LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRGI MED VČERAJ IN JUTRI
TRŽNICA V MOSTAH ČEZ TRI LETA
Z BOUŠO IZRABO IN OPREMUENOSTJO TRŽNEGA PROSTORA OMOGOČIMO VEČJI DOTOK BLA6A NA ŽIVILSKE TRGE - LJUBUANSKE TRŽNICE PRILAGO-DIMO NDVIM ZAHTEVAM POTROŠNIKA - FUNKCIONALNO DOPOLNIMO TRŽNI PROSTOR Z MODERMIZACIJO VSEH TRŽNIH POVRŠIN - NUJNO JE UREDITI TUDI SPREMUAJOČE OBJEKTE (SKLADIŠČA IN HLADILNICE) TER POVEČATI TRŽNE PROSTORE ZA PRODAJO SADJA IN ZELENJAVE
Uprava ljubljanskfli živilskih tigov je delovna organizacija, ki opravlia komunafaio dejavnost posebnega družbenega pomena. Njena osnovna dejavnost je upravljanje živSskih tigov, ki so specifična oblika blagovnega prometa.
Program srednjeročnega razvoja ljubljanskih živflskih trgov predvideva poprečno letno stopnjo rasti Jtevfla prebivaJstva od 2 do 2,4 % in 2,3 odstotno letno stopnjo rasti zaposlenosti. To pomeni, da bo leta 1986 na območju Ljubljane predvidoma živelo okoli 345.000 ljudi, ki bodo letno potrebovali 140 tisoč ton kmetijskih pridelkov.
Znano je, da moščanske go-
viji. Tako bi onemogočili po- spodinje kupujejo tudi na mo-srednike - prekupčevalce, ki šaanski tržnici, ki je sorazmer-sedaj že na vhodu v mesto pre-
S splošnim razvojem mesta bo naraščalo povpraševanje po vseh dobrinah, še zlasti po sadju, vrtninah in zelenjavi.
Ljubljanska centralna tržnica je s svojimi 17.267 kv. m tržne površine že sedaj polno izkori-ščena. Zlasti ob sobotah je na tržnici velika gneča. Medtem ko se med stojnicami prerivajo kupci in prodajalci, pa je okolje tržnice pifenatrpano z avtomo-bili, tako da se ves promet od-vija zelo počasi.
Nadaljnji razvoj in povečanje zmogljivbsti trga je zato mo-goče programirati le s spreme-njeno in boljšo organizacijo iivflskih trgov in s pridobitvijo novih tržnih površin.
Uprava trgov razmišlja tudi o tem, kako stopiti na prste pre-kupčevalcem, ki največkrat samovoljno dvigujejo cene in pobiiajo smetano. Ena od mož-nosti bi bila, da uprava živilskih trgov ustanovi nekakšno borzo — posredniško službo, v kateri bi bili registrirani poklicni pro-dajalci. Le-ti bi na trgu proda-jali hitro pokvarljive sezonske pridelke od proizvajalcev iz taz-ličnih mest šiiom po Jugosla-
strežejo proizvajalce, kupujejo od njih blago in ga potem na trgu prodajajo po znatno višjih cenah. Proizvajalcu je namreč čas skopo odmerjen in ga ne sme dolgo zapravljati na živil-skem trgu, ker hiti domov po novo blago, kateremu grozi gnitje. To pa so doslej izdatno koriščali posredniki.
Nevarnost pa je, da bi poslej to smetano pobirali živilski trgi. Če bo temu tako, potem po-trošnik in proizvajalec nista v ničemer na boljšem.
Poklicni prodajalci bi delo-vali v sklopu živilskih trgov in bi glede na ustvarjeni promet morali plačevati tudi davek.
Poleg tega se bo uprava živil-skfli trgov morala usmeriti tudi na prodajo na debelo. V ta na-men bo morala navezati tes-nejše stike z večjimi proizvajalci kmetijskih pridelkov in sklepati z njimi dolgoročne pogodbe za dovoz blaga na ljubljanske živil-ske tige. Lotiti se bo morala tudi odkupa večjih količin kmetijskih pridelkov.
no dobro založena. Enkrat ali dvakrat tedensko pa seveda na-kupujejo tudi na centralni trž-nici. Bralce bo verjetno zani-malo, kako je glede gradnje nove tržnice v Mostah. Naj ta-koj povemo, da so mnoga jugo-slovanska trgovska podjetja zelo zainteresirana za gradnjo mo-ščanske tržnice, ki bo veljala 1,5 milijarde starih dinarjev in bo predvidoma končana do leta 1976. Poleg 20 soinvestitorjev, trgovskih podjetij in proizvajal-cev kmetijskih pridelkov (med njimi so tudi znana imena, kot Delamaris Izola in zagrebško Slijeme) bodo sredstva bržkone prispevali še občinska skup-ščina Moste-Polje, uprava živil-skih trgov in mestna skupščina iz sklada skupnih rezerv. Ce-lotno akcijo bo usklajevalo pod-jetje za urejanje stavbnih zem-ljišč Soseska.
Prostori bodo v novem druž-benem centru Most, in sicer v kleti 1200 kv. m, v pritličju 650 kv. m in v medetažah 120 kv. m, skupaj toiej nekaj nad 2000 kv. m tržne površine.