lonescovi Nosorogi v izvedbi dijakov iz Most
Tudi letošnjo uprizoritev dra-matskega krožka dijjakov Sred-nje šole za elektroenetgetiko (in odmirajoče gimnazije) iz Most lahko ocenimo kot uspešno.
Po lanskem nastopu s Sartrom in Voltairom si je skupina, katere jedro je ostalo v glavnem isto, tudi letos izbrala besedilo iz fran-coskega kulturnega kroga, Noso-roge Eugena Ionesca, sicer po narodnosti Romuna, a živečega in pišočega v Franciji. Parabola o spreminjanju Ijudi v Nosoroge jim je rabila v prvi vrsti kot povod za razmislek o oportuni-zmu večine ljudi, pri čemer so kot možnost ohranitve avtentič-nosti in zvestobe sebi poudarili zlasti ljubezen, vendar kot se zdi tudi že s kančkom dvoma o de-janski odrešujoči moči ljubezni. Opaznost premisleka o tem, kako zelo je večina nagnjena h konvencionalnosti in hkrati izobčevanju posameznikov, ki se ne uklanjajo diktatu mode in klicu črede, je nedvomno naj-¦ boljša plat uprizoritve.
Pogrešali smo npr. radikal-nejše humorne poudarke, ki so zagotovo pomemben elertient lonescovega besedila. Vendarto še ni napaka, saj jc razumljivo in celodobro, damladi uprizoritelji tako zastavljen problem obrav-navajo zelo resno. Kot po-manjkljivost pa bi vsaj predstavi v kult-urnem domu Španski borci (II. (11. maja 1984) lahkoočitali pomanjkanje ritma in tempa in zlasti pomanjkanje odrske disci-pline in eksaktnosti v izvajanju igralskih nalog (ohlapnost!), medtem ko to, da so bili igralci velikokrat pretihi, pač lahko pri-pišemo pomanjkljivi govorni izobrazbi. Vse to pa je pri večini igralcev povzročilo, da so ostali njihovi liki premalo izraziti.
Vsekakor pa je treba omeniti izjeme, npr. Damjana Zorca kot Botarda, Matjaža Vrbanca kot Jeana, Bogdana Horvata kot Pa-pillona in Majo Veras kot kavar-narico, ki so že kar uspešno obli-kovali svoje vloge kot psihološko zanimivo    osebe.     Berengerju
Igorja Martinčiča, sicer zanimi-vemu po nekolikanj čudni razr-vanosti in iskanju sebe, pa je vendarle nekoliko manjkalo no-tranje izrazitosti in ritma. Reži-
serka Helena Potokar bi verjetno morala bolj vztrajno zahtevati eksaktnost v bevedbi igralskih nalog.
TONE PERŠAK