutela delle minoranze linguistiche in Italia, bloccata in Senato per mancanza del numero legale due volte, venga definitivamente approvata. Così il vescovo di Udine, mons. Alfredo Battisti, ha spiegato le ragioni dell’assemblea per la tutela del friulano organizzata venerdì 5 novembre dalla Chiesa friulana e dall’Università a Udine. L’obiettivo, indubbiamente, è stato raggiunto perchè all’appello hanno risposto proprio tutti: a nome della Giunta regionale ha preso la parola l’assessore Pozzo, per il Consiglio regionale il vice-presidente Budin, per la Provincia l’assessore Cigo-lot, per l’Unione degli in-dustrali il suo presidente Valduga e poi diversi sin-daci ed esponenti del mondo accademico e culturale. Grande è stata dunque la partecipazione all’incontro ma quel che più conta è che tutti, al di là degli schiera-menti politici, hanno parlato la stessa lingua, esprimendo la stessa volontà: che la legge venga approvata al più presto. Questo è Da sinistra monsignor Corgnali, il vescovo Battisti, il rettore Strassoldo e il presidente del Confemili Morelli all’incontro che si è tenuto venerdì scorso ad Udine stato anche il messaggio che una delegazione friulana ha consegnato martedì al presidente del Senato Nicola Mancino, mentre associazioni, amministrazioni locali, semplici cittadini hanno fatto pervenire in queste ore a Roma decine e decine di appelli a sostegno della richiesta. Alla loro si è aggiunta giovedì la voce autorevole del presidente della Giunta regionale Roberto Antonione, che ha sollecitato il Senato ad approvare la legge, (jn) segue a pagina 4 Agli alunni “Un alfabeto per il nostro ambiente” Sono i bambini della scuola elementare di S. Pietro al Natisone e di quella materna di Azzida, che fanno parte dell’Istituto comprensivo statale di S. Pietro, i destinatari della pubblicazione intitolata “Un alfabeto per il nostro ambiente” che verrà consegnata loro domani, venerdì 12 novembre, alle 18, nella sala consiliare del Comune. L’opera, realizzata da due maestre, è stata patrocinata e finanziata dall’amministrazione comunale di S. Pietro e dall’associazione culturale “Insieme per Vernasso”. La gubana sotto la lente chiede l’origine protetta Da sinistra Vogrig, Bertosso e Camillo Riparte da Udine la “crociata” del Consorzio per la tutela del marchio gubana per ottenere dall’Unione europea il riconoscimento della Denominazione di origine protetta (Dop) o dell’Identificazione geografica protetta (Igp). In sostanza una sorta di marchio doc, quanto mai opportuno per tutelare una ricetta ed un prodotto tipico delle Valli del Natisone che spesso si trova, per quanto riguarda la sua origine, al centro di controversie. Diventa quindi essenziale l’iniziativa avviata dal consorzio in collaborazione con la Camera di commercio di Udine, le Università di Bologna e Udine ed il Dipartimento di Scienze statistiche Spazio Verde di Padova e realizzata grazie ai fondi dell’Obiettivo 5B. Si tratta di uno studio e di una ricerca per la valorizzazione della gubana, operazione che ha vissuto, domenica, una giornata fondamentale. (m.o.) segue a pagina 2 novi mataj u r četrtek, 11. novembra 1999 2 La gubana alla ricerca del marchio dalla prima pagina Nella sede della Cciaa si è tenuta infatti una prova di degustazione, seguita da intervista, ad un gruppo di una trentina di persone selezionate da un campione di 500 consumatori precedentemente intervistati telefonicamente in tutto il Friuli-Venezia Giulia. La ricerca, come ha spiegato il professor Furio Camillo dell’Università di Bologna, si limita infatti, per il momento, alla nostra regione. “A partire dai dati raccolti - ha detto Camillo -bisognerà capire come il produttore dovrà cercare di aprirsi al mercato esterno”. Dai primi riscontri risulta e-vidente l’importanza della qualità degli ingredienti. Un altro scopo della ricerca sarà quello di trovare il modo di fronteggiare, nelle giovani generazioni, il pericolo che la tradizione della gubana vada persa. L’indagine - i cui dati finali saranno resi noti tra qualche settimana -rivela che il dolce tipico delle Valli del Natisone viene considerato tradizionale, genuino e casalingo. Non è un dolce alla moda e, piccola pecca, non è molto economico. Le interviste aiuteranno Un momento della degustazione della gubana anche a redigere la ricetta i-deale della gubana, che servirà a richiedere la tutela. Dopo gli interventi del presidente della Cciaa Enrico Bertossi e del presidente del consorzio Lucio Vogrig, si sono dunque svolte alcune degustazioni (gubana abbinata a gelato, limoncello e altri prodotti) a completamento della ricerca. Come ci ha spiegato Vogrig, il consorzio comprende solo quat- tro dei dieci produttori di gubane presenti nelle Valli e a Cividale. A suo tempo il problema che ha determinato l’uscita di alcuni gubanie-ri dall’organismo era stata la scelta di puntare sul mercato della grande distribuzione. Il consorzio conta comunque su questa iniziativa per riunire tutte le forze e rilanciare definitivamente la gubana, quella unica e, si spera, con il marchio tutelato, (m.o.) Pisrao iz R Stojan Spetič * Te dni je PalaCo Madama obiskala delegacija Furlanov in predstavnikov drugih manjšin. Vodil jih je predsednik zveze manjšin v Italiji (Confe-mili) Domenico Morelli, sam po rodu Albanec. Odposlanstvo se je pogovorilo z načelniki parlamentarnih klubov levosredinske veCine, da bi jih opozorilo na nujnost takojšnje odobritve okvirnega zakona o varstvu dvanajstih manjšin, ki so zgodovinsko na italijanskem ozemlju, načelnike opozicijskih strank pa prosili, naj se mu ne zoperstavljajo tako kot doslej, ko so sistematično terjali preverjanje “kvoruma” prisotnih. KonCno jih je sprejel tudi predsednik senata Nicola Mancino, ki je že v pismih pristojni ministrici Katji Bellillo podčrtal osebno zavzetost za odobritev tega pomembnega ukrepa. Vedeti je treba, da parlament svojo zakonodajno delo v glavnem opravlja brez nenehnega preverjanja “kvoruma” prisotnosti. Nasprotno, ko se veCine senatorjev ali poslancev mudi na sejah delovnih odborov, zbornica in senat nadaljujeta s svojim zakonodajnim delom tudi ob prisotnosti zelo majhnega števila parlamentarcev. Velja paC “fair play”, ko opozicija tiho priznava, da ima paC veCina premoč in bi jo lahko uveljavila pri polni dvorani. Zavlačevanje z zahtevo o preverjanju prisotnosti je torej izjemno dejanje, ki ne skriva očitnih teženj po preprečevanju določenega zakona. V senatu je za konCno odobritev okvirnega zakona obakrat zahtevala preverjanje “kvoruma” vdova po televizijskem zvezdniku, radikalcu Enzu Tortori, senatorka Berlusconijevega gibanja Francesca Scoppelliti. Na videz nežna in prijetna, v resnici pa trda in kljub visokodoneCim “radikalnim” frazam o Človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah prav klasična desničarka z vsemi atributi. Cudi le, da se je pobudi nekako pridružila tudi Severna liga, ki je v svojih lombardskih in beneških komponentah na istih stališčih, kakor Nacionalno za-vesništvo, ali celo huje. Kajti vse kaže, da se je Nacionalno zavezništvo z odobritvijo tega zakona sprijaznilo. Berlusconijevemu gibanju pa ne gre za zakon kot tak, paC pa za zafrkavanje vladne veCine, ki ni bila sposobna zagotoviti ustrezne prisotnosti. Ta je neopravičljiva in jo posamezniki tudi politično plačujejo. Vodja senatorjev demokratične levice Gavino Angius je Sardinec. Prejšnji teden je na domačem otoku predstavil svoj knjižni prvenec. Na dobro obiskanih predstavitvah in okroglih mizah ni ni- koli manjkalo vprašanje, zakaj ga ni bilo pri glasovanju o okvirnem zakonu. Od vprašanj in kritik ga sedaj gotovo boli glava, pa bo moral najbrž utišati tisti del kolegov, ki še danes ne loCujejo med manjšinskim pravicami in separatizmom. Osebno sem prepričan, da bo senat, ki se bo sredi novembra konCno rešil finančnega manevra, še pred koncem leta konCno odobril ta zakon, s katerim se bodo lahko takoj okoristili beneški in deloma tudi goriški Slovenci. Psihološko pa bo njegovo izvajanje dobra popotnica tudi za naš zaščitni zakon, Cigar postopek se spet zatika, bodisi zaradi zrahljanih odnosov v vladni koaliciji, kot tudi zaradi vztrajnih pomislekov njenega sredinskega dela. Komur je naš zakon pri srcu, kot je poročevalec Maselli, bo paC storil vse, kar je v njegovih moCeh, da “slovenski zakon” potiska naprej po tirih, ne glede na škodoželjne kritike in kratkovidne polemike, ki v naši skupnosti rastejo, kakor gobe po dežju. Zakaj bi se ne zagledovali po Furlanih in drugih manjšinah? Tudi okvirni zakon ni idealen, vendar ga zahtevajo takoj. Za izboljšave bo čas, ko bodo pogoji boljši. Ce pa zmaga desnica, bo vsaj jez njeni prepotentnosti. Zakaj med Slovenci nihCe ne pritiska na stranke in zbornico? Morda pa nam ta zakon res ni po meri in bi raje počakali na boljše Case, prepričani, da lahko zdržimo tudi brez. Ce je tako, povejmo na glas. Aktualno - Zanimanje za nadzor nad mediji Na slovenski televiziji se je zaCel boj za vodilna mesta. Najbolj je vabljiva funkcija odgovornega urednika informativnih oddaj, ki jo sedaj opravlja Lado Ambrožič, sicer strankarsko neodvisen novinar, ki pa ga nekateri radi prikazujejo kot zelo pozornega do Janševih socialdemokra-tkih tez. Da gre za res, potrjuje moCna in polemična konfrontacija do katere je prišlo v parlamentu, ko je veCina, ob podpori SKD, predlagala, naj se ne pri imenovanju vodilnih na RTV upošteva več soglasje zaposlenih, kot je veljalo doslej. Proti takšni spremembi so se izrekli Janševi in Pahorjevi socialdemokrati ter upokojenci Desusa, sicer pa imajo premalo moCi, da bi zaustavili zakonsko spremembo. Brez soglasja zaposlenih, pomeni, da bo odslej svet RTV, ki je izraz slovenske politične in civilqe družbe in ki ga vodi bivši predsednik združene liste KocjanCiC, sam izbiral in namešCal direktorje. Zaposleni bodo še vedno dajali svoje mnenje, ki pa ne bo obvezujoče za vodstvo radiotelevizije. Ce to nekako prevedemo v zdajšnje stanje, potem so Ambrožiču, ki uživa podporo dobršnega dela zaposlenih, ne pa politikov, dnevi šteti in bo verjetno decembra zapustil pomembno mesto na televiziji. Jasno je, da se bo bitka za Ambrožičev stolček odvila v naslednjih tednih, saj ni še nihCe odkril svojih kart in predlagal kakega kandidata. Po vsej verjetnosti bo treba tudi v tem primeru najti kompromis med nekaterimi strankami in predstavniki civilne družbe, ki sedijo v svetu RTV. Vse bolj očitno je, da se tudi v Sloveniji dobro zave- dajo vloge, ki jo imajo mediji v javnosti in to še posebej nacionalna televizija, ki pride nemara v vsako družino. Na levici nekateri ugotavljajo, da je nesmiselno tudi vnaprej pustiti krmilo nacionalke ljudem, ki so miselno zelo blizu desnim strankam. Po drugi strani pa lahko beremo podporo SKD spremembi zakona kot izraz Zelje, da bi na vodilno mesto postavili takšne ljudi, ki so jim blizu. Zanimanje za nadzor nad mediji ne vlada samo na RTV. O možnostih, da bi tudi največja komercialna televizija, POP TV, delno spremenila lastništvo in s tem tudi svojo politično usmeritev, beremo v različnih Časopisih. Ugotovili so, da je Krekova družba, ki je zelo blizu slovenski cerkvi in ki ima za svojega finančnega referenta Krekovo banko, poveCala odstotek delnic pri lastništvu POP TV, isto je storila tudi pri Časopisu Delo. V obeh medijih naj bi Krekova družba že obvladovala skoraj 25 odstotkov delnic. Težave na RTV pa ne izvirajo le iz možnih zamenjav vodilnih mož v informativnem sektorju. Pred dnevi sta namreC sindikat novinarjev TVS in sindikat kulturnoumetniških delavcev RTV objavili doku-ment-obtožbo, ki moCno bremeni vodilne može na Kolodvorski, v prvi vrsti generalnega direktorja Janeza Čadeža in programskega direktorja Janeza Lombergerja. Sindikalni predstavniki v objavljenem dokumentu želijo kontrolo nad televizijo, saj so prepričani, da so vodilni nesmotrno uporabili proračunski in naro-Cninski denar. Odgovorni na izreCene obtožbe sindikalnih predstavnikov doslej niso reagirali, (r.p.) Sempre più voglia di radio Addio a Leon Štukelj É morto lunedì a Maribor, appena qualche giorno prima del suo 101. compleanno, Leon Štukelj, il più grande sportivo sloveno di tutti i tempi. Ha vinto tre medaglia d’oro, una d’argento e una di bronzo alle olimpiadi di Parigi del 1924, di Amsterdam del ’28 e di Berlino del ’36. Leon Štukelj è stato per molti anni il più vecchio o-limpionico vivente al mondo, ma quel che più conta in perfetta forma fisica fino alla fine. Nel 1991 è stato uno dei fondatori del comitato olimpico sloveno. Per una nuova Chiesa Con una celebrazione solenne nel duomo di Lubiana si è concluso il Sinodo della chiesa slovena il cui obiettivo era quello di elaborare un nuovo programma pastorale, adatto al nuovo millennio. Al Sinodo, alla cui preparazione la Conferenze episcopale ha lavorato più di 2 anni, hanno partecipato 314 persone. Tra i temi in primo piano anche il maggior ruolo dei laici nella chiesa. Allarme ecstasy Due ragazze, una di Lubiana e una di Capodistria, gravemente intossicate e salvate per un pelo, hanno sollevato il velo in Slovenia sul preoccupante fenomeno delle droghe sintetiche. Un’epidemia che evidentemente non conosce confini. In Slovenia, secondo i dati ufficiali, quasi il 10% dei ragazzi tra i 15 ed i 24 anni fa uso di droghe sintetiche. La progressione è impressionante, l’assun- zione di ecstasy negli ultimi cinque anni infatti è aumentata di quattro volte. I Rom in Slovenia Secondo i servizi sociali i Rom in Slovenia sono 7 mila, 10 mila secondo il presidente dell’Unione dei circoli Rom. In ogni caso si tratta di una fascia debole della popolazione. Il problema più grave relativo alla loro integrazione è la fragilità sociale della comunità ed il basso livello di istruzione. Radio diffusione Per densità di stazioni radio la Slovenia si colloca senz’altro ai vertici della classifica mondiale. Fino a poco tempo fa le radio erano ben 72, venti delle quali non commerciali. A queste se ne sono aggiunte ultimamente altre otto. Intanto la Direzione per le telecomunicazioni ha a-perto un bando di concorso per l’assegnazione di altre 25 frequenze. Sono state 85 le domande presentate. Incontri europei Il negoziatore dell’UE per la Slovenia, Jaime Garcia Lombardero, è stato nei giorni scorsi in visita a Lubiana dove ha partecipato ad una conferenza sul tema “Globalizzazione, integrazione europea e identità nazionale: la sfida per i piccoli stati”. Lombardero ha indicato il 2002 come l’anno in cui avrà inizio il processo di allargamento dell’UE. A cui seguirà almeno un anno per concludere il processo di ratificazione. In ogni caso il cammino che aspetta la Slovenia è ancora lungo, ha detto. Duhovno bogastvo temelji na različnosti Posvet o varstvu slovenskih manjšin in evropske integracije — Kultura =—= Vasco Petricig tra l’ironia e il viaggio Vasco Petricig e Donatella Ruttar a Tolmin Intima, giocosa, simpati- . ca, un po’ ironica e in fondo domestica. Così Willy Leban, direttore della biblioteca Ciril Kosmač di Tolmin ha definito, presentandola, la mostra di Vasco Petricig inaugurata venerdì 5 novembre. La galleria della biblioteca è diventata, e lo rimarrà fino al 3 dicembre, u-na sorta di aeroporto (la mostra si intitola “Arrivi intemazionali”), luogo di passaggio per modellini di aerei di linea. All’opera di Petricig, a-lias Pietro Vischi, è stata abbinata la proiezione del video “Sarce od hiše”, un progetto di Alvaro Petricig e Susanna Grigoletto realizzato attaverso un montaggio di immagini del 1974, filmate in super-8 da Paolo Petricig, a cui sono state aggiunte immagini recenti. La mostra di Tolmin, resa possibile dall’interessamento di Donatella Ruttar, presidente dell’Associazione degli artisti della Bene-eia, è anche l’occasione per conoscere una biblioteca particolarmente attiva, soprattutto con i giovani. .v prve strani Slovesno je znanstveni posvet v Dobrovem odprl predsednik Državnega zbora Janez Podobnik. Posvet je opredelil kot priložnost za pregled stanja in utripa v okviru slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Ma-džarkem, obenem pa za ugotovitev na kak način in do kake mere se udejanja resolucija izpred nekaj let. Nanjo je slovenski parlament ponosen, je dejal predsednik Podobnik, prav tako kot na ustavne določbe. Manjšinska je zelo aktualna problematika, ki postane še pomembnejša v okviru evropskih integracijskih procesov, kjer v bistvu gre za ohranitev slovenstva. Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in rektor mariborske univerze Ludvik Toplak sta nato spregovorila o nuinosti z-nanstvenega pristopa pri obravnavi manjšinskega vprašanja. Uvodni del je sklenil evropski poslanec Mihael Ebner, sicer pripadnik nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Duhovno bogastvo Evrope temelji na različnosti, je podrčrtal. V 36 velikih evropskih državah živi 786 milijonov ljudi in je 281 manjšinskih realnosti, v sami Evropski Uniji je 57 manjšin. To vprašanje postaja čedalje pomebnejše na področju kulture in izobraževanja. Tudi koncepti kot je subsidiarnost ali Evropa regij kažejo na prijaznejšo prihodnost manjšin, ki tvorijo velik potencial in so lahko celo pospeševalec razvoja. Manjšine pa zato potrebujejo veliko kulturne ustvarjalnosti. Ebner je nato priznal, da so sredstva, ki jih E-vropa namenja manjšinam, le 4 milijonov evrov, izredno skromna. Podčrtal je tudi razkorak med zahtevami, ki jih EU postavlja kandidatkam z vstop in realnostjo v državah članicah. Listina o enakopravnosti evropskih jezikov na ravni Sveta Evro- n fantastico nell’arte Continua con l’incontro di questa sera, allei8, nella biblioteca di Cividale, l’iniziativa “Il fantastico nell’arte e nelle esperienze creative” organizzata dal Comune di Cividale, dall’accademia musicale e culturale “Harmonia”, dal “Gruppo day” di Cividale e dal “Folk club” di Buttrio. Questa sera si parlerà di “Silenzio e suono nella musica e nella parola” con il medico e musicista Alberto Grollo, la poetessa Aldina De Stefano e Marco Mi-coni, presidente del Folk club. L’incontro conclusivo si terrà giovedì 25 novembre. pe, na primer, ni podpisana zaradi nasprotovanja Francije. Slovenija ima gotovo vodilno vlogo v EU glede obravnavanja italijanske in madžarske manjšine, mora pa priznati tudi avstrijsko. Kar se pa Italije tiče je evropski poslanec podčrtal, daje sramotno, da ni še uzakonila pravic slovenske manjšine. Sedanja vlada pa je vsekakor tista, ki je pokazala največ konkretnega zanimanja za vprašanja manjšin. Hlocje, kamunska sala petak, 12. novembra, ob 20.30 uri V nebu luna plava srečanje med pesniki, pisatelji in drugimi ustvarjalci Marina Cernetig Maurizio Mattiuzza Božidar Stanišič Kulturno društvo Rečan Rozajonski grupo wodonjel premijo Te rozajonski grupo folkloristico an je wodonjel den “Premio speciale” zajtò ki an jè dorivel dyržet živi ano tej ninki nur nje ples, cì'tiro ano oblačilo. Isi lipi šenk an je bil don mi-sec avošta, ko grupo an jè šel ta-w Orico za tri dni na Festival Mondiale ki wsaki leto an se narea wže 29 lit. So bili šče driii grupi ziz Vietnam, Brazila, Romanije, Taiwan, Ru-šje, z’NiSka ano Kosta Rike, ano wsi i sij è so pokazali ples an nawade od njè jiidi od njè vasi. So bili karijè jiidi ki so pyrSli za videt ise grupe ano j in liipet roke zakoj wsi so bili kopač ano ni so vasalèli jiidi ziz njen vasajon ano ziz njen la-son. Od Catyrtka dret petka wsaki grupo mel ple- set ano w saboto wsak naredyl kako wžo. W nadèjo, invèci, jè bila šfilada. To bilo pèCalo pa lijinjet mot ot jè istès se wbronilo drèt ko nisa-mo došli do konci. Tej so pèCali prajet pa wsi ti driii to pèCalo lyt ano so mo šli wsi ra-pod strio, tu-w dno salo. Izdè smo čakali da ni dejtè premije- Wsaki grupo mèl den šenk: Kosta Rika za ples, Romanija za miisi-ko, fi niški za oblačilo, ti ziz Taiwan za wZe, Vietnam ua štruminte, Brazde za ritmo od miizike ano od plesa, ti rušaški za koreografijo. “Premio simpatia”, ki wsaki lèto an praja don kiramo ta-mi ti ki plešajo, tej zbariiwajo ti ki ledajo, an jè bil don tin riiša-škin. Catia Quaglia V petak 29. otuberja v občinski sali v Doberdobu Štipendije ’Dord Sardoč4 tudi našim študentom Med študentje, ki so v petak 29. otuberja parjel Štipendije (borse di studio) iz sklada Dorčeta Sardoč za šolsko lieto 1999/2000, so bli tarje tudi iz Benečije: Boris Cerno iz Barda, ki se Suola na medicinski fakulteti videmske univerze v Vidmu, Davide To-tnasetig iz Kozce an Mari-agiulia Pagon iz Sauodnje, ki hodeta v dvojezično Suolo v Spictar. Štipendije so jih parjel iz rok Borisa Pečica, predsednik sklada “Dorče Sardoč”, na občinskem sedežu v Doberdobu. Lietos je že četarto lieto odkar se štipendije podeljujejo za dosežke (rižulta-*e) pri študiju an v pod-Puoro raziskovalnem die-lu. V saboto otvoritev razstave kiparja Albina Stulina Dielo beneškega umetnika bo predstavljeno v Beneški galeriji Odprejo v saboto, 13. novemberja, ob 19. uri, v Beneški galeriji v Spietre, samostojno razstavo kiparja Albina Stulina, ki ima sojo delavnico v Gorenjem Tarbju. Stulin seje rodiu lieta 1965 v Cedade. Diplomiru se je na U-metnostnem zavodu v Uid-ne, potle pa je obiskovau Umetnostno akademijo v Benetkah. Lieta 1995 seje udeležiu mednarodnega simpozija “Forma viva” v Portorožu, v Sloveniji, dvie lieta potle pa parvega mednarodnega kiparskega simpozija v Rive d’Arcano. Razstavlju je v Grožnja-nu an na Reki (na Har-vaškem), zadnjič pa v galeriji Alga v Izoli, v Sloveniji. A Lubiana in mostra il Leonardo inventore II Narodni muzej di Lubiana entra nel nuovo millennio con una mostra dedicata a Leonardo da Vinci. Inaugurata la scorsa settimana e visitabile fino al 5 marzo del 2000, la rassegna dedicata allo scienziato, inventore e artista italiano è stata presentata già in altri undici Paesi e visitata da due milioni 700 mila persone. Leonardo non viene presentato al pubblico tanto come artista, quanto come inventore fenomenale e come scienziato, se non visio- nario, tanto che sembra di entrare in contatto con una “mente” di questo secolo, piuttosto che del Cinquecento. La rassegna - realizzata in collaborazione con 1 ’ Institut fur Kulturau-stausch di Tiibingen e con l’Arman Hammer Center for Leonardo Stu-dies di Los Angeles -comprende un lungo e-lenco di modelli, creati in base agli schizzi di Leonardo, e di facsimili dei suoi progetti giunti dai più grandi e importanti musei del mondo. novi mata j ur četrtek, 11. novembra 1999 4 V soboto 13. novembra v počastitev padlih Pohod in proslava ob Krnskem jezeru Aktualno Novembrske komemoracije ob obletnici prve svetovne vojne so v gornjem Po-soCju Se zlasti občutene. Najslovesneje je bilo lani, ko so pri Krnskem jezeru in na samem vrhu Krna s spominskim pohodom proslavili 80-letnico konca prve svetovne vojne. Glede na lanski velik uspeh in sploh priljubljenost gorskih pohodov je organizacijski odbor sklenil prirediti pohod spomina tudi letos. In ni težko predvidevati, da utegne pobuda poslej postati tradicionalna. Letošnji pohod bo v soboto, 13. novembra, proslava pa bo ob 14. uri pri Krnskem jezeru. Pobuda bo potekala pod geslom ”Krn - pohod spomina 1918 - 1999“ in je namenjena počastitvi padlih vojakov obeh vojskujočih se strani. Ob tej priložnosti bo odprt in oskrbovan tudi Dom pri Krnskih jezerih, kjer bo možno prenočiti ob pravočasni prijavi pri Planinskem društvu Nova Gorica. Pohod bo potekal iz dveh smeri in sicer iz Lepene, od koder je od doma Klementa Juga do koCe pri Venosi: v spomin in poklon Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline pripravlja pomenljivo slovesnost, ki bo v Cetertek 18. novembra ob 14. uri na pokopališču v Zabnicah. Odkrili bodo nagrobni spomenik Salvatoreju Venosiju, ki je preminil 18. sepetmbra 1996 v starosti 58 let. Na slovesnosti, na katero so povabili predstavnike manjšinskih organizacij iz italijanskega in avstrijskega zamejstva, kolege z raziskovalnih sredin ter predstavnike kulturnega in političnega življenja treh sosednjih držav, želijo počastiti spomin na bogato in dragoceno delo Salvatoreja Ve-nosija, ki je bil kulturni delavec, raziskovalec, pedagog in politik. Krnskih jezerih približno dve uri hoda (do jezera pa še nadaljnjih 15 minut) in iz Bohinja, Cez Komno in preko Bogatinskega sedla. Bohinjska varianta je precej daljša, zato organizatorji priporočajo odhod od Doma pri Savici v Ukancu že od 7. do 7.30, da so lahko udeleženci pravočasno na proslavi. Vsi pohodniki bodo dobili spominsko izkaznico, za varstvo pa bodo skrbeli gorski reševalci postaj GRS Bohinj, Bovec in Tolmin ter gorska enota Slovenske Krnsko jezero, v ozadju Velika Baba policije. Ob obali Krnskega jezera se obeta zelo atraktivna svečanost ob soju bakel, ki bodo postavljene v polkrogu okoli jezera. Na prizorišču bosta postrojena oddelka gorske brigade iz Bohinjske Bele in gorske policije. Govorila bosta župan občine Tolmin Julijan Sorli in minister za kulturo Jožef SkolC, v kulturnem programu pa bodo sodelovali oktet Simon Gregorčič, kvartet trobil Pihalnega orkestra slovenske policije in recitatorji dramske skupine iz Bohinjske Bistrice. ZELENI / LISTI Ace Mermolja “Filter” med nami in drugimi Televizija in Časopisi posvečajo ogromno pozornosti mamilu, ki se imenuje Ecstasy. Povod je bila smrt in več kriz, ki so privedle mlade v bolnišnico. V resnici je to sintetično mamilo že več let spremljevalec mladih v diskoklubih. Kot vsako mamilo povzroča hude posledice in odvisnost. Glede odvisnosti je neumna razprava, če gre za fizično ali psihološko, saj je najtežja odvisnost prav psihološka, ki spremlja vsako mamilo. Skratka, na tisoče odvisne že v prebije sobotne noči med glasbo, plesom in učinki ecstasy ja. Alarem je potreben, vendar tudi tokrat reagiramo na povsem nepravilen način. Naša družba se noče in ne zna spopasti z vprašanjem mamil. Ecstasy je eno izmed tolikih kemičnih mamil, ki so sad nelegalne industrije, ki proizvaja nove in nove snovi. Od anfetamin do LSD-eja in ecstasyja je seznam snovi, ki delujejo na naše možgane, počutje in zavest, dolg in se bo še podaljšal. Ob umetnih imamo klasična in naravna mamila, kot so opij in derivati, kokain z derivati in nato hašiš, marjuhano itd. Cigarete, pomirjevalne tabletke in predvsem alkohol sploh ne prištevamo med mamila, čeprav je alkohol s svojimi učinki težko mamilo, alkoholizem pa sodi med najtežje odvisnosti. Niti ni primerjave med številom mrtvih zaradi ecstasysa in zaradi alkohola. Pozabljamo tudi, da se po zatonu heroina uveljavlja mešanica mamil, saj se kemičnim mamilom istočasno pridružujejo alkohol, hašiš, cigarete itd. Noč v diskoklubih ponuja raznovrstne snovi, ki spreminjajo zavest, čustva, obnašanje ter zmanjšujejo strahove in inhibicije. Skratka, alarmni zvonci so pravilni, vendar nesmiselni, če se osredotočijo le na eno mamilo, saj jih je na tržišču mnogo drugih, ostala pa so v pripravi. Posledice so lahko vedno katastrofalne: umreš zaradi primesi v ecstasysu kot zaradi pijanosti, ki te popelje z avtomobilom v zid. V ozadju mamil so vprašanja, ki jih žal puščamo nedotaknjena. Tako mladi kot stari vedno težje komu- niciramo. Med sabo in drugimi potrebujemo umetni “filter". Z mamili prikrivamo notranjo praznino in nemoč pred svetom, ki noče šibkih. Skratka, osebna krhkost se veže na mamila, ki nam pomagajo, da postanemo levi, tudi če smo po značaju ovce. Na krhkost in na to, da družba noče ovc, računajo tako nezakoniti kot zakoniti lobiji. Kakšen smisel ima reklama za vino v Furlaniji, kjer je število alkoholikov med največjimi v Evropi? In kakšen smisel imajo di-skoklubi, kjer je zaradi množice plesalcev, razbijajoče glasbe in neskončnih noči mamilo potrebno kot doping za kolesarja, ki ne zmore vzpetine. Smisel je v zaslužku. Skratka, dokler nam okolje ne bo pomagalo živeti tudi s krhkostjo in ranljivostjo, bodo vsakovrstna mamila med nami; vsem je namreč skupen en učinek: umetno te odtrgajo od sveta. Kdor jih prodaja, pa bogato služi, se smeje in mu sploh ni treba biti pod gasom, ker se dobro ima. PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE vabi v nedeljo 14. novembra spet na delovno akcijo za kočo na Matajurju Srečali se bomo ob 8. uri zjutraj pri rifugiu Pelizzo. Risposta corale all’appello della Chiesa e dell’Università Tutti uniti per la tutela della lingua friulana segue dalla prima Il vescovo di Udine mons. Battisti non è stato tenero con i senatori. Ha parlato “di assenze inspiegabili di coloro che sono lautamente pagati per fare il loro lavoro”. Altrettanto esplicito è stato anche per quando riguarda la tutela. “I diritti nativi non vengono concessi dallo stato, ma vengono riconosciuti. E se uno stato democratico non lo fa, significa che non è pienamente democratico.” L’università di Udine, nata grazie ad un grande movimento politico e culturale, deve contribuire alla crescita del popolo friulano, ha spiegato il rettore Marzio Strassoldo, sottolineando la valenza culturale della lingua e cultura friulana, ma anche il fatto che possa rappresentare u-na risorsa dal punto di vista economico. Il riconoscimento e la tutela del friulano sono indispensabili per non essere più a-nalfabefi nella nostra lingua, ha detto il rettore che ha anche ricordato come disturbino il senso dell’ordine friulano le disuguaglianze di trattamento rispetto ad altre minoranze. E a questo proposito ha citato i tedeschi ed i ladini dell’Alto Adige. Per quanto riguarda il riconoscimento e la tutela del friulano non siamo però all’anno zero. Lo hanno ricordato il vicepresidente del Consiglio regionale Miloš Budin ed il sindaco di Udine Sergio Cecotti che assieme a Sergio Cadorini è stato il padre della legge regionale in questa materia. Ma perchè la lingua friulana venga introdotta nella scuola, sia usata in tribunale e nei mass-media, ha detto Cecotti, serve la legge nazionale. “Vittime dell’indifferenza romana e dell’ostilità di alcuni ambienti locali” sono anche gli sloveni ha sottolineato poi Giorgio Banchig che ha portato alla manifestazione la solidarietà della minoranza slovena, chiedendo contemporaneamente sostegno perchè arrivi in porto anche la legge di tutela specifica per gli sloveni. Nel corso dell’incontro, presieduto da mons. Duilio Corgnali che ne ha a-bilmente curato la regia, è emerso che con Roma è a-perta una vertenza anche oltre Tevere. La Chiesa friulana ha ottenuto dalla Conferenza episcopale italiana appena nel 1997 l’approvazione della Bibbia in friulano. Ora la Cei deve autorizzare anche il lezionario in friulano ed è significativo che dall’assemblea di venerdì a Udine sia partita una richiesta anche in questo senso. É stato infine affidato all’on. Arnaldo Baracetti, uno dei padri del movimento per i diritti dei friulani, il compito di chiudere l’incontro. Il suo è stato in sostanza un appello ai senatori di tutte le forze politiche affinchè al di là degli schieramenti diano con il loro voto finalmente una risposta positiva alle minoranze in Italia, (jn) Lettera al direttore Hliebce za dušice e non Halloween Egregio signor direttore, vorrei che Lei pubblicasse questa mia lettera che con amarezza scrivo in occasione della commemorazione dei defunti, riferendomi alla mia parrocchia, quella di Liessa - Grimac-co. Secondo una nostra antichissima tradizione la vigilia di tutti i santi, i bambini passano per le case per pregare per i defunti. Anche quest’anno alcuni bambini sono passati di casa in casa per la preghiera; altri invece hanno “onorato i defunti” organizzando castagnate o addirittura mascherandosi come a carnevale, imitando la festa di Halloween. Mi meraviglio di quei genitori che si definiscono difensori delle tradizioni, cultura e lingua del nostro popolo sloveno, e non sono capaci di invogliare i loro figli ad andare a panetti -brat hliebce za te dušice -come abbiamo sempre fatto qui da noi. Ricordo che da piccolo (e non sono poi così vecchio avendo soltanto 25 an- ni) insieme ai miei coetanei, partivamo già di buon mattino per compiere il giro di tutte le frazioni della parrocchia, passando di casa in casa per la preghiera. Facevamo ciò non perchè eravamo particolarmente bravi (i bambini si sa preferiscono giocare), ma perchè così ci hanno insegnato i nostri genitori. Allora mi domando: siamo chiamati a difendere solo alcune delle nostre tradizioni, oppure tutto quel patrimonio che i nostri nonni ci hanno tramandato? Vorrei far notare a chi se lo fosse dimenticato, che la nostra cultura è profondamente radicata nella fede; perciò, se veramente vogliamo difendere ciò che è nostro, dobbiamo farlo con giudizio, insegnando ai nostri bambini il vero significato di una ricorrenza così importante; e Halloween lasciamolo agli a-mericani! Ringrazio fin d’ora per l’attenzione. Lepe pozdrave Giacomo Canalaz Mario Qualizza - Domenhu iz Police an Maria Caucig - Annina iz Gniduce sta 'že-liela bit na Novem Matajurju kupe z njih veliko an lepo družino: njih otroc an njih navuodi, za pozdravit vso Zlahto an parja-telje doma an po svietu. Nasmejana sta kupe z njih hčeram Claudia, Lina an Anna. Potlè je njih sin Walter z njega čičico Alessandro, ki mie-sca junija je dopunla parvo lieto življenja. Potlè videmo druga dva otročiča, Melissa an Stefano. Njih mama je Anna Domen- hova, tata je pa Graziano Bergnach iz To-poluovega. Ona dva imata Se adnega pu-občja, ki se kliče Michael an ki ga videmo na drugi fotografiji v naruočju none Marije. Pru ’na liepa an velika družina, kjer se imajo vsi radi takuo, ki Mario an Maria sta jih navadla. An pru ona dva sta pravi vzgled (esempio) za njih otrokè priet an za njih navuode seda. Zatuo se nam pari pru jih pohvalit an želiet njim, njih otrokam an navuodam vse dobre na telim svietu. Domenhovi iz Police vas pozdravjajo četrtek, 11. novembra 1999 Giovanin an Be-pino sta dielala kupe tu fabrik od kandrej v Manzane. An dan, kadar sta se srečala za pojuž-nat, Bepino je po-prašu Giovanina zakaj je takuo žalo-stan, de mu ne gre za jest. - Zatuo, ki sem zamerku, de moja žena Milica mi runa roge an de je bla ad-na od... tistih sort! -je odguoriu buogi Giovanin. - An kada si tuole zamerku? - je v-praSu prečudvan Bepino. - Za glih reč - je poviedu Giovanin nomalo ardeč v gobce an Spotljivo - te parvi soSpiet mi je biu paršu že to parvo nuoč, ki srna se oženila, kadar mi je storia plačat za snubit z njo!!! *** Dva parjatelja sta sediela pred gostilno, kadar adan je jau te drugemu: - Pogledi dole, toja Zena hode okuole z adnim drugim! Mož je jezno ustu gor an potlè, ki je lieus pogledu, je nazaj mirno se usednu an veselo pogo-dernju: - Porko zluodi, kajšan strah si mi stuoru parjet! Dobro, ki me nie dolendo! Na hode z drugim, hode zmie- ram le s tistim!!! *** Tonca an Marjac sta se pred oštarijo poguarjala gor mez ženske. - Ist - je jau ponosno Tonca - bi na nikdar naredu rogi moji ženi, čepru bi na znoreu al bi biu pjan, ku na svinja! - Te na vierjem pru nič! - je potar-diu Marjac. - Viermi... Glih tenčas je pa-sala blizu adna pru liepa bjonda, z adno minigono kratko gor do rit! Tonca jo j’ pogledu z očmi von z glave, poklicu je hitro oštierja an zaueku: - Parnesimi hitro an doplih merlota an adan kozarc!!! jih prave... Da moltissimi anni pastore a Liessa T anti auguri, don Azeglio! Venerdì 12 novembre il nostro parroco festeggia il giorno del suo compleanno. Perciò, tanti auguri a don Azeglio, che un carattere frizzante ed energico ha reso instancabile lavoratore nella nostra parrocchia, nonché un uomo sempre attivo e in movimento. Basti pensare a quest’estate quando, sospeso da un’impalcatura, ha dipinto tutta la chiesa di Topolò da solo; o alle escursioni in montagna as- sieme a noi giovani, che dimostrano il suo amore per la natura e l’aria aperta. Da non dimenticare, comunque, le sue opere pastorali, in particolare l’aiuto che regolarmente offre alla missione di Pawaga in Africa. 11 nostro più sincero augurio è che questa sua grande forza di volontà lo porti ad ottenere importanti traguardi nella vita, e molti altri giorni da festeggiare! Piero e Giacomo - Liessa Aldo an Bruna sta kupe že petandvajst liet! Ona je iz Kosce, on iz Podsriednjega, živta pa v Ošnijem “Nam gre šele ’a meraviglia’” nam je jau Aldo Martinig - Varhuščaku iz Podsriednjega, kar nam je parnesu fotografije njega srebarne poroke. Srebarna poroka za anj pa tudi za Bruno Chiuch - Flipacovo iz Kozce, saj je pru ona njega žena. Oženila sta se 12. otuberja lieta 1974 an 25 liet potlè sta organizala spet pravo ojcet za praznovat njih srebamo poroko. Blizu njih na fotografiji, sta tudi sin Luca, ki ima 22 liet, an hči Cristina, ki jih ima pa 20. Bruna an Aldo sta zlo poznana: on zak diela za Telecom, ona pa zak je “attrice”! 2e od začetka i-gra v Beneškim gledališču. Aldo pa skarbi za balon, predvsem za skupino, škuardo Garmak/Dreka. Do dvieh liet od tegà sta živiela v Vidmu, seda pa sta se parbližala h rojstni vasi an živta v Ošnijem. An tle, med ’no komedijo an drugo Zelta tudi kupe ratat stara, praznovat an dan zlato poroko, potlè še diamantno an potlè še na-pri. Tuole jim Zelmo tudi mi. Minimatajur Gli autori di testi in versi dialettali nelle Valli del Natisone - 22 Sguardo nella poesia dialettale “nediška” Le composizioni in versi occupano un ampio spazio nella letteratura dialettale ‘nediška’. Non voglio qui soffermarmi sulla rispondenza dei testi di poesia a criteri artistici; probabilmente non molti resisterebbero ad un severo giudizio estetico, ma rappresentano comunque espressione di momenti di vita. I temi sono ovviamente il paesaggio naturale e il paese natio, l’attaccamento, anche di maniera, alla comunità, l’abbandono del paese, l’addio e l’attesa del ritorno, l’emigrazione. Altro gruppo tematico sono l’amore per il focolare domestico e gli affetti fami-gliari. Altri temi ancora sono più ideologici, non privi di stereotipi, o temi dettati dal sentimento religioso, dall’affermazione dell’identità culturale e della lingua, e così via. In altri casi gli autori ricercano forza espressiva nella satira del costume e del conformismo corrente, infine nel gioco delle parole e delle rime. È impossibile fare qui un catalogo completo della poesia dialettale ‘nediška’. In certi casi è anche difficile separare i testi strettamente dialettali da quelli contenenti riversamenti dalla lingua standard, assimilati dal canto popolare, dalla metrica o dalla rima, o semplicemente per scelta dell’autore. Lo stesso Dino Meni-chini in “Paese di frontiera” (1973) si poneva in questa situazione (“Bleda luna jasno piava...”). Impossibile dunque sottilizzare. L’uso di espressioni dialettali di Menichini, per quanto in chiave poetica, è marginale. Vi possiamo però cogliere momenti affettivi, in una fase di transizione del poeta, interrotta dalla sua morte precoce. Ma andiamo pure avanti nel nostro catalogo. Nel volumetto “Oj boZime” (Kulturno društvo Ivan Trinko,1966) Anton Birtič ha pubblicato un’antologia di canti popolari sloveni insieme ad alcuni testi poetici di Peter Podreka (di cui ho scritto in preceden- Fate la spesa al mercato quo e solidale Da qualche mese i ragazzi delle Valli del Natisone, a turno, danno vita ad una realtà piccola, ma molto importante. Ogni seconda domenica del mese, sulla piazzetta del mercato di S. Pietro al Natisone, in collaborazione con la Bottega del Mondo, presentano i prodotti del Mercato equo e solidale. Con questa presenza ci ricordano che anche con un gesto semplice e quotidiano, come quello della spesa, si può compiere un gesto di giustizia. Infatti il commer- cio equo e solidale stabilisce rapporti diretti con i produttori senza ricorrere ad intermediari, corrisponde diretta-mente ai produttori un prezzo equo, in relazione alle lo- “Snica”: «Srečna si ti, ki rodila s’ se tič / na usò šprahe pieješ an morijo t’ na nič, / pa pride an dan, ki nas druzih na bo / pa kajšna snica le piela jo bo: / Čiči dan, čiči dan / puobu nič, puobu nič»; Loredana Drecogna; Giovanni Gubana: “Nediža poliete”: «Bliščijo se ma-leke, šumijo tapoli / pod njimi veselo / NediZa Živi»; 1996: Izidor Predan; ro esigenze, promuove un processo produttivo nel rispetto della dignità umana e dell’ambiente. Grazie a questi ragazzi che con il loro entusiasmo e 1998: Sonia Gariup, Daniele Capra; 1998: Luciano Chiabudini: “Naša Celesta” «...Mi porto sempre / Zidjove hlače / munger le krave / non son kapače / bevo batuda / kon wiski e soda / ma la posoda / jo na operen»: anche questa una voce del Natisone ormai spenta per sempre! (Scritture, 22) Paolo Petricig la loro disponibilità danno il loro contributo a una rivoluzione silenziosa contro il sistema economico che crea e alimenta ingiustizie senza fine. Dol blizu uode Draga moja ljubica, kar bomo miei cajt, puodmo Se dol, dol blizu uodè, dol, kjer za naj sonce buj svetli, dol, kjer oci so buj plave za me. Dol, kjer lahko se sedneS an pustiS, de daž gre dol po tebè. Dol, kjer se smejeS, skaCeS, jočeS, an le ist ta par tebè. Dol, kjer če je mraz, brez strahu močnuo se stiSnis cja h menè. Dol, kjer je Se puno prestora za naSe sanje. Draga moja ljubica, kar bomo miei cajt, puodmo Se dol, dol blizu uodè. Loredana Drecogna (Kulturno društvo Ivan Trinko - Trinkov koledar -Cividale / Čedad 1995) Per riquadro di questa pagina ho scelto “Dol blizu uodè” per il gradevole gioco delle assonanze e, malgrado qualche incertezza del ritmo, il rapido intreccio delle iterazioni, come anche per la mobilità delle immagini e l’espressione allusiva ed intima di sentimenti. za), di Ivan Trinko (che scriveva in lingua standard), dello stesso Birtič con 42 testi dialettali anche musicati dall’autore («Pre-liepa dolinca Sauonjska mojà, Rečanska je urjedna na kupe zlata,...narljeuš je Nediška, kjer mi smo doma») e standard, anche ‘insaporiti’ dal ‘nediško’ («Oj Mečana, vas Beneška, / kako draga si zamé, / ob Nediži me rodila / si otroka te zemljé»). Anton Birtič riporta poesie di Izidor Predan e di Zdravko (Valentin Bir-tig, in cui prevale la lingua standard). Di Valentin Bir-tig abbiamo anche il libro “Spomin na dom”, antologia con una cinquantina di poesie, in cui incontriamo una lingua standard gradevole e comprensibile a tutti («Stara je hiša, / premajhna je vas, / duh mi se stiska, / oj dragi, pri vas»). “Narava an ljudje moja ljubezan” è il titolo della piccola antologia del Circolo Culturale Rečan di Liessa (1982) dedicata a Rinaldo Luszach dopo la sua morte. Comprende 15 poesie in lingua standard e dialettali, come “Pri naši rieki”( 1972): «Pri rieki sma sediela / uoda je šu-miela / ribce so imiele / njih navadni ples», ma anche “Na moj grob rož - jast nečem imiet”, che interpreto come struggente testamento poetico: V mojem življenju rož ni blo za me tudi na grobu ne maram za nje. Srčno vas prosim prijateli vi pod hladno zemljo kjer mirno vse spi tja položita tud moje kosti. Nočem ne petja ne solznih oči zdaj moje truplo počitka želi. Nel 1990 Giorgio Qua-lizza (ancora una morte precoce) pubblicò “K’a:pja s’ornca”, antologia di testi in versi in lingua locale di Tribil Superiore. Allora Qualizza affermava una sua personale proposta ortografica, il cui limite era l’inutile complicazione di una scrittura di tipo fonetico: “Ben’e:ška čeč’i:ca”: «Oči: m’a ku m’u:arje / las’e: ku ušen’i:ca / če gl’i:h n’i:a gork’u:ate / ard’exje m’a l’i:ca»). “Ne samuo spomini” (Circolo Culturale Studenci nel 1994) di Michelina Blasutig è una ricca antologia di 36 composizioni in versi dialettali con versione italiana a fronte. Vi prevalgono motivi descrittivi e nostalgici degli affetti e del tempo passato, che l’autrice vede come un bene perduto: «Vas prosin judje / zaprita oči za nomalo / an pridita za mano, gremo s cajtan nazaj! / Možje an žene, ustavtase nomalo / an pridita za mano / gremo gledat našo m-laduost!». La poesia dialettale slovena trova spazio nelle piccole gradite antologie “V nebu luna piava” che il Circolo Culturale Rečan pubblica in occasione degli annuali incontri itineranti di poeti e scrittori nei paesi del comune di Grimacco. Solo qualche esempio: 1995 - Guido Qualizza, Kotič za liw jazek M. s. Pogledajmò, koj vvZé vimò! Tu-w tednè, ka prišal, somo ròmunili od tih sridnjih bisid. Somò ri-kle, da ni mojo ta-na kunce -u alibòj -ò (dèlu, oknò), -e (suncè), -me (ji'mè) anu -e alibòj -e (-janjé, tale). Nas Cèmò se wadit poznat te sridnje biside anu čemo pravat né je mišet ziz temi moškimi. Zajtò pogledajmò SCè nur, da kaku se rivawajo te sridnje biside anu darZimò je za rudi na mene. te sridnje biside nò hiSnjè dèlu tò jošt rozajanskè pisanje jsò/jtò dèlu jè tezku mò/twò dèlu jè bilu wdilanu naše/waše dèlu ni lehku Wadimò se! Pravajmò vibrat bisi-do, ka gre prow! 1. Suncè jè wZè ........ (wstàlp, wstalu). Oknò je ........ (og’an0,og’- anu), man ga zag’at. 2. Za noga otroka to jè ........... (dan0 teZki, nò težke) dèlu. 3. Ti plaža bojè ....... (te bili, tò bile) alibòj ..........(te ča- rni, tò čarne) vinu? 4. Ci to jè (jsi, jsò) wriskanjé? - Ja wriskan, to jè ..... (mòjò, mò) wriskanjé! 5..... (Jti, Jtò) tale jtàn jè .................. (vàs0 Càrn0, wsò Càrnu). 6........ (Twòjò, Twó) jimé to jè ................ (danò pravi rozajanski, nò prave rozajanskè) jimé. 7. Ta-po dworé hòdi kòj .............(dan0 riisi, nò riisè) piSóè. 8.Wsèn wan awgu- rawamò ..................... (dan0 lipi Nòvi, nò lipè Nòvè) létu. 9...... (Jsi, Jsò) létu, ka se rivawa, jè ............ (bil0 karjé dulgò, bilu karjè dulgu). 10. Mlé to mi plaža karjè ..............(waš0 čarni, waSè Carnè) grazdujè. Kaku to jè rawnu? 1. wstalu, og’anu; 2. nò tezkè; 3. tò bilè, tò Carnè; 4. jsò, mò; 5. Jtò, wsò Càrnu; 6. Twò, nò pravè rozajanskè; 7. nò riisè; 8. nò lipè Nòvè; 9. bilu karjè dulgu; 10. waSè Carnè. Za napisat jsò so bili doparani librinavi, ka an jè je napisal profasòr . «:’• -A i i Risultati 1. Categoria Riviera - Valnatisone 0-0 3. Categoria Savognese -Savorgnanese 1-1 Juniores Valnatisone - Cussignacco 0-2 Allievi Valnatisone - S. Gottardo 1-3 Giovanissimi Com. Faedis - Audace 3-2 Esordienti Audace - Fortissimi 2-3 četrtek, 11. novembra 1999 Amatori Real Filpa - Anni'80 1-0 Amaro - Valli del Natisone 0-2 Poi. Valnatisone - Birr. da Marco 0-1 Vertikal Val Torre - Gunners'95 0-2 All’Ancona - Vertikal Val Torre 3-2 All'Ancona - Alla leggenda 4-1 Basaldella - Psm sedie 2-0 Fantoni Val Torre - Bar al Tempio 3-3 Calcetto Merenderos - Pizzeria da Tony 5-3 Tecnoelettrica - Merenderos 5-6 Lega punto - Paradiso dei golosi 6-6 Ciepi - Bronx team 6-3 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Tavagnacco (13/11) 3. Categoria Chiavris - Savognese JUNIORES Com. Faedis - Valnatisone Allievi Riposa la Valnatisone Giovanissimi Audace - Savorgnanese Esordienti Riposa I’ Audace Pulcini Centro Sedia/A - Audace/A Centro Sedia/B - Audace/B Amatori Turkey Pub - Reai Filpa Valli Natisone - Tramonti Poi. Valnatisone - Alla leggenda Ai Frati - Vertikal Vermigliano - Psm sedie Fantoni Val Torre - Bicinicco Calcetto Rubignacco - Merenderos Paradiso dei golosi - Bott. longobarda Bronx team - Lega punto Classifiche 1. Categoria Gemonese 22; Palazzolo 19; Union Nogaredo 17; Valnatisone,Trivignano 14; Lumignacco 10; Raibano, Tarcentina, Gonars, Reanese, Riviera 9; Muzzanese 8; Tavagnacco, Mara-nese 7; Ancona 6; Bearzicolugna 2. 3. Categoria Buttrio* 12; Libero Atletico Rizzi 11 ; Cormor 10;Gaglianese, Moimacco, Nimis 8; Stella Azzurra 6; Savorgnanese 5; Assosangiorgi-na*, Fortissimi* 4; Savognese’ 3; Chiavris*, Buonacquisto 1. JUNIORES Nimis 15; Centro sedia 10; Cussignac-co*, Tavagnacco*, Com. Faedis 9; Reanese 7; Pagnacco*, Serenissima , Buttrio 6; S. Gottardo, Chiavris 4; Azzurra, Tor-reanese 3; Valnatisone 2. Allievi Gaglianese 12; Valnatisone 10;Torrea-nese*, Union '91*, Savorgnanese 8; S. Gottardo* 6; Centro Sedia 3; Azzurra 1 Serenissima, Buonacquisto 0. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese 15;, Gaglianese, Savorgnanese 10; Centro Sedia 9; Com. Faedis 7; Fortissimi 6; Audace, Reanese 4;Tavagnacco, Serenissima 3; Buttrio 2; Moimacco 0. Libero Atletico Rizzi/B e Union '91 fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 10; Warriors 7; Termokey, Coopca Tolmezzo 6; Mereto Capitolo 5; S. Daniele, Turkey pub, Anni '80*, Bar Corrado 4; Edil Tomat* 3; Fagagna* 2; Racchiuso* 1. Amatori (1. Categoria) Coop Premariacco, Dinamo Korda 7; Dream team Resiutta*, Al sole due* 6; Valli del Natisone*, Susans, Pers/S. Eliseo 5, Rojalese, Amaro 4; Ss 463 Maja-no 3; Tramonti*, Treppo Grande 2. Amatori (2. Categoria) Bar S. Giacomo, Birreria da Marco 8; O-steria della salute 7; Agli amici*, il gabbiano 6; All'Ancona’, Gunners '95 6; Polisportiva Valnatisone, Sedilis 4; Alla leggenda Drenchia/Grimacco, Ai frati 2; Vertikal Val Torre 1. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Arbitraggi contestati nelle partite della Valnatisone, dei Giovanissimi e della Polisportiva La giornata nera dei fischietti La Savognese rimedia un pareggio - Note dolenti per Juniores, Allievi ed Esordienti Continua la fuga solitaria del Reai - La Valli del Natisone espugna il campo di Amaro Dalla serie A (Perugia-Bari e Lecce-Udinese) ai campionati dilettanti (Riviera-Valnatisone), a quelli giovanili (Com. Faedis-Au-dace) e agli amatori (Poi. Valnatisone-Birreria da Marco e All’Ancona-Alla leggenda), quello scorso è stato un week-end da dimenticare per gli arbitri. Nel campionato di Prima categoria la Valnatisone è stata beffata dalle decisioni del signor Triscari di Latisana, che non ha voluto vedere un fallo di mano fuori area del portiere del Riviera Carnelutti. Secondo regolamento, questi andava espulso. In seguito alle proteste il direttore di gara ha espulso Paviotti costringendo la Valnatisone in dieci per tutto il secondo tempo. Agli azzurri è stato annullato anche un gol regolare messo a segno da Danilo Brandolin. Sabato, nell’anticipo, a San Pietro salirà il Tavagnacco. Nel campionato di Terza categoria la Savognese ha pareggiato la sfida con la Savorgnanese. I gialloblu, passati in vantaggio nel primo tempo con un gol di Flavio Chiacig, hanno subito il pari degli ospiti al 20’ della ripresa. Nel finale di gara Chiacig ha avuto la possibilità di mettere a segno il gol partita, ma l’impresa non gli è riuscita. àf fi n m ■ . . ' L La Polisportiva Valnatisone di Cividale che partecipa al campionato di 2. categoria Gli Juniores della Valnatisone hanno perso la gara interna col Cussignacco. Giovanissimi, nulla da fare contro Faedis COM. FAEDIS 3 AUDACE 2 Audace: Sessa, Mar-cuzzi (Dus), Tiro, Straz-zolini, Giuseppe Dor-bolò, Valentino Alessandro, Sibau, Ruttar (Ius-sig), Bellida (Samuele Alessandro), Crisetig, Faracchio. Faedis, 7 novembre -L’Audace ha giocato per 25’ del secondo tempo in dieci a causa di un’espulsione ingiusta ai danni di Tiro. L’arbitro ha calcato troppo la mano ammonendo ben cinque giocatori ospiti e due locali e nei minuti di recupero ha completato la sua disastrosa opera espellendo un difensore locale e l’allenatore Binutti. Il forte vento ed il ter- reno gibboso e pesante hanno condizionato la sfida tra due squadre che hanno praticato un gioco veloce e corretto. Alla fine il successo è andato ai gialloblu locali, che hanno avuto la fortuna dalla loro parte, quando l’Audace ha centrato la traversa con Alex Faracchio. La gara iniziava col primo attacco dei ragazzi allenati da Luciano Bellida che facevano centro con Gabriele Sibau. Al 9’ ed al 17’ i padroni di casa capovolgevano la situazione passando in vantaggio. Bastavano solo 2’ ai valligiani per rimettere la gara sul binario della parità grazie alla rete di Si-mone Crisetig. Dopo soli 28” del secondo tempo i locali segnavano la terza rete. Contro vento ed in dieci, gli ospiti si por- tavano in avanti. Prima Andrea Bellida e poi Faracchio avevano la possibilità di segnare il gol del pareggio. Al 19’ si registrava l’episodio della Agli Allievi non è bastato il gol di Alessandro Cor-redig per ottenere un risultato positivo nei confronti del S. Gottardo. Buona prestazione per gli Esordienti dell’Audace, che hanno perso di misura contro la formazione udinese dei Fortissimi. Per gli azzurri hanno segnato Marco Faidutti (su rigore) ed Alessandro Predan. I Pulcini hanno osservato il previsto turno di riposo. II Reai Filpa di Pulfero continua la sua fuga solitaria in testa all’Eccellenza sfortunata conclusione degli ospiti che centravano la traversa. Paolo Caffi Alex Faracchio (Giovanissimi) sbloccando il risultato con Carlo Liberale. Gli ospiti degli Anni ’80 usufruivano in seguito di un rigore che Alberto Birtig riusciva a neutralizzare con bravura. In prima categoria ritorna alla vittoria la Valli del Natisone che, grazie alle reti di Mauro Clavora e Robi Caucig, espugna il campo di Amaro. Nel campionato di Seconda categoria battuta d’arresto della Polisportiva Valnatisone di Cividale sconfitta dalla squadra o-spite, che realizza la rete della vittoria in netto off-si-de. La Locanda Alla leggenda Drenchia/Grimacco ha perso ad Udine. Tre giocatori valligiani sono stati espulsi. Il gol della bandiera è stato realizzato da Patrick Chiuch. Due stop consecutivi per la Vertikal Val Torre. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale continuano, con la vittoria ottenuta a Basaldella grazie ai sigilli di Graziano Bergnach e Stefano Cendou, la loro marcia in testa alla classifica del girone B. La Fantoni Val Torre ha pareggiato la gara interna con il bar al Tempio. Nel campionato di Eccellenza di calcetto i Merenderos si sono imposti 5-6 a Gemona (dove si è messo in evidenza Michele Osgnach) ed hanno battuto Maribor, res veliki uspehi Prejšnji teden je nogometna ekipa Maribor častno zapustila evropsko ligo prvakov. V zadnji kvalifikacijski tekmi je namreč v Leverkusnu (Nemčija) dosegla rezultat 0:0 proti močni domači ekipi Bayer. Nemška ekipa je ves čas napadala, vendar so tudi Slovenci ustvarili nekaj lepih priložnosti. S tem rezultatom so Mariborčani izločili ekipo Bayer Leverkusen iz evropskega pokala prvakov, čeprav v kvalifikacijah tudi sami niso dosegli dovolj točk za nastop v nadaljnjem kolu napresti-žnejše evropske lige. Vendar je treba, ne glede na izločitev, ugotoviti, da so bili uspehi slovenskih nogometašev Maribora v letošnjih evropskih tekmah res veliki. Nobena slovenska ekipa doslej še ni prišla tako daleč. To pomeni, da si tudi slovenski nogomet začenja nabirati izkušnje za nastope v mednarodni areni, ki so zelo zahtevni. Zato je pričakovati v prihodnosti še boljše uvrstitve. anche la Pizzeria da Tony. In prima categoria il Paradiso dei golosi, dopo il pari nel derby, costringe al pareggio anche la Lega punto con la quaterna di David Specogna e la doppietta di Michele Dorbolò. Infine il Bronx team ha subito una sconfitta nella trasferta di Manzano. četrtek, 11. novembra 1999 ČEDAD Čedad - Liesa Dobrojutro Matteo Matteo je an minen po-berin, sa’ ima samuo malo dni življenja: rodiu seje 3. novemberja, pa de bi vie-du on, ki dost veseja je parnesu, bi naglih zrasu an pedin čez uha (takuo so pravli naši te stari, za reč, de adan je ponosan, or-goljožast). Njega tata je Andrea Marinig z Lies, mama je pa Emanuela Zamparutti iz San Maura (Premarjag). Ja, v družini so zaries vsi veseli, sa’ noni nieso vidli ure varvat adnega na-vuoda. Pravejo, de nona Pia Rusonova hodi an metro od tli, odkar je zavie-dela, de nje sin Andrea ji šenka navuoda, zlo vesela sta tudi nona iz San Mauro Dino an Valeria. An Dela z Lies? Ona je pa vesela an ponosna, zak je ratala bižnona. Matteu želmo, de bi ra-su zdrav, srečan an veseu. NEDIŠKE DOLINE Klasa 1947 bo praznovala Si se rodiu v lietu 1947? Na stuoj par-manjkat na vičerji naše k-laše, ki bo v saboto 13. novemberja, ob 20. uri, v tratoriji ”Scoziero” v Fuojdi. Bomo jedli, pil, plesal an se veselil. Ce češ viedet kiek vič, pokliči na telefone 732163 (Bepo), 723091 (Berto), al pa 723000 (gostilna “Centrale” v Skrutovem). PODBONESEC Bjača Zapustila nas je nona Nina Buog je poklicu h sebe Antonio Gubana, uduovo Puller. Domači so ji pravli Nina Kisacova. Nina se je rodila v Sčigli 17. ženarja lieta 1915, za novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine ra Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% neviesto je paršla v Kisa-covo družino v Bjača an tle je živiela kupe s sinam Bepinam. Za njo jočejo sinuova Bepino an Giorgio, hčere Miriam an Claudia, navuo-di Mauro s Tiziano, Nicola, Patrizia an Stefano s Franco, neviesta, zeta, brat, kunjadi an navuodi. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Landarje v četar-tak 4. novemberja. DREKA Trinko - Gradisca Zbuogam Vilmo Na naglim na je na svojem duomu v Gradisciti umru Vilmo Prapot-nich - Picinkine družine iz Trinka. Imeu 72 liet. Njega življenje je bluo težkuo ku za vsakega našega človieka. Kupe z ženo Ileo Na-mor - Bularjovo le iz Trinka je pokusu tudi življenje an dielo med juškimi ljudmi v tujini. Bila sta emigranta v Svici an kar sta se varnila v Italijo sta šla živet an dielat v Gradisco, kjer sta imiela znan lokal. Z njega naglo smartjo je Vilmo pustu v veliki žalost ženo Ileo, sina Andrea, hči Gianno, brate, sestre, Zlahto an parja-telje. Njega pogreb je biu v petak 5. novemberja v Gradischi. Naj v mieru počiva. GRMEK Hostne - Francija Žalostna novica Iz Francije je paršla novica, de je po kratki bo-liezni umaru Attilio Flo-reancig - Kokocu po domače iz Hostnega. Imeu je samuo 62 liet. Venčni mier bo počivu v daželi, ki mu je dala dielo an kjer si je ustvaru tudi njega družino. Ceglih je Ziveu deleč od rojstnega kraja, se ni Due insegnanti scuole medie superiori a Cividale cercano urgentemente in affitto casa o appartamento bicamere, arredato. Telefonare allo 0339/2431891 CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente nella zona di San Leonardo. Telefonare ufficio 0432/723408 nikdar pozabu na svuoj duom an vsako lieto je parhaju damu, kjer ima bratre an drugo Zlahto. V njega spomin so zmolil na Liesah v nediejo 7. novemberja. Na telim svie-tu je pustu ženo Marie, hči Murielle an sina Nicolas, brate, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Attilio, come tanti altri, era emigrato in Francia per lavoro. Qui ha conosciuto Marie France e formato la sua famiglia. Tutti gli anni immancabilmente passava le sue vacanze in Italia, prima con i genitori a Costne, ultimamente a Moimacco dove aveva costruito una casa con la prospettiva di tornarci definitivamente un giorno. Quest’anno non ha potuto farlo perchè, ad un mese dalla pensione, si è ammalato. E’ morto ad appena 62 anni il 1. novembre scorso lasciando in tutti un ricordo di laboriosità, profonda onestà e lealtà che lo hanno contraddistinto sempre. Ha conquistato la stima ed il rispetto di quanti l’hanno conosciuto, seguendo gli insegnamenti attinti in famiglia fino dall’infanzia e con il suo lavoro. Commovente l’ultimo saluto portatogli non solo dai fratelli e familiari giunti da lontano, ma anche da personalità locali del mondo del lavoro e da numerosi compagni di diverse confessioni religiose che si sono stretti attorno alla moglie ed ai suoi due figli Murielle e Nicolas. Solo due mesi fa gli era stato conferito un riconoscimento ed una medaglia alla carriera per i suoi 42 anni di servizio. Ora riposerà a Corneil-les en Parisis. Domenica scorsa, 7 novembre, a Liessa è stata celebrata una santa messa in suffragio che ha visto u-na grande partecipazione. SLOVENIJA Livške Ravne Zadnje slovo od srčnega prijatelja 27. oktobra smo se pri Svetem Petru nad Livkom zadnjič poslovili od dolgoletnega znanca in prijatelja Vladija Mateliča -Simenčeve družine iz Livških Ravni. Dočakal je lepo starost, 85 let, pa v-seeno je bil njegov odhod nepričakovan in je pustil praznino tudi med njegovimi številnimi beneškimi prijatelji in znanci. Se z-lasti v Dreki smo imeli občutek, da z njegove vasi, skoraj s ptičje perspektive, bedi nad nami, sledi vsakemu našemu koraku, sočustvuje z nami. Manjkala nam bo njegova prijazna in spodbudna beseda, pozornost in toplina, ki jo je znal izkazati tudi nam čez mejo, s telefonskim pogovorom, pismom ali kakim lepim fotografskim posnetkom. Vladi Matelič se je rodil leta 1914 tik pred začetkom prve svetovne vojne in za tri leta, še v plenicah, je moral v begunstvo. V drugi svetovni vojni je bil leta 1943 vpoklican (richiaman), domov se je vrnil leta 1945 in sicer iz Sicilije, kjer je delal tudi za borce prekomorskih brigad. Leta 1949 je poročil Albino Zlundrovo od Pe-ratov, ki mu je rodila štiri otroke Ivana, Slavka, Anko in Metko, ki je umrla v cvetu mladosti. Vladi Matelič je bil č-lovek velikega srca in bogatega duha, priljubljen in spoštovan. Bil je izreden delavec, vedno pripravljen pomagati tam, kjer je bilo treba. Bil je tudi dober športnik in odličen Smučar, postal je celo eden od prvih učiteljev smučanja na Primorskem. Ostal nam bo v prav lepem spominu. VENDO causa inutilizzo macchina da maglieria “Brother” KH-820 ad una frontura, in buone condizioni ed a prezzo onesto, completa di 25 schede e libretto istruzioni. Telefonare allo 0432/723248, dalle 12.30 allel3 e dalle 20.30 alle 21 e chiedere di Andreina Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. NOVEMBERJA Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, zìi ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras:vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 an od 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. ZaCedad:tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad: v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad.... 731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281