Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. C/. — sekcife sa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta« m
Uredniltvo in aprmvm! IJmUJmM, Franitlkanika ulle* tli. Kokopltov ne vralamo. Nefranklranlh pieem na »prejemamo. Izhaja vtak letrtek. Narolnina letna tO Din %m inozemstvo tO Din. Člani „kolje J. V. O. plaiaj» liti • Umnmrtno. Oglati po cenika in dogovoru, davek potr.be. Poii.lek.ral. 11.153. Telefon S111
NaSa razvojna pot
Trda je bila življenjska šola slovenskega, da se točneje izrazimo, kranjskega predvojnega učiteljstva, ki je bilo, v medsebojnem trenju obeh naših tradicionalnih političnih skupin, vse prepogosto le brezpravno orodje v rokah političnih eksponentov. Tudi moč stanovske organizacije, ki se je bavila z dnevno politiko, odgovarjala na politične napade in razračunavanja, je bila minimalna. Padale so žrtve. Žalostna življenjska razočaranja so demoralizirala učiteljstvo tako, da sta za marsikaterega učitelja bila v oni dobi hlapcc in učitelj res sinonima.
Vse te žalostne in bridke življenjske izkušnje so začele prebujati odvisno, brezoblično in nedinamično slovensko učiteljsko maso ter jo s skupnim naporom organiziranega dela spreminjati in izboljševati v duhovno neodvisni in samostojni del narodne skupnosti, ki se je vedno 'bolj otresal političnega jerobstva ter prehajal iz strankarsko poli tične orientacije v izrazito stanovsko zaščitno smer.
Deklaracijska doba pred 10 leti, sarajevska deklaracija, zaupanje glavnega vodstva JUU tov. Dimniku, delo slovenskega Učltelj-skega pokreta in rezultati zadnje glavne skupščine v Skoplju, vse to so vidni meiniki in pozitivni rezultati na tej poti k našemu najvišjemu idealu: k stanovski neodvisnosti v neposredni službi za interese naroda, brez špekulacijskih posredovanj političnih skupin.
Nove razmere zahtevajo od nas novih pogledov na sodobne naloge, novih medsebojnih odnosov in tudi novih, spopolnlenih delovnih metod. Polagoma in za površnega opazovalca skoraj neopazno, se otresaino vseh nam škodljivih, okorelih in anab.roni-stičnih tradicij ter prehajamo v vedno večje razumevanje sodobnih ljudskih potreb Otre-samo se romantičnega rodoljubarstva ter ga nadomestujemo z realnim razumevanjem življenja, z zdravim kriticizmom in konstruktivno diskusijo, s tem, kar je že davno pred svetovno vojno takratni univ. prof. MaSaryk priporočal našim visokošolcem kot neobhodno potrebno za pravilno, časovnim potrebam odgovarjajoče, življenjsko udejstvovanje. Polagoma dozoreva v nas spoznanje, da so bobneče fraze in patriotsko navdušenje trenutno • sicer lahko zelo efektni, da pa le drobno in često skrito konkretno delo na terenu, na stvarnih, aktualnih problemih našega delovnega ljudstva rodi resnične uspehe.
Vse to je znak, da smo na pravi poti in da je treba v sedanji delovni smeri tudi vztrajati.
Razvojna pot hrvatskega učiteljstva je slična naši.
Če se ozremo nazaj na povojne razmere med hrvatskim učiteljstvom, bomo tudi v njihovih stanovskih društvih opazili nekoristna osebna nasprotstva v vodstvu ter politično strankarska trenja, ki demoralizirajo njihove vrste ter skoraj popolnoma uničijo vse, kar so predvojni učitelji pod iniciativo in vodstvom zaslužnega Ivana Filipiča ustvarili z velikimi napori.
Vendar so hrvatski tovariši svojo krizo že preboleli. Tudi pri njih je preporod na pohodu. Stanovska neodvisnost v najtesnejši povezanosti z narodnimi interesi, to je njihovo spoznanje, ki ga poskuša uresničiti hrvatski pokret mlajšega učiteljstva s svojim pionirskim delom v stanovskih društvih in med narodom. Delo hrvatskih tovarišev ža-nje priznanje ostalega učiteljstva, kar je dobilo viden izraz v tem, da je njihov idejni vodja tov. Stjepan Kranjčevič prvi podpredsednik JUU.
Na vrsti je učiteljstvo iz dunavske banovine.
Udeleženci glavne skupščine v Skoplju smo imeli priliko prav temeljito spoznati interese in akcije destruktivne opozicije v du-navski banovini, ki je radi neposrednih stikov z Beogradom, kot središčem sedanjih političnih trenj in nemoralnega prekupčevanja s položaji in mesti, najbolj stanovsko ne-orientirana in napadalna. Ni to zdrava, oči-ščujoča opozicija, ki si jo vedno želimo, njo vodijo učiteljskemu stanu tuji in škodljivi interesi, ki se žele nasilno polastiti vodstva JUU ter celotno našo organizacijo zopet zavesti v dnevna politična razračunavanja, v popolno odvisnost in nesamostojnost. Tu prihaja do izraza organizacijsko družbena bolezen, ki jo povzročata nezrelost in demora-lizacija, ki smo jo pa slovenski in hrvtaski učitelji najbrže za vedno preboleli.
Dasi je položaj učiteljstva v dunavski banovini težak in se tega vsi zavedamo, vendar nas navdaja prepričanje, da bo tudi njih razvojna pot enaka naši in hrvatski, da bodo tudi oni preboleli to krizo ter z vsemi potrebnimi žrtvami prišli do spoznanja, da le politično neodvisno, duhovno samostojno in dinamično razgibano učiteljstvo lahko uspešno ščiti svoje stanovske interese ter dela v resnično korist našega delovnega naroda.
P. Š,
Primerjajmo!
Nekaj v razmišljanje in — posnemanje!
»Naj bi nam bil vzoren vzgled delavski stan, ki še pri skromnejših dohodkih rad in brez godrnjanja plačuje obveznosti za svoje strokovne organizacije in časopise!«
Iz članka »Naši« in »Vaši« v »Učiteljskem, tovarišu«, št. 29., dne 17. febr. 1938.
1.
V fabriki je v soboto najživahnejše. Dolga vrsta delavcev čaka pred pisarno na vrečice s težko prisluženo vsebino ... Z žuljavo roko prešteva vsak svoje beliče ... 192 din, 210 din, 225 din, največ blizu 300 din, kakor so pač »kategorije«, odbitki, odpisi, morda celo — rubeži...
Na dvorišču čaka delavski zaupnik s po-lo. Vsakega pozna in vsak pozna njega. Brez »migljaja«, brez hude besede se odigrava tale prizor:
Zaupnik: »Franček, ta teden din 8,50! Poglej oglas organizacije! Je nujno, pa saj veš, da brez skupnosti podležemo!« Delavec: »Pri akordu imam spet odbitek, trije otroci čakajo kruha, pa rad dam. Evo!« Zaupnik: »Še eno nabiralno polo imam: 11 ljudi od lanskega štrajka moramo še preskrbovati. Gospodje jih ne vzamejo nazaj ... Daš, kolikor hočeš!«
Delavec: »Morda se še nam nekoč zgodi kaj takega. Tu imaš 3 din! Zadnjič sem dal 4 din, ko je bilo več zaslužka. Danes ne morem toliko! — Pa dobro delajte za nas! Srečno!«
Izmučenih obrazov prihajajo eden za drugim. Kakor denar za vsakdanji kruh odštevajo brez godrnjanja svoj organizacijski prispevek.
•
In pri nas? Spominjam se na učiteljsko zborovanje, ko smo celo uro izgubili z debato za 1 din mesečnega prispevka več, češ — sai tudi brez tega izhajamo! Članarina je itak že previsoka!
Pa naši ubogi pobiralci članarine, društveni blagajniki! Koliko besed je treba, preden je stvar v redu! »16, 18 ali 20 din na me-
sec je preveč, tega ne prenesemo!« »Izstopam — zaradi previsoke članarine. 18 din mesečno ne zmorem ...« Take in enake jeremijade slišimo od zborovanja do zborovanja! Krog onih izven stanovske organizacije se širi...
Delavci imenujejo neorganizirance — divjake.
Pri nas se je udomačila beseda — zajeda-lec, izkoriščevalec. Proti temu slišimo proteste, češ — »kje pa je svoboda?«
»Divjaki« med delavci so redki! Večinoma dobro vedo, da je le v ski^pnosti moč in da so uspehi organizacije skupni uspehi vseh! Ob uspehih se »divjaki« navadno po-skrijejo, ker jih je sram. Poznam podjetje, kjer jih je izučilo: vsi — še celo najbolj zakrknjeni in delavsko nezavedni so končno stopili v organizacijo ...
Pri nas pa še vedno stoji nekaj stotin ob strani...
2.
Franček in z njim tisoče sotrpinov plačuje od bornega zaslužka (povpr. mesečnih 800 din) tedensko do 10 din, t. j. mesečno do 40 din organizacijskega davka! Za ta denar dobi tedensko dvakrat delavski list, ostalo gre za zaščitne namene! Torej celih 5 %!! (Mi plačamo največ 1 do 2 %!!)
Pred dnevi je prišel poverjenik Cankarjeve družbe vabit k pristopu te edine delavske književne založbe.
»Pristopim, naj berejo vsi naši, posebno otroci! Samo, da bomo trdni in močni!«
Pa je podpisal na 2 obroka po 10 din. Polovico je takoj plačal.. .
Pri nas? Naša strokovna založnica Slov. šolska matica moleduje mesece in mesece, preden zbere 35 % slovenskega učiteljstva v svoj krog! Obupna poročila prihajajo iz sre-zov, ki so sicer znani kot — napredni, stanovsko in strokovno zavedni...	,
3.
»Delavska zadruga« — skoraj 100 % udeležba kaže ob takih prilikah pravo delavsko zavest! Če je stvar dobra, so pristopi masovni.
Pri nas? Naša gospodarska podjetja še davno niso izraz one moči, ki bi jo lahko pokazala po naši številni moči v šematizmu!
»Učiteljska tiskarna« kliče in miče, vendar je včlanjenih (vkljub lepim ugodnostim!) komaj 10 % slovenskega učiteljstva!
Pri zavednem delavstvu bi bilo to povsem nemogoče!
Iz vsega tega vidimo, kako prav imajo tisti, ki nenehoma kažejo na poglavje o brez-brižnežih, o zajedalcih, o »divjakih« v naših vrstah! Parasitstvo pri delavcih prihaja večkrat prav očitno na — pranger.
Mi pa naj potrpežljivo prenašamo take pojave?
Ev.
VSEBINA:
Naša razvojna pot.
Primerjajmo!
Stanje in naloge jugoslovanskega šolstva.
Izjava.
Za pravično razdelitev dela.
Knjižni načrti Slovenske šolske matice.
Na novo delo!
Pojdimo iz ozkega okvira!
f Fran Korbar.
LISTEK: Kronika. — Spol in usoda.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj-stvu, šoli, prosveti in JUU? — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. —
Stanje in naloge jugoslovanskega Šolstva
Poročilo prosvetnega ministra v skupščini
Na ponedeljkovi skupščinski seji je pro^ svetni minister dr. Magaraševič podal k proračunu svojega ministrstva naslednje poročilo:
Ko začenjamo razpravo o prosvetni in šolski politiki, o stanju prosvete in šolstva v naši državi, bo najbolj smotrno, če se takoj lotimo stvari same in začnemo z najnižjo stopnjo, z osnovno ali ljudsko šolo.
Kraljevina Jugoslavija vseh teh dvajset let od osvobojenja dosledno izvaja načelo o obveznosti osnovnega šolanja, načelo, ki ga je po vojni večina evropskih držav sprejela v svoje ustave in leta 1925. tudi Zveza narodov v deklaracijo o pravicah otrok. Najširši ljudski sloji so se temu načelu ne samo prilagodili, ampak vedno in neprestano še zahtevajo spo-polnitve ljudskega šolstva.
Ljudska šola
V	prvem letu našega svobodnega državnega življenja je bilo v ljudskih šolah vsega 650.000 učencev in učenk. Leta 1926./27. še vedno samo 799.000. Ta majhni porast je najbrž posledica majhnega števila rojstev v vojnih letih. V začetku šolskega leta 1937./38. pa je bilo po vseh naših šolah 1,431.000 učencev in učenk. Na prvi pogled je številka veličastna in bi mogli z njo biti zadovoljni. Ako pa si jo bližje ogledamo, pa dobimo drugačne vtise.
Če na število našega prebivalstva po štetju iz leta 1931., ki je takrat znašalo 13,930.918, dodamo letni naraščaj približno do 200.000 duš, moramo smatrati, da je danes v državi 15 milijonov 200.000 prebivalcev. Potemtakem pa je število učencev v ljudskih šolah samo 9,4 % vsega prebivalstva. Ta odnos pa ni več zadovoljiv. V ČSR je ta odstotek že pred desetimi leti znašal 12,5, v Angliji 13, v Belgiji 14, na Danskem 14,5, na Norveškem in na Nizozemskem 15 %. To se pravi, da smo še vedno pred resnimi in težkimi nalogami, če se v pismenosti in prosvetljenosti hočemo približati zapadno-evropskim kulturnim državam, če hočemo dvigniti odstotek ljudsko šolo obiskuj očih otrok. Zato ni anahronizem, četudi v letu 1938. še govorimo o obveznem ljudskem šolstvu, ampak je to prav pereča potreba.
V	naši državi je osnovno šolanje skoraj izključno omejeno na otroke od 6. do 10. leta. V USA traja obveznost ljudskošolskega pouka v nekaterih državah do 16. leta in njihov vzgojni ideal je v tem, da mora vsak otrok biti 12 let v šoli. V Švici traja ljudska šola osem let, v nekaterih kantonih tudi več. Pri nas je nadaljevalno šolstvo podaljšano po zakonu do 14. leta, toda to se izvaja samo v nekaterih banovinah in le deloma, v največ primerih pa je ta določba zakona mrtev papir. Nadaljevalno šolo ali višjo ljudsko šolo s štirimi razredi imajo dejansko samo v dravski banovini, v katero hodi 53.000 učencev in učenk, v donavski banovini z dvema razredoma z 28.938 učenci, v primorski z dvema razredoma z 10.749, v savski z dvema razredoma s 5974 učenci. Zetska banovina ima v dveh višjih razredih 1572 učencev, vardarska, drin-ska, moravsjca in vrbaska banovina v višji ljudski šoli nimajo niti 1000 učencev. To so dejstva, ki nakazujejo tudi naloge nadaljnje prosvetne politike.
Pri pregledu teh številk nam pa prvi pogled pade v oči veliko nesorazmerje glede števila učencev, števila oddelkov in števila učiteljev v posameznih banovinah. V donavski banovini je po popisu iz leta 1931. 2,387.000 prebivalcev in danes v ljudskih šolah 277.000 učencev, v savski pride na 2,7 milj. prebivalcev 274.000 učencev, v dravski na 1,144.000 prebivalcev 183.195 učencev. V donavski banovini znaša torej število ljudskošolskih učen-
cev 12 % vsega prebivalstva, v savski okrog 10, v dravski pa 15 %. V drugih banovinah se giblje med 9 in 10 % prebivalstva, v vrba-ski se komaj nekoliko povzpne nad 6 %. V dravski banovini pride na 290 prebivalcev 1 razred v ljudskih šolah, v donavski in savski na 530, v drinski na 772, v vrbaski na 1089 prebivalcev.
Po pismenosti prebivalstva je vrbaska banovina na zadnjem mestu, saj ima 65 % nepismenih. dočim jih je v napredni dravski banovini komaj 4 %. Glede pismenosti je celo velika razlika med posameznimi okraji iste banovine. Ta razlika se zlasti vidi v savski banovini, kjer so še vedno okraji s srbskim prebivalstvom, ki imajo tudi nad 60 % nepismenih, dočim doseže nepismenost v okrajih, kjer žive bratje Hrvatje, 10—12 % in tudi manj. V podobnem ali še slabšem položaju so muslimani. Dobro vemo, iz kakšnih vzrokov je nastalo to stanje, vendar pa se moramo zavedati, da ga dalje ni mogoče več trpeti.
Jugoslavija pismenih in Jugoslavija nepismenih.
Gospodje poslanci, v prosvetnem oziru imamo dve Jugoslaviji! Jugoslavijo pismenih in Jugoslavijo nepismenih. Naša dolžnost je, da te velike razlike v skupnem delu in s skupnimi žrtvami kolikor mogoče zabrišemo, kakor jih odpravljamo in brišemo na ostalih področjih državnega in narodnega življenja. Ako bi hoteli v prosvetnem oziru izenačiti vse banovine z dravsko banovino, bi bilo treba še 22.000 novih ljudskošolskih razredov To je ogromna naloga, treba jo je pa vedno ponovno naglašati, ker je osnovna zahteva za boljšo prosvetljenost v vsej kraljevini.
Za potrebe ljudskih šol imamo v proračunu na razpolago nad 517 milijonov din, poleg tega pa še za gospodinjske šole in ljudsko prosveto 6,600.000 din. Skupno povečanje te postavke znaša 30 milijonov din. Ta vsota je na razpolago prosvetnemu ministru. Uporabili jo bomo za kritje šolskih potreb po vsej državi, sporazumno pa bomo povečali dotacije prosvetno bolj zaostalim krajem. Letošnji banovinski proračuni imajo za namene ljudskega šolstva pripravljenih 118 milijonov din. Če še dodamo, da občine letos s pomočjo banovin in države grade 385 šol, se okrogla vsota vseh izdatkov našega ljudstva za potrebe ljudskega šolstva povzRne na 700 milijonov din. Tu naj mimogrede omenim, da ima država 10.350 šolskih zgradb, to je 3600 več kakor jih je bilo na tem ozemlju leta 1918./19. Brez velike reklame, brez raznih načrtov in petletk je ljudstvo vztrajno gradilo v samostojni državi svoje šolstvo, ki ga bomo v sistematičnem delu in notranji organizaciji še spopolnili.
S 500 učitelji, ki jih bomo v teku leta 1938./39. po naših ljudskih šolah nastavili, bomo zadovoljili najbolj nujne potrebe podeželskih ljudskih šol in znatno skrčili število praznih razredov. S tistimi 750, ki jih je razporedil že moj prednik, mislim, da bodo prazni razredi večidel izginili, prav tako pa tudi ne bo več prenatrpanih razredov, v katerih je bil pouk komaj še možen. S tem pa se bo zmanjšalo tudi število nezaposlenih učiteljev in učiteljic. Že letos, razen v savski in dravski banovini, kjer je še vedno velika nadpro-dukcija učiteljskega naraščaja, v ostalih sedmih banovinah ni skoraj nobenega moškega absolventa učiteljišča iz leta 1937!, moški absolventi iz leta 1938. pa bodo postavljeni s 1. septembrom 1938. Število nezaposlenih absolventk pa bo kljub precejšnjemu zmanjšanju še vedno znatno. Neko nadomestilo bodo^ našle po šolskih postajah in analfabetskih tečajih, v kolikor se bodo oprijele tega dela. Za šolske postaje in analfabetske tečaje bo več kredita v državnem proračunu, nekaj pa bodo doprinesle tudi banovine. Ta način širjenja pismenosti se bo sploh moral bolj uporabljati, ker zaradi terenskih težkoč, oddalje-
nosti posameznih selišč in gospodarske šibkosti posameznih občin v nekaterih delih države še vedno ne bo mogoče zgraditi zadostnega števila šolskih zgradb. Iz istih razlogov bo sčasoma treba misliti tudi na potujoče šole, ki bodo delovale v takih krajih, v katerih ni mogoče ustanoviti redne ljudske šole. To vrsto šol so v nekaterih kulturnih državah že preizkusili in je dala glede pismenosti dobre uspehe.
Z ozirom na vse te okolnosti bomo na učiteljišča sprejemali predvsem moške, ki jih je laže razporediti po šolah v oddaljenih in zakotnih krajih, za gotovo število let pa bomo pravično omejili vpisovanje ženske mladine na učiteljišča. S tem bomo zmanjšali število absolventk, ki čakajo na službe. To* leto pa se porasta števila nezaposlenih učiteljev in učiteljic ni bati, ker bo letos dovršilo učiteljišča samo 350 učiteljiščnikov in učiteljiščnic.
Iz šole učenja v delovno in življenjsko šolo.
Naša ljudska šola se bo morala postopoma spreminjati iz šole učenja v delovno in življenjsko šolo, v kateri se bodo učenci pripravljali za življenje v svojem kulturnem in družabnem krogu in se v zadostni meri seznanjali s . celotnim državnim in narodnim življenjem, da bi v polni meri mogli postati koristni člani naroda in države. Po vsem tem danes pripravljamo učitelje za to, da bi bili sposobni za pouk in vzgojo. Za samo poučevanje je treba nekaj vedeti in to znati povedati, za vzgajanje pa je treba nekaj biti. Šele ko človek v resnici nekaj je, more vzgajati. To je danes važno načelo o smotru, ki ga terja naša ljudska šola. Poleg tega je za našo državo važna tudi okolnost, da je učiteljska služba kolikor mogoče v rokah moškega, ker poleg poučevalnega in vzgojevalnega dela zahteva tudi delo v neposredni službi narodu in njegovim potrebam. Ženska pa na vasi ne more v polnem smislu opravljati poslanstva narodnega učitelja, pa četudi je v šolskem delu najboljša. Letos imamo na učiteljiščih 1984 dijakov in 1212 dijakinj. Da bi povečali število moških učiteljev, bomo rednim potom omogočili moškim učencem z dovršeno meščansko šolo na učiteljišče.
Reforma programa ljudskih šol.
Poleg tega je danes na dnevnem redu reforma programa ljudskih šol. Nova uredba o učbenikih, o katerih se v javnosti govori mnogo netočnega, ima za osnovno načelno potrebo, da se za ljudske šole more odobriti neomejeno število učbenikov. To se pravi, da bo vsak del kraljevine lahko dobil učbenik, v katerem bo tvarina razdeljena in podana tako, da bo otrok prvo znanje prejel iz svojega kulturnega kroga. To zahteva ne samo na-rodnopolitični interes, ampak tudi didaktično načelo. Tako se dela v vseh kulturnih državah in se mora tudi pri nas, ako hočemo doseči zanesljive narodnopolitične uspehe. V mnoštvu naših posebnih kulturnih vrednot, ni ničesar, kar bi našo mladino v zgodnji mladosti moglo odbijati od razumevanja zajednice in edinstva. Ako mladini onemogočimo spoznanje in poglobitev v posebne kulturne dobrine, ki so bile v naši kulturni in politični preteklosti in tudi v sedanjosti še obstoje, smo v vzgojevalnem procesu napravili največjo napako, ker smo si izpodmaknili začetno točko za vzgojno delo in v občutljivi otroški duši pustili nenadomestljivo praznino, ki ima lahko nedogledne posledice. Če se celo današnja sovjetska ustava odmika od doktrinarne borbe proti religiji in cerkvi, ker je Stalin začutil, da realnosti, ki v duši posameznika in kolektiva obstoje, ni mogoče nasilno in umetno izbrisati, mora biti ta primer za nas poučen in nam narekuje, da spoštujemo posebnosti, ki realno obstojajo. In to moremo delati brez pridržkov, ker te pri nas niso v nasprotju z idejo zajednice in edinstva. V duhovnem življenju med Srbi, Hrvati in Slovenci ni meja. O tej stvari bi se dalo še mnogo govoriti. To ima pri nas že svojo preteklost, ki je za politične in prosvetne delavce zelo poučna.
Kakor pri nas ne sme biti kuj^mega separatizma, tako si tudi ni mogoče "zamisliti prosvetnega in kulturnega dela v izključujoči obliki ozkosrčnega in nestrpnega nacionalizma.
Nadalje je govoril g. minister še o meščanskih in srednjih šolah in univerzah ter o hiperprodukciji izobraženstva.
Izjava
Izjavljamo, da je izšel v 38. številki »Učiteljskega tovariša« z dne 24. februarja 1938. članek Oskarja Hudalesa »Kritika, ki ni kritika« brez vednosti vodstva sekcije. Vodstvo zato zanj ne prevzema nobene odgovornosti
Za pravično razdelitev dela
Upravičeno nevoljo in občutek zapostavljenosti povzroča med prizadetim učiteljstvom neenaka razdelitev dela na šoli. V odgovorih na anketo »Odseka učiteljic« so nas tovari-šice opozorile tudi na to vprašanje, ki so ga že davno pravilno rešili na onih šolah, kjer vlada med učiteljstvom tovarištvo in živi v njem čut pravičnosti.
Ni pa povsod tako. N. pr.: Tovarišica poučuje poleg vseh ur v svojem razredu še gospodinjstvo in ročna dela v razredu tovariša in je na ta način zaposlena mnogo več kakor tovariš, čeprav je edino pravilno, da sta enako zaposlena. Res je, da omenjene predmete poučujejo lahko samo tovarišice in so to dolžne tudi po zakonu, vendar ni pravično, da bi morale zato več delati.
Ravno tako so ponekod deležne poročene tovarišice velike obzirnosti. Leto za letom dobivajo razrede z najmanjšim številom ur, prizanaša se jim z vsakim drugim delom, ki ga morajo opraviti ostale tovarišice, čeprav so že v razredu bolj obremenjene. Da se na takih šolah boje poročenih učiteljic, je povsem razumljivo.
V vseh teh primerih, kjer skušajo prevaliti tovariši in tovarišice delo na ostale, bi bilo zanimivo vedeti, kako zagovarjajo oni svoje predpravice. Ali se jim ne zdi nečastno, da beže od svojih dolžnosti, dočim so drugi pre-
nja pa moramo zahtevati tudi za neporočene učiteljice v primeru, ako so bolehne ali imajo doma bolno mater ali očeta.
Navadno pa se ne prizanaša onim, ki bi bile potrebne obzirnosti, ampak odločujejo največkrat ozke sorodniške ali prijateljske vezi z neposrednimi predstojniki, včasih tudi položaj moža. Ostale poročene učiteljice moramo same vstati proti takim razvadam, ki nam jemljejo ugled in nam lahko škodujejo. Vse imamo enake dolžnosti napram poklicu in napram ostalim tovarišicam.
Omenila sem še, da so vprašanje pravične zaposlitve po mnogih šolah že davno rešili. Sprejeli so načelo, naj ima vsak učitelj(ica)
enako število ur. Razredniki višjih razredov oddajo posamezne ure, kakor risanje, petje, telovadbo, lepopisje itd. onim iz nižjih razredov in stvar je v redu. Skupno se pogovore o prevzemu posameznih predmetov in zdi se jim popolnoma umevno, da si porazdele delo. Po šolah pa, kjer obdrži vsak razrednik vse ure v razredu, prehaja vsako leto s svojimi učenci v višji razred in tako ne more biti nihče zapostavljen.
Vprašanje pravične razdelitve dela na šoli je lahko rešiti. Treba je samo: solidarnosti in čuta za pravičnost med učiteljstvom ter uvidevnosti in nepristranosti šolskega upravitelja.	K. L.
Knjižni načrti Slovenske Šolske matice
jn obžaluje, da se obravnavajo važne in resne stvari na tak oseben in nekorekten način. V Ljubljani dne 26. februarja 1938. Predsednik:	Tajnik:
Metod Kumelj s. r. Drago Supančič s. r.
obremenjeni? Druge utemeljitve ne morejo najti kakor kvečjemu izgovor na zaposlitev izven šole ali domače delo. Vendar ti izgovori ne drže.
Ker so zlasti poročene učiteljice kamen spotike, bi bilo primerno nekoliko razčistiti to vprašanje. Ponovno pripominjamo, da ta očitek ne zadeva vseh poročenih učiteljic, ampak le nekatere izjeme. Večina njih opravlja svoje poklicno delo ravno tako vestno kakor vse druge, čeprav so slabše plačane. Morda bi se zdelo na prvi pogled upravičeno, da bi zahtevale manjšo zaposlitev kakor ostali, vendar se zavedajo, da bi bile na ta način prizadete neporočene tovarišice, ki niso prav nič krive njihovega zapostavljanja pri plačah. S tem pa bi tudi dale orožje v roke vsem onim, ki so proti zenačenju plač, češ, saj tudi manj delajo kot ostali. Le to, da opravljajo poročene učiteljice svoj eksistenčni poklic z vso vestnostjo, jim daje pravico do poklicnega udejstvovanja in do borbe za popolno enakopravnost. Opravičevanje z manjšimi prejemki bi nas oddaljilo od načelnega gledišča, poleg tega pa bi bil odpor proti poročenim učiteljicam še večji.
Nikomur pa ne more biti v spotiko, ako se napram učiteljici v času nosečnosti ali prve mesece po porodu obzirneje postopa. (Saj to se, žal, ne dogaja povsod!) Toliko razumeva-
Slovenska šolska matica obstoja že 36 let. V tem času je izdala nebroj pedagoških knjig in šolskih priročnikov najrazličnejše vsebine. Na vsak način je nesporna zasluge Matice, da je dosegla slovenska pedagoška knjiga v tem razdobju visoko stopnjo razvoja, saj je SŠM skoroda edina in stalna založnica večine vzgojeslovnih spisov za učiteljstvo vseh šol in kategorij.
Svoje poslanstvo hoče nadaljevati tudi v bodoče. Odbor se jasno zaveda, da so današnje naloge pedagoškega ustvarjanja ter pota in cilji učiteljevega dela v marsičem drugačni in težji kakor so bili še pred desetletjem. Po vsem širnem in kulturnem svetu je doživela znanstvena pedagogika in z njo vred tudi šolstvo mogočen razmah. Zato bo skušala SŠM upoštevati tudi to stanje v svojih knjižnih izdajah. Ni pa namen založbe, da bi hlastala po teh ali onih »senzacijah« iz tujerodnega pedagoškega življenja, pač pa hoče ostati zvesta vsem upravičenim željam stremečega in mislečega slovenskega učiteljstva, upoštevala pa bo seveda vse novejše znanstveno utemeljene izsledke in izkušnje naprednejših narodov, ki utegnejo biti v splošno korist učiteljstvu, šolstvu in vzgoj-stvu pri nas doma. Odbor SŠM se zaveda, da je treba vsestransko podpirati tudi razvoj naše domače vzgojeslovne književnosti v tem smislu, da bodo naše bodoče knjižne izdaje po svoji kvaliteti predstavljale najboljše vrednosti pedagoškega znanja in ustvarjanja v našem tisku.
SŠM hoče v prvi vrsti razvijati in krepiti izvirno slovensko (v najširšem pomenu te besede) pedagoško misel. Po potrebi pa bo seveda izdajala tudi dobre prevode onih pedagoških mojstrov, ki morejo izpopolniti vrzeli v domači pedagoški književnosti ali sploh oploditi naše pedagoško ustvarjanje.
Posebno skrb bo odbor posvečal pedagoški praksi in vsem problemom, ki so v zvezi z učiteljskim praktičnim delom in s sodobnimi šolsko-reformnimi stremljenji. Z načrt-
nimi in po možnosti vsakoletnimi izdajami pedagoških priročnikov in pomožnih strokovnih knjig bo skušal odbor reševati najaktualnejša vprašanja s področja didaktike in metodike. Po potrebi bo izdajala Matica tudi zbirke učne snovi iz posameznih predmetnih strok, če bodo taka dela na razpolago. Te izdaje nimajo namena, učiteljstvo morda suženjsko vezati na te ali one metode, temveč dajati pametno vzpodbudo za čim bolj individualno izrabljanje metodičnih izseldkov.
Na vsak način je potrebno, da bo Matica še dalje izdajala tudi primerna teoretična dela, znanstveno podprta, kajti odbor je prepričan, da je dostikrat težko in nevarno voditi in reševati učno in vzgojno dejstvovanje brez globjega upogleda v miselni pedagoški svet. V to vrsto del spadajo pedagoška psihologija in biologija, filozofija in zgodovina pedagogike, pedagoška sociologija, karaktero-logija in podobni spisi, ki poglabljajo pedagoško kulturo in pedagoško stremljenje praktičnih učiteljev. V znamenju sinteze naj bi teorija podpirala prakso, a izkustvo naj bi donašalo teoriji potrebno gradivo. Na ta način bi se izključevalo vsako šušmarstvo v pedagoškem ustvarjanju.
Prav tako Matica ne bo zanemarjala vzreje otroka, skrbstvene vzgoje, socialne zaščite zapuščene ali defektne mladine, sistematičnega študija življenjskih razmer in pogojev ter socialnih razlik, v katerih dorašča današnja mladina na deželi in po mestih. Tudi ta vprašanja naj bi se prikazovala na podlagi domačega študijskega gradiva.
To bi bile glavne osnove knjižnega programa Slovenske šolske matice: razvijati v danih razmerah pedagoško kulturo z najrazličnejših vidikov in za življenjske potrebe našega šolstva. Razumljivo pa je, da je ta knjižni načrt brez sodelovanja in podpore vsega učiteljstva nemogoč, zato apelira odbor na učiteljsko javnost vseh šol, da ga v tem stremljenju podpira s kar najboljšo voljo in vztrajnostjo.
Na novo delo I
Prvi uspehi pri nabiranju novih zadružnikov za Učiteljsko tiskarno, ki jih je priobčil »Učiteljski tovariš« v 6. januarski številki, nam kažejo, da je v učiteljskih vrstah dovolj zdrave sile za gospodarski pokret.
Na zadnji redni skupščini stavliena parola: Kdor član JUU, ta zadružnik Učiteljske tiskarne, njen odjemalec in propagator, se uresničuje. V treh zadnjih mesecih lanskega leta se je odzvalo skoraj dve sto tovarišic in tovarišev; dve sto novih zadružnikov in odjemalcev je stopilo med gospodarske delavce.
Kako bo v novem letu? Klic, kdor član JUU, — ta zadružnik »Učiteljske tiskarne^ — odmeva dalje in ne brez uspeha. Vsak dan se javljajo novi zadružniki — ne zaostajajo zadružnice, kar je še posebno razveseljivo.
Letos moramo doseči prvi tisoč, če ne
več. Tisoč zadružnic in zadružnikov, pa bo naša tiskarna trdna in nepremagljiva, ne samo zaradi deležev, veliko bolj zaradi velike armade zadružnikov, zavednih gospodarstve-
Saša Ličin:
Kronika
V Volčjem bregu je pred kratkim uničil požar pol vasi. Nesreča pa je hotela, da je s pol vasi vred pogorela tudi šola od vrha do tal. Ničesar ni ostalo od vse zgradbe. Še za zarjavele in ožgane kose železa sta se prepi rali dve občini, ki sta šolo do tedaj vzdrževali. Par dni po nesrečnem požaru pa so mi prinesli otroci pol zgorelo knjigo in trdili, da so jo našli na šolskem pogorišču. Knjiga je bila trdo vezana, a njena gorenja polovica je bila pregorena in se je le krhko lomila in drobila, če si jo hotel listati. Na ovojni stram si stežka razbral blede, pol ožgane in zabrisane črke: »KRONIKA«.
Žal, da je ogenj uničil tudi letnice na vrhu vsakega lista in so tako na razpolago le še številke dni in mesecev, ki pa premalo povedo. A vendar sem v knjigi našel še toliko zanimivega, da bi mi bilo žal, če listi kronike sprhne brez vsakega spomina, zato bi rad prepisal saj nekaj odstavkov. Skušal bom napisati brez vsakega komentarja, tako kot čitam sam:
»3. septembra je nastopil kot upravitelj šole v Volčjem bregu kontraktualni učitelj Franc Tov in prevzel vse posle.
14. decmbra se je vršil pogreb učitelja Franca Tova. Bil je kontraktualni nastavlje-nec ter ravno pribežal iz Italije, kjer je pustil vse svoje premoženje. Pokopali so ga vaščani na svoje stroške ob veliki udeležbi prebivalstva. V zahvalo je vdova po učitelju F. Tovu poučevala mladino še tri mesece.
27. novembra je nastopil službeno mesto Matija Žbohar s kazenskim premestitvenim dekretom, ker se je udeležil volitev za opozi-cionalno listo. (Ta »je« v Kroniki dvakrat podčrtan.) Šolo je prevzel v jako slabem stanju; manjkala so vsa zunanja okna.
24. novembra se je glasom ljudskega štetja povečala vas za dvanajst ljudi, da šteje sedaj sedem in štirideset prebivalcev. Ker je nevarnost, da se mladina v gozdu izgubi, se je na novo markirala pot, skozi sedemnajst km dolg gozd v mesto.
13. maja je bila premeščena učiteljica (potovalna) ženskih ročnih del Krista Medo-vina, ki je ob petkih poučevala tu deklice ročna dela. V sedmih letih službovanja je prehodila sedem sto dvajset kilometrov in še vedno upa, da ji bo kilometraža povrnjena.
26. maja se je ob priliki inšpekcije zgražal šolski nadzornik nad razredno disciplino, ker so v zadnjih klopeh sedeli učenci z razpetimi dežniki. Ko pa je čul, kako padajo skozi strop debele kaplje dežja, je nadzornik iz inšpekcijskega poročila črtal odstavek o pomanjkanju discipline v razredu. Istočasno je bil stavljen predlog za adaptacijo šolskega poslopja in razširitev v dvorazrednico.
16. avgusta je učitelj Matija Žbohar po petletnem službovanju podal ostavko na državno službo, radi vpoklica k vojakom, z zavestjo, da bo po odsluženi vojaški dobi zopet pripravnik«.
Nekaj strani dalje čitam. Vse brez datuma, ki je pri požaru izginil: «... so nam bile znižane plače in odvzete doklade v svrho uravnoveščenja proračuna.
16.	aprila je pri svoji inšpekciji posvečal šolski nadzornik vso svojo pažnjo na izven-šolsko delo pri: gasilcih, Rudečemu Križu, Jadranski straži, kmetijstvu, živinoreji, čebclo-reji, protialkoholnemu gibanju, telesni kulturi, ljudskemu petju itd.
14. oktobra je na šolo prispel penzijski dekret za kontraktualnega učitelja Franca To-ra, ki pa je bil pred 11 meseci umrl. Spisi so bili vrnjeni radi neuporabe nazaj na višjo oblast.
4. novembra smo v šoli in po vasi nabirali prostovoljne prispevke za poplavljence.
17.	maja so bila z veliko slavnostjo obešena na šolsko zgradbo zunanja okna. Isti dan je nastopil službeno mesto učitelj Janko Novinec s kazenskim dekretom, ker se ni udeležil volitev.« (Ta ni je v Kroniki podčrtan.)
»13. novembra je bila šola preurejena v dvorazrednico z veliko proslavo pri kateri je sodelovala vsa mladina. Druga učna moč še ni predlagana.
12. januarja je prejel krajevni šolski odbor tožbo radi skupne vsote din 1675, za ne-krite račune uradnih tiskovin, papirja itd.
24. januarja se prekine redni šolski pouk, radi pomanjkanja kuriva za nedoločen čas.«
Nekaj strani dalje čitam: (Datumi po-žgani!)
»Z današnjim dnem je dosedanji šolski upravitelj razrešen dolžnosti in imenovan za učitelja na isti šoli. Učitelj Janko Navinc pa imenovan za upravitelja istotam. Oba po službeni potrebi. Predaja se je v redu izvršila.
28. junija je sklep šolskega leta z razdelitvijo šolskih izkazov. Po proslavi so otroci prav krepko zapeli: »Lepa naša domovina ...«
nikov, ki vedo, da je naša moč v naših gospodarskih ustanovah, prvenstveno v »Učiteljski tiskarni«.
Čast in priznanje onim, ki so se z vso vnemo in zaupanjem lotili dela, ki kaže od dne do dne lepše in vidnejše uspehe. Požrtvovalno delo, podprto s stanovsko zavestjo, je še vselej rodilo uspehe, zato bo uspelo tudi sedaj na vsej črti.
Rekli smo, da nam je treba v prvi vrsti pobornikov, zadružnikov in seveda odjemalcev. Gospodarsko življenje pa rabi tudi denarja. Kdor je v dobrem gospodarskem položaju, ne bo podpisal samo enega, ampak več deležev, ki so sigurno naložen denar, hkrati pa poživljajoča sila, zdrava kri v našem zadružnem telesu.
Posameznik ne more zbrati Bog ve kakšnega premoženja. Mi vsi pa lahko ustvarimo v složnem delu in zavesti skupnosti milijonske vrednosti, ki bodo krepka opora naši stanovski organizaciji in po njej vsemu stanu kakor tudi poedincu. Je sicer žalostno, da ima denar še vedno odločilno moč, pa je tako, in stvari mi ne bomo izpremenili, zato se moramo poslužiti najkrajše poti za dosego naših ciljev.
Slovensko učiteljstvo ima dva denarna zavoda: »Hranilnico učiteljskega konvikta« in »Učiteljsko gospodarsko kreditno zadrugo«; tri Učiteljske domove: v Ljubljani, v Mariboru in v Rogaški Slatini. Dva domova: Obmorski dom in dom učiteljic se ustanavljata. Tri socialne ustanove: »Učiteljska samopomoč«, »Samopomoč za otroke« in Društvo upokojenega učiteljstva, skrbijo za posmrtni-ne svojim zadružnikom, odnosno izplačuje zavarovanim otrokom ob doživetju premije.
Navedene gospodarske ustanove kažejo veliko zavednost učiteljstva za zadružno življenje in gospodarsko osamosvojitev. Vse naštete zadruge se hočejo dvigniti in razmahniti. Delo je v polnem teku, treba pa je med vsemi temi zadrugami, katerim središče in osnova naj b.o »Učiteljska tiskarna«, tesnejše medsebojne povezanosti.
Da dosežemo v letošnjem letu postavljeni cilj, je treba takoj in odločno na delo. — Sreska učiteljska društva naj s poverjeniki »Učiteljske tiskarne« prevzamejo akcijo za pridobivanje novih zadružnikov za »Učiteljsko tiskarno« po nastopnih smernicah:
1.	Vsako sresko učiteljsko društvo naj podpiše več deležev.
2.	Svoj odvišni denar naj društva založe za svoje člane zadružnike, ki bodo vračali denar društvu v obrokih. Vplačane obroke na deleže, uporabi za nove zadružnike.
4.	Vsako društvo naj ima točen pregled svojih članov zadružnikov.
5.	Vsak učitelj - zadružnik naj ve, da bo s svojim deležem povečati obratni kapital in dal gospodarskemu življenju osvežujoče krvi.
Prav tako važno, če ne važnejše, pa je pje-govo sodelovanje, zato kličemo ponovno: Kdor član JUU, ta zadružnik »Učiteljske tiskarne«, njen propagator in odjemalec.
Pojdimo iz ozkega okvira i
V	zadnjem času se kažejo znamenja, da se je med slovenskim učiteljstvom začel zopet dvigati interes za naša narodnoobrambna vprašanja. Nekateri članki v našem stanovskem glasilu, narodnoobrambno zborovanje devetih društev in prva, »obmejna« številka VII. letnika »Prosvete« so nam za to dovolj zgovorne priče. Prav ta številka pa nam je pokazala nova pota narodnoobrambnega dela. Prišli smo do spoznanja, da s samim kulturnim delom ne bomo paralizirali in zaustavili pritiska nemškega imperializma, ki še vedno smiselno in sistematično sega po našem ozemlju. Proti gospodarskemu pritisku moramo postaviti gospodarski odpor. Tako se nam kaže novo narodnoobrambno delo, ki naj bi sledilo po tem spoznanju, predvsem kot borba za gospodarsko osamosvojitev našega obmejnega prebivalstva, kot sistematična in trajna akcija za dvig socialnega stanja našega podeželja bodisi na severni meji, bodisi na Kočevskem.
To delo pa bo ostalo brez haska in ne bo rodilo velikih uspehov, če bo odnos širokih slovenskih ljudskih plasti in vsega jugo-.slovenskega naroda do naših obmejnih in preko obmejnih »mrtvih straž« ostal takšen kot je danes.
Popolno pomanjkanje čuta narodne skupnosti se očituje ne samo pri nižjih plasteh našega ljudstva, temveč tudi pri razumništvu — šoli in kvasu naroda. Meje, ki potekajo preko slovenskega narodnega ozemlja in so nam bile diktirane, ne bi smele, četudi so nas politčno razdelile, razbiti duhovne, kulturne skupnosti Slovencev. Žal pa premno-gokrat naletimo na nerazumljivo indiferent-nost nad usodo našega naroda onstran mej; indiferentnost, ki se kaže tudi v nezaniipanju za naša ogrožena obmejna tla. In vendar jc bilo nekoč drugače. Kdo izmed starejših se ne spominja one zanosne dobe od leta 1908. do svetovne vojne, ko se je okoli obrambene družbe sv. Cirila in Metoda zbiralo vse, kar je čutilo slovensko. Po osvobojenju pa smo se v lastni državi zazibali v prepričanje, d-i ni narodnoobrambno delo več potrebno. Odkritja, ki nam jih kažejo članki v »Prosveti«, predavanje tov. Ostanka in brošurica »Hit-lerjevci v Sloveniji« pa nam bijejo dvanajsto uro. Skrajni čas je, da se zganemo, da postanemo zopet čuječi. Kdo pa naj bo tisti, ki naj udari plat zvona, da se zbere k delu in naporu za obrambo meje vse naše ljudstvo? Za delo pa naj poprime vse slovensko učiteljstvo, kajti preresnične so besede tov. Pro-dornika v članku »Prosveta, Haloze in mi«, ko pravi: »Napačno bi bilo, če bi učiteljstvo, ki ne živi in se ne udejstvuje v strogo obmejnem pasu, živelo v iluziji, da se sodobni »Drang nach Osten« konča že tam na Teznu in v Slovenskih goricah, da je vse to problem, ki se njih ne tiče neposredno in ne zahteva njihovega študijja in sodelovanja.«
Da, ves slovenski narod naj vstane v obrambo svojih mej, ker je z našimi mejami ogrožena vsa naša narodna posest. In še več. Tu se odpira drugo vprašanje, o katerem mi je spregovoriti.
V	današnji dobi smo postavili slovenskih problemov — ad infinitum. In tudi naš obmejni problem naj bi bil slovenski problem. V ožjem smislu že, a nihče, ki ima le količkaj dobre volje, ne bo tajil, da ni to tudi jugo-slovensko vprašanje. In v kolikor še ni, bi moralo postati.
V	neenaki borbi malega slovenskega naroda proti mogočnemu in oholemu german-stvu si vlivamo v svoja srca pogum z ugoto vitvijo, da je moralno pravo na naši strani in da Pravica vedno končno zmaguje. Zato omalovažujemo številčno moč in logično iz te izvirajočo obliko v materielnih sredstvih, ki so eni in drugi strani na razpolago. To je velika napaka. Ne pozabimo, da ima Pravica v
eni roki tehnico, a v drugi meč, t. j. moč, silo, ki naj zavaruje pravo' tehtnice. Ko so pred več leti v Avstriji bile ostre demonstracije radi zatiranja neke nemške manjšine, je zarožljal diktator s sabljo in posmehljivo primerjal svojih 40 milijonov s sedmimi avstrijskimi. Tedaj niso Nemci odgovorili s sklicevanjem na svoje moralno pravo, temveč se je oglasil Berlin in prištel 7 milijonom avstrijskih Nemcev še 60 milijonov rajhovskih.
Iz tega sledi: našemu slovenskemu milijonu prištejemo še 14 milijonov ostalih Jugoslovanov. Naša skrb naj bo, da postane naš slovenski problem resnično — jugoslovanski problem. Da to postane, bo treba še mnogo, mnogo vztrajnega dela. Dejstvo je, da imajo Hrvatje in Srbi za narodnoobrambno delo še mnogo manj smisla, kot ga imamo mi. V Za-
grebu imajo društvo, ki goji stike z Gradi-ščanskimi Hrvati; to pa je tudi vse, kar ima resno obeležje narodnoobrambnega dela. Vse drugo je le sentimentalna deklamacija o trpečih bratih. Neizpodbitno pa je, da bo le s krepkim ozadjem, ki bo nudilo dovolj sredstev, napredovala naša narodnoobrambna fronta.
Ko prečitaš »narodnoobrambno« številko »Prosvete« in spoznaš naš obmejni problem v vsej njegovi težini, ugotoviš, da je v marsičem rešitev v rokah države. In prav zato je potrebn6, da zgubi tudi to vprašanje ozki regionalni, ali če hočete slovenski okvir in da postane državno, jugoslovansko vprašanje.
K temu pokretu doprinese lahko največ baš naš stan. Slovensko učiteljstvo je v jugo-slovenskem stanovskem pokretu marsikdaj začrtalo globoke smernice, po katerih je stopalo in stopa organizirano učiteljstvo cele Jugoslavije. Zato sem prepričan, da bi tudi v narodnoobrambnem vprašanju slovensko učiteljstvo našlo med tovariši v ostalih sekcijah dovolj razumevanja.
Treba je le, da okrenemo svojo narodnoobrambno propagando tudi v to smer.
D. L.
j. T
Fran Korbar
V idiličnem Sv. Petru na Medvedovem selu je preminul 18. februarja 1938. bivši tamkajšnji šolski upravitelj Fran Korbar. Dasi je bil bolehen, ga je lepo zimsko jutro izvabilo na sprehod, med potom se je pogovarjal s šolarji, ki so šli v šolo, stopil v hišo tik ob šoli in se zrušil zadet od možganske kapi.
Blagi pokojnik je bil rodom iz Vidma ob Savi, obiskoval je meščansko šolo v Krškem, učiteljišče pa v Mariboru. Po nekoliko let je služboval pri Sv. Kungoti nad Mariborom in pri Sv. Primožu na Pohorju.
Ko se je s smrtjo znanega in nepozabnega učiteljskega organizatorja Vekoslava Strmška izpraznilo v Sv. Petru nadučiteljsko mesto, prišel je tjakaj pokojni Korbar. Od tega je te dni baš minilo 30 let.
Ljudje so se v 20 letih čisto že navadili na Strmška in so nezaupljivo gledali novega moža. Ni ga motilo nezaupanje. Šel je takoj na delo. Dan na dan, leto in zimo se je slišal iz srednjega okna v prvem nadstropju njegov sonorni glas. Pred vojsko, med vojno vihro, v dobi preobrata, konjunkture in krize, vedno neumoren je oblikoval otroške duše, trdno verujoč v poslanstvo učiteljevega poklica.
Navidezno trd in nepopustljiv, je bil v resnici poln ljubezni in usmiljenja. Postal je neizprosen le, ako so mu hoteli brez vzroka ogražati uspeh dela v šoli, osobito ako so mu hoteli z ničevimi vzroki opravičiti zamude otrok. Vedno mu je bila vodilna misel: stori svojo dolžnost in nikogar se ti ni treba bati, ne delaj dolgov in pred nikomur ti ne bo treba povešati oči. Iz male te vasi je v tej dobi
izšlo 13 šolnikov. Tem mladim ljudem je bil očetovski prijatelj in vzor značajnosti.
Toliko let napornega dela ni izmučilo krepkega moža.
Padli pa so po njem udarci usode in ga upognili. Pred njim je odšel v večnost sin edinec, šele nekaj let je bil v učiteljski službi in si ustanovil družinsko srečo. Kmalu po tem ga je zapustila po dolgi bolezni vzorna soproga. Hčerka Pavla je šla učiteljevat v Kozje, Iva v Prekmurje, pri njem je ostala le najstarejša, Mina, ga skrbno negovala in mu lepšala dneve bolezni.
Naposled so mu stekli dnevi, in je odšel.
Prišel je v Sv. Peter sam in neopaženo, njegov odhod je bila pot zmagovalca. Ves Sv. Peter in prijatelji od blizu in daleč so ga spremljali na zadnji poti. Pred šolskim poslopjem se je sprevod ustavil in tu sta se od njega poslovila predsednik domačega učiteljskega društva Miloš Verk in v imenu domačinov profesor dr. Pavel Strmšek. Pred odprtim grobom ga je v daljšem govoru slikal kot vzornega učitelja in javnega delavca dp-mači župnik Pučnik Anton. Ganljivo se je od njega poslovil mlad šolarček.
Njegovo delo je končano, sad njegovega dela se vidi sedaj in se bo videl še v bodočih generacijah, kajti ne samo gmotne in realistične, tudi duševne dobrine se podedujejo iz roda v rod.
Šola in poklic sta mu bila življenjska vsebina. Pravo tovarištvo mu je bila realna dobrina, dokler je bil zdrav, ga nismo nikoli pogrešali pri učiteljskih zborovanjih.
Naj mu bo lahka žemljica, med narii pa najjepši spomin!	V-š.
Splošne vesti
PEDAGOŠKI PRIROČNIKI V IZDAJI SLOVENSKE ŠOLSKE MATICE
Na predlog g. prof. Šiliha je sklenil odbor Slov. šol. matice izdati naslednje pedagoške priročnike:
1. Pedagoška biologija, 2. Pedagoška psihologija, 3. Pedagoška sociologija, 4. Osnove obče pedagogike, 5. Filozofska pedagogika, 6. Posebna pedagogika poškodovane dece (slepe, gluhoneme, duševno zaostale, pohabljene itd.), 7. Skrbstvena pedagogika, 8. Pedagogika otroških vrtcev, 9. Šolska organizacija in administracija, 10. Šolska higiena, 11. Zgodovina pedagoške kulture, 12. Domoznanstvo kot osnova učnega dela osnovne šole, 13. Posebna didaktika slovenskega jezikovnega pouka, 14. Posebna didaktika zemljepisnega pouka, 15. Posebna didaktika zgodovinskega
pouka, 16. Posebna didaktika računskega pouka, 17. Posebna didaktika prirodoslovnega pouka, 18. Posebna didaktika prirodopisnega pouka, 19. Posebna didaktika risalnega pouka, 20. Posebna didaktika rakotvornega pouka, 21. Posebna didaktika pouka na kmet-skih nadaljevalnih šolah, 22. Posebna didaktika pouka na trgovsko obrtnih nadaljevalnih šolah, 23. Posebna didaktika telovadnega pouka, 24. Posebna didaktika pevskega pouka.
— Za rešitev vprašanja žene uradnice.
Predstavnice raznih kulturno-prosvetnih društev iz vse države, med njimi tudi Zora Rado-vanovič, članica nadzornega odbora JUU, so posetile predsednika vlade in g. finančnega ministra ter ob tej priliki naglasile potrebo, da se potom amandmana reši materialno in pravno vprašanje žene uradnice. — Delegaciji
je bilo obljubljeno, da se bodo iznešene zahteve upoštevale v mejah možnosti.
—	Založba »Slovenska knjiga«. Kakor doznavamo, se je ustanovila v Kamniku nova založba, ki bo izdajala izključno izvirna slovenska dela. V času splošne prevodne poplave zamisel toplo pozdravljamo in priporočamo. Založba »Slovenska knjiga« bo izdajala letno po štiri izvirna dela in mesečno revijo. Naročnina, letno din 192,—, se lahko plačuje tudi v mesečnih obrokih po din 16,—, za kar prejmejo naročniki letno štiri, v elegantno platno vezane knjige in mesečno revijo. — Pišite po prospekt na: »Slovenska knjiga«, Kamnik.
—	Roditeljski list vračajo nekatera upra-viteljstva še zdaj, po polletnem izhajanju. S tem ima uprava lista veliko škodo, ker ne morejo ustreči posameznim naročnikom zaradi manjkajočih 1. številk, dočim iste leže ne-razpečane po šolah. Smatramo, da je dosedanje število naročenih izvodov končnoveljavno. Velika večina šol je že delno ali celotno poravnala naročnino. Kljub temu pa še okoli 200 šol tega ni storilo, zato prosimo, da čimprej ali vsaj do konca meseca maja poravnajo isto. Ker mnogi pošiljajo reklamacije in dopise poštnine prosto, prosimo, da iste frankirajo, ker gre sicer plačevanje porta od strani uprave v stotake. Vse prosimo naklonjenosti še vnaprej in izrekamo zahvalo za dosedanji trud.
Prvi glasbeni priročnik
MATERINSKI DAN.
Dva igrokaza s petjem. 20 strani eno-, dvo- in troglasnih mladinskih zborov.
Subskripcijska cena do 5. marca 15 din, kasneje 20 din.
—	Do sedaj ni bilo nikoli povpraševanja
po šolskih zvezkih z več nego 8 listov, ker so nepraktični. Učitelj je po navadi vesel, da ima učenec kmalu nov zvezek, ker je stari že nekoliko umazan. — Šole, ki žele zvezke z več listi, naj to sporoče Učiteljski tiskarni. — Dnevniki so v zalogi s poljubnim številom listov.
Raznovrstna poljska, opffjpfjrt zelenjadna in cvetlična ll\>ll/lA/p
hrano in zdravila za ptice dobite po najugodnejših cenah in v najboljši kakovosti pri tvrdki
H. B E R D A J S, prej Jos. Urban
Ljubljana,, Miklošičeva cesta S, Maribor, Vetrinjska ulica 30.
—	Tovariši(ce), čuvajte svojo organizacijo in svoje gospodarske ustanove. To so edine institucije, ki učiteljstvu dejansko pomagajo. Učitelji(ce), ki so napram tem ustanovam brezbrižni, škodujejo sebi in vsemu učiteljskemu stanu.
—	Za razredno čtivo v višjih razredih ljudskih šol uporabljajte mladinske izdaje naših klasikov. S tem čtivom utrjujete pouk iz slovstva. Zaradi izredno nizkih cen si lahko naroči prvi razred n. pr. Levstika, drugi Slomška, tretji Stritarja, četrti n. pr. Trdino ali Kersnika itd., pa si potem med seboj zamenjujejo. Poskusite, mladina bo imela s tem veselje, dosegli boste dobre uspehe.
MEDALJA NAŠEGA PESNIKA DR. FR. PREŠERNA
Ta medalja je izdelana v redukciji in je razstavljena v izložbah ljubljanskih knjigarn. Opozarjamo javnost na to lepo medaljo, ki je okusno opremljena in vsakemu dosegljiva v subskripciji za ceno 30 din. Naročila sprejema avtor, medaljer Anton Sever, Ljubljana, Layerjeva ul. 4. Poštnina v tej ceni ni vračunana.
Naročajte pri UPZ glasbeno edicijo „MATERINSKI DAN"
Spol in usoda
(Spisala Angela Vode.)
Sodobna, zavedna žena se bori proti predsodkom družbe, katera jo smatra kot manj vredno bitje ter je ustvarila za njo tudi drugačne zakone kot za moške. Zaveda se krivičnosti svojega podrejenega položaja ter išče vzrokov, ki jo ovirajo v svobodnem razmahu njene osebnosti. Ali se bodo uresničile njene težnje po popolni enakopravnosti spolov, ali pa jo bodo nekateri zakoni še nadalje uvrščali med maloletnike in slaboumne? Cim zavednejše bodo žene, tem bliže bodo pravični rešitvi onih vprašanj, ki povzročajo danes razliko med usodo obeh spolov v škodo žensk.
V predgovoru svoje knjige »Spol in usoda« pravi pisateljica, da ima knjiga namen, pokazati usodo obeh spolov od rojstva dalje ter opozoriti na različnost te usode, v kolikor jo povzroča narava, predvsem pa v^ kolikor jo odrejajo zunanji, v prvi vrsti družabni či-nitelji, kakor socialne razmere v širšem smislu, družinske razmere in vzgoja. Ko razglablja o različnosti nalog, ki jih je narava odredila obema spoloma, prihaja do zaključka, da se ženina prirodna naloga za ohranitev človeškega rodu ne more smatrati kot »biološka tragedija«, ker ženska ne jemlje svojega prirodnega poslanstva tragično. Ženska usoda postane tragična šele pod zunanjimi
vplivi, ki jih ustvarjajo družbene ali socialne razmere, ki so negativno vplivale tudi na njeno duševnost. »Pomanjkanje borbenosti, odločnosti, smisla za skupnost, tovariškega čuta ... je žalostna dediščina njenega položaja v preteklosti. Ta dediščina še vedno škoduje današnji ženski pri oblikovanju njenega življenja, njene usode. Prav tako, včasih pa še bolj, ovira ta »izvirni greh« napredek cele skupine, stanu ali spola kot skupnosti.«
Da je mogla pisateljica čim jasneje pokazati na vplive, ki oblikujejo usodo žene, nam opisuje življenje otroka od rojstva do poti v življenje. Iz njenih stvarnih, življenjskih opisov spoznamo, da je težji usodi žene, poleg drugih činiteljev, ki neugodno vplivajo na razvoj obeh spolov, v veliki meri kriva napačna miselnost, ki prevladuje še dandanes. Ta miselnost zahteva za dekleta drugačne vzgoje kot za dečke, zadržati hoče ženo še nadalje v vlogi molčečega robota, ki je zato na svetu, da služi drugim, skrbi za ugodje in ostane ponižna in skromna, ker je »manj vredna«. Svojo »manjvrednost« mora občutiti že kot otrok od strani lastnih staršev, kadar jo primerjajo z bratci. Vsa nadaljnja vzgoja je navadno v znamenju poudarjanja razlik med obema spoloma, dekle mora živeti v zavesti svoje manjvrednosti.
Z velikim razumevanjem opisuje pisateljica dobo zorenja, ko se deček in deklica začneta odtujevati staršem in zapreta vase, preživljajoč težko dobo svojega življenja.
Navadno najdeta pri svojih najbližjih le malo razumevanja za svoje težave, čemur se ne moremo niti čuditi, če pomislimo, da celo poklicni vzgojitelji presojajo učenčeve postopke v tej dobi samo po zunanjem izražanju. — Istotako zanimiva so poglavja o pomenu spolne vzgoje ter o vprašanju skupne vzgoje, kateri daje pisateljica prednost, ker zahteva današnje življenje enako pripravo za moškega kakor za žensko, iz česar sledi, da morajo veljati za oba enaka vzgojna načela. Zdrava posledica skupne vzgoje je spoznavanje in spoštovanje drugega spola ter neprisiljena odkritosrčnost. Mladostnica se po taki vzgoji ne bo razvila v izrazito spolno bitje, ki ji je najvišji cilj boj za moža, ampak bo stopila v življenje kot nova žena, ki bo radi svoje samostojnosti sposobna, da bo tudi sama sodelovala pri graditvi svoje usode. Nepravilna vzgoja moških vpliva škodljivo v poznejšem življenju na njihov odnos do žensk sploh, kakor tudi v zakonu na odnos moža do žene. Škodo od medsebojnega nerazumevanja imata oba, ženi se godi navadno večja krivica. V takem ozračju in pod takimi vplivi rastejo njihovi otroci, ki bodo pozneje sami težko stresli s sebe breme privzgojenih predsodkov, in pesem o večjih pravicah vladajočega spola se ponavlja naprej in naprej. Tako odnaša zmago tudi zakon o dvojni morali, ki se kaže posebno jasno v primerih nezakonskega materinstva in očetovstva. Vsa teža greha proti pravilom družbe pade na mater,
dočim je oče — prost. Mati in otrok se morata največkrat boriti z bedo, četudi živi oče v izobilju. Zakon ju ne ščiti dovolj, nezakonski otrok je pred zakonom manj vreden od zakonskega ter mora čutiti to razliko kot krivično poniževanje včasih vse življenje.
Najžalostnejšo usodo je pač doživelo dekle, ki so jo pognale socialne razmere v prostitucijo. Mogoče je to delavka, ki ne zasluži toliko, da bi imela sredstva za preživljanje sebe in velikokrat še svojcev, ali je služkinja, ki jo je zapustil njen zapeljivec, ali je to otrok, ki ga je vzgajala cesta, ali je odraščal v tesnem stanovanju, v katerem sta mu beda in alkohol pripravila pot v pogubo. Za odpravljanje tega zla odrejajo oblasti policijsko - zdravstvene mere samo za ženske, čeprav bi se lahko pričakovalo uspeha le tedaj, če bi se postopalo z obema spoloma enako.
Knjiga »Spol in uosoda«, ki ji bo sledil še drugi del, nas mora zanimati ne samo zato, ker smo žene, ampak ker smo tudi vzgojiteljice. Tudi nas so vzgajali večinoma v duhu starih gesel, ki jih-družba še želi obdržati, čeprav niso z ničemer utemeljena, ker povzročajo disharmonijo v življenju poedincev in skupnosti. Če bomo navajale mladino, da bo gledala v svojem drugu enakovrednega sočloveka, ji bomo pripomogle k srečnejšemu sožitju, ki mu bo podlaga pravičnost in medsebojno spoštovanje.	K. L.
Ka/ vse pišejo
o učiieljstvu, šoli, prosvcü in JUU
—I O učiteljstvu in šolskih razmerah v
Sloveniji so govorili v parlamentu dr. Jančič, Dobršek in Pleskovič. Obširneje poroča o tem »Jutro«, manj »Slovenec« od 1. III.
—1 Deset let je že minilo od ustanovitve dekliške meščanske šole v Kranju, tudi potrebna učiteljska mesta so sistemizirana, toda šola obstoja samo na papirju — ker nima šolskega poslopja. Z zidavo nove ljudske šole v Kranju pa bo menda to vprašanje rešeno. (»Gorenjec«, 26. II.)
—1 »Dajte svobodo mišljenja«! Pri šolski predstavi v nekem gledališču v Grazu, kjer so dajali Schillerjevega »Don Carlosa«, je prišlo ob besedah markije Pose: »Sire! Dajte svobodo mišljenja!« do tako ognjevitega plo-
skanja in mladinskega navdušenja, da je morala uprava igro prekiniti. Naslednjega dne pa je višji šolski svet igro prepovedal kot mladini neprimerno! (»Edinost«, 19. II.)
—1 Proti knjižnemu monopolu. V prosvetnem ministrstvu je bila konferenca, na katero je prosvetni minister Magaraševič pozval zastopnike grafičnega delavstva, knjigarnarjev in zastopnike kulturno-prosvetnih delavcev. O tem poroča »Slovenec« od 27. februarja in pravi med drugim tudi: Šolski kulturni prosvetni delavci so zatem razčlenjeVali točko za točko načrta o monopolizaciji šolskih knjig in dokazovali, da niti ena navedenih točk ne govori v prilog monopolizacije šolskih knjig, temveč za svobodno izdajo.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljskemu domu v Mariboru je poklonil tov. Šimon Vodenik, šol. upr. v pok., Kranj, 50 din v počaščenje spomina gospe Je-re Gnusove ter 50 din v počaščenje spomina vzornega tovariša Josipa Mešička. — Iskrena hvala!	Kožuh, blagajnik.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Prihodnji pevski tečaj bo od 17.
do 20. marca t. 1. Začetek tečaja 17. marca ob 10. uri v dvorani društva »Grafike« (Masa-rykova cesta 14, četrto nadstropje) in ne kakor smo javili zadnjič, v dvorani Filharmonije. Tečaj je obvezen za vse one, ki se bodo udeležiti turneje.	Tajništvo.
Za pomlad!
divne modne novosti za Vas in Vašo družinico smo pripravili in pričakujemo Vaš poset
MANUFAKTURA NOVAK
LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 15
Učiteljska tiskarna
—t »Preporodovci« je zelo redka knjiga. Kdor si jo želi nabaviti, naj jo takoj naroči v Učiteljski tiskarni. Jih je le še malo. Vezana knjiga 30 din, broš. 20 din. Mladina, poglej v delo, borbe in žrtve onih, ki so pripravljali Jugoslavijo — Endlicher, Jenko, Fabjančič in drugi.
—t Vse prijavljene zadružnike prosimo,
naj pospešeno plačujejo obroke na deleže, da bodo prej deležni ugodnosti zadružnikov.
—t Od zadnjega izkaza je pristopilo zopet lepo število novih zadružnikov. Ne odlašajte! Predložite pristopne izjave.
—t Ob sklepu obrtnih nadaljevalnih šol
dajejo povsod vajencem in vajerikam darila za spomin na šolo. Ponudimo po izredno znižani ceni vezane knjige za deklice: Knjigovodstvo za žensko obrt. 6 din. Računstvo za žensko obrt. 10 din. Za vajence: Pomočniška izkušnja, 3 din. Matematične tabele, 10 din (za les, kovine itd.).
Bajželj: Vesele ure. II. del. Zglasilo se je tako malo naročnikov, da se je tisk odložil. Za telovadbo I. odd. imamo Vesele ure I. del, za II. odd. ni primerne knjige in bi vse šole to nujno rabile, zato bo poslano na vse šole vprašanje za prednaročilo.
—t Otroci, ki prestopijo jeseni v gimnazijo ali meščansko šolo, nujno rabijo knjižico: Dr. Kozina: Snov za sprejemni izpit v srednjo šolo. Cena 10 din. Skupna naročila so cenejša zaradi poštnine!
—t Novak: Risanje, 100 din, mora imeti vsaka šola. Naročite še pred izidom novega cenika, četudi na termin.
Mladinska
matica
RAZPIS KNJIŽEVNIH NAGRAD
Mladinska matica razpisuje za svoje redne publikacije dve književni nagradi v višini 2500 in 2000 din, in sicer eno nagrado za spis ali slikanico za otroke od 6. do 9. leta, eno pa za knjigo realne vsebine.
Snov pri knjigi za najmlajše je lahko poljubna, realistična ali pravljična, resna ali šaljiva, v verzih ali v prozi.
Obseg: ca. 64 strani malega formata naših rednih publikacij.
Obseg realne publikacije, ki naj ima čimbolj aktualno vsebino, pa je preračunjen na 80 do 90 strani.
Višino nagrade bo odločila kvaliteta dela, ne glede na to, ali je pisano za najmlajše ali za realno knjižico. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Šele ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časopisju, se bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi avtorjev, ki ne bodo čuvali anonimnosti, se bodo izločili iz tekmovanja. Rok za vlaganje rokopisov pri tajništvu Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, bo zaključen 1. novembra tega leta.
Za odbor Mladinske matice Andrej Skulj, preds. Albert Širok, tajnik»
->- Pri nunski cerkvi -4.
cionarjev. 5. Dopisi. 6. Slučajnosti in predlogi. — Društvo prosi članstvo, da poseti to zborovanje v čim večjem številu. Pred zborovanjem bo odborova seja. — Udeležba je obvezna!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KRANJU zboruje v soboto, dne 12. marca, ob pol 9. uri v prostorih Narodnega doma v Kranju. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo poda tovariš predsednik. 2. Tajniško poročilo. 3. Referat o stanovskih gospodarskih ustanovah. (Ref. tov. Rape.) 4. Referat o gmotnem položaju učiteljstva. (Ref. tov. Kus.) 5. Metodika pevskega pouka. (Ref. tov. Potočnik.) 6. Blagajniško poročilo zavzema zadnjo točko dnevnega reda iz vzroka, da bodo tovariši in to-varišice med odmorom poravnali zaostanke v članarini. — Pri vseh točkah se vrši debata.	Odbor.
Poročila
\
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je zborovalo 12. februarja t. 1. v Gornji Radgoni. — Navzočih 55. — Po pozdravu prisotnim in novodošlim članom je tov. Mavric podal situacijsko poročilo^. Orisal je najvažnejše dogodke in pojave zadnjega časa. Govoril je o finančnem zakonu, ki je v delu in od katerega tudi mi marsičesa pričakujemo; o učiteljskem pokretu, ki bi se ga naj tov. oprijeli, ter o aktivizaciji članstva. Sodelujmo pri delu vsi, ne okoriščajmo se samo s sadovi tujega dela! — Članstvo je z odobravanjem sprejelo spomenico o finančni zaščiti posestev v obmejnem pasu. Cuvajmo našo zemljo, da si je ne bodo lastili tujci in rodni grudi odtujevali naših ljudi! — Sledil je »Gospodarski dan«. Glavne obrise pomena in ciljev naših gospodarskih ustanov je v krepkih besedah opisal tov. Ivanjšič. Podrobneje je govoril o samopomoči odraslih in otrok tov. Zajec, tov. Korošak pa o Učiteljski tiskarni. Besede vseh so izzvenele v
Šolski radio
—r XXIII. Torek, 8. marca: Pisava not po Kristusovem rojstvu; g. dr. Josip Čerin.
Predavatelj nam bo razložil v tem nadaljevanju svojega prejšnjega predavanja razvoj pevske in instrumentalne umetnosti pri Grkih in prvih Kristjanih. Govoril bo o glasbi rimske liturgije, o cerkvenih pevcih in o Gregorijanski šoli; končno še o neumah in o pisavi not splošno. II.—III.
Petek, 11. marca: Pri piramidah; gdč. Julija Šušteršič. Razpored:
1.	Od Ljubljane do Kaire.
2.	Bol. Prus: Odlomek iz dela »Faraon«. (Kmet in minister.)
3.	Pri piramidah.
4 Bol. Prus: Odlomek »Stopničasta piramida«.
5. Na povratku. — Iz orient. glasbe — posnetek na plošči. II.—III.
Stanovska organizacija JUU
Iz druStev
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 12. marca 1938. ob 10. uri dop. v Žužemberku. Dnevni red: 1. šolske in stanovske zadeve. 2. Vzgojni pomen tradicije, predava tov. Leder Mirko. 3, Rastlinski pouk v zvezi s kmetijstvom na podeželskih šolah, predava tov. Mervar France. 4. Slučajnosti. — Pridite vsi; poravnajte članarino!	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOV. BISTRICI bo zborovalo v soboto dne 12. marca t. L, ob 10. uri dopoldne v Slov. Bistrici. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi referat sreskega šolskega nadzornika g. Leona Cepudra. — Bodimo točni 5n polnoštevilni. — Šole, katere še niso vrnile vprašalnih pol, naj to čimprej store. — Zaostankarji, poravnajte Vaše obveze.	Odbor.
= UČITELJSTVU ŠKOFJELOŠKEGA OKRAJA! Upraviteljstva šol so prejela knjižico Osebnost Emila Adamiča! Prosimo, ako nakažejo naročnino čimprej! — Zadružniki UT, ne pozabite na svojo obveznost in nakazujte zadružni delež, kakor smo se dogovorili! Točnost, zanesljivost nad vse! — Isto velja za društveno članarino! Brez rednega, mesečnega nakazovanja ne moremo naprej! — Zadnji številki »Tovariša« je bil priložen prospekt Slovenske Matice. Zaradi odhoda tov. Jakoba Rojica je prevzel poverjeništvo tov. Vojteh Debeljak, ki daje vse zaželene informacije, sprejema naročnino, zbira naročnike itd. Prijavite se njemu in točno boste postreženi.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v soboto, 5. marca 1938., ob 9. uri dopoldne na državni osnovni šoli v Lescah s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Referat: Novi slovenski pravopis. Predava gospod profesor Ivan Kolar iz Ljubljane. 3. Referat: Gospodarski ,dan. 4. Poročila društvenih funk-
P. n. naročnike in čitatelje obveščamo, da dobavlja znana veletrgovina z manufakturnim blagom NOVAK v Ljubljani blago za vse vrste oblačil proti odplačilu v mes. obrokih. Cene strogo solidne. Zunanjim odjemalcem pošlje na željo tudi vzorce. Prosi le navesti pribl. vrsto blaga.
A.&E.fKABERNE
LJUBLJANA.
poziv, naj se članstvo oklene naših gospodarskih ustanov, kajti le tistemu, ki je gospodarsko močan, ni treba hlapčevati dnevnim razmeram. — Tov. Prelogova je nato na podlagi seznama mesečnih izdatkov prikazala naš obmejni življenjski standard. Fiksirala je življenjski minimum za samca ca. 1770 din, za družino brez otrok ca. 3200 din, izdatki za otroka pa rasto s starostjo in šolanjem od ca. 150 do 1200 din mesečno. Sprejela se je končno resolucija za izboljšanje prejemkov državnih uradnikov, za zagotovitev stalnosti, avtomatsko napredovanje, doklade za ženo in enakopravnost v plačilu žene uradnice. K. Mavric, preds. Mara Burjeva, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH je zborovalo dne 12. februarja v Rogaški Slatini. — Udeležba 54 %. — Predsednik se je v toplih besedah spominjat dveh dobrih tovarišev, Sekirnika in Pogačnika, ki sta se vse premlada morala ločiti iz naših vrst. Društveni tajnik je s svojim poročilom uvedel razpravo o naših gospodarskih podjetjih ter se je predsedniku naročilo, da pri posameznih podjetjih tolmači želje našega članstva. — Predsednik tov. Verk je podal referat: Naša vas in učiteljevo delo v šoli. Svoj referat je razčlenil v sledeča poglavja: Psihološki pojavi na vasi ob koncu konjunkture, sedanji gospodarski položaj v podeželski občini, donos povprečnega kmetskega posestva v sedanji dobi, vpliv slabih socialnih prilik na splošni nivo šole in naposled konkretni primeri učiteljevega dela za gospodarski napredek kmetskih slojev. Predavanje je bilo podkrepljeno z mnogimi tabelami in statistikami. — Pred koncem so zborovalci soglasno odobrili sklep seje upravnega odbora, da se z zamudniki ne postopa več z dosedanjo obzirnostjo in je tov. blagajničarka sprejela tozadevno striktno naročilo. Verk Miloš, preds. Rataj Oskar, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Milan Vidmar: Med Evropo in Ameriko. Založila Naša založba v Ljubljani. Cena v platno vezani 360 strani obsegajoči knjigi 120 din, v polusnje 140 din.
Dr. Milana Vidmarja ne pozna naša javnost samo kot šahovskega velemojstra, marveč ga je v zadnjih letih spoznala tudi kot znanstvenika pisatelja. Znani sta njegovi knjigi »Moj pogled na svet« in pa »Oslovski * most«. Obe ti dve knjigi sta vzbudili veliko pozornosti in zanimanja. S knjigo »Med Evropo in Ameriko« pa stopa avtor pred javnost predvsem kot dober opazovalec razvoja gospodarskih razmer v Evropi in Ameriki. Ako nas je avtor peljal v svoji prvi knjigi v vsemirje, tedaj nas v svoji tretji postavlja na človeški svet, ki je tu opisan. V razumljivi obliki opisuje vsakdanje življenje in človekov večni boj za obstanek. — V uvodu pravi pisec sam: »Po petnajstih letih, polnih študija, razmišljanja in doživljanja moram vnovič postaviti svojo trditev. To pot trdim, da je na-
ključje, ki mi je že dolgo vladar vsemirja, edini resnični sovražnik človeštva, da je človeško gospodarstvo boj razuma z naključjem in da so vsa resnična človeška dejanja bojna dejanja.« — Vsebina knjige je silno obširna in bogata novih dognanj, ki nam nudijo koristna spoznanja za realno gledanje na človeško gospodarstvo. Razlika med Evropo nam postaja jasen prepad med gospodarskim individualiz-mom in načrtnim gospodarstvom očiten. Polagoma vodi avtor čitatelja od osnovnih gospodarskih vprašanj, od zmot in preizkušenj, od prosperitete do krize preko načrtnega gospodarstva na pot do razumnega gospodarstva. Vsi oni, ki so imeli že priliko slišati dr. Vidmarjevo predavanje »Med dvema dobama«, bodo še s posebnim zanimanjem spo-polnjevali pridobljene pojme z novimi v tej knjigi. Učiteljstvu bo ta knjiga še posebno dobrodošla, ker mu bo dala osnovo za objektivno gledanje na razvoj svetovnega in tudi domačega gospodarstva. — Knjiga se naroča tudi v Knjigarni Učiteljske tiskarne.
—k L. Mrzel: Bog v Trbovljah. Založba Trbovlje. Ljubljana 1937. Cena kartonirani knjigi 60 din, vezani 70 din, bibliofilska izdaja pa stane 150 din. V knjigi, obsegajoči 120 strani, je zbranih sedem pravljic, ki jim je dal pisatelj posebno obliko. Legendarno gledanje je namreč preneseno na socialno življenje, kar daje vsebini knjige ono svojevrst-nost, ki jo doslej nismo bili vajeni in tudi ono privlačnost, da je ne moreš odložiti pr den ->i jo prečital. Knjiga je dobila ime po prvi pravljici »Bog v Trbovljah«, v kateri opisuje kako je prišel Bog v Trbovlje in se kot frančiškan seznanil z rudarji in jim postal vodja pri štraj-ku, toda kapitalisti so ga jim ukradli, i udi v ostalih pravljicah je avtor vpletel v legendo socialne probleme sedanjega časa. Iz vseh veje razumevanje potreb delavca in malega človeka sploh, klic po pravičnosti in ljubezni do sočloveka je zelo izrazit. Težko se je odločiti, kateri izmed 7 pravljic bi dal prednost, vse tako globoko posegajo v realno življenje in ga pokažejo v pravi luči. — Zbirko krasi 20 originalnih in res umetniško izdelanih lesorezov slikarja Maksima Sedeja, ki zelo dvignejo vrednost knjige.
ALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S-—
FR. P. ZAJEC
I z p r a i a n optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAMENJAVA
Učiteljski par na trirazrednici, 28 km od Ljubljane, z avtobusno zvezo, zamenja mesto z učiteljskim parom, tovarišema ali tovarišicama, službujočima na 3—5 raz-rednici do 40 km od Ljubljane. — Ponudbe na upravo pod »Zamenjava ob železnici ali avtobusni zvezi«.
VABILO
Imam okrog 4000 debel cepljenih vrtnic s približno 300 etiketiranih vrst cvetja. Za šole vse leto prost vstop v moj vrt. Franc Jenko, trgovec usnja, Medvode.
ZAMENJAVA
Učiteljica na višje organizirani šoli, 2 km od zdravilišča in železniške postaje na Štajerskem, zamenja z učiteljico na Gorenjskem, Dolenjskem ali Notranjskem. Dopisi naj se pošljejo na upravo »Učitelj. tovariša« pod šifro »Pripravnica«.