2 £ e/i ^ MEMSSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 24 / LETNIK III / GRUDEN / 1995 KNJIŽNICA DOMZALE ^ecnorJhwMor/ muw*tM$m VHOT ■ ■r^Kl^r v ?^B^^B^^đ-V- " 'Č*&* *m LEir ©«m iccHir^i kOčna PRALNI PRASEK AVA 3kg 738,00 SIT VINO LAŠKI RIZLING 11 199,00 SIT VINO GRAJSKO CRNO 11 189,00 SIT VINO GRAJSKI BISER 0J5I 348,00 SIT VINO RENSKI RIZLING 0J5I 531,00 SIT MOKA POSEBNA BELA 1kg 75,00 SIT ČOK. TRAPA LEŠNIK 100g 87,00 SIT VRAT BREZ KOSTI 1093,50 SIT KAMNIŠKI ŽELODEC 852,60 SIT KAM NISKA SALAMA 793,80 SIT ŠUNKA V ČREVU mini 1151,60 SIT ALPSKA SALAMA mini 767,30 SIT KRAŠKI PRŠUT brez kosti 3274,70 SIT SIR EMENTALEC 922,40 SIT UMMm mmjmmi « wšš@m k©Sm® AVTOMOBILSKI PROGRAM V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PLAOLNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 Um RACUNALNISKI TEČAJI Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domžale 713-660 trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 W^8CH] &ROT0SHE] HiM^M^MI) Uli £^Mfflffl LAĐA UVODNIK KAZALO V*aqe dotoke, facuji oUtoi! Se nekaj dni, pa si borno veselo nazdravili za srečno, zdravo in veselja polno novo leto 1996. Marsikje že; znancev le ne vidimo vsak dan, zato je lepo stisniti roko danes. Veseli smo obiskovalcev, ki pridejo k nam s takim namenom. Tuđi mi se radi odpravimo na pot s koledarjem, čokolado ali pa naš namen sploh ni obdarovanje, pač pa iskrene želje,... r\ b zaključku vsakega obdobja v življenju V^/potegnemo crto in delamo bilanco. To leto je bilo uspešno, kajne! Vsaj kar se občine Mengeš tiče. Veliko smo se naučili, pogovarjamo se manj žolčno,... Že res, da je usklajevanje mnenj naporna in zamudna reč, v končni fazi pa so odloki in predpisi všeč vsem. Upamo, da tuđi občanom, katerim so predpisi sicer v nadlego ali pa za lažje reševanje vsakodnevnih opravil. Tokrat Vam poročamo s prvega dela 11. seje Občinskega sveta občine Mengeš, nadaljevanje te in 4. izredna seja pa bo tik pred prazniki. Dogajanje bo povzeto v januarski številki. Prireditve društev in drugih organizacij popestrijo slavnostne dni, prireditve z namenom pa imajo dvojno vrednost. V počastitev 200-letnice šolstva je Osnovna šola Mengeš pripravila in izdala Trdinov koledar. Več si preberite v Mengšanu. Kulturno društvo Franca Jelovška je delovno in aktivno, da bolj ne bi moglo biti, ćelo preveč, pravijo nekateri. Verjamemo pa, da ste pridni tuđi drugje, le vemo ne. Pišite nam! December prinaša tuđi zanimive članke v rubriki Vaša pošta. Za Vas iščemo odgovore in jih posredujemo v objavo. Podjetniki, zasebniki, kmetje, samostojni kulturni delavci in sploh vsi, ki kakorkoli ustvarjamo in delamo v lastni režiji, borno prav gotovo veseli pobude za ustanovitev Poslovno podjetniškega združenja Mengeš. 28.12.1995 kličemo na svidenje. Prvo družabno srečanje te vrste v Mengšu naj preraste v aktivno sodelovanje in izmenjavo mnenj. Skupaj borno močni, dovolj močni za dosego cilja. Dolžni smo Vam pojasnilo. Glede na sklep Občinskega sveta občine Mengeš bo uredništvo Mengšana še naprej na Slovenski 28, zato Vas prosimo, da prispevke za objavo oddajate in pošiljate na naslov uredništva do vključno 12. v mesecu za objavo v tekočem mesecu. Fotografij ne vračamo, ker pripravljamo arhiv za kroniko. Iarsikdo med Vami se je že opogumil in nam poslal svoje mnenje glede časopisa, življenja in dela v občini, tuđi svoje kritične poglede. Člani uredniškega odbora Mengšana borno zelo veseli vse Vaše pošte. Skupaj oblikujmo naš mesečnik, saj je Vaš inzaVas. Naj Vam se zadnjič v letošnjem letu zaželim vse dobro! Vimenu članov uredniškega odbora mesečnika Mengšan Vam voščim zdravja, iskrenega sodelovanja, pomoći,... in seveda tuđi sreće, Vam, dragi bralke in bralci, ter Vašim družinskim članom. In v letu 1996 spet na svidenje! Tatjana Sivec Strmšek MiMy UVODNIK..............................................3 ŽIVLJENJE V OBČINI...........................6 OBČINSKI SVET...................................12 POLITIČNE STRANKE..........................13 PRI SOSEDIH......................................17 ŽUPAN NA OBISKU...........................18 PRAZNIKI IN OBIČAJI.........................19 NAŠI PESNIKI IN PISATEUI.............21 NAŠ VRTEC........................................22 NAŠA ŠOLA........................................25 IZOBRAŽEVANJE.................................26 VAŠA POŠTA......................................27 DRUŠTVA............................................30 ŠPORT................................................37 OTROCI IN STARŠI.............................37 DOBROTA NE POZNA MEJA.............38 KULTURA............................................39 ZDRAVJE IN LEPOTA..........................40 NASVETI..............................................42 RAČUNALNIŠTVO.................................43 OBVESTILA..........................................43 IN MEMORIAM....................................47 REKLAME............................................48 MENGŠAN mesečnik OBČINE MENGEŠ Naslov uredništva: Slovenska cesta 28, Mengeš telefon/telefax: (061) 737 317 žiro račun: 50120-603-55739 Glasilo ureja uredniški odbor: Tabana Svec Stnr&k (glavna in odgmoma urednica) Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar.Blaž Janežič, Franc Veider (elani) Lektor: Ivo Pirnat RaČunalniški prelom: Sebastjan linke Sliki na naslovnici: ZBIRKA G. MARKA KORENČANA Izdaja: Občina Mengeš Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena brezplačno na dom. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Tlsk: Premiere, Pimiče Distribucija: Primož Kržan, tel.: 737-296 MSKTSSftM # ANKETA Ime, priimek in naslov upravičenca: Oblika zahtevka Denacionalizacija: a) kmetijskih zemljišč b) gozdov c) kmetijskih gospodarstev č) zasebnih gospodarskih podjetij d) stanovanjskih hiš e) stanovanj f) poslovnih stavb g) poslovnih prostorov h) stavbnih zemljišč Ali je zadeva rešena? - da - ne - delno (ustrezno obkrožite) Zahteva ni rešena, ker_____________ Predlogi, pobude, pripombe__________ Prosimo vse upravičence s področja Občine Mengeš, da nam izpolnjene anketne liste pošljete na naslov: Občina Mengeš, Komisija za pospeševanje denacionalizacijskih postopkov, Slovenska 30, Mengeš do vključno 15. januar ja 1996. Občinska komisija za pospeševanje denacionalizacijskih postopkov s/cer ni stranka v postopku, bo pa s pobudami, zahtevami, obvestili za javnost, odprtimi pismi in drugimi zakonskimi sredstvi vplivala, da se Zakon o denacionalizaciji sprovede. Predsednik Janez Škrlep Spoštovane občanke, spoštovani občani ! Iztekajoče se leto vselej pušča za seboj vidne sledove dela na raznovrstnih področjih. Ze leto smo ponovno samostojna občina in kljub vsem trenjem trdo delamo, kajti čas vsakega snovanja je težak in neprizanesliv. Želim Vam miren in srečen Božič z upanjem, da v prihajajočem letu zdravi zberemo skupne moči v dobrobit Mengša, da si čim manj nasprotujemo in si prizadevamo najti ustrezen medsebojni dialog! Zdrava misel in želja ne moreta zgrešiti prave potil Župan Boljega blagoslova in mitu v srcih in družinah Vam želi Vaš župnik g. Matej Zevnik MMS&ftlM 4 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LITO 1996 VAM ŽELIJO vaš župan Janez Per elani Občinskega Sveta občinska uprava MMSSaiKI E ŽIVLJENJE V OBČINI 75-Ietnica Doma počitka Mengeš Pozdravljen naš slavljenec, pozdravljen v 75-letnem neprekinjenem delovanju!" Bil si pravi dom nekaj tisočim Mengšanom in drugim iz okoliških ter daljnih krajev Slovenije. Ostajaš dom 230 sedanjim stanovalcem in kruh 70 zaposlenim delavcem. Kot v življenju ljudi ni ravnih poti, ni bilo takih tuđi v delovanju Doma. Obdobja so zahtevala boj za rezine črnega kruha, menjala so gospodarje, toda nikoli spremenila njegovega humanega delovanja: skrbi za starejše in bolne, potrebne pomoći. Hvala donatorju gospodu Janezu Levcu, ki je pred 75 leti omogočil Tvoje rojstvo in dobroto. Poklon ni bil dar nekomu, to je bi bil poklon Mengšanom in pomoći potrebnim. Bogastvo človeka je v njegovi pripravljenosti pomagati tistemu, ki pomoć potrebuje. V 75 letih je mnogo ljudi to bogastvo delilo, še mnogo već pa je to bogastvo sprejemalo. Naj ta harmonija nikoli ne zveni iz razglašenih instrumentov. Primerno času in naklonjenosti Tvojemu poslanstvu si se bogatil in obnavljat, pred desetimi leti pa tuđi razširil. Naš slavljenec ! Starejši si, rajši te imamo. Tuđi sonce je staro, toda vedno toplo. Dom, ostani vedno topel za vse !" To so besede voščila Domu počitka Mengeš, ki sem mu jih namenil ob njegovi 75 - letnici. 75 let neprekinjenega delovanja neke javne ustanove je v našem slovenskem prostoru izredno redka. V Mengšu pa smo proslavili tako častitljivi jubilej ustanove, ki je nastala in zrasla s krajem in ki je kljub različnim zgodovinskim obdobjem zmogla z izredno prizadevnimi delavci toliko energije, da je omogočila sebi to, kar danes predstavlja Dom počitka Mengeš. Svoje čestitke so na slovesnosti v Kulturnem domu v Mengšu dne 21. novembra 1995, osebno izrekli župan Občine Mengeš Janez Per, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavaravanje Slovenije Franc Kosir, predstavnik Društva upokojencev Mengeš Slavko Pišek in predstavnica INČE Mengeš Marija Župane. Med mnogimi čestitkami sta bili tuđi pismeni od Predsednika Republike Slovenije Milana Kučana in predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Slovesnost ni mogla mimo omembe mengeškega donatorja, gostilničarja in mengeškega župana Janeza Levca, ki je izročil svoje posestvo humanemu namenu - skrbi za starega človeka. Omogočil je rojstvo doma, v njem pa je natanko pred 40 leti tuđi sklenil svojo življensko pot. Dom je bil na začetku namenjen Mengšanom, naj predvsem tak tuđi ostane. Večkrat je bila na slovesnosti izrečena zahvala vsem, ki so kdajkoli delali v tem domu in ga vodili, kajti brez njih doma preprosto ne bi bilo. Posebna zahvala gre tuđi sestram Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega, ki so pričele v Mengšu s tem humanim delom in ga velik del domske preteklosti tuđi vodile. Pred desetimi leti je bil domu zgrajen prizidek, pred šestimi leti pa je bil temeljito obnovljen stari del doma. Kot tak predstavlja danes temelj za svoj nadaljni razvoj. To se je dogajalo v času, ko je dom vodil g. Srećko Berčič, zato gre tuđi njemu posebna zahvala. Pravijo, da dom za starejše predstavlja ustanovo, ki je v današnjem času sodobne družbe neizbežno potrebna. Torej mednje sodi tuđi mengeški dom s svojimi 75 - letnimi izkušnjami. Ime Dom počitka Mengeš nosi že 40 let. To, dejavnosti neustrezno ime, pove gotovo premalo, da bi mogel kdo razumeti njegov pomen za včeraj in danes, še manj pa za jutri. Toda ime tega javnega socialno-varstvenega zavoda za starejše v Mengšu ni pomembnejše od njegove tradicije, "dobrega glasu", zadovoljstva stanovalcev in njihovih sorodnikov, kvalitete zdravstvenih in drugih storitev ter zazrtosti v prihodnost. V Mengšu je bil rojen, tu živi in bo ostal. Toda kakšen? Po dograditvi in polepšanju pred leti se gotovo ne bo vračal v preteklost, ko mu taki posegi nišo bili dani. Danes je dom organiziran v več organizacijskih enot oziroma služb. Temeljna je zdravstveno negovalna služba, znotraj katere deluje enota za mlajše invalidne osebe. Poleg te delujejo še servisna služba, znotraj katere deluje enota kuhinje, fnančno računovodska služba in upravna služba. V vseh teh službah je zaposlenih 70 oseb, ki neposredno ali posredno skrbijo za 225 stanovalcev oziroma oskrbovancev. Ti so nastanjeni v 80 sobah. Država je zapisala, da je dom neprofitna ustanova. Toda, ali res? Z ustvarjenim dohodkom glede na obseg storitev, ki jih nudimo in zaračunavamo, nihče namreč ne zagotavlja nepovratnih sredstev za tekoče poslovanje doma, moramo gospodariti tako, da zagotavljamo fnančna sredstva ne samo za "enostavno reprodukcijo". Temelj sodobnega delovanja doma je bil postavljen z že omenjeno dogradnjo novega dela ter obnovo starega dela doma in s pridobitvijo številnih skupnih prostorov. S tem DOMK>GTKftMeNGE5 75 let Naše pevke so skupaj z Vladom Kreslinom in Beltinško bando zapele prekmursko narodno "Vsi so venci vejli". foto: Majhenić o MSMSŽftKI ŽIVLJENJE V OBČINI Slovestnosti so se udeležili številni gostje. Od leve: župan Občine Mengeš Janez Per, ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, direktor doma Lađo Goričan, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Kosir. foto: Ma/hen/č se je kvaliteta bivanja stanovalcev bistveno spremenila. Ogrodje za današnje delo doma je bilo torej postavljeno, potrebno pa je vestno skrbeti za njegovo vzdrževanje. Spremembe ali drugačne prostorske izboljšave veliko prispevajo k boljšemu počutju stanovalcev. Med te kot nove danes prištevamo: ureditev prostorov delovne terapije, ureditev avle doma v večnamenski prostor, klima naprave v mansardni etaži doma, zagotovitev telefonskih pogovorov s postelj nepokretnih stanovalcev s pomočjo prenosnih telefonskih aparatov, ureditev bolniškega dvigala in podobno. In kaj nas še caka danes? Posodobili in opremili borno kuhinjo. To naj bi bila popotnica programu širjenja priprave hrane in razvažanja na domaća stanovanja. Posodobitev jedilnice bo omogočila veČjo domačnost. Usmerjanje dejavnosti doma ter njegove ekonomike sta pogojena z razpolaganjem s kvalitetnimi in sprotnimi podatki. To borno zagotovili z obsežnejšo dograditvijo računalniške obdelave podatkov, ki postaja temelj odločanju tuđi pri nas. Dvig strokovnega dela v zavodu terjajo nove naprave in pripomočki, ki na eni strani humanizirajo delo zaposlenih, na drugi strani pa omogočajo višjo kvaliteto storitev zdravstvene nege in fizioterapije ter socialne in osnovne oskrbe stanovalcem doma. Veliko smo storili na strokovnem izobraževanju naših delavcev. Vsakodnevna prisotnost zdravnika splošne medicine ter tedenska zdravnikov specialistov - psihiatra in fiziatra kaže na potrebo po zdravstveni dejavnosti oziroma negi, saj je kar 95 % stanovalcev vsakodnevno potrebnih teh storitev. Bogatenje obstoječih in uvajanje novih sodobnih dejavnosti doma postaja odvisna od rešitev, na katere dom ne more vplivali. Dom bi se prostorsko in vsebinsko razširil v tište dejavnosti, ki so v svetu že poznane in pomenijo kvalitetnejšo skrb za starejšega človeka. Omogočanje tega bi bila gotovo največja pridobitev predvsem za Mengeš in njegovo okolico. Uvajanje sodobnih oblik dnevnega varstva starejših, varstva med tedenskimi vikendi, prazniki in dopusti, oblikovanje stanovanjskih enot prilagojenih za potrebe starejših ljudi, zamisel o ustanovitvi gerontološkega centra za občino Mengeš ali ćelo širši prostor, uvajanje telefona "Lifeline" za sprejem klicev in organiziranje pomoči na domu, povezovanje prostovoljnih oblik socialno varstvenega delovanja v prostoru, organizirana klubska dejavnest upokojencev, so tište možne oblike dodatnih dejavnosti doma, ki so vredne pozornosti in razmisleka. Vse to brez sodelovanja lokalne skupnosti in tuđi države, če bo sledila sodobnim 75- letnica Doma počitka MengešŽIVLJENJE V OBČINI socialno varstvenim tokovom v Evropi v skrbi za starega človeka in decentralizirala to dejavnost, z možnimi finančnimi viri v okviru programov evropske pomoči Sloveniji, ne bo mogoče v celoti uresničrti naenkrat ali v kratkem časovnem obdobju. V Mengeškem domu smo se pripravljeni spopasti z vsem tem. Prosimo, podprite našo pripravljenost za bogatenfe varstva starejših v naši obimi, s lem pa tuđi v državi Sloveniji. Komu želimo s tem pomagat/ ? Starejšim, seveda. In kdo so ti starejši ? Jutri borno tuđi mi vsi. Lađo Goričan, direktor Doma počitka Priložnostno darilo za knjižnico Doma je izročil direktorju Slavko Pišek v imenu Društva upokojencev Mengeš, s katerim Dom počitka vestno sodeluje. loto: Ma/henič ■ P to drevo; do nič nej^c&a «i ■» se bor«| vr|nan*U- MMSS^I ŽIVLJENJE V OBČINI Miklavzev večer v blokovski soseski Zavrti K la večer 5.12.1995 so otroci in odrasli iz INsiamnikarske in Levčeve ulice v blišču ognjemeta in ob zvokih fanfar pričakali Miklavža s spremstvom. Tu ni manjkalo "parkeljnov", ki so strašili poredne otroke in z verigami porožljali tuđi prenekateremu odraslemu, pa sv. Petra, ki je v svojih bukvan preveril vse crne pike in pohvale, pa angelčkov, ki so prav po angelsko zapeli. Kljub mrazu se je na asfaltni ploščadi med bloki zbrala množica otrok in odraslih. Podjetje MIAMM d.o.o. Mengeš, katerega direktor je gospod Matjaž Repnik, je premraženo množico pogostilo z vročim čajem in še tako premražena ročica se je pogrela, da je kasneje lahko segla v roko Miklavžu. Ja, čisto pravi parkeljni so bili to/ Za Miklavža je značilno, da pridne otroke obdaruje,-tako je bilo tuđi tokrat. Obdaril jih je z mandarinami in bonboni, najlepše "darilo" pa jim je dal z govorom o dobroti in prijaznosti do drugih. anežnem angelskem petju je z otroki kramljal in pozdravil tuđi vse, ki so obisk spremljali z balkonov in oken. Preden se je Miklavž poslovil je obljubil, da prihodnje leto zagotovo spet priđe . I iklavžev večer je svoji soseski podarilo I podjetje MIAMM d.o.o. Mengeš , izvedlo pa Kulturno društvo Mirana Jarca iz Škocjana. Obema se otroci in ostali stanovalci blokov na Slamnikarski in Levčevi ulici lepo zahvaljujemo. Biba Miklavž s spremstvom Miklavž med množico otrok mmšMm s ŽIVLJENJE V OBČINI Utrinki iz Loke 1. Tuđi letos je Kulturno društvo Antona Lobode pripravilo za loške otroke miklavževanje v domaći cerkvici. Dramska skupina je z odlično izvedbo igrice Janko in Metka navdušila številno občinstvo, še posebno najmlajše. Po predstavi je otroke obiskal sv. Miklavž s spremstvom, jih obdaril in se z njimi živahno pogovarjal. Srečanje s sv. dobrotnikom je bilo za nekatere otroke pravo doživetje, saj so ga videli prvič. Na svoje domove so odšli veseli in ožarjenih lic ter polni vprašanj o skrivnostnem svetniku, ki jih obdaruje leto za letom. 2. Minimarket, majhna, a zelo pomembna trgovina za naš kraj - po novem FANATIC d.o.o. je dobila novega lastnika. Ločani upamo, da bosta ponudba in izbira vsaj tako dobri kot v času, ko je trgovino vodila prijazna in ustrežljiva Ismeta Trnjanin. Želimo, da bi kupci s prijetno gospo Stanko Erčulj in njenim sinom Robertom, ki bosta vsak dan prihajala med nas iz Šentvida pri Lukovici, kar najbolje sodelovali, tako da bo čutiti obojestransko zadovoljstvo. 3. Ker naša država nima zakona (?), s katerim bi privila oziroma primorala ZNANE lastnike starih avtomobilov, raznih drugih odvrženih predmetov in smeti, s katerimi svinjajo 1/oM> Članom in prijateljem našega društva, sovaščanom in donatorjem želimo blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1996 KD Antona Lobode S pomočjo profesorja na lažji način do uspeha v matematik!* Tel.: 737 297 MtrKMM»SjMMI naše okolje, in jih kaznovala za njihovo početje, bodo svinjali še naprej. Raznim pritožbam in prošnjam poklicanim navkljub! Zato Ločani obveščamo in prosimo Komunalno podjetje Domžale, da čim preje odpelje sivo stoenko, ki si je komaj še podobna, tja kamor spada. Tik ob cesti Loka-Dobeno, kjer večkrat menja lokacijo in je že dva meseca na ogled - prej je bila nekaj mesecev v gozdu - zagotovo ni v okras vaši in ne občini, še manj turistom. Ime lastnika in plačnika pa boste dobili na domžalski policiji. Jože Brojan « ŽIVLJENJE V OBČINI V slog! je moč Brez dogovora, ideje, plana dela in dobrega sodelovanja ni plodov. Zato smo se v mesecu oktobru v Topolah lotili ene izmed gozdnih poti, katera je bila težko prevozna, na enem delu pa ćelo ne. Zbralo se je nekaj lastnikov gozdov ter drugih dobrih delavcev, zavihali so rokave in se lotili trdega dela. Najprej je bilo potrebno del poti dvigniti, da se je klanec znižal zaradi dovoza gramoza. Razširitev poti smo resili z betonskim nosilcem preko strmine in odvzemom dela hriba. Pot smo nasipali z odvečnim gradbenim materialom, pa tuđi naše znamenite Pleše (opuščen vaški prug) smo se lotili, da smo imeli dovolj gramoza za nasipavanje. Na pomoč sta nam priskočila g. Alojz Dornik in Občina Mengeš. Slednja nam je plaćala 10 betonskih cevi 0 40 in 1,5 m3 betona, da smo te stabilno položili na jeklene profile. G. Alojz Dornik nam je z svojim nakladačem naložil večje skale za nasutje kanala, preko katerega poteka pot ter pripravil material, da smo potem lažje nakladali sami. Delo je potekalo večinoma ob sobotah, ker se v popoldanskih urah naredi bolj malo. Tik pred zaključkom del ter otvoritvijo poti nam jo je zagodlo vreme. Z deli borno nadaljevali takoj, ko bo to mogoče. Do sedaj smo opravili preko 60 strojnih in 250 prostovoljnih delovnih ur. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k popravi te poti iskrena hvala. So pa še poti, katera bo potrebno uredit drugače bodo preraščena ali pa odnesena v moćnih nalivih. tekst in foto: Franc B. Anonimni alkoholiki, vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas: 061/451022 061/301883 061/714238 061/1321096 Ali nam pišite AA-61116-p.p. 12 Mlada Slovenska vojska, ki je stara toliko kot samostojna Slovenija, temelji na tradicijah karantanskih bojevnikov, ki so se v srednjem veku bojevali proti tujim osvajalcem, na izročilih prve slovenske vojske 1918-1919 in na boju proti okupatorju v drugi svetovni vojni, dokončno pa je nastala, ko je leta 1991 obranila svobodo in samostojnost naše države. Nabor je prvi korak mladih fantov, s katerim postanejo pripadniki naše vojske. V koledarskem letu, v katerem državljani dopolnijo 18 let, morajo na nabor. Naborna komisija na podlagi zdravniških pregledov in testiranj oceni njihovo sposobnost za vojaško službo in določi rod, v katerem bodo služili vojaški rok. Komisija praviloma določi tuđi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bodo usposobili med vojaških rokom. Pri tem pa upošteva njihova splošna in posebna znanja, njihove želje ter potrebe oboroženih sil. V okviru uresničevanja vojaške dolžnosti je bil v sredo, 29.11.1995, izveden nabor tuđi za mlade Mengšane in sicer za vse fante, ki so se rodili leta 1977. Nabor je potekal v dopoldanskem času, zaenkrat še v Občini Domžale, kjer je sedež Izpostave Ministrstva za obrambo. V prihodnje bodo naši naborniki to obveznost opravili v svoji občini, to nam je zagotovila referentka za naborne zadeve na Izpostavi za obrambo gospa Metka Gostič. Tega dne smo videli, da tuđi naša občina prispeva pomemben delež pri popolnitvi slovenske vojske, kajti večji del fantov je bilo sposobnih za služenje vojaškega roka. Svojo dolžnost bodo začeli izpolnjevati že v prihodnjem letu, seveda će je ne bodo prestavili zaradi opravičljivih razlogov. K labornikom želim uspešno, predvsem pa I Mvarno služenje vojaškega roka. Ob tem vam podajam še nekaj pomembnih informaciji - Ugovor vesti Nabornik, ki mu tako narekuje njegova religiozna, filozofska ali humanitarna opredelitev, lahko uveljavlja pravico do ugovora vesti. Vendar si tega ne more preprosto izmisliti. Navedene razloge mora potrjevati njegov način življenja in njegovo ravnanje. Če želi uveljaviti ugovor vesti, mora vložiti posebno prošnjo najkasneje v 15 dneh po prejemu poziva na nabor. V njej mora navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje pravice ugovora vesti. V prošnji mora zapisati, ali želi služiti vojaški rok brez orožja ali pa želi opraviti samo civilno službo. IO KIMSta I NabbF ŽIVLJENJE V OBČINI - Odložitev odhoda na služenje vojaskega roka Zaradi razlogov, ki so določeni v zakonu, se lahko odhod na služenje vojaskega roka odloži na kasnejši čas. Služenje vojaskega roka se po posebni prošnji odloži naborniku, ki se šola ali studira, edinemu hranilcu družine, tistemu, ki ima v vojski že člana domačega gospodinjstva, zaradi rojstva, smrti, hude bolezni ali nesreče v družini, če bi bilo treba prekiniti - Vojska kot poklič V kolikor želite postati poklicni vojak, o tem povprašajte na Izpostavi Ministrstva za obrambo v Domžalah ali se obrnite naravnost na Izobraževalni center Ministrstva za obrambo v Ljubljani. Če izpolnjujete posebne pogoje za poklicnega vojaka, podčastnika ali častnika, vam bodo do odsluženem vojaškem roku dane vse možnosti. obrambo v Domžalah vsako spremembo zdravstvenega stanja, če je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo. Sporočiti morate pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacija sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, spremembo kraja stalnega ali začasnega bivanja in vsako pot v tujino, če boste tam ostali dlje kot tri mesece. K ja koncu naj dodam še to, da bodo vsi INvojaški obvezniki po odsluženem vojaškem roku izpolnjevali vojaško obveznost s služenjem v rezervnih sestavah Slovenske vojske ali organizaciji zaščite in reševanja. Peter Gubanc Član naborne komisije za občino Mengeš Resna, preudarna, za življenje mladih tantov pomembna prelomnica. pripravniško dobo, zaradi varstva in nege otroka, zaradi neodložljivih del na kmetiji ter edinemu hranilcu gospodinjstva, v katerem je 100% invalid. - Ne prezrite! Po opravljenem naboru ste vojaški obveznik in zato morate v petnajstih dneh po nastanku spremembe prijaviti Izpostavi Ministrstva za Služenje v slovenski vojski je naša dolžnost in pravica. loto: T. S. Stmšek | Nabor | MMSSftlKI |*| Spoštovane občanke in obČani! k lekako v tem času mineva leto dni, ko INsmo dobili novo Občino Mengeš in je začel z delom tuđi Občinski svet. Ce je bilo to delo uspešno ali ne boste sicer presodili vi, vendar pa mi dovolite, da kot predsednik Občinskega sveta, ocenim opravljeno delo tuđi sam. v ^eprav je vrednotenje lastnega dela lahko ^problematično oz. subjektivno, pa vendar lahko ugotovim, da je bilo delo Občinskega sveta več ali manj dobro. Uspešno smo pripravili in sprejeli vse temeljne akte Občine in Sveta, sodelovali pri oblikovanju Občinske uprave in kljub nedorečenosti zakonodaje s področja financiranja novih občin, sprejeli prvi občinski proračun. Vtem obdobju smo imeli tuđi kar nekaj težav v Občinskem svetu, ki delno še trajajo, saj se je menjalo vodstvo Sveta, ki pa ni bistveno vplivalo na naše delo. Sedaj pospešeno sprejemamo predpise z različnih področij, ki jih po statutu in drugih predpisih mora urejati Občina na svojem področju. Da je bilo opravljeno delo obsežno pove podatek, da smo imeli enajst rednih in štiri izredna zasedanja, od katerih so bila nekatera, zaradi obsežnega in zahtevnega dnevnega reda, prekinjena in nadaljevana ob novem terminu. Iz tega sledi, da je bilo to prvo leto delo Občinskega sveta in tuđi Občinske uprave zelo zahtevno, tako v strokovno organizacijskem kot tuđi kadrovskem smislu. Prepričani smo, da nam bo v naslednjem letu in do konca mandatnega obdobja z vašo pomočjo uspelo izoblikovati tako občino, ki bo živela in delala za občana. Naj vam ob zaključku tega zapisa, drage občanke in občani zaželim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1996. S spoštovanjem Predsednik Občinskega sveta Alojzij Janežič Tuđi 11. seja mengeškega Občinskega sveta je bila deljena. Kar precejšnji del "krivde" za to nosi naše občinsko glasilo Mengšan, saj so svetniki županovemu poročilu o izdajanju glasila in njegovim pobudam za določene spremembe pri izdaji Mengšana namenili precejšnji del seje. Po tem predlogu naj bi med drugim izdajatelj časopisa ne bil več Občinski svet Občine Mengeš, ampak Občina Mengeš, prispevki za Mengšana pa naj bi se zbirali na mengeški Občinski upravi, s podjetjem Ml AMIGO naj bi se prekinilo sodelovanje v zvezi s pridobivanjem oglasov in distribucije glasila. V nadaljevanju seje smo izvedeli, da omenjeno podjetje tuđi samo ni več pripravljeno opravljati omenjenih uslug. Po mnenju Branka Liparja je bil zgoraj omenjeni predlog nedodelan, predvsem pa bi morali vse spremembe Odloka o izdajanju občinskega glasila Mengšan sprejeti po enakem postopku kot je bil sprejet odlok sam. Zato je Lipar predlagal, naj se točka umakne z dnevnega reda in naj se problematika dobro obdela do ene izmed naslednjih sej. Njegov predlog pa je podprlo premalo svetnikov, kar se je pokazalo za nespametno, saj je sledila dolga in brezplodna razprava, tako da je že kazalo, da bo predsednik sveta Alojzij Janežič predlagal umik točke z dnevnega reda. Po desetminutnem odmoru pa so svetniki na predlog Tatjane Strmšek sprejeli sklep, naj župan Janez Per, referentka referata za družbene in društvene dejavnosti Rika Binter in uredniški odbor Mengšana do februarske seje pripravijo predloge sprememb odloka. V razpravi sta župan Janez Per in tajnica občinske uprave Nastja Poljšak poudarila, da omenjeni predlogi sprememb ne bi pomenili cenzure občinskega glasila. Svetniki Jožef Pajnič, Franc Guna, Janez Dimec, Peter Gubanc in Branko Upar se s tem mnenjem nikakor nišo strinjali, kar je bilo videti iz burne razprave. Pri tej točki velja omeniti še to, da je bila pri obravnavi prisotna Zdenka Linke, predstavnica podjetja Premiere, ki opravlja tehnična in organizacijska opravila v zvezi z izdajanjem Mengšana. Po njenem mnenju napake pri tiskanju Mengšana nastajajo tuđi zaradi naglice pri tiskanju, oziroma zaradi pozne oddaje uredniškega gradiva. Prii tem je gospa verjetno pozabila, da v pogodbi med podjeljem Premiere in Občino Mengeš ni točno določenega datuma oddaje gradiva v tisk, ampak 8 dnevni rok od oddaje gradiva do izda glasila. Torej ima omenjeno podjetje osem dni časa, da korektno opravi svoje delo, ne glede na to kdaj uredniški odbor odda gradivo. Nato je občinski svet obravnaval županov sredlog za rebalans proračuna občine za I. 1995. Rebalans je potrebno sprejeti, kadar priđe do znatnih odstopanj v proračunu pri virih ali porabi ali do odstopanja obojega. Iz predloga rebalansa je razbraD, da se v mengeškem občinskem proračunu nišo uresničila predvidevanja glede virov (na primer sredstva stavbnih zemljišč, kjer je izpadlo 30,5 milijonov SIT). Prav tako pa so predlagane tuđi pomembne vsebinske spremembe pri proračunski porabi (na primer-financiranje Občinske uprave naj bi se povišalo za 21%). Občinski svet ni bil zadovoljen s predlaganim načinom sprejemanja, z vsebino predloga, več svetnikov je menilo, da je gradivo neustrezno pripravljeno. Glede na navedene pomanjkljivosti je občinski svet po daljši in burni razpravi na predlog Romana Kalušnika, ki je imel poleg Jožefa Pajniča in Branka Liparja največ pripomb na rebalans, po že kar tradicionalno komičnem glasovanju in zapietih izglasoval odločitev, da današnja obravnava predloga rebalansa šteje za tako imenovano prvo obravnavo. Dokončno odločitev pa bo občinski svet obravnaval na naslednji seji, ko naj bi bilo gradivo bolje pripravljeno, predvsem pa bo morala biti prikazana realizacija proračuna, katero so svetniki danes pogrešali. Med drugimi obravnavanimi točkami naj omenim še poročilo Franca Berganta o razdelitvi posojil v kmetijstvu, Franc Bergant je opozoril, da sredstva namenjena za dodeljevanje posojil še nišo v celoti razdeljena, ker zanj ni bilo prosilcev. Za uredništvo L Rožman Svetniki bere/o in razmišljajo, novinarji pa skrbno beležijo napredek. foto: T. S. Strmiek OBČINSKI SVET Svetniki o rebalansu proračuna! SflEMSŠ&N t|§2 Vsoboto in nedeljo 25. in 26. novembra je bil v Slovenj Gradcu kongres Združene liste socialnih demokratov. Na njem smo sprejeli Socialdemokratski program za Slovenijo in prilagodili statut. Osnova programa je vizija, ki temelji na razvoju in stanju socialdemokratske misli na slovenskem. Vsi vemo, da se je spremenil politični zemljevid Evrope in globalna razmerja med poičnimi in gospodarskimi silami sveta. Slovenija je postala samostojna država. Postavljeni so temelji za stabilno gospodarstvo, pravno državo in demokratično ureditev. v ^lani ZLSD lahko s ponosom soustvarjamo Oprihodnost, saj je socialdemokracija tvorno sodelovala pri dosežkih slovenskega naroda. Predvsem v dvajsetem stoletju je pripomogla, da se je povečal vpliv delavstva, izboljšal položaj zaposlenih, da se je oblikovala demokratična kultura in demokratični politični sistem. Naše izročilo je socialdemokratska misel 19. in 20. stoletja, vključno s pozitivnim delom izkušenj iz obdobja narodnoosvobodilnega gibanja in samoupravnega socializma. Vedno smo se zavzemali za realne probleme delavce, intelektualcev in kmetov. Naša baza so vsi tišti, ki s svojim fizičnim ali intelektualnim delom ustvarjajo pogoje za svoje življenje. K I a zgodovino gledamo kritično. Ena od IMtočk identitete je kritika vseh oblik ekstremizma in totalitarizma. Zato obsojamo tuđi vrsto dejanj, ki so v splošnem podaljšanju vojnega sovraštva, ki ga je iz razumljivih razlogov poznala vsa takratna protifašistična Evropa, povzročila mnoge, tuđi daljnosežne negativne posledice. Smo pa tuđi proti izkrivljanju zgodovine, obenem pa priznavamo vsem demokratičnim in reformnim gibanjem njihove zasluge za uveljavitev demokratičnega sistema in vzpostavitev državnosti. Socialdemokratska vizija izhaja iz tega, kar se že uspešno dogaja in smo k temu tuđi mi pripomogli. Naši cilji so: • da Slovenija, razpoznavna s svojo kulturo in jezikom, avtonomno vstopa v mednarodne tokove idej, znanja, ljudi in blaga; • Slovenija svobode, miru, pravičnosti, solidarnosti in enakopravnosti; • da se Slovenija uvrsti v ekološko ozaveščene dežele; Zatorej vsi, ki vam je cilj splošna blaginja, in ne samo blaginja nekaterih, pridružite se nam; vsi ki ste se že v prejšnjih časih ustvarjalno vključevali v delo v kraju in širše, pa ste ob spremembah pomislili, sedaj so tu drugi, ki so voljni prevzeti bremena in odgovornosti, nato pa ste ugotovili, da smo nekatere stvari znali bolje narediti; vsi ki so vam blizu gornje ideje, pridružite se nam. Občinska organizacija ZLSD Instruiram matematiko, fiziko in kemijo za osnovne in srednje sole. Tel.:739 4l2 VESELE PRAZMfiE ter SREĆKO W USPEHOV POLNO LETO1996 vam želi Odbor Občinske organizacije ZLSDMengeš U POLITIČNE STRANKE US kongresa ZLSD | • Slovenija miru doma in dobrososedskih odnosov; • da bo Slovenija država, v kateri bodo delavci dobro živeli od zaslužka svojega dela; • da bo Slovenija prepoznavna po znanju in inovativnosti, kakovosti proizvodov in storitev; • Slovenija, v kateri bo gospodarska rast povećala zaposlenost nad evropsko povprečje; • Slovenija, v kateri bodo prebivalci uživali življenski standard na ravni razvitih držav Evrope; • Slovenija, v kateri bo država opravljala vlogo odgovorno in strokovno; • Slovenija z brezplačno osnovno zdravstveno oskrbo; • Slovenija z brezplačnim varstvom in šolanjem otrok; • Slovenija, v kateri bodo upokojenci, invalidi, bolni, nosečnice in otroci uživali temeljno socialno varnost in zaščito. MMGČ^rJ POLITIČNE STRANKE Minister za. šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, gost občinskega odbora LDS Mengeš Konec novembra je Občinski odbor LDS Mengeš organiziral javni razgovor o tekoči problematiki slovenskega šolstva in napovedanih spremembah izobraževalnega sistema. V Mengeš smo povabili dr. Slavka Gabra, ministra za šolstvo in šport, z namenom, da pojasni nekatera pereca vprašanja, ki v tem času tarejo slovensko šolstvo, kot tuđi načrtovane spremembe izobraževalnega sistema v Sloveniji. Minister Gaber je pred številnimi udeleženci javne tribune najprej razložil spremembe, ki jih prinaša nova šolska zakonodaja in ki bodo do konca tisočletja pomembno vplivale na vse stopnje in oblike izobraževanja v slovenski družini. Ob tem je minister Gaber poudaril, da v tem trenutku Slovenija izobraževanju namenja približno 5,8% svojega bruto družbenega proizvoda (BDP) kar je enako povprečju Evropske unije. Kljub temu, da je v času ministrovanja odstotek BDP namenjen izobraževanju zvišal izpod 5% BDP, kot je bil v času, ko je prevzel šolski resor, minister Gaber pravi, da si bo prizadeval, da bi Slovenija namenjala okoli 6,1% BDP za izobraževanje. Slovenska majhnost je tišti dejavnik, ki nas sili, da moramo, če želimo kvalitetno tekmovati z ostalimi nacijami, dajati več od ostalih za izobraževanje in znanost. Edino to je zagotovilo preživetja Slovenije v svetu, kjer ne šteje velikost, temveč kakovost. Nov izobraževalni sistem prinaša ćelo vrsto novosti, ki naj bi Slovence, ne samo po obliki in načinu izobraževanja postavil ob bok tištim, s katerimi se tako radi primerjamo, temveč tuđi po količini in stopnji aplikativnosti pridobljenega znanja. Pri snovanju novega sistema so se njegovi kreatorji oprli na vse tisto, kar se je pokazalo in dokazalo za dobro v obstoječem sistemu ter rešitve držav, ki so nam blizu po kulturno-civilizacijski plati, istočasno pa so v praksi potrdile uspešnost svojih izobraževalnih sistemov. Nekdo izmed udeležencev pogovora je vprašal ministra, če opiranje na tuje izkušnje ne pomeni nekritičnega posnemanja in prinašanja tujih modelov izobraževanja v Slovenije Dr. Gaber je odgovorit, da bi Slovenija zaradi svojih omejenih znanstveno-raziskovalnih možnosti potratila preveč dragocenega časa, ko bi sama skušala odkriti tisto, kar je v nekaterih državah že znano in daje dobre rezultate. Glede na dejstvo, da je eden od temeljnih slovenskih ciljev integriranje na zahod, je vprašanje tistih zahodnih izobraževalnih modelov, ki so se izkazali za dobre, na nek način tuđi postavljanje temeljev za slovensko integracijo v zahodno Evropo. Če v zelo kratkih obrisih nakažemo zasnove novega izobraževalnega sistema, je najbolj vidna sprememba pri podaljšanju osnovnega šolanja LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Cboankam in otrcanom želimo, da bi prijetno preživeli deoembrske praznike ter užili veliko sreoe in zadovoljstva v letu 1996. CCLDSMenaeš z 8 na 9 let. Osnovno šolanje naj bi bilo razdeljeno na triade, tri obdobja po tri leta. V prvi triadi bi bilo izključno opisno ocenjevanje, poleg tega pa poleg učiteljic oziroma učiteljev v prvem razredu nameravajo uvesti tuđi vzgojiteljice oziroma vzgojitelje, ki bi pomagali poskrbeti, da bi se malčki lahko čim lažje vklopili v novo okolje. V drugi triadi, se pravi četrti, peti in šesti razred, naj bi opisno ocenjevanje zlagoma zamenjalo številčno, vendar samo pri polovici predmetov. Zadnja triada pa bi imela popolno številčno ocenjeyanje, se pravi sistem kot obstaja danes. V zadnji triadi se uvaja tuđi pomembna novost, to so obvezni izbimi predmeti. Le-teh bo šest, trije naravoslovni in trije družboslovni, učenec pa bo moral izmed teh šestih predmetov izbrati tri glede na svojo preferenco do ponujenih predmetov. Med temi predmeti se nahaja tuđi predmet, ki je v zadnjem času postal objekt različnih javnih debat o njegovi primernosti, to je predmet religija in etika. Minister Gaber je pojasnil, da predmet ni nikakšen verouk, kot so nekateri poskušali očitati njemu in šolskemu ministrstvu. Gre za predmet izključno kogritivne narave, ki bo tište učence, ki bodo to želeli, seznanjal z različnimi svetovnimi verstvi, med katerimi bo tuđi kršćanstvo in kot ena izmed usmeritev te vere tuđi katolicizem. Ob večih priložnostih je minister dejal, da je tak predmet potreben predvsem zaradi spoznavanja drugih kultov, katerih drugačnost in nerazumevanje te drugačnosti dostikrat sproža neutemeljene predsodke do vsega kar ne pripada tistemu kar poznamo mi, to pa je v veliki meri edinole civilizacijski okvir dediščine stare Grčije in Rima ter judaizma iz katerega se je razvilo kršćanstvo. Na ravni srednjega šolstva se sistem ne bo bistveno spreminjal in se bo edinole nekaj dopolnil. Poleg gimnazij, ki bodo nudile širok spekter splošnih znanj, so tukaj tuđi strokovne gimanzije, ki bodo dale nekaj več poudarka strokovnim predmetom. Še zmeraj obstajajo tuđi srednje strokovne sole, medtem ko se v pokliene sole uvaja veliko več prakse oziorma vajeništva, ker se je pokazalo, da imajo dijaki poklienih sol premalo praktičnih znanj. Ena od novosti je mojstrska šola, ki bo osebe z dokončano poklieno solo dodatno izobrazila, tako da bodo lahko dosegle naziv mojstra. Visoko šolstvo bo deljeno na Univerzo ter Visoke in Višje strokovne sole. Slednje na določen način spominjajo na nemške višje m POLITIČNE STRANKE strokovne sole, ki izobražujejo inženirje v dvoletnih programih vendar tako, da veliko časa namenijo praksi. Predvsem višje strokovne sole naj bi se skušalo ustanoviti v večjih regijskih središčih, ker so raziskave pokazale, da si velik del mladih želi prav takšne sole, istočasno pa bi to razbremenilo pritisk na obe slovenski Univerzi. Visoke strokovne sole naj bi bile bodisi triletne kot angleški collegi, bodisi štiriletne. Ministrstvo za šolstvo je po ministrovih besedah pripravljeno podpreti razvoj visokega strokovnega šolstva preko zasebnega sektorja. Minister je navedel primer Visoke sole za hotelirstvo, ki je bila ustanovljena pred kratkim. Je zasebna institucija in deluje zelo uspešno. Univerza si bo v skladu s svojo avtonomijo in lastnimi opredelitvami postavljala svoje razvojno-izobraževalne cilje. Avtonomija Univerze je včasih lahko tuđi problematična, ker Ministrstvo za šolstvo lahko samo opozarja na anomalije, ki bi se utegnile pojaviti v delu univerze, nima pa zakonskih pooblastil za poseganje v delo Univerze. Kljub temu pa dr. Gaber meni, da mora Univerza zadržati svojo avtonomijo, kot je to običaj v vseh državah z visoko razvito stopnjo znanstveno izobraževalnega dela. Udeleženci pogovora so po predstavitvi novega izobraževalnega sistema zastavili še ćelo vrsto vprašanj. Zaradi dokaj opazne prisotnosti prosvetnih delavcev, je bilo eno od vprašanj neizogibno vezano na plače, s katerimi Razgovor z ministrom Gabrom je vod/7 g. Branko Lipar, predsednik odbora za družbene in društvene dejavnosti v Občini Mengeš. učitelji nišo pretirano zadovoljni. Minister Gaber v svojem odgovoru ni slepomišil, temveč je naravnost povedal, da denarja ni. Tuđi, če bi vsa sredstva, ki so namenjena za izposojo učbenikov, kritje stroškov prehrane učencem iz socialno ogroženih družin, soli v naravi, ipd., namenili za dvig učiteljskih plač, to ne bi pomenilo več kot 7-10% povećanja. Po njegovih besedah bo znatnejši dvig plač možen leta 1998 in to kot posledica ne preveč razveseljivega dejstva, da se bo tistega leta, kot posledica čedalje manjšega števila rojstev, znatno skrčila šolska populacija. Dobri dve uri trajajoč pogovor je postregel z mnogimi novostmi, ki se vpeljujejo v slovenski izobraževalni sistem, kot tuđi odgovori na številna odprta vprašanja slovenskega šolstva, od problematike vpisa na srednje sole in Univerzo, do nekaterih nepravilnosti, ki se pojavljajo v šolskem sistemu. Vsekakor za nikogar, ki se je udeležil pogovora, to ni bil stran vržen čas, ker je minister Gaber z veliko mero strokovnosti in argumentov znal prepričljivo pojasniti vizijo slovenskega izobraževalnega sistema, ki si ga je zamislila ćela vrsta šolskih strokovnjakov iz domovine in tujine, katere je Ministrstvo za šolstvo pritegnilo k strokovnemu delu. Lahko še zapišemo, da je bil nastop dr. Gabra prava intelektualna osvežitev v primerjavi z nastopi nekaterih slovenskih politikov, ki razlagajo svojo ideološko črno-belo sliko sveta in govorijo o skorajšnji odrešitvi slovenskega naroda, Če jim bo le pripravljen slediti. Po končanem razgovoru je Občinski odbor LDS Mengeš pripravil sprejem za ministra v vinoteki "Vivat" Mengeš, kjer je minister tuđi zaključil svoj obisk v MengŠu. 00 LDS Mengei Gosti Liberalnih dcmokratov pred začetkom razgovora, med kalerimi sta bita poleg dr. Gabra tuđi mengeški in kamniški župan. MENGŠAN D mte POLITIČNE STRANKE Občinski odbor Socialdemokratske stranke MengeŠ Vsak prvi petek v mesecu od 17.00 do 18.00 ure v gasilsko-godbenem domu v Mengšu sem Vam na razpolago. Prisluhnil bom Vašim predlogom, težavam, željam in pripombam. Vabim Vas, da se priključite kateremu od naših interesnih forumov, odborov in klubov oz. se včlanite v našo stranko in nam na organiziran način pomagate pri našem delu za cilje, ki so nam skupni. Organizirani skupaj bomo zanesljivo močnejši in uspešnejši. Posebej bomo veseli mladih, upokojencev, žensk in podjetnikov. Ukvarjanje s politiko pomeni, da imajo enake probleme in cilje tuđi drugi, zato jih rešuješ organizirano skupaj z njimi. Ali kot je politiko pojmoval pisatelj in politik Igino Giordani; da se začnemo ukvarjati s politiko, je dovolj, da . se spomnimo na troje: prvič, da je politika služenje, da je Ijubezen, ki se organizira; drugič, treba je odpreti oči in razumeti, da je tvoja težava tuđi težava drugih; tretjič, da se politika uresničuje skupaj z drugimi. Predsednik 00 SDSS Mengeš /nag. Tomaz Štebe, dipl. mg. Glavne usmeritve in cilji 00 SDSS Mengeš v letu 1996 Usmeritve: - Pošteno delo v javno in skupno dobro. - Prednostno sodelovanje s strankami slovenske pomladi, to je SLS in SKD v občini in njeni soseščini - Sodelovanje z vsemi, na osnovi soglasja in skupnih ciljev, za dobro občine in občanov - Preprečevanje nepravilnosti in pomoč pri odpravljanju pomanjkljivosti v delovanju občine in uprave - Prednostna področja v delovanju občine: • Izdelava dolgoročnega plana izboljšanja standarda občanov in izdelava dolgoročnih usmeritev in temeljev za razvoj podjetništva in zasebništva • Urbanizem in celostna podoba naselij • Javne gospodarske službe, komunalna in cestno-prometna infrastruktura SDSS SOCIAL.DEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Občanom Občine Mcngcš in državjjanom Slovenije želimo doživci.o praMovanjc božica, veselo novoletno praznovanjc in obilico uspeha in osebnega zadovoljstva v letu 1996. 00 6D66 Mengeš • Občinska uprava in njeno delo, odnosi s sosednjimi obSnami, predvsem pa z občino Domžale - Prednostna področja v političnem delovanju: • Podpora podjetništvu in ostalemu zasebništvu s ciljem doseganja dobička in aktivnega polnega zaposlovanja • Delo z mladimi V politično in družabno delovanje vključiti upokojence in ženske - Priprave na državnozborske volitve KONKRETNI IN PREDNOSTNI CILJI: - Občina • Sprejem proračuna v roku (najkasneje do konca januarja 1996) ob ustrezni javni razpravi • Dokončanje in ureditev odprtih zadev iz delovanja krajevne skupnosti in bivše občine Domžale • Popis, delitev in gospodarjenje s skupnim premoženjem • Premoženjske in pogodbene obveznosti prevzete od Krajevne skupnosti • Reševanje prometne, cestne in posredno avtocestne problematike • Poslovno-turistično-storitvene in proizvodno- skladiščne podjetniške kapacitete (cone) - Komunala • Ločeno pobiranje komunalnih odpadkov in organizirano pobiranje posebnih in kosovnih odpadkov ob hkratnemu reševanju bodočega skupnega odlagališča komunalnih odpadkov in preprečevanja divjega odlaganja • Pliniftkacija in hkratna priprava za kabelsko in teleinformacijsko kabliranje Predsednik 00 SDSS, Mengeš mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. Sprejmem otroke v mstvo. Tel.:73ft947 |Q mmsSmu PRI SOSEDIH Mešani pevski zbor pri Društvu upokojencev Moravče uspešno deluje že deseto leto. Trenutno v zboru prepeva 22 pevcev in pevk iz Moravč in bližnje okolice. Pevske vaje imajo ob torkih od 19. uri dalje v novih društvenih prostorih DU Moravče, Trg svobode 5. Zbor uspešno vodi pevovodja Lojze Štefan, domaćin iz Moravč, ki vodi tuđi dva cerkvena pevska zbora v Moravčah. Zbor je nastopal že večkrat tuđi v domu starejših v Mengšu, kjer prebivajo oskrbovanci in naši člani društva upokojencev iz Moravč in njene okolice. Pevski zbor v polnem številu nastopa vsako leto enkrat, pa tuđi dvakrat, če zboru dopušča čas. Kajti zbor nastopa tuđi še v ostalih domovih: Domžalah, Kamniku, Izlakah, Tisju, Bokalcih v Ljubljani in drugje, kamor je vabljen. Povsod je dobrodošel in sprejet s ploskanjem oskrbovancev doma in uslužbencev le- teh. Vsa zahvala za dolgoletno vođenje zbora gre pevovodji Lojzetu Stefanu, ki je vložil skoraj vso svojo voljo in znanje v pevski zbor. Javna pohvala gre tuđi dobri predsednici zbora in pevki Anici Korošec, ki skrbi da so vaje številčne, kvalitetne in zbor predstavljen tuđi izven občine Moravče. Pohvala gre tuđi pevki in recitatorki Francki Kosmač, ki popestri pevski zbor s svojimi "recitali" za mikrofonom. Pevski zbor se srečuje z denarnimi težavami. Sredstva iz društvene blagajne so majhna, zato člani zbirajo prostovoljne prispevke in iščejo sponzorje, največ pa pevci dajo iz svojih denarnic. Glavni razlog za predstavitev zbora je bil predvsem v obvestilu za bližnji dogodek, ki mu pevci pripisujejo velik pomen. To bo jubilej ob 10. obletnici delovanja pevskega zbora. Pripravili bodo bogat program ljudskih pesmi za celovečerni koncert v prvi polovici meseca septembra 1996. leta. Foto in tekst: Jože Novak MENGSAN Prijateljsko srečanje dveh DU v streljanju z zračno puško Nedavno se je ekipa strelcev Društva upokojencev Moravče udeležla prijateljskega srečanja z ekipo strelcev Društva upokojencev Zagorje s katerim že nekaj let uspešno sodeluje. Srečanje strelcev z zračnimi puškami je bilo na avtomatskem strelišču Strelske družine v Srečanje strelcev DV Moravče in Zagorje Mešani pevski zbor v Kulturnem domu Moravče Ob 40. obletnici DV Moravče leta 1992 Kisovcu pri Zagorju. To srečanje je bilo organizirano v okviru Tedna upokojencev Zagorje ob Savi. Med strelci je tuđi nežni spol Angelca, ki je edina in se vaj tuđi redno udeležuje. Vaje so v društvenih prostorih Društva upokojencev Moravče, Trg svobode 5, dvakrat na mesec, vsak drugi in četrti teden ob sredah od 10. do 12. ure. Sekcija ima svoje nove puške in primerno hrambo. Sredstva za nabavo le-teh so prispevali sponzorji, za kar se jim DU Moravče in člani strelske sekcije lepo zahvaljujejo. V streljanju so zmagali Zagorjani pred Moravčani. Zmaga sicer ni pomembna, pomembno je srečanje in povezovanje z društvi in dobra volja med upokojenci. Po končanem streljanju je sledilo še prijateljsko srečanje, skupinska fotografija z "nasvidenjem" prihodnje leto 96. Tekst in foto: Jože Novak Prijateljsko srečanje SffiKJSŽ^lKl h7' PRI SOSED1H H'"Vrhp6]jlka jesen ^ Tradicionalna Vrhpoljska vesela jesen Gasilsko društvo Vrhpolje v Občini Moravče vsako leto v mesecu novembru organizira zabavno glasbeno prireditev v prostorih Gasilskega doma Vrhpolje. Taka je bila v soboto, 18. novembra ob 19. uri, pod pokroviteljstvom Feliks Lukati in Cestnega podjetja Ljubljana. Organizator te dobro obiskane prireditve je bil Pavel Barlič, ki mu gre javna zahvala. Seveda mu je bil v pomoč predsednik GD Vrhpolje g. Janez Mihelčič z ostalimi domaćini. Na prireditvi so nastopali: Igor in Zlati zvoki, Gamsi, bratje Omahna, Rajko s prijatelji in Uroš Krizman z diatonično hamnoniko. Za popestritev prireditve je bilo žrebanje vstopnic z zanimivimi dobitki. Prireditev so finančno podprli: Feliks Lukati, Imenje-Moravče, Cestno podjetje Ljubljana, Bife Lenček Dominik, Vrhpolje, IHA-N Zvone Trade d.o.o. Ihan, M market Moravče, GP Križnar Lukovica, Boutique Resnik, Domžale, Gostilna pri Mostnarju, Krtina, Keramika Ruco d.o.o. Lukovica, Avtoprevozništvo Novak Miha, Selo, Kos Marjan, Zalog pod sv. Trojico, Slikopleskarstvo Jagerinec Ivo, Domžale, Termit Domžale, Spina d.o.o. Krašce, Avtokleparstvo Planine Jože, Vrhpolje, Občina Moravče, Prenova d.o.o. Dob, Gostinstvo in frizerstvo Soklič, Zalog pod sv. Trojico, Natura Grošelj Dušan, Vrhpolje, VIAP d.o.o. Ivan Vidic, Dole-Moravče, Grošelj Mavricij, Krtina in Papirna galanterija Emil Kiselak, Turnse. Humorist in povezovalec programa je bil Tone Fornezi-Tof. Po končanem zabavno glasbenem programu je obiskovalce zabaval Rajko s prijatelji, do zgodnjih jutranjih ur. Tako je Gasilsko društvo Vrhpolje z pokrovitelji in ostalimi ljubitelji glasbe uspešno zaključilo že četrto Vrhpoljsko veselo jesen. Hvala vsem, ki ste prispevali k prireditvi. Tekst in foto: Jože Novak ŽUPAN NA OBISKU Ko sva z županom prišla na obisk h gospe Frančiški Trdin ob njeni visoki obletnici, si je ravno pripravljala malico in brala Družino. Bilo ji je kar malce neradno, vendar smo stik hitro našli in stekel je prijeten pogovor. Gospa Frančiška ni rojena Ločanka, temveč se je priselila leta 1974 iz Moravske doline na prigovarjanje brata Petra, ki je bil pri Tajevih v Loki že poročen. S sestro, zdaj že pokojno, sta si kupili skromno, a prijetno hišico nasproti gasilskega doma. Rojena je bila 6. novembra davnega leta 1910 v hribovski vasici Globočica na Limbarski gori, ki šteje samo tri hiše. "V družini nas je bilo sedem otrok, štiri dekleta in trije fantje, a so že vsi na onem svetu, le jaz še živim," je rekla otožno. Tuđi očeta je izgubila, ko ga je komaj dobro poznala. Da bi se izognil 1. svetovni vojni, je odšel v Ameriko, od tam pa se ni več vrnil. Njegovo mlado življenje je ugasnilo globoko pod zemljo, v temnih rovih neznanega rudnika. 0mladosti in njenih spominih je menila, da nima bogve koliko povedati. Bilo je eno samo garanje za ljubi kruhek in na zabavo ni bilo mogoče misliti. "Dolina je bila predaleč in kdo bi si po uri hoda še želei razvedrila!" je rekla z nasmeškom. Zato se je tistih nekaj mladih poveselilo ob večerih, ko so lickali koruzo, ob žetvi in mlačvi ter kmečkih igrah, ko so tuđi zaplesali in zapeli. Za mlade v tistih časih je bilo najlepše na Gospodov dan, ko so odšli v dolino k maši ali na božjo pot na Sveto goro, kjer so se potem v družbi malo poveselili. "Tistikrat sem spoznala tuđi svojega moža in čeprav nama Bog ni naklonil otrok, sva lepo živela vse do njegove prerane smrti," je tiho rekla. Pa kljub temu, da je izgubila prav vse svoje najbližje, ni ostala sama. Radi jo obiščejo nečaki in nečakinje in ji kaj postore, saj sama zaradi bolne hrbtenice in kolkov ne zmore kaj dosti. Na pomoč ji priskoči tuđi soseda Milka. Nanosi ji drva, zakuri krušno peč in prinese kaj iz trgovine. Tuđi dolgčas ji ni nikoli, saj pogosto pridejo njene dobre prijateljice: Miči, Francka, Malka in Polonca. Takrat malo poklepetajo o tem in onem in dan je mnogo prijaznejši. Zvečer, ko ostane sama, pa je njen najljubši prijatelj radio - posluša ga pozno v noč. Gospa Frančiška, bodite še naprej trdni v upanju in veselega srca, potem bodo tuđi bolečine manjše in znosnejše. Saj že star pregovor pravi, da sta smeh in dobra volja pol zdravja. Jože Brojan Ansambel GAMSI bratje Omahna iz Brezja Marko, Janko in Tone. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ^ Ljubljanska 80 (SPB1), 61230 Domisle 713-660 MMSSM3 »Frančiška Trdin -m €r k. PRAZNIKI IN OBIČAJI Jaslice V pobožno pričakovanje božica vključujemo tuđi pripravo jaslic. To je povečini pripadalo moškemu svetu, predvsem v večernih urah. Marsikje se je našel preprost samouk, ki je rezljal ovčke in pastirce. Pozneje je papir močno izpodrinil to ljudsko umetnost. Kupljene pole, da si iz njih izrezoval pastirce, so zavladale. V času med obema vojnama so se razšopirili ceneni odlitki iz gline in mavca. Kljub temu je bilo za moške roke zmerom dovolj dela: hlevček in hribček in vse kar zraven spada, je bilo treba popraviti, marsikdaj tuđi kaj novega napraviti. Kaj pa so jaslice? Danes imenujemo jaslice občasno plastično upodobitev Kristusovega rojstva v panoramsko oblikovani pokrajini s premakljivimi plastičnimi figurami, ki jih postavljamo po svoji zamisli in po svojem umetniškem čutu. Namen takšnega "postavljanja" prizorov meri samo na doživljanje dogodka, ki ga predstavljajo, jaslice hočejo biti pomoč pri pobožnem premišljevanju Kristusovega rojstva in jih pri tem glede nazornosti nič ne more nadomestiti. Takšno doživljanje je pač od vsega začetka skušala podpirati likovna umetnost - slikarstvo in kiparstvo. Likovno upodabljanje Kristusovega rojstva šega že v čas starega kršćanstva; v katakombah so ohranjene podobe na presno, ki kažejo tri kralje in rojstvo. Bizantinska umetnost nam je ohranila vrsto upodobitev Kristusovega rojstva, romanska in gotska umetnost evropskega zahoda jih ima nešteto. Najstarejša podoba rojstva na slovenskih tleh je pač na samostanskem pečatu nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem gradu iz 13. stoletja. Na gotskih freskah od I. 1300 dalje je motiv rojstva tuđi pri nas zelo pogost. Toda to še nišo jaslice. Bistvu jaslic se približajo sele plastične ali reliefne upodobitve rojstva na gotskih krilnih oltarjih. Ostanke takih oltarjev poznamo v raznih cerkvah (npr. Zg. Lendava, Zg. Tuhinj, Gornji grad, Ljubljanska stolnica - oltar sv. Jurija, Crn Grob, Rožnik pri Ljubljani, Vrh pri Vrhniki, Sv. Vid pri Lukovici). Seveda tuđi to še nišo bile jaslice. Korenine jaslic se skrivajo drugje. Njihovo območje je premišljevanje, meditacija. Učitelji pobožnega razmišljanja so vabili ljudi naj si živo predstavljajo votlino Kristusovega rojstva, naj v duhu obiščejo Gospodove jaslice, naj molijo Božje Dete in ne pozabijo, kaj sta Marija in Jožef hudega prestala. Jezuščkov kipec z ležiščem - zibelka (iz mekinjskega samostana klaris v Mekinjah, hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani) kot pripomoček za premišljevanje Kristusovega rojstva, je že ena izmed korenin naših današnjih jaslic. Toda zibelka z Detetom se vzporedno pojavi tuđi v božičnih igrah, ki so jih kot del ali kot dopolnilo službe božje igrali že od srednjega veka po cerkvah. Duhovne igre so torej druga, a tuđi najmočnejša korenina jaslic. Ni težko ugotoviti, da je prizor rojstva ali katerikoli drug podoben prizor v jaslicah - "zamrznjen" prizor iz igre. Jaslice učinkujejo tem globlje, čim več življenja se je po videzu v njih nenadoma "ustavilo", čim bolj se gledalcu zdi, da bodo figure zdaj zdaj oživele. Kristalizacijo tega dogajanja pomeni torej tisto, kar se je v dobi protireformacije, že v drugi polovici 16. stoletja, prvič pojavilo in kar danes imenujemo jaslice. Zahvala za to gre jezuitom. Zelo pomembno je, da je jezuitski general Claudio Aquaviva 1.1591 izdal načelno dovoljenje za postavljanje jaslic po jezuitskih kolegijih in cerkvah. Sele potem so sledili drugi redovi: frančiškani, dominikanci, avguštinci.... Pot je bila s tem utrta. Z začetkom 17. stol. srečujemo jaslice ne samo po jezuitskih cerkvah, ampak tuđi po cerkvah drugih redov. Doba rokokoja (18. stol.), ko so nastale nedosežene drobne porcelanske plastike in v podrobnostih izdelane miniature, je dalo tuđi jaslicam nov zagon. Neapel je postal središče bogate jasličarske umetnosti. Nadaljnji korak v razvoju jaslic je bil namreč njihov vstop v domove, kjer so jim božične figurice že prej pripravile pot, bodisi Jezuščka samega ali pa ležišče z Jezuščkom. Slovenske hišne jaslice v 19. stol., kolikor jih poznamo, so se naslanjale na ljudsko orJiko "kotnih" jaslic. Med njimi so najzanimivejše pač tište, ki jih je pred 1.1890 izrezljal ljubljanski mitničar Janez Frfila. Ustvaril je s svojimi figuricami narodopisno zanimivo vrsto ljubljanskih tipov iz konca 19. stoletja. Po I. 1900 pa so se jaslice v meščanskih krogih začele umikati božičnemu drevesu. Kdaj so jaslice prišle na kmečke domove, ne vemo. Zelo verjetno je, da jih naše kmečko ljudstvo pred 19. stoletjem doma ni postavljalo. Po pisanju neznanega avtorja "Spominov" v "Novicah" I. 1863 smemo sklepati, da so bile jaslice okoli I. 1830 na Slovenskem "splošno znane". "Napravljanje jaslic" omenja I. 1846 pesem v "Drobtincah". Preljubi sveti Božić ti, tebe se veselimo mi, in jaslice napravljamo, za tebe čedno posteljco. Sam Bog je Jebe nam poslal, pa tud orehov dosti dal; njih hočmo lepo pozlatit, in z njimi Tebe počastit. Naše ljudstvo si je ustvarilo svoj tip jaslic. Postavljalo si jih je na trioglato desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok, na vrhu je bilo zmerom mesto Betlehem, ob spodnjem robu je bil hlevček, ki nikoli ni bil votlina, ampak zmerom le "štalica". Figurice so določale, kakšen bodi hribček. Če so bile figurice plastične (lesene, glinaste), je morala biti konstrukcija lesena. Če so bile figure ploške (iz papirja izrezane), je bil hrib le kup mahu. Na strmem hribčku v kotu je mogoče postaviti plastične figure le na ravno podlago. To je mogoče doseći v lesenem tipu jasličnega hriba. Na dveh v kotu stikajočih se navpičnih ploskvah, na katerih je z različnimi sredstvi (slikanja, nalepljeni kosi raznih snovi) nakazana pokrajina v globino, so pritrjene različno usmerjene ozke poličke s plotovi. Nanje so postavljali plastične figurice in tuđi manjše stavbe. Razporeditev pokrajine se pri tem ni spremenila: "zgoraj" je bil Betlehem, "spodaj" štalica. Prve plastične figure so bile voščene. Vlivale in oblikovale so jih predvsem redovnice. Malo verjetno je, da so voščene, navadno tuđi "oblečene" figurice te vrste zašle na kmečke domove. MMSta M Zato pa je bilo rezbarstvo na kmetih zmerom zelo razširjeno. Številni neznani talenti so se razvijali, so ustvarjali in so neznani legali v grob. Zapuščali so doma in pogosto tuđi pri sosedih svoje preproste izdelke, lesene jaslične figurice: pastirce in ovčice pa sveto družino in tri kralje in kar se še v jaslice postavlja. Le za redkimi je ostal spomin. Janez Trdina je otel pozabljenju dva kljub temu neznana mlada umetnika, "črednika Marka", ki je "narezljal lesenih ovčic, kravic in hlevcev s sveto družino, brez števila" in "Stolarjevega Jožka", ki je za jaslice "hiše, ljudi in živali... izrezljal iz lipovega lesa." Ne smemo pozabiti tuđi glinastih figuric iz Kamne gorice. Kamnogoričan je sam zapisal: "Vsi Kamnogoričani smo postali pred božičem kiparji..." Po glino so hodili ćelo na Ljubno, figure pa so žgali v peči ali v vigoncih. Zanimivi so bili domaći tipi, ki v kamnogoriških jaslicah nišo smeli manjkati: krošnjar, Ijubenski lončar, pek s prestami v košu, lovec, ki strelja gamsa na sosednjem hribu, vojaki v belih suknjah in modrih hlačah pred Herodeževim gradom, posebno pa Tirolka "Brida" (Frieda?) PRAZNIKI IN OBIČAJI Jaslice oblečena po tirolsko, s klobukom ali škafom na glavi... Vsega tega ni nič več ohranjenega, glina ni trpežna snov. A tuđi les ni trajen, posebno ne v otroških rokah. Prej ali slej se je zgodilo, da starih figuric ni bilo več. Uplahnilo je tuđi veselje do lastnega ustvarjanja. Z mnogimi drugimi pojavi Ijudskega življenja vred je tuđi ljudsko podobarstvo, ljudsko kiparstvo kot domaća dejavnost iz zgolj veselja, na prehodu iz 19. v 20. stoletje čudno usahnilo. Ob tem se je znašla industrija. Papirnate figure, ki jih je kot ročno delo poznalo že zgodnje 19. stoletje, so zdaj zavladale v slovenskih ljudskih jaslicah. Seveda figure nišo bile več umetniško naslikani akvareli, temveč najpogosteje dokaj plažast tisk po nazarenskih predlogah. Tiskane pole s pastirčki so prihajale na trg z vseh strani. Ta industrija je zatrla npr. papirnate figure, ki jih je delal Mengšan Lah, menda Laverjev učenec. Pomagal si je s šablonami in je odtise poslikal na roko. Posle je razpečaval po sejmih in jih nosil ćelo v Ljubljano na prodaj. Novejši čas je prinesel tuđi umetniške pole z jasličnimi figurami. Znane a z deljenimi mnenji sprejete so bile v dobi med obema vojnama jaslice Maksima Gasparija, Toneta Kralja in Franceta Goršeta. Spet pa je vstopila industrija, ki je začela na trg pošiljati cenene sadrene odlitke. Z njimi so jaslice v bogkovem kotu zašle v stisko. Sadrene plastike je bilo v mahu težko postavljati. Zatekle so se na predalnik. Uvrstile so se v tako imenovani namizni tip jaslic. Pokrajina je postala važnejša od figur, oblikovati so jo začeli z naravnimi pripomočki (štori, kamenjem) in z veščimi ponaredki narave, "oživljali" so jo s tekočo vodo in tehničnimi efekti. Jaslice so se s tem oddaljile od tistega. kar so hotele biti ob svojem nastanku: pripomoček za doživljanje betlehemskega rojstva in njegove skrivnosti. Prikaz slovenskih hišnih jaslic v bogkovem kotu bi ne bil popoln, ko bi ne omenili žanje tipičnega "prtička" pritrjenega na rob trikotne deščice... Zapisat: N. Kuret - Zima povzetek: Franc Veider Sv. družina, lipov les, jaslične figure mengeškega Ijudskega umetnika Antona Šuštarja p.d. Gregčnga Toneta, hrani družina Šuštaršič iz Mengša foto: P. Škrlep mm^/m lm NAŠI PESNIKI Pa mi ti povej Danes sem si pobarvala lase rdeče - tako mi je všeč. Danes je morilec ubil dva otroka - tako mu je všeč. Danes so sprejeli zakon o denacionalizaciji - tako jim je všeč. Danes živim. Mi je še všeč? Nikoli ne boš brala te pesmi Stala je tam pred džamijo, vse, kar si želiš ti dam. Oslobođenje na klopi, kjer je spal deček brez matere. Vse, kar si želiš ti dam. Bila je v osmem mesecu - otrok otroka. Vse, kar si želiš ti dam. Na mostu je stalo šestnajstletno dekle in čakalo na najbolj deroč val. Vse, kar si želiš ti dam. Valovi so jo prinesli na moj breg. Vse, kar si želiš ti dam - prav vse. Obstajati mora nekaj praznejšega od puščave obstajati mora nekaj globljega od morja obstajati mora nekaj višjega od gora obstajati mora nekaj lepšega od sončnega zatona obstajati mora nekaj žalostnejšega od smrti obstajati mora nekaj religioznejša od boga obstajati mora nekaj nežnejšega od tvojega dotika obstajati mora nekaj bolj zelenega od trave obstajati mora nekaj jasnejšega od neba obstajati mora nekaj toplejšega od ognja obstajati mora nekaj iskrenejšega od srca. Danes bi lahko spala - a ne morem. Danes bi bila lahko tako srečna - a ne morem. Danes bi lahko vriskala - a ne morem. Danes bi lahko sanjala o tebi - a ne morem. Danes bi lahko bila pri tebi - a ne morem. Danes bi te lahko objela - a ne morem. Danes bi lahko božala tvojo nežno dlan - a ne morem. Danes bi lahko prepevala o tebi - a ne morem. Danes bi te lahko poljubila ■ a ne morem. Danes bi lahko božala tvoje lase - a ne morem. Danes bi se morala razumeti - a se ne morem. Danes bi lahko... - a ne morem. Pričakovanje Gleda naš Andrej najmlajši skozi okno v beli dan, gleda in milo sprašuje, kje je zima, megleni dan. Ni mi znano, kje bila bi, da tako dolgo k nam je ni, morda zopet je zaspala in caka spomladanskih dni. Megleni dan, sporoči vetru, naj gre zimo prebudit, kar naravnost naj ji reče, naj se malo gre solit. Enkrat vendar naj že priđe in natrosi naj snega, saj smo vendar že v decembru in Dedek Mraz bo kmalu tu. Medved in lisica Brunda medved v brlogu, kdo obišče me vsak dan, kadar spim, nekdo mi krade, saj mesa je vsak dan manj. Zalezuje ga lisica in posluša prav močno, se ponudi za stražarja, da pot do hrane lažja bo. Zdi se čudno kosmatincu, a na stražo jo spusti, saj tako bo najbolj varno, si zabrunda in zaspi. Komaj medved je zaspal, že bila je veselica, kar za dolgo zimo je nabral, vse požrla je lisica. Rathav Enot Naš gnem Dotik roke Roka tvoja je milina njen dotik je kot balzam misel na te, nisem sam le v daljavi je sivina. Deklica ti si moja v meni skriva se vihar vem življenje teče dalje, ne pozabim te nikdar le dotik in spet si moja. Sliko jasno si ustvarjam čeprav jaz vem, da to je dream v mislih s tabo se ukvarjam sam se s sabo zdaj borim. Najina naj sreča vsa v srcu skrita za oba tja v daljave odvihra kjer srečala sva se midva. Srečna sva, že ob dotiku saj možnosti za naju ni svetova dva, življenja dva, dotik roke se že pozna. Ko pa nekoč se snideva nikdar se ne razideva le Ti in jaz, le jaz in Ti saj drugega med nama ni. On sam v katerem sva oba oba sva krščena bila želi Ijubezen, ne sovraštva in ne prešemega bahaštva. Vizija, moja naj bo Tvoja in v meni naj podoba bo, tvoje, moje najine roke po času ostarele že. Vendar še ni konec živeti je lepo. Če nekdo ima Te rad sam v sebi si bogat. Ti v meni ne zamreš čeprav dobro to zdaj veš da Tvoj ostal bom sam in rad Te imam. 0 najin Božič, ti si lep saj vidim Te, dotik Tvoj čutim ko roko stisnem Ti, te čutim vendar upam, da si še Ti, Ti. Noč prečuta najin je spomin to dar za leto, ki se izteka le tebi zdaj namenjen je če to uspel sem, srečen sem. Enkrat, ko bo leto Novo čutil bodem Tvoj dotik sreča v meni se pretaka le Tvoja roka, Moj dotik. ■l Jože Brojan 1 MiKESaKl 2*1 NAŠ VRTEC Vrtec Gobica ponijih. Po ogledu okolice in naselja Lipice, ter stalne razstave Avgusta Černigoja smo se vrnili v Mengeš. Dan je bil čudovit, ki ga je polepšalo še sončno vreme in prijetno vzdušje. Seveda pa izleta ne bi mogli izpeljati brez denarne pomoći naših sponzorjev: Avtošole RETOS d.o.o., gospoda Osolnika H.K., službe VIGRED, gospe Zupančičeve, ELMINT d.o.o. gospoda Skvarče in Zavese SRŠEN, katerim se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Naša želja je, da bi k sodelovanju pri izvedbi tovrstnega načina druženja pritegnili čim več staršev in otrok. Vzgojiteljica Olga Bernik-Zor UDELEZENCI CENTRA ZA MLAJŠE ODRASLE ORGANIZIRAJO SVOJO PRVO JAVNO PREDSTAVITEV Udeleženci CMO so takoj po otvoritvi Centra pričeli z resnim delom. V tem trenutku z vso resnostjo in zavzetostjo pripravljajo novoletni program, ki ga bodo prikazali povsod, kjer bodo želeli prisluhniti njihovi želji po prikazu svojih dosežkov tako na likovnem, kultumem, tehničnem, šiviljskem, organizacijskem in drugih področjih. Poleg izvedbe lastnega novoletnega programa so s svojimi idejami pripravljeni sodelovati tuđi pri izdelavi daril in organiziranju različnih prireditev. Ena od prvih prireditev, katere organizacijo jim je zaupalo Planinsko društvo Kamnik, bo potekala v soboto, 20. januarja 1996 ob 19. uri v prostorih podjetja Ml AMIGO d.o.o. Ob tej priložnosti bodo Kamniški koledniki predstavili Planinsko pesmarico. Na prireditev ste vljudno vabljeni vsi, ki menite, da je kulturno izročilo pomemben del našega vsakdana, enako tuđi tišti, ki ste mlajšim odraslim pripravljeni ponuditi roko v pomoč pri premagovanju težav, s katerimi so se do sedaj soočali na svoji poti do izbire pokliča in ustrezne izobrazbe. vodja CMO: mag. Margareta Atelšek CMO Domžale, Rajska c. 15 (podružnica) Komenda, Suhadole 13 VARSTVO PRI DELU IN VIDEO SNEMANJE Tei.: 061/711 875 Lepo je biti skupaj... FOTOGRAFIJE Z VAŠEGA FILMA V ENI URI! FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE TAKOJ! iMMSi^M O6?/737-492 i* V novembru smo na Osnovni soli Mengeš opravili eno od strokovno in finančno najzahtevnejših nalog iz programa obeleževanja 200-letnice javnega šolstva v Mengšu. V počastitev spomina na enega najuglednejših Mengšanov smo ob 90-letnici smrti ter 165-letnici rojstva izdali stenski TRDINOV KOLEDAR 1996. Za izredno lep ter vsebinsko bogat koledar smo prejeli že vrsto pohvalnih ocen, tuđi iz vrst strokovnih in znanstvenih delavcev. Koledar, katerega je pripravil uredniški odbor: profesorici Marija Cvetek in Ljubica Rožman ter akademski slikar Vinko Železnikar, ima estetsko in literarnozgodovinsko vrednost, iz katerega bodo lahko črpali znanje o tem delu naše preteklosti učenci sedanje in bodoče generacije, za Mengšane in vse, ki živijo v drugih krajih domovine in tujine, pa bo dokument, ki priča o bogati šolski in kulturni preteklosti našega kraja. Predstavitev koledarja smo izvedli na slovesnosti 30. novembra. Ob tej priložnosti smo odprli tuđi razstavo del in dokumentov o življenju in delu Janeza Trdine, veseli pa smo bili, da so se nekdanjim in sedanjim članom kolektiva, članom sveta staršev in sveta sole, predstavnikom društev in organizacij, članom občinskega sveta, predstavnikom Zavoda za šolstvo, pridružili še ugledni gostje: župana občine Domžale in Kamnik ga. Cveta Zalokar-Oražem in g.Tone Smolnikar ter ministerza šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Le-ta je v pozdravni besedi soli čestital ob jubileju in izdaji koledarja. NAŠA ŠOLA Trdlnov koledar Mogoče bosta promocija koledar/a in srečanje dveh županov pripomogla k tesnejšem sodelovanju med Mengšem in Novim mestom. Večino izvodov koledarja smo že odposlali po Sloveniji in tujini. Še posebno veseli smo, da je Komisija za pospeševanje slovenščine na tujih univerzah, ki deluje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, med več koledarji izbrala prav Trdinovega za novoletno darilo vsem oddelkom na fakultetah po svetu, kjerpredavajo slovenski jezik. Koledarje pa bo med svoje člane poslalo tuđi Slovensko društvo iz Ženeve. Janez Trdina je skoraj polovico svojega življenja preživel v Novem mestu. Novo mesto ga je sprejelo za svojega in se mu oddolžilo na razne načine, med drugim tuđi z ustanovitvijo javnega zavoda Kulturni center Janez Trdina. Kulturni center je skupaj z Mestno občino Novo mesto pripravil promocijo koledarja v dolenjski prestolnici. Uredniški odbor je predstavil nastajanje in vsebino koledarja. Prireditev je bila obogatena z nastopom pevskega zbora iz Osnovne sole Bršljin Učenci naše sole pa so pod vodstvom ge. Štefke Mlakar prikazali prikupen etnološko obarvan program, ki je navdušil prisotne. Mestna občina Novo mesto, ki jo z občino Mengeš Mengški otroci na prireditvi v Novem mestu. Minister Slavko Gaber na obisku v Osnovni soli Mengeš. ftlSKlŠAN m VAŠA POŠTA V premislek Ko začne na vrata trkati Novo leto, nastopi čas obračunov, poračunov, bilanc in počasi se začnemo ozirati nazaj, se spraševati, kaj se je zgodilo v preteklem letu, oziroma, kaj smo postorili v letu, ki se izteka. K lekako tako se sprašujem tuđi jaz. Skoraj IMv vsakem Mengšanu sem bil prisoten, enkrat sem iz objektivnih razlogov izostal, pa me je već kot uspešno zamenjal "Pesimist". Iz srca se zahvaljujem. Dober članek je bil, pa tuđi idejno in vsebinsko se ni oddaljil, mojim mislim in vsemu tistemu kar mi leži na srcu. Vesel sem, če je moje pisanje vzpodbudilo k premišljevanju vsaj enega Mengšana. In, če so misli in ideje vsaj koga med vami dragi bralci k premisleku pripravile, je bil moj namen dosežen. Če se je kdo zaradi mojega pisanja jezil in čutil ćelo prizadetega, sem vesel, kajti to mi potrjuje, da sem včasih le zadel "žebljico na glavico", kot pravijo. Marsikdo mi je zatrjeval, da "Optimist" dobro vidi tuđi pod kožo Mengeško politično življenje in osje gnezdo. In prav je tako! K li bil, verjemite, moj namen koga prizadeti I Nali ćelo žaliti, ampak doseči to, da bi se zamislili tišti, katerih vik in krik je šel do neba, ali res vse kar delajo, delajo dobro, ali pa morda včasih ni vse tako kot bi moralo biti. Vem, da je hude pritiske prestajala tuđi glavna urednica Mengšana. Zaradi mojega psevdonima so nekateri uprizarjali kar prave detektivske preizskave. Zahvaljujem se zato iz srca urednici, da je uspela zadržati moj inkognito in pod pritiski ni klonila. F>a pa je ta ubogi "Optimist" nekaterim res LAn v peti zgovorno kaže dejstvo, da se občinska uprava pripravlja vajeti vzeti v svoje roke. Članke in gradiva so do sedaj zbirali v podjetju Mi Amigo, od sedaj pa naj bi to bilo domena uprave. Samo po sebi se vsiljuje misel o cenzuri, kajti ravno tam, na tej naši občinski upravi nekaterim to moje pisanje ni bilo povšeči. Pa, da si ne bom preveč domišljal, vsakršno pisanje, ki se katorkoli kritično nanaša na nedotakljive. Veste, je že tako, pisci lahko samo hvalimo, Bog ne daj pa, da bi kdaj kritično pretresali kogarkoli na upravi ali izven nje. No, tolažim se z mislijo, da je izdajatelj glasila Mengšan Občina in vse zadeve v zvezi s tem v prvi vrsti pretresa in potrjuje Občinski svet. Če pa bi se le zgodilo, da bo Mengšan postal glasilo "Uprave", no potem se borno morali nekoliko kritični pisci preusmeriti v druga glasila. Morda bo s tem, ali ravno zato, pero postalo ostrejše in pisci manj prizanesljivi! Upam drage bralke in bralci, da tole pisanje ni slovo in da se borno na teh straneh v našem Mengšanu še srečevali. Želim Vam vsem skupaj Vesel Božič, v Novem letu 1996 pa obilo sreče in zadovoljstva, ne nazadnje tuđi z Mengšanom. Optimist Kako lepimo plakate II. Vletošnjem letu je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš v Galeriji mežnariji pripravilo deset razstav, organiziralo kiparske delavnice, Miklavževanje, pripravilo igro Glavni dobitek... Da pa vse te dejavnosti dosežejo svoj namen, je potrebna dobra informiranost ljudi o teh prireditvah. V ta namen se naše društvo poslužuje tuđi plakatov. Tu pa moram, tako kotgospod JOžE MLAKAR, razočaran ugotoviti, daje kultura plakatiranja v Mengšu na res nizkem nivoju. Nekateri naši plakati so bili prelepljeni ali raztrgani še preden so se prireditve sploh začele. Imamo tuđi svoje panoje, vendar so tuđi ti velikokrat ležali po tleh, plakati pa so bili umazani in raztrgani. Resnica o transparentu za prireditev SLOVENSKI SLAVČEK pa je nekoliko drugačna, kot jo je predstavil gospod JOŽE MLAKAR v prejšnji številki Mengšana. Naši člani so nekaj dni pred eno od razstav v Galeriji Mežnariji obesili plakate za to prireditev, vendar v naslednjih dneh teh plakatov ni bilo moč opaziti, saj je čez njih visel okrog 5 m dolg in 1 m visok transparent za prireditev SLOVENSKI SLAVČEK. Tako velik transparent in nekaj drugih plakatov za to prireditev so tako zasedli skoraj vso površino, ki je bila pnmerna za plakatiranje. Podpis pod transparentom pa zagotovo ni bil podpis našega društva, saj so bili plakati za razstavo, ki je trajala deset dni, obešeni nekaj dni prej, kot pa transparent za prireditev SLOVENSKI SLAVČEK. Podpisan je bil kvečjemu organizator te prireditve, ki je večim uporabnikom tega mesta prekri! plakate za dejavnosti, ki sploh še nišo bile izvedene. To je nov dokaz nizke kulture plakatiranja v Mengšu. Za KD Franca Jelovška Mengeš: Viljem M. Hribar ■L. Spoštovani! ■ V Mengšu imamo lep kulturni dom. Zgradili so ga krajani Mengša s prostovoljnim delom in z namenom, da bo služil za razne kulturne prireditve v celoti. Pred leti je bil obnovljen s samoprispevkom krajanov, še posebej lepa je dvorana. Človek se res udobno počuti v njej in uživa. Tuđi ponudba kulturnih prireditev je kar pestra. Toda, kdo si lahko vse te prireditve sploh še ogleda, ker so vstopnine za nekatere predstave zelo drage, oziroma predrage. Po vsem tem, na kakšen način je bil dom zgrajen in kasneje obnovljen, pa sedaj take cene. Moje mišljenje je, da bi morale biti vstopnine nižje, da se omogoči krajanom Mengša ogled priljubljenih predstav znanih gledališč v domačem kulturnem domu. Ali so gostujoča gledališča res tako draga ali je pri tem drag nekdo drug? Ali je g. Jerič, ki upravlja s kulturnim domom, pozabil, da dom ni njegov in hoče pri predstavah zaslužiti lepe denarce? Posebno pa me moti, da je sedaj v avli kulturnega doma bife. Pa menda ni za g. Jeriča pitje kultura? Tako se je del garderobe moral umakniti bifeju, precejšnji del avle pa so zavzele miže s stoli. Pri Miklavževanju pa so starši z otroki stali zunaj na mrazu, ker v avli pač ni bilo prostora. Prav tako pa je del garderobe ob odru spremenil v skladišče za pijaco in embalažo. Mislim, da kulturni dom ni bil zgrajen v te namene. Rekli boste, da so tuđi v kulturnih hramih znanih gledališč bifeji. Res je, a ti so odprti samo v odmoru za obiskovalce predstav. Zato se sprašujem: Ali je to še naš kulturni dom, če nam zaradi visokih oziroma previsokih vstopnin sploh ne bo dostopen in ali ni dovolj gostiln in bifejev v Mengšu, sedaj pa še bife v avli kulturnega doma. Sploh pa, zakaj je potrebno na vsakem vogalu prodajati pijaco, potem pa se čudimo, kako da mladina toliko pije. V dobro Mengšanov ali v korist nekoga drugega? Na moja razmišljanja o našem kulturnem domu pričakujem odgovor odgovorne osebe v občinski upravi! Hvala in lep pozdravi Anica Šimenc c\flrpcsJwJt s\ cvji VAŠA POŠTA Dovolite, da Vam kot predsednik pododbora za KD podam kratek odgovor na Vaše pisanje. Verjetno ni vsem znano, pod kakšnimi pogoji je najprej bivša KS, potem pa občina dala s pogodbo KD v najem, zato so tuđi takšna razmišljanja, kot jih vi opisujete. Znano je dejstvo, da je lažje nekaj zgraditi kot pa vzdrževati, posebno stavbo družbenega pomena (primerov v bivši občini Domžale je kolikor hočete). Že v KS smo ugotavljali letni manjko od 800.000 -1.000.000 SIT pri poslovanju s Kulturnim domom. Zato smo se kot eni prvih odločili za najemno pogodbo, v kateri so izražena vsa stališča, da bi KD upravljali in vzdrževali ter ustvarjali sredstva, ki jih borno prelivali v izboljšanje pogojev v samem KD. Vsvojem pismu ugotavljate, da so cene vstopnine previsoke. Morda so za posamezne občane z nižjimi ekonomskimi možnostmi, vendar primerjava z ostatimi predstavami v okolici, v mejah normale. Morda lahko najemniku podamo pripombo, da za posamezne predstave, ki so razprodane (npr.: MGL Štajerc v Ljubljani) da v prodajo vstopnice (stojišča) z manjšo vstopnino, primerno za studente in drugo. Najemodajalec je v avli zaprosil za postavitev bifeja, ki bo služil za popeštritev v času predstav in razstav. Namreč, v podpisani pogodbi stoji, da je bife odprt le v času predstav v KD in ob odprtju razstav, ki jih najemnik, oziroma kakšen drug subjekt pripravi v avli KD. Kot vidimo so bile do sedaj v avli odprte kvalitetne razstave (oglejte si sedanjo o lutkah) z visokim nivojem prireditve ob odprtju razstave. Zavedati pa se moramo, da odprtje take razstave ni zastonj in da leži ves strošek odprtja (od 200.000 do 300.000 SIT) na ramenih g. Jeriča. Seveda se bodo pojavljale še težave in razni pomisleki. Vse občane lahko zaprosim, da razne pobude in vprašanja v zvezi KD naslovite na Občinski pododbor za KD. Vse stvari borno v bodoče obravnavali in Vam skušali na nek način odgovoriti. Prejela sem Mengšana št. 23 - listopad 1995. Hvala lepa zanj. Na zadnji strani časopisa pod: "Naši vodnjaki" pa je napačno to, kar stoji pod sliko in sicer: "Na cesti proti spodnjemu gradu pred Sirčevo hišo je bil vaški vodnjak." K I a omenjenem mestu je res bil občinski INvodnjak, toda ne tak, kot je na sliki. Na sliki je vodnjak, ki je stal na robu bivše KobilČeve posesti, točno nasproti gostilne pri "Kralju". Oglejte si sliko in jo primerjajte od leve proti desni. Dobro se vidijo kovinska vrata, ki vodijo na Kraljevo dvorišče (danes so vrata večja in iz močnejše kovine). Potem si oglejte in v spomin prikličite ograjo (zdaj pred kratkim zrušeno na vrt). Spodaj zid, nad zidom med opornimi zidanimi stebri ograja iz letev. Nekdaj je bila točno taka tuđi dalje do Tičarjev stavbe. V novejšem času so jo sedanji lastniki Tičarjeve hiše spremenili - ne veliko. Dotrajene letve so odstranili in prostor zazidali. Nadalje si oglejte Tičarjevo pritlično hišo - sosedje Kraljevih. Severna stena je ista, le okna so obnovljena. Vhodna vrata, nad katerimi na sliki vidite tablo, ki je nosila naslov: I. Tičar pekama, so v sedanjem času odstranili, delno zazidali, na cesto pa je na tem mestu veliko okno. Proti vzhodu je točno videti del Tičarjevega gospodarskega poslopja (leseno je bilo), poleg je stala zidana pekama, na sliki ni vidna, zdaj je tam preurejena v stanovanje. Ko sem hodila v solo, sem hodila mimo tega vodnjaka. To je bilo v I. 1920-1925. Ograjo okoli vodnjaka so odstranili, ko je dotrajala, nove nišo postavili. Tuđi eno drevo je bilo Ijudem v napoto in končno so v času, ko smo dobili vodovod in kanalizacijo, vodnjak zasuli. Pohitite in primerjajte moj opis s sedanjim stanjem. Kraljeva ograja je podrta, Tičarjeva pritlična hiša pa še stoji v grobem taka kot nekdaj. Minka Kompare S spoštovanjem Jože Vahtar steklarstvo zasteklimo vam vse, ražen očal tel.lfax: 061 713 821 delavnka 061 715 717 dtitmdcm pmedUeu vieim tmo>(eU 1996 MTMSfoi\M Odgovor ga. Šimenc! Uredništvo Mengšana VIDEO FefollM i jn DRUŠTVA KD Franca Jelovška Miklavževanje v Mengšu KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA MENGEŠ in MUZEJ MENGEŠ želita vsem Dobencem, Ločanom, Mengšanom in Topolcem, posebno pa svojim članom, donatorjem in prijateljem blagoslovljene božične praznike ter srečno v novem letu 1996. Za Muzej Mengeš: Janez Škrlep Za KD Franca Jelovška Mengeš: Viijem Marjan Hribar V organizaciji Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš je v nedeljo, 3.12.1995, nabito polno dvorano Kulturnega doma Mengeš obiskal SVETI MIKLAVŽ. Uvodno je dramska sekcija našega društva pripravila kratko igrico, ki je prikazovala večen boj med dobrim in zlim, med nebom in peklom. Vdrugem delu Miklavževega obiska pa je sledilo obdarovanje otrok, ki so ga letos omogočili glavni pokrovitelj OBČINA MENGEŠ in sponzorja Ml AMIGO MENGEŠ ter PEČARSTVO JURU HROVAT. Vsem se zahvaljujemo, da so omogočili Miklavžev obisk. Viljem M. Hribar Foto: Peter Škrlep SLS Slovenska ljudska stranka fdntufa v novcu (eto 1996. OPTIKA GOLAVŠEK Slovenska 30 tel.: 737 968 V poslovni stavbi Občine Mengeš IM\TSM??&i\K>Jl ->r> DRUŠTVA Poglej okrog sebe in videl boš Pod tem zgovomim naslovom je bila v organizaciji Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš od 24. listopada do 3. grudna 1995 slikarska razstava slikarja in opernega pevca, Tržičana Marijana Pančurja. Vprepolnem razstavišču Galerije mežnarije so ob odprtju razstave oblikovali kulturni program Beti Stopar in Špela Malus z ubrano ljudsko pesmijo, dramski igralec in režiser Opere Marjan Breznik pa je s svojo umetniško besedo imenitno dopolnil prijetno vzdušje obiskovalcev razstave. Razstavo so si ogledali številni prijatelji likovne umetnosti in mnogi člani ljubljanske Opere. Odprl jo je kustos Muzeja Tržič in likovne galerije prof. Janez Šter. Razstavo so omogočili: Župnišče Mengeš, Mizarstvo Tone Ipavec, Tesarstvo Peter Kosec, Silvatica Mengeš, Ml AMIGO Mengeš, Artline Mengeš. Vsem se zahvaljujemo za prijazno sodelovanje. Govor prof. Janeza Štera, kustosa Tržiškega muzeja in likovne galerije Tržič ob odprtju razstave Marjana Pančurja: Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dragi prijatelji umetnosti. Vsem skupaj lep pozdrav. Zelo sem počašćen, da lahko v tem lepem prostoru (galeriji Mežnariji) spregovorim o razstavi človeka, o umetniku, ki sem ga v letih kar sodelujeva dobro spoznal. Večkrat sva postavljala razstave v njegovem rodnem kraju Tržiču, v Ljubljanski Operi in drugih razstaviščih. Pri vseh njegovih razstavah sem ugotovil, da njegove slike Ijudje radi gledajo in sicerzakaj? Čeprav mu usoda ni namenila poklicne slikarske poti je umetnosti ostal zapisan tako in drugače. Osnovno slikarsko znanje, ki ga je pridobil v znani ljubljanski soli Rajka Slapnika, mu je dalo tisto pravo osnovo, tišti pravi zagon, s katerim je potem vstopil resnici nasproti. Ta pravi vpliv se zelo dobro kaže v vseh kompozicijah tu razstavljenih del, kot tuđi na razstavah drugje. To je nezmotljiv občutek za njegovo kompozicijo. Naj gre za šopek, tihožitje, krajino, portret, povsod se mojster Marjan Pančur znajde na slikarskem platnu, slikarski podlagi. Naj bo to papir, platno, karton ali les. V nekaterih slikah je zelo drzen. V šopku se polnemu okolju, polnemu ozadju in s samo bežno potezo nastavi nekaj barvite podlage, na to pa mojstrsko z barvanjem seka ploskve in pred nas postavi likovno teorijo o lepoti. Marjan Pančur je izredno trdno navezan na gradnjo slike v barvi. Vse njegove slike delujejo izredno prečišćeno, lepe, polne so. Vendar nikdar ni, kot bi rekli v tistem pomenu besede, popoln naturalist. Marjan Pančur to slika, to resničnost najprej občuti in jo potem prekvasi, predela po svoje z drznimi potezami čopiča in kot vidim se je Z umetniško besedo je odprtje slikarske razstave Marijana Pančurja obogatil dramski igralec in režiser ljubljanske Opere Marjan Breznik. Foto: Peter Škrlep v zadnjem času ćelo odrekel predmetnemu svetu in se podal v svet abstrakcije. Velik del slikarjevega ustvarjanja je posvećen tuđi kraju od koder prihaja in prav v podobni galeriji kot je vaša, smo pred leti postavili celovito viđenje našega mesta Tržiča, utesnjenega sicer, vendar je avtor ustvaril tako lepe motive, da je vse to izzvenelo v eno samo pesem, poklon rojstnemu kraju Po duši je umetnik nagnjen k resnici, lepoti, po slikarskem znanju pa temeljito obvlada predvsem tihožitje, šopke rož, krajino in pa človeško figuro. Njegova resnica, njegova lepota je lepa zato, kerje predelana skozi njegovo umetniško dušo. Janez Škrlep številne obiskovalce so navdu&ile ljudske pesmi v interpretaciji Beti Stopar in Špele Malus. Razstavo slikarja Marijana Pančurja je odpri kustos Muzeja Tržič in Likovne galerije Tržič prof. Janez Šter. Foto: Peter Škrlep MENGSAN M(M-a&5\M ^2±^_ DRUŠTVA Jaslice mengeških rezbarjev - Razstava v galeriji Mežnari Rezbarjenje je za Mengeš značilna ljudska umetnost. Nihče do sedaj pa tega fenomena ni dodobra raziskal. Prve raziskave je opravila etnologinja Marija Jagodic injih objavila v knjigi Narodopisna podoba Mengša in okolice leta 1958. Drugi pomembnejši zapis zasledimo v knjigi znamenitega etnologa dr. Nika Kureta Jaslice na Slovenskem, ki jo je izdala Družina 1981. Zelo pomemben prispevek k raziskavi mengeških jaslic pa je gotovo tuđi prva razstava jaslic po drugi svetovni vojni, kijoje leta 1972vMengšu postavil takratni mengeški župnik in velik ljubitelj umetnosti Štefan Babič. Vse to je bistveno pripomoglo, da so prišli v javnost mengeški ljudski umetniki - mengeški rezbarji. Svojevrstno vlogo so do tedaj odigrale predvsem Šušteršičeve jaslice, ki so bile že na nekaj razstavah v Sloveniji in tuđi v Nemčiji. Dozdajšnje raziskave in priprava razstave Jaslice mengeških rezbarjev so dale presenetljive rezultate. V Mengšu smo odkrili kar 24 rezbarjev. Muzej Mengeš pod strokovnim vodstvom etnologinje mag. Marjance Klobčarše vedno zbira podatke o rezbarjih in jaslicah z mengeškega področja in bo rezultate tuđi objavi! Razstavo je oblikoval student arhitekture Miha Skok ob pomoći Viljema Hribarja. Jaslice pa so postavljali nekateri lastniki jaslic, člani KD Franca Jelovška Mengeš in KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu ter rezbar Milan Kosec. Celotno gradivo sem zbra! in obdelal Janez Škrlep pod strokovnim vodstvom mag. Marjance Klobčar in se ji za dozdajšnje sodelovanje prijazno zahvaljujem. Na odprtju razstave, kjerse je kar trio številnih obiskovalcev sta sodelovala Mladinski župnijski pevski zbor in komorni zbor Mengeški Zvon. S poglobljenim strokovnim prispevkom je razstavo odpria mag. Marjanca Klobčar. Razstavo so si ogledali poleg lastnikov jaslic tuđi rezbarji, ki še danes rezbarijo, mnogi Mengšani in drugi ljubitelji jaslic od blizu in daleč. Posebno ugledni obiskovalci so bili akademik dr. Emilijan Cevc in dr. Anica Cevc, predstavniki Slovenskega etnografskega muzeja pod vodstvom etnologinje Tanje Tomažič, predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Tone Cevc. Zelo so pohvalili avtorja razstave Miha Skoka. Seveda so posebno pozornost namenili umetninam mengeških rezbarjev in bili presenećeni nad njihovo številnostjo. Ob tej priložnosti smo se tuđi dogovorili za sodelovanje Muzeja Mengeš s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti SAZU in Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo, ki je bila odprta od 8. do 17. decembra 1995 so omogočili: Župnišče Mengeš, Mizarstvo Tone Ipavec, Tesarstvo Peter Kosec, Silvatica Mengeš, Mi - amigo Mengeš, Pečarstvo Jurij Hrovat. Ob tej priložnosti se ponovno zahvaljujemo vsem lastnikom, ki so posodili jaslice in sicer: Družini Šušteršič, Mariji Purkart, Zvonki Planine, Betki Katern, Veri Ovsenik, Ivani Janežič, Feliksu Škrlepu (Jelovškova 6), Feliksu Škrlepu (Gorenjska 7), Milanu Koscu, Ivanu Gašperlinu, Pepci Bleje, Minki Colnar, Janezu Odru, Cilki Mulej, Mihu Keržiču, Cirilu Bolti, Antoniji Osolin, Alojziju Rožicu, Jožetu Šimencu in Mariji Šimenc, Ivani Zabret, Mariji Koncilija, Ani Hribar, Slavku Cankarju, Janezu Mršetu in Janezu Selanu. Razstava Jaslice mengeških rezbarjev je skupen projekt Muzeja Mengeš, KD Franca Jelovška Mengeš in KD Antona Lobode Loka pri Mengšu. Razstava in raziskave ob njej so pokazale potrebo po temeljiti obdelavi rezbarjenja jaslic na področju Mengša, seveda z ostalo ustvarjalnostjo, obrednostjo, duhovnostjo in z vsem ostalim, kar spretnija advent - pričakovanje in rojstvo Jezusa Odrešenika. Jaslice Mengeških rezbarjev, od najstarejših iz prejšnjega stoletja do tistih, ki so bile izrezbarjene tik pred razstavo, s posebno blagostjo moćno izžarevajo duhovno razsežnost in mojstrstvo ljudskih umetnikov. Slava Bogu na višavah in blagim Ijudem mir na zemlji. Janez škrlep V Mengšu smo odkrili kar 24 rezbarjev. Pri obiskovalcih razstave pa je posebne pozornosti bila deležna figurica ovčke, kijoje zrezbaril slepi rezbar Tone Rožič, po domaće Stojču Tone FRANC GREGORC 61234 Mengeš, Steletova 2, SLOVENIJA tek: 0038661 737 289, lax: 00386 61 737141 1/etete UjuHC toeem tmo* tefo t9H _BOBM7i&A\M avtomoipTTšnETjuml DRUŠTVA Govor mag. Marjance Klobčar ob odprtju razstave: Jaslice mengeških rezbarjev I zračilo jaslic na Slovenskem na svojevrsten način odstira notranji svet naših prednikov. Jaslice, pri nas navzoče od 17. stoletja, so namreč postale pomemben del slovenske kulture. Sredi prejšnjega stoletja so se iz cerkva, samostanov in plemiških družin razširile v mestne in kmečke domove in preprosti Ijudje so z izdelovanjem figuric in oblikovanjem pokrajine Jezusovo rojstvo približali svojemu okolju in času. Jaslice so zato spregovorile v jeziku tistega življenja, v katerem so nastajale, ljudski ustvarjalnosti pa so ponujale izredne možnosti. Nekje ob vstopu v 20. stoletje je svojevrstno ja'sličarsko središče nastalo v Mengšu, oziroma med preprostimi Ijudmi v Malem Mengšu. To središče preseneča s številčnostjo ustvarjalcev in z izpovedno močjo oblikovanih jaslic, material, iz katerega so rezbarji najprej rezljali figurice, pa na poseben način ohranja spomin na mengeško slamnikarstvo: za poskusne figure so namreč sprva uporabljali stare sadrene modele za slamnike, saj je bilo iz sadre lahko rezljati, sele nato so podobe prenesli v les, predvsem v lipo. Figurice iz sadre so bile ponekod neposredno v rabi. Največjo izraznost pa so mengeški rezbarji vendarle vdihnili lesu. V teh figurah so za vedno zapisani predstavni svet in občutja mengeških rezbarjev - od začetnika, Vavretovega Franceta, do Antona Šuštarja - Gregčevega Toneta, ki je v mengeške jaslice najizvirnejše vnesel šegavo govorico kmečkega vsakdanjika, do Pleterjevih - Ivana in Jožeta Janežiča - in Korbčevih - Ivana in Franceta Oražma. Predstavljajo tuđi delo v Mengšu umrlega rezbarja Franca Ropreta in delo mengeških rezbarjev, Janeza Škrlepa - Francetovega Janeza - in Milana Kosca. Jaslice mengeških rezbarjev so javnosti delno poznane že iz razstave leta 1972, Gregćeve jaslice družine Šušteršič pa tuđi iz ljubljanske razstave postavljene 1989 ob prvi slutnji slovenske pomladi. Jaslice, postavljene na ogled, govorijo torej o njihovih ustvarjalcih in o Ijudeh, ki sojim bile namenjene, ta govorica pa je ohranila svojo sporočilnost v današnji čas. Slišati jo je moč le s takšnim mirom v srcu, kot ga prinaša sveta noč. Foto: Peter Škrlep Avtor razstave Jaslic mengeških rezbarjev je student arhitekture Miha Skok. Postavili pa sojo prizadevni ćlani KU Antona Lobode Loka pri Mengšu in seveda člani KD Franca Jelovška Mengeš. Znamenite Šuštršičeve jaslice, delo štirih rezbarjev: Toneta Šuštarja - Gregčevga Toneta, Franca Oražma ml. - Korbčevga Francelna ml., Jakoba Sitarja - Regučuga Jaka in Friderika Jerine so postavili Šuiteršičevi sami Pri postavitvi so sodelovali tuđi drugi lastniki jaslic. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ Vsem krajanom Občine Mengeš in sponzorjem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1996 Zahvaljujemo se vsem za moralno in materialno pomoč v letu 1995 S spoštovanjem! Gasilci iz Mengša MTTWMHaSs\Wl ?*> DRUŠTVA Izobraževali smo se Mengeški zvon Občinski štab civilne zaščite Mengeš je od 27.11.1995 do 1.12.1995 obiskal tečaj uvajalnega in temeljnega usposabljanja poveljnikov CZ in članov štabov CZ. V njem smo sodelovali: Janez Kancilija, Franci Zun, Franc Kosec, mag. Andrej Osterman, Alojz Ručman, Anton Vahtar. Nesreća vedno posredno ali neposredno prizadene ljudi. Drugače sploh ni nesreća. Tako kot lahko nastane zaradi človeške dejavnosti, je predvsem človeško vedenje tisto, ki preprečuje ali blaži njene posledice. Mi, kot štab strokovno usposobljenih ljudi CZ, borno delovali za Mengšane, Ločane, Topolce in Dobence ter za njihovo imovino skladno z našimi pristojnostmi. Sprejetje štaba in poveljnika te odgovorne funkcije, pomeni tuđi drugačno razmišljanje in delo, načrtovanje in vedenje vseh nas in odgovornih v občinski upravi, kakor tuđi najodgovomejšega člena občinskega sveta v smislu suporta pri zagotavljanju materialnih sredstev in usposabljanje osnovnih sil CZ. Da usposabljanje ni bilo samo sebi in nam namen, smo temeljito obdelali "nalogo reševanja" ljudi in njihove imovine (občanov Topol in predelov poplavljene Loke). Naj sklenem naš zapis z usposabljanja z znanim pregovorom: Vojska in ujma ne prizaneseta. Najbolj udarita takrat, kadar ju dolgo ni in nanju pozabimo." Poveljnik štaba CZ Občine Mengeš Anton Vahtar Mengeški zvon posnel IV oddajo Kljub veliki aktivnosti fantov iz Mengeškega zvona v letošnjem letu, se nismo ustavili ob svoji 20-letnici, ampak smelo načrtujemo nastope in plane dela za prihodnost. Posebno se zahvaljujemo gospodu Radu Čuku, saj se z njim odpirajo možnosti uveljavitve tuđi drugim mengeškim skupinam. I Vahtar foto: F. Škrlep Poleg predsednika PGD Mengeš Meta Žargija sta se slovesnosti v Portorožu udeležila še predsednik GZ Domžale Marjan Slatnar in častni poveljnik PGD Mengeš Franc Bleje. Mengšani na snemanju na Igu Pod tem geslom so se Mengeški gasilci odzvali vabilu za tekmovanje - najlepše urejeni gasilski domovi v Sloveniji. Komisije, katerih delo ni bilo lahko, so skozi ćelo leto prihajale v Mengeš ter ocenjevale okolico doma, nazadnje pa še notranjost, čistoćo garaž in opreme. Vpetek 24. novembra pa smo v Portorožu slovesno prevzeli priznanje za prvo mesto za najlepše urejeni gasilski dom v Sloveniji. Franc Bleje JMSMS&/i\lki| Ena prvih idej je bila, narediti še nekaj M glasbeno-študijskih posnetkov na božično ^ temo, kajti povabila nas je ekipa iz TV 3, da bi skupaj naredili božično oddajo. S Tomažem Plahutnikom, Dragom Plevelom in Veroniko Guna (člana KD Franca Jelovška) in snemalno ekipo TV 3 smo 1. decembra snemali v fdiliki Velike planine. v Ce bo vse po sreči tuđi s startom TV 3 (24.12.1995 na 68. kanalu), bo oddaja na božični večer ob 23.15 uri. "Moja dežela lepa, urejena in Čista" M » i DRUŠTVA lavni dobitek v mengeškem kulturnem domu Vpetek, 8.12.1995, je Kulturnemu društvu Franca Jelovška Mengeš spet uspelo napolniti dvorano Kultumega doma v Mengšu. Publika je navdušeno pozdravila domaće kulturno društvo in njegovo uprizoritev komendije Glavni dobitek. Vsebina igre govori o dobro znanem manonu - denarju, ki premami še tako poštene in skromne ljudi, hkrati pa nas zgodba pouči, daje skromnost še vedno lepa čednost, več kot denar pa sta vredna prijateljstvo in Ijubezen. Lahko bi rekli, da je sama zgodba precej običajna in dobro znana, vendar je igralcem pod spretnim vodstvom režiserju Franca Veiderja z odlično upodobitvijo vlog, uspelo prikazati res dobro uprizoritev. Nedvomno so vsi vložili v gledališko delo veliko nadarjenosti, truda, predvsem pa časa. V mengeškem kulturnem domu so imeli kar 48 vaj. Poudarjajo, da so ob tem imeli veliko podporo in razumevanje s strani zablestela v vlogi hudomušne in duhovite branjevke. V Se posebno velja poudariti, daje tuđi tokrat nastopilo veliko mladih igralcev, za kar moramo še posebno čestitati Kulturnemu društvu Franca Jelovška in režiserju Francu Veiderju, ki znata k delu pritegniti mlade ljudi. f\b koncu se v imenu gledalcev zahvaljujemo \J igralcem in režiserju za prijeten večer, saj je bila uprizoritev njihovega Glavnega dobitka tišti večer glavni dobitek tuđi za gledalce, ki smo se od srca nasmejali. Za smeh pa vemo, da je vsaj pol zdravja in najboljše zdravilo za vsakdanje tegobe. Uredništvo najemnika Kultumega doma Franca Jeriča, vendar pa je dom tako zaseden, da so ti imeli vaje večkrat v stanskih prostorih in le enkrat tedensko na odru. l/ljub temu jim je delo dobro uspelo, zato vsem r\igralcem, režiserju in drugim članom društva, ki so sodelovali pri izvedbi igre čestitamo in upamo, da nas bodo kmalu spet presenetili z novim gledališkim delom. Tokrat pa so na odrske deske stopili: v glavni vlogi - vedno enkratni Drago Plevel, nato pa še: Karla Kušar, Rok Burja, Barbara Iskra, Franc Šimenc, Marička Volkar, Jure Jerič, Mirko Zrim, Natalija Ipavec in Meta vrhovnik katera je AVTOOPTIKA, VULKANIZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplašćev Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel./fax: 737-300 IMmMT&RM ?q DRUŠTVA Odprto šahovsko prvenstvo Mengša 1995 V Šahovsko društvo Mengeš je v zadnjih letih veliko naredilo za napredek in uveljavitev šaha v Mengšu. S pomočjo in razumevanjem vodstva FIT TOP športnega centra Mengeš smo opremili lep igralni prostor v FIT TOP športnemu centru. S tem so podani osnovni pogoji za boljši razvoj šaha v Mengšu in okolici. Vdneh od 7.12.95 do 10.12.95 smo odigrali odprto šahovsko prvenstvo Mengša 95, ki je bil najmočnejši šahovski turnir v Mengšu dosedaj. Sodelovalo je 15 igralcev in 2 igralki iz regije Domžale, Kamnik, Komenda in Mengeš: 1 nacionalni mojster, 1 ženska mojstrica, 3 mojstrski kandidati, 1 prvokategornik, 7 drugokategornikov, in 3 tretjekategorniki. Vsak igralec je imel za razmišljanje eno uro časa, tako da je en krog trajal dve uri. Turnir je potekal v zelo borbenem vzdušju, saj je bilo od 72 odigranih partij samo 21 remijev. Z odlično igro je zmagala nekdanja slovenska prvakinja, mojstrica Pavla Kosir iz Most pri Komendi, članica ŠD Napredek Domžale. Posamezni rezultati igralcev, ki so dosegli več kot polovico možnih točk so naslednji: 1. WM Pavfe Kosir, Napredek Domžale, 7 112 točk 2. MK Vide Vavpetič, Napredek Domžale, 7 točk 3. FM Igor Kragelj, Iskra Ljubljana, 6 112 točk 4. MK Tone Trebušak, SK Komenda, 6 točk 5. MK Bojan Hribar, ŠK Komenda, 6 točk 6. II. kat. Janez Koželj, Mengeš, 5 točk 7. II. kat. Matej Seliškar, SK Komenda, 5 točk Turnir se šteje za slovensko rating listo za pospešeni šah. Turnir sta vodila državni šahovski sodnik Stane Laznik in sodnik Franc Poglajen, ki je vodil računalniški razpored. Vsi igralci so prejeli lepe praktične nagrade, ki so jih prispevali: FILC Mengeš, HELIOS Količevo, HEUOS Oljama Domžale, Grčar Janez strojenje kož, Dragomelj, Hribar Stane tapetništvo, Koseze, INDUPLATI Jarše, LEK Mengeš, LIP Radomlje, PETROL Mengeš, Pungerčar Zvone ključavničarstvo, Mengeš, TAMIZ Mengeš in TRAK Mengeš. Ljubitelje šaha obveščamo, da bo naše društvo v sredo 27.12.1995 in v četrtek 28.12.1995 od 9. do 12. ure priredilo NOVOLETNI TURNIR MLADIH 95/96. Pravico udeležbe bodo imeli dečki in deklice letnika 1980 in mlajših, iz občin Mengeš, Domžale, Kamnik in Vodice. Pričakujemo okrog 40 udeležencev. Ob tej priliki vabi naše društvo mlade in starejše, ki so zainteresirani za učenje in igranje kvalitetnega šaha, da se včlanijo v naše društvo. Prijave sprejema Lojze Jagodic, Mengeš, Zadružniška 45, tel. 737-930 ali ob igralnih dnevih vsak ponedeljek od 18. ure dalje v šahovskem prostoru v FIT TOP športnem centru Mengeš. Lojze Jagodic foto: S. Laznik KOVINSKE ZAŠČITNE IN PROTIVLOMNE MREŽE ZA OKNA IN VRATA GOLDI d.o.o. Tel.: (+386)64 45 129 MMSlftM VIDEO %aJWr^ AVTO ŠOLA 5^2 , >, i i i i,i ^n^^V\ i i i i i i tel.: 739-621 «.a ŠPORT OTROCI IN STARŠI VJuliju so člani AO Mengeš preplezali več vzponov v Julijskih Alpah. Najboljši vzpon sta opravila Dare Božić in Marjan Malus. Opravila sta peto ponovitev Peklenske pomaranče (V-VI, A3) v severni steni Rzenika. V severni steni Triglava pa sta skalaško s Čopovim stebrom (VI+) plezala Marjan Malus in Monika Kambič. Krušičevo smer (V) v Špiku sta plezala Andrej Nastran in Miran Martinjak. Smer Viktorija (VI) v Velikem Draškem vrhu sta plezala Janez Kešnar in Rok Benda. V Travniku sta Ašenbrenerjevo smer (VI) plezala Monika Kambič in Robi Poličnik (AO Kamnik). Centralno smer (V+) v Velikem Draškem vrhu sta plezala Dušan Kralj in Marjan Kovač. Ista plezalca sta v Špiku preplezala še Cizljevo smer (VI, A1). V Grintavcu pa sta Zgrešeno (Vl-V) plezala Monika Kambič in Robi Poličnik (AO Kamnik). V Ojstrici sta Andrej Nastran in Miran Martinjak preplezala Desno smer (V+), ter Spominsko smer Ive Reya (V+, Ao). V Štajerski Rinki sta preplezala še Spominsko smer Draga Bregarja (VI-, Ao). V Zavrčnici sta Pikovo Damo (VI+, VII-, A2) plezala Marjan Malus in Ivan Amšek. V Dolgem hrbtu je Monika Kambič s soplezalcem iz Domžal preplezala Jubilejno (V, IV), z Robijem Poličnikom (AO Kamnik) v Ojstrici smer Zmaj (V+, Ao), v Šitah pa še Zajedo (VI-). Marjan Malus in Ivan Arnšek pa sta v Završnici preplezala dva vzpona smer Urška (VII+, A2) in Brez imena (VII-, A2). V Belih vodah je smer Pam di Cuzera (V-/IV+) plezala Klavdija Kren. V Beli peči pa še smer Lomska (V-, IV). V Draškem vrhu sta Poševno zajedo (IV-) plezala Janez Slokan in Miran Martinjak. Gregorinov steber (V) v Kalški gori pa je preplezal Franci Vrankar s soplezald iz Kamnika. V Strelčevi peči sta Botanični vrt (V-IV) plezala Janez Kešnar in Rok Benda. Vmesecu avgustu so alpinisti večkrat odšli v tuja gorstva. V severno steno Grandess Jorasses v smer VValkerjev steber so odšli Martinjak, Malus in Kambič, vendar vreme in tuđi razmere v steni so bile tako slabe, da sta se Malus in Martinjak povzpela na Mt. Blanck. Kambičeva pa je v Dolomitih v Zahodni Čini preplezala Demutzov raz (VI, V) skupaj z Jasno Bratenič (AO Matica). Božić in Arnšek sta odšla v Severno steno Eigerja, vendar je bilo tuđi tu vreme slabo. V Arcu sta potem preplezala smer Luna (VII-, Ao). V Civetti sta Desno varianto smeri Philipp-Flamm (VI+, V-Vi) v 19 urah preplezala Janez Kešnar in Marjan Malus. V Veliki Čini sta smer Comici-Dimai (Vl-Ao) plezala Miran Martinjak in Andrej Nastran. Cozzolinijevo smer (VI) v Mangrtu pa sta plezali Monika Kambič in Jasna Bratenič (AO Matica). V Triglavu sta Srebrno stezo (VII-) plezala Marjan Kovač in Andrej Nastran. Dare Božić Močvirje norih želja v steni Rzenika Vsevemi steni Rzenika sva skupaj s Tomažem Humarjem (AO Kamnik) preplezala doslej najtežjo tehnično smer v Kamniških Alpah. V zadnjih desetih letih je že kar nekaj alpinistov poskušalo, vendar so vsi odnehali. V steno sva vstopila šestkrat. Spodnji del smeri sva postopno opremljala s fiksnimi vrvmi in se po njih vračala v dolino. Glavne težave so se začele v šestem raztežaju (A3+). Od tu naprej se je začelo plezati z rurpi, nekaj metrov pa se je plezalo s hudičevimi kremplji. Rezanje po krempeljcih je v tako krušljivi steni, kot je Rzenik še posebej zahtevno. Najtežji je bil deveti raztežaj, v katerem je mogoče zabiti samo en klin, ki daje upanje, da bi zadržal morebitni padec. Raztežaj se konca z dolgo prečnico v desno po krempeljcih in rurpih. Na stojišču je bilo mogoče zabiti le en povprečen klin, ter zatakniti tri metulje. 12. novembra navsezgodaj vstopiva v steno ter po šestnajstih urah plezanja ob polnoči prideva na vrh stene. Smer Močvirje norih želja ima oceno (A4, VII-/A3+,VI), visoka: 400 metrov, čas plezanja 45 ur efektivnega plezanja. Dare Božić v Cas praznikov. Vonj po pecivu, svetlikajoče >e luči, s snegom prekrito mesto - idila. Pričakovanje Božička in Dedka Mraza. Nato pa veseli obrazi nekaterih otrok, žalostni pa pri drugih, ki so dobili le par nogavic in zopet ponosni ter prevzetni pri tistih, katerih spisek daril je tako dolg, da se ga tukaj ne splača podajati... In če se kasneje starši jeze, ker se otrok ne igra z dobljenimi igračami, pač si želi zopet novih, je njihov očitek, da je nehvaležen pobalin, čisto neumesten. Će bi pogledali v otroško dušo, bi ugotovili, da si želijo le eno igračo, a tisto pisano njim na kožo, takšno, ki jim bo lahko res nekaj pomenila. Igračo, ki jo bodo vzeli za svojo in bo imela v njihovem srcu dragoceno mesto. Je mar lahko takih igrač veliko? Bodite izbirčni vi starši, da ne bo treba kasneje biti izbirčen otroku! izberite kvalitetno, varno, preprosto in lepo igračo. Janja čelofiga Instruiram matematiko, fiziko, mehaniko in energetiko za srednje in osnovne sole Tel.: 061/737 266 MENGŠAN Mraa^Mi ijfj Iji fcl j *Vt:} ti ^* >*~7 DOBROTA NE POZNA MEJA Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo Kristjani smo prijatelji življenja vvseh njegovih dimenzijah, pa naj gre za spočeto ali že rojeno življenje, naj gre za njegove razvite ali motene oblike, naj gre za časnost ali večnost. To načelo nas osvobaja, je podlaga in obenem cilj vsakega karitativnega dela z Ijudmi, s katerimi se moramo srečevati v Ijubezni in človečnosti. Zato se moramo zoperstaviti vsemu kar ogroža to prijaznost do življenja, in podpreti tište, ki so v svojem dostojanstvu prizadeti ali ćelo ogroženi v svojem obstoju. Pogosto imamo opraviti z življenju sovražnimi tendencami tako v našem osebnem ravnanju kakor tuđi v strukturah družbenega življenja, ki so življenju sovražne in ki prispevajo k temu, da stari Ijudje umirajo osamljeni, da so bolni brez tolažbe, da postajajo možje nasilni, da so noseče ženske in matere s svojimi otroki prepuščene same sebi ali da ne vidijo drugega izhoda iz stiske kot uboj nerojenega človeka, da so tujci izločeni iz družbe. Zavedati se moramo globoke soodvisnosti različnih dejavnikov, ki pripeljejo tuđi do tega, da rečejo v določenih situacijah v življenju, sočloveku in nerojenemu otroku "ne". l/aritativnodelo ni samo lajšanježe nastale r\stiske, temveč predvsem osvetlitev stiske v novi luči. Delo Karitasje pomoć za samopomoč. Sodelavci Karitas moramo skupaj s pomoći potrebnimi poiskati tisto rešitev, ki bodaljnoročno odpravila vzroke stiske in pretrgala krog neodvisnih dejavnikov, ki silijo človeka v vedno večjo stisko. Materialna in denarna pomoč, ki jo namenimo prosilcem, s katerimi se nismo pogovorili in jim svetovali, ima lahko tuđi negativne učinke. Da bi se takšnim čerem izognili na neboleč način, je za sodelavce Karitas zelo pomembno, da imamo širši vpogled v kontekst stiske prosilca. Kajti zavedati se moramo, da nas evangelij obvezuje, da pomagamo Ijudem v stiski in mora biti vsaka pomoč, ki jo prosilcu ponudimo izraz naše Ijubezni in spoštovanja do njega. Le tako bo naše poslanstvo dobilo svoj smisel in obrodilo stoteren sad. Župnijska Karitas Mengei AVTO SOL A leL: 739-621 Božični čas se bliža, dragi prijatelji, in mengeška Karitas želi vsem Vam - bolnim, trpečim, osamljenim, ostarelim, invalidom pa tuđi zvestim sodelavcem in dobrotnikom ter vsem župljanom popolnosi miru in svetlobe božica, da borno znali prinašati Ijubečo besedo in darove, da bi drugi znali sprejeti to besedo in ta dar in se iskreno veselili. Bog vam vsem daj v novem letu veliko poguma in smelih načrtov, da bi ustvarjali božje kraljeslvo bratov in sester že na tem svetu. ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ SKD Občankam in občanom voščimo prijazno pričakovanje božične skrivnosti, v novem letu pa želimo razumevanja, složnostif medsebojnega sodelovanja 00 SKD Mengeš mms&sm ">O im Večer dalmatinskih pesmi KULTURA V deželi angelov Večer dalmatinske pesml z vokalno skupino STONKE 10.12.1995 je podjetje HIT-FIT d.o.o. iz Mengša za vse ljubitelje spevne dalmatinske pesmi organiziralo koncert vokalne skupine Stonke iz Stona pri Dubrovniku. Osebnost zbora je vsekakor zborovodkinja in nekdanja Mengšanka gospa Teja Čepon - Barović, ki je uspešno ponesla slovensko pesem v daljni Ston, kjer zdaj živi. Zbor se je številnemu občinstvu predstavil s prijetnimi božičnimi in z vedno lepimi dalmatinskimi pesmimi. Vpičli uri smo se v mislih preselili na morje in "začutili" šepetanje valov in borovcev. Marsikateremu obiskovalcu nedeljskega koncerta pa bo ostal v spominu slovensko-dalmatinski večer, ki se je razvil ob kitari in pesmi po samem koncertu. Za prijeten večer, ki ga je Teja Čepon - Barović posvetila svojemu Mengšu in prijateljem, se ji vsi lepo zahvaljujemo, njenim Stonkam pa želimo še veliko pevskih uspehov. Biba Dr. Mazovčeva je v decembrskem predavanju z diapozitivi na Tajsko popeljala Mengšane. Tajska v tajščini pomeni deželo angelov in svobodnih ljudi. Ta dežela, obdana z vencem visokih gora, ni bila nikoli kolonija, čeprav se je vseskozi bojevala s sosedi. Zato pa so Tajci ponosni Ijudje, a zelo prijazni in to ne samo na zunaj, tuđi v resnici so taki. V Ijudeh iščejo dobre lastnosti, ne slabih. Tajska, ki se je do I. 1939 imenovala Siam, leži v Indokini, ki je eden izmed treh velikih polotokov v Južni Aziji. Njihovo življenje uravnava Buda, saj je budistov več kot 90 odstotkov prebivalstva. Da so bili prej animisti, pričajo hišice duhov, ki jih imajo pred vsako hišo. Dobremu duhu, ki naj bi jih obvaroval pred nesrečami, prinašajo darove. Po vsej deželi lahko občuduješ vsakovrstne kipe Bude in pa seveda njihove čudovite templje. Tuđi njihovi izdelki starih ljudskih obrti so čudoviti. Toliko lepega je, da bi človek samo gledal in gledal. Edina žalostna stvar pa je in ta dosti zaskrbljujoča. da na Tajskem zelo cvete prostitucija. • Dr. Majda Mazovec vedno nasmejana in dobre volje. tako prisluženim denarjem. Pa še ena skrb tare to deželo mnogi gojijo drogo za prodajo, stari pa jo sami žvečijo. V Se mnogo zanimivih stvari nam je povedala dr. Mazovčeva o Tajski. Vsega se ne da napisati, saj je treba njene znamenitosti predvsem videti vsaj na diapozitivih, če hoćemo imeti bežno predstavo o tej deželi. To naj bo tuđi povabilo na predavanja dr. Majde Mazovec, ki je poleg vsega tuđi mojster lepe, poučne in duhovite besede. Marija Cvetek Stonke so nas popeljale v čas božica ob morju. IMTOMiftMlNI Revnejše družine oddajajo v javne niše že desetletna dekleta, da bi jih vzdrževala s loto: P. Leskovec ?c% ZDRAVJE IN LEPOTA Eterična olja Dišeči dar narave, eterična olja, so kemijske kompleksne snovi, polne energije in izjemno pestrih vonjev. Nišo samo dišave, ki nam napravijo življenje prijetnejše. So tuđi zdravilo, ki izboljšuje krvni obtok, pomaga v obnovi celic in "čišćenju" duha in telesa. Dr. Edward Bach je prišel do tega spoznanja po dolgoletnih raziskavah. S psihološkega in tradicionalnega medcinskega vidika je zdravil z 38 cvetnimi zdravili - olji. Njegovo delo je nadaljevala Mectthild Scheffer, ki je od leta 1981 uradna predstavnica in pooblaščena učiteljica centra Edvvarda Bacha v Veliki Britaniji. Eterična olja so v kozmetiki nepogrešljiva. Zelo dolgo je veljalo, da so primerna le za nego suhe ali normalne kože in za zdravtjenje kožnih bolezni. Danes vemo, da s skrbno izbranimi kombinacijami olj lahko negujemo in zdravimo vse vrste kože. Ustvarjajo jih rastline v cvetovih, listih, iglicah, drevesni skorji ali lubju, v koreninah, plodovih, semenih ali smoli. Včasih iz različnih delov iste rastline dobimo različna eterična olja. Če nimamo možnosti, da bi jih pripravljali sami, jih lahko kupimo v bolje založenih trgovinah, lekamah ali pri zeliščarjih. Uporabljamo samo najkvalitetnejša eterična olja. Doma jih lahko pripravljamo na več načinov. S hladnim postopkom borno pridobili šentjanževo in ognjičevo olje. Steklen kozarec do vrha napolnimo s svežimi zelišči, prelijemo s sončničnim ali olivnim oljem in pustimo stati 2 do 3 tedne na soncu. Ko odlijemo prvo olje, iahko dodamo sveže rastline, dolijemo olje in postopek ponovimo. Zvročim postopkom si borno pripravili gabezovo in rožmarinovo olje. Standardna količina vsebuje 250g posušenih ali 75g svežih zelišč in 500ml olja. Zelišče in olje damo v stekleno posodo in postavimo v kozico z vrelo vodo. Segrevamo počasi vsaj 3 ure, nato ohladimo in precedimo skozi gazo. Olja hranimo v stekleničkah rjave barve. Po možnosti naj imajo kapalko. Opremljene naj bodo še z nalepko o vrsti olja in uporabi. Hranimo "jih v hladnem, temenem in suhem prostoru. Uporaba Normalna in občutljiva koža Sestavine: 100 ml kamiličnega čaja 1 kapljica kamiličnega olja 2 kapljici olja vrtnic 4 kapljice sivkinega olja 100 ml destilirane vode Vse sestavine zlijemo v stekleničko in pred uporabo močno pretresemo. Po temeljitem večernem čišćenju nanesemo na kožo še mešanico olj. Normalna in mastan koža Sestavine: 50 ml jojobinega ali lešnikovega olja 4 kapljice cipresinega olja 2 kapljici sivkinega olja ali 6 kapljic bergamotke 6 kapljic rožmarinovega olja Aknasta koža Sestavine: 50ml jojobinega olja 4 kapljice cipresinega olja 4 kapljice limoninega olja 2 kapljici sivkinega olja Mešana koža Sestavine: 50ml jojobinega olja 4 kapljice kamiličnega olja 2 kapljici olja vrtnic ali 2 kapljici kamiličnega olja 2 kapljici olja pelargonije 2 kapljici sivkinega olja Praktični nasveti Brinovo olje spada med eterična olja, ki pospešujejo prekrvavitev. Pridobiva se iz brinovega lesa, uporabimo pa ga za dodatek osvežilni kopeli in masažo pri kašlju. Umonlno olje Se pridobiva iz svežih limoninih lupin. Na koži deluje protimikrobno. Dodamo ga lahko tuđi kopeli, primerno pa je tuđi za nego kože po britju. Kamllično olje Pridobiva se iz cvetov. Uporabljamo ga proti ekcemom, za kopeli, za sredstva namenjena negi kože po sončenju, kreme in mazila za vse vrste kože. Koristno ga je uporabiti za inhalacijo pri prehladu, astmi in oslovskemu kašlju. Lapuhovo olje Pridobivamo ga iz listov divje rastočih rastlin. Zdravi vnetja, krči pore in rahlo razkužuje. Uporabljamo ga pri nečisti, aknasti in k vnetjem nagnjeni koži. Mandljevo olje Gladi in neguje vse vrste kože. Je sestavina številnih krem, olj za čišćenje, kopanje in sončenje. Melisino olje Pomirja kožo, je pa tuđi pomirjevalo. Primemo je za nego občutljive in nečiste kože. Deluje antibakterijsko. Dodamo ga lahko kopelim. Ognjičevo olje Pomirja in razkužuje suho in razpokano kožo. Dodajajo ga tuđi zdravilom proti glivičnim boleznim kože. Lahko ga pripravimo sami s hladnim postopkom. Uporabimo cvetove. Ollvno olje Deluje kot nežen ultraviolični filter. Uporabljamo ga za kreme in oljne izvlečke amike in kamilice (hladni postopek). Olje grozdnlh pečk Uporabljamo ga za pripravo krem in oljnih mešanic za nego celega telesa. Olje pšeničnih kalčkov Je dragoceno olje z veliko količino vitamina E. Vse vrste kože ga dobro prenašajo. Uporabljamo ga za kreme in kopeli. Pomarančno olje Pridobiva se iz svežih cvetov oranževca. Je najdragocenejše in najdražje eterično olje. Ima prijeten osvežlen vonj. Pomaga pri vseh vrstah MEKKrŽftKI ir\ ZDRAVJE IN LEPOTA jmi^ljll^|tf| Eterična olja i^^^^HHjHHj jVrocina pri otroku težav s kožo. Drago olje iz cvetov lahko nadomestimo z oljem iz pomarančnih lupin. Je mnogo cenejše in ima enake lastnosti. Olje poprove mete Deluje razkuževalno, pospešuje prekrvavitev in hladi kožo. Primerno je za nego nečiste in mastne kože. Pomaga tuđi pri aknah. Uporabljamo ga še za kopeli, kreme in nego kože po britju. Rožmarinovo olje Razkužuje, blaži bolečine in pospešuje prekrvavitev. Uporablja se za nego kože po britju, za kopeli in nego mastne in nečiste kože. Olje vrtnlc ali rožno olje Zelo prijetno diši in deluje poživljajoče. Pridobivajo ga iz svežih listov vrtnic. Za 11 rožnega olja je potrebno 5000 do 6000 kg listov vrtnic. Je zelo drago. Sivkino olje Pridobiva se iz cvetja, deluje osvežilno in razkužuje. Uporablja se tuđi za kopeli in nego opečene kože. Pomaga tuđi pri žuželčjih pikih. Timijanovo olje Pridobimo ga s toplim postopkom iz posušenih listov in cvetov. Je protimikrobno sredstvo. Uporabljamo ga le v majhnih količinah, ker lahko draži kožo. Primerno je za nečisto in mastno kožo, za kopeli in kreme. Sojino olje Koža ga dobro prenaša. Je sestavina krem in olj za nego celega telesa. Uporabimo ga lahko tuđi kot osnovo za pridobivanje eteričnih olj. Mirjana Ulic Južnič Odpri oči, neznano Novo /eto, odpri oči, prijazno nas poglej, postani naš prijatelj, Novo /eto, daj nam roko in vodi nas naprej, popelji nas po najbolj varni poti in daj nam upanja in daj moči, da skupaj pridemo v srečnejše čaše miru, dobrote, sprave med Ijudmi. S. Makarovič Brakom in uredništvu "Mengšana", podjetju "MI AMIGO" in vsem Ijudem dobre volje želim zdravja in srete v novem letu 1996. Mirjana Lilić Južnič Vročina pri otroku je vznemirljiv znak predvsem za starše in okolico. Vse preveč je razširjeno mnenje, da je vročina škodljiva in jo je potrebno najhitreje znižati. Temu primerna je seveda opremljenost domaćih lekam z zdravili proti vročini kot so aspirin, panadon ipd. Resnica pa seveda ni tako enostavna. Pravzaprav je v večini primerov vročina koristna, saj je pomembna obrambna reakcija organizma. Ob zvišani telesni temperaturi se namreč močno zavre razmnoževanje bolezenskih klic in zmanjša njihova strupenost, zveča pa se tuđi učinkovitost antibiotikov. Zlasti pomembna je obrambna funkcija pri virusnih obolenjih, kjer trenutno ne poznamo učinkovitih zdravil. Moramo pa vedeti, da poleg raznih klic in virusov poviša temperaturo tuđi zunanja temperatura: sončarica, vročinska kap in posebno pri dojenčkih pregretje največkrat zaradi neustreznega oblačenja. Telesno temperaturo pri otrocih merimo običajno v ritki. Normalna temperatura, izmerjena pod pazduho je od 36,3° do 37,2°C, izmerjena v črevesu pa je za pol stopinje višja. V črevesu merimo tri minute, pod pazduho pa vsaj pet minut. Je pa lahko vročina tuđi nevarna predvsem v določenih bolezenskih primerih predvsem pri otroku s hujšimi srčnimi obolenji - temperatura namreč pospeši bitje srca za 15- 20 udarcev; pri hujši dihalni stiski, pri možganski poškodbi ali vnetju in predvsem pri otrocih, ki so podvrženi vročinskim krčem. Vročinski krči nastopijo navadno zaradi nenadnega dviga temperature, so kratkotrajni in običajno ne ogrožajo otroka. Seveda pa je potek krčev dramatičen in prestraši starše in okolico. Otrok s krči spada k zdravniku, da razjasni vzrok, saj se za tem lahko skriva resnejše obolenje, morda božjast, morda vnetje ali poškodba možgan. Predvsem pa je pri povišani temperaturi pomembno, da znajo starši presoditi ali je otrok zdrav ali bolan ali je prizadet ali neprizadet. Otroka ni potrebno siliti s hrano potrebuje predvsem dovolj tekočin, sicer pa naj bo hrana vitaminsko in tuđi kalorično bogata, predvsem razni čaji, juhe in kompoti. Pije lahko tuđi navadno vodo in nesladkan, hlađen čaj. Obroki hrane naj bodo majhni in pogostejši. MBNE&5MM /1*1 ZDRAVJE IN LEPOTA NASVETI Vročina pri otroku Kuhajmo skupa) Kdaj znižujemo temperaturo? Običajno je ne znižujemo do 38,50°C merjeno pod pazduho, če otrok nima posebnih težav (glavobol, bolečine v udih, razdražljivost, vročinski krči). • Vročino lahko zniiamo: - s splošnimi ukrepi - ponudimo mu več tekofine (šibkov čaj z limono, sokovi, rdeča pesa...) otrok naj bo lahko oblečen in pokrit, bivalna temperatura naj bo okoli 2°-21°C. - z naravnimi metodami: mlačne kopeli (temp. 36°-37°C z ohlajevanjem vode do 29°C), mlačni ovitki (golega zavijemo v mokro rjuho), - z zdravili: največ uporabljamo panadon Otrok z vročino potrebuje pooštreno nego in higieno ter stalno prisotnost staršev, ki morajo zaznati spremembe, predvsem pa je pomemben pomirjevalni vpliv na otroka. Pregled pri zdravniku je potreben pri otroku, ki ima mrzlico. Mrzlica običajno spremlja resnejša obolenja, predvsem bakterijske okužbe npr. pluč, vnetja ledvičnih poti ali septična obolenja, ki lahko ogrožajo otrokovo življenje. Padec temperature ni vedno znak ozdravitve. Če je pri tem otrok prizadet, je to lahko slab znak. Prav tako spada k zdravniku otrok z vročino, ki je zmeden, ki ima krče ali se duši. v ^e vročina po 3 ali 5 dneh ne pade, je Oprav tako potrebno poiskati vzrok, saj večina nenevarnih virusnih obolenj v tem času mine brez zdravljenja. Ni razloga, da bi z otrokom, ki sicer ni prizadet, samo zaradi vročine sredi noči iskali zdravnika. Bolje bo, da naslednji dan obiščete osebnega otrokovega zdravnika, ki ga dobro pozna in vam bo najbolje svetoval. Ce boste otroka z vročino sami zdravili, dobro premislite, če je ustrezno, da mu ne boste škodovali ali zabrisali bolezenskih znakov. Nikakor pa sami ne dajajte antibiotikov, ker je to zdravljenje izključno v domeni zdravnika. Janez Groše//, dr. med. spec. pediater Kdor sune v oko, privabi solze, kdor sune v srce, zbudi obČutek bolečin, kdor vrže kamen med ptice, jih razpodi, kdor zasramuje prijatelja, razdere prijateljstvo. Mi borno prijateljstvo zopet obnovili in ob novem letu obiskali ljudi, katere smo morda že malo pozabili. Seveda jim borno nesli tuđi dar. Največja vrednota, ki jo lahko damo sočloveku je stisk roke in osebno narejeno darilo. Potrudimo se za letošnji Božič. Škofov kruh: 35 dag masla, 30 dag sladkorja, 35 dag moke, 30 dag grobo mletih orehov, 20 dag rozin, 20 dag nasekljanega kandiranega sadja, 6 jaje, 0,05 I ruma, 2 vanilijeva sladkorja, limonina lupina. Zmehčano maslo skupaj s sladkorjem ter začimbami penasto umesamo, da naraste. Drugo za drugim počasi dodajemo jajca, nato umešamo moko in nazadnje orehe ter nasekljano sadje, rozine, rum, Zmes ulijemo v primeren dobro namazan model. Pečemo 60 minut pri temperaturi 180°C. Sedaj pa še primerek svečane večerje; SUvesterska solata: Čebulna juha 1 dl oljčnega olja, 1,5 kg čebule, 12 dag moke, 1,5 1 juhe, kruton. parmezan, peteršilj, pelati. Na oljčnem olju dobro prepražimo čebulo, pomokamo in zalijemo z juho. Pokuhamo in začinimo. Pred serviranjem v krožnik vložimo kruhov kruton, ga zalijemo z juho, potresemo z parmezanom in peteršiljem. Za dekoracijo juho pokapljamo z zmletimi pelati in jo okrasimo z ocvrtimi čebulnimi obročki. Pečeni lipan v orehovi omaki 2 večja lipana, sol, poper, 12 dag orehov, 1 strok česna, 1 žlička koriandra, oljčno olje, sok 1 limone, 4 žlice kisle smetane Pećico segrejemo na 200°C in namastimo pekać z oljem. Ribe očistimo, jim odstranimo luske in jih do suhega obrišemo. Na vsakem boku jih nekajkrat zarežemo, solimo in popramo, Orehe prelijemo s kropom in jih pustimo deset minut, nato jih posušimo in jim olupimo kožico. V možnarju ali multipraktiku jih zmeljemo skupaj s česnom. Dodamo koriander in 2 žlici olja ter gladko zmešamo. Solimo, popramo in dodamo malo limoninega soka. Polovico tega namaza nadevamo v zareze na ribah. Lipane položimo v pjkač, pokapamo 2 žlico olja in preostalim limoninim sokom, ter pečemo 15-20 minut. Preostali nadev zmešamo s kislo smetano, ter ponudimo posebej. Okrasimo s peteršiljem in limono. Zraven ponudimo 0han ali pečen krompir primerno oblikovan. Seveda ne sme mnjkati tući solata. r w Morda borno ob pomči ponudili sladoled malo drugače. ; Umonin sbdoled s kleščami postavimo v kozarec in ga zalijemo s šampanjcem ter serviramo. Želim Vam zdravja, miru ter osebnega zadovoljstva ■ VprijjgpjoČem letu 1996. JMMitRM < ft 20 dag repkov škampov. 7,5 dag riža, 20 dag prešane Šunke, .^ 2 kisii jaboiki, MJSL mi-, 2 kisli kuman, ^"^fpMfe** 1 rdeča paprika (sveza) ^gm Preliv: Tr*""**' 3 žlice majonezj^^, „rf' ^***" m 1 žlica kisle smG/ff&rl , **' .1 šalova, peteršilj, jfefr^I sol, poper, 4j& *"** jajčka za dekoracijo. / \\ / /> Sr Riž skuhamo in dobro speremo, ter ga stresemo v posodo. Dodamo škampe, na kocke narezano šunko, jabolki, kumare in papriko. Iz ostalih sestavin naredimo preliv in prelijemo. Dekorirano z jajčki in zelenim peteršiljem. ilm,,, /tki RAČUNALNIŠTVO OBVESTILA VVindovvs 95 Microsoft® WINDOWS® 95 2.DEL Najprej se vam opravičujeva zaradi zmešnjave, ki je nastala minuli mesec. Bila sva prezaposlena. Wmdows* 95 nam je prinesel nekaj novosti, nekaj izboljšav in zabave. Že delo v Windows® 95 je bolj naravno, hitrejše, preglednejše in lažje. Več o programih vam bova povedala v prihodnjih številkah, za zdaj pa vam jih bova samo na kratko opisala. Ze ob zagonu računalnika nas računalnik opozori, da je na njem naložen operacijski sistem Windows" 95. Po krajšem uvodu se nam odpre delovna površina z delovno vrstico. Program zaženemo, tako da pritisnemo z miško na gumb START, nato pa v menijih izberemo zaželjeni program. MOJ RAČUNALNIK: Ikona z imenom "My computer" na delovni mizi predstavlja enostavno pot za hitri in prirodni pregled vsebine našega računalnika - map* in datotek v njih. Vsebino računalnika z njim lahko tuđi urejamo. *MAPA - Pomeni podobno kot direktorij ali imenik. (nadaljevanje prihodnič) Pripravila: Tomaž Novak Jure Labrovič Prošnja Na Osnovni soli Mengeš pripravljamo nov projekt o delu in življenju ljudskoga umetnika iz Mengša ANTONA ŠUŠTARJA, po domaće GREGČEVEGA TONETA. Vse, ki hranite njegova dela, prosimo, da nam to sporočite in dovolite, da ta dela popišemo in fotografiramo. Predmetov ne borno odnašali iz vašega doma. Vaše sporočilo pričakujemo na tel.: 737-087. Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujemo. Osnovna šo/a Mengeš Instruiram matematiko, fiziko, mehaniko in energetiko za srednje in osnovne sole Tel.: 061/737 266 Podjetniški center Občine Domžale "p\ ajanje daril je vprašanje poslovne L/ komunikacije, zato darila ne bo dajalo podjetje podjetju, temveč posameznik posamezniku. Na mednarodni ravni darilo ćelo pomeni dialog med dvema kulturama, kulturo tistega, ki je darilo dal in tistega, ki ga je sprejel." To so bile uvodne besede dr Janeza Bogataja na predavanju o "Poslovnih darilih, ki so tuđi ekonomsko- poslovna kategorija". Predavanje, ki je bilo v sredo 22. novembra 1995, je organiziral Podjetniški center Občine Domžale in Občina Mengeš. Namenjeno je bilo vsem tištim podjetnikom in obrtnikom, ki se zavedajo, da so uspešni predvsem tišti, ki "naredijo malo več kot vsi ostali". To je filozofija uspeha. Prav zato ni odveč narneniti pozornost tuđi tej temi. Vsi, ki po svoji poslovni funkciji dajejo ali prejemajo poslovna darila, oziroma imajo na ta del poslovnih potez svoj vpliv, morajo poznati osnovne informacije in strokovne argumente, ko se odločajo za izdelovanje, nabavo in obdarovanje glede na poslovne cilje, ki jih želijo doseći. Vedeti in upoštevati je potrebno predvsem naslednje: - kategorija daril glede na obdarcvance - viri za izbiro daril - priložnosti in načini (komu, kdaj, kaj in kako podarimo) - oblikovanje in načrtovanje poslovnih daril - evidence Zgotovostjo lahko tuđi rečemo, da Slovenci že lep čas nismo več Šalobarde in robavsi. Bonton in lepe manire se z gotovostjo vračajo. Zato še namig: brezdušne novoletne in durge voščilnice, običajno že kar natisnjene, z nečitljivim podpisom in "štempljem" firme sodijo le v smeti. (Sicer pa dobro veste: Čitljivo, lastnoroČno in dobro staro nalivno pero). Stanislava Polajžer ^jmi^g^ ,l„r» n_ OBVESTILA IN MEMORIAM Še je čas za cepljenje proti gripi Ljudje mislijo, da se jih je lotila gripa, a množično obolevajo za drugimi virozami, katerih povzročitelji so coxaeci, echo in drugi virusi. Bolezenski znaki pa so enaki kot pri gripi: visoka temperatura - ki traja dva do tri dni - nahod, bolečine v mišicah in glavobol. Epidemijo gripe pa pričakujemo v začetku februarja, zato je še čas, da se cepite proti njej. Na voljo imamo sodobno cepivo, ki ne povzroča stranskih učinkov. Cepljenje priporočamo posebno starejšim osebam in bolnikom s kroničnimi boleznimi in seveda tuđi mlajšim Ijudem, da zavarujejo svoje zdravje pred t kompiikacijami, ki rade nastopijo po gripi. Cepimo enkrat, kajti ena doza cepiva zadostuje za ćelo leto in zaščita je zagotovljena takoj po cepljenju. V mengeškem zdravstvenem domu se iahko cepite vsak dan od 9h do 15h, ob ponedeljkih pa od 13h do 19h. dr. Marta R/žnar-Bregar spec/a/isf sp/ošne medicine specialistična splošna ordinacija Zoranina 3, Mengeš Obvestilo Dne 5.12.1995 smo v soorganizaciji z Gospodarsko zbornico - Območno zbornico Ljubljana pripravili posvet o gospodarskih pogodbah. Okvirno vsebino so podali strokovnjaki Pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije. Naštete so bile določene vrste pogodb, pravni viri, njihov namen in vsebina. Veliko število udeležencev posveta je pričalo o tem, da je tematika zanimiva in aktualna, saj so pogodbe povezane z finančno nedisciplino. Država na področju zakonodaje premalo stori za ureditev tega perečega stanja, ki že nekaj časa vlada pri nas. Udeleženci so prejeli tuđi pisno gradivo o tej tematiki. Nekaj izvodov je na voljo Še v centru. To je bilo 17. predavanje, ki ga je v letošnjem letu organiziral Podjetniški center. V mesecu decembru organiziramo še računovodski posvet in pa uvodno predavanje za proizvodna podjetja s področja zagotavtjanja kakovosti ISO 9000. Stane Ocepefc V osemindevetdesetem letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica Alojzija Slokan (Slokanova mama z mengeškega hriba). Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego! Hvala župniku, g. Mateju Zevniku, za bolniško maziljenje in pogrebni obred! Hvala pevcem moškega komornega zbora MengeŠki zvon za lepo zapete pesmi! Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, svece, denar za maše ter mamo pospremili na zadnji poti! domaći tydwda, V mbilih lepih Te imamo. To za sebe dobro vcm. Zato samo k hrepenim, kaj za Tebe naj k storim. Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mame Antonije Kralj se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje in svece. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti-gospodu župniku, pevcem, prijateljem. Posebna zahvala velja tištim, ki so ji lajšali trpljenje in nam pomagali v najtežjih trenutkih: zdravnikom dr. Rižnar- Bregarjevi, prof.dr. Mušičevi in prof.dr. Denisliču, sestri Serviljani iz MengŠa in sestri Rozariji v Grazu ter družini Maleš. Žalujoći domaći MTOffS&iMMI OBVESTILA V tisku je knjiga Natalije Kušar RADOST ŽIVLJENJA. V njej so pesmi, crtice (razmišljanja o perečih vprašanjih bivanja) in pravljice. Pesmi so vzete iz vsakdanjega življenja in so namenjene vsem Ijudem dobre volje, ki so pripravljeni odpreti srca lepoti in Ijubezni, katero nam nudi mati Narava. Za bralce Mengšana posebna ponudba: prednaročniška cena 800,00 SIT. Naročilnico pošljite na naslov: Natalija Kušar, Levstikova 1, 61234 Mengeš. Knjiga bo izšla predvidoma do 15. decembra 1995 Obvestilo o sklepanju zakonske zveze v poročni dvorani Občine Mengeš V letošnjem letu se je Oblina Mengeš v sodelovanju z Matičnim uradom Domžale dogovorila o možnosti sklepanja zakonskih zvez v naši poročni dvorani. Poročna slovesnost se odvija v tretjem nadstropju stavbe Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, ob prisotnosti matičarke iz Domžal in pooblaščenih občanov za poročanje s strani Občine Mengeš. Mladoporočenci, se prijavijo za poroka na Matičnem uradu v Domžalah, kjer opredelijo svojo željo o kraju poročne slovesnosti. Za prijetno vzdušje v smislu zagotovitve gostinske ponudbe, se lahko predhodno obrnete na g. Franca Jeriča (tel: 737-101), ki mu je Občina Mengeš zaupala organizacijo tovrstnih uslug. Vsi, ki se želite poročiti v poročni sobi Občine Mengeš, si lahko ogledale prostore vsako sredo od 14.00 do 17.00 ure. JM5ME&&M Nepreklicno naročam___izvod(ov) knjige RADOST ŽIVLJENJA po ceni 800,00 SIT. Ime in priimek___________________________ Ulica in hišna št.__________________________ Kraj in pošta_____________________________ Knjigo pošljem po povzetju. Poštnino plača kupee. Lahko se osebno zglasim pri Vas, ali pa jo Vi priđete iskat na naslov: Natalija Kušar, Levstikova 1, 61234 Mengeš ANKETA spol starost poklič 1. Ali je po vašem mnenju odprtost krajevne knjižnice v Mengšu zadovoljiva ? da premajhna 2. Alije odprtost knjižnice p posameznih dnevih ustrezna? da ne vaš predlog 3. Ali ste zadovoljni z izbiro knjižnega in neknjižnega gradiva v knjižnici? da ne zakaj Prosimo, da odgovore na to anketo pošljete v Knjižnico Mengeš, Slovenska 30 do 15. januarja 1996. Veseli bodo Vašega sodelovanja in nasvetovl I------------------------------------------1 j Vsem otrokom in , | njihovim staršem j I voščimo vesele i I božične praznike ( ] in letimo sretno [ l novo letol l vzgojiteljice vrtca I GOBICA I I___________________________I PODJETNIKOM in ZASEBNIKOM iz Občine MENGEŠ na NOVOLETNO SREČANJE za Jureta VOLKARJA in naše združenje ZAČNIMO SE DRUŽITI IN ZDRUŽIMO PRIJETNO S KORISTNIM; NE ČAKAJMO NA DRUGE; ORGANIZIRANI IN SKUPA.I BOMO USPEŠNO IZVEDLI NAŠE SKUPNE NACRTE - CENEJE, HITREJE IN NA POŠTEN NAČIN; SKUPAJ LAHKO DOSEŽEMO BOLJŠE POGOJE IN DOBIMO VEČ; SKUPAJ NAS BODO UPOŠTEVALI, SOODLOČALI BOMO PRI PRIPRAVI IN SPREMEMBAH PREDPISOV. V OBČINI MENGEŠ NAREDIMO TISTO, KAR SMO ZASTAVILI V KS MENGEŠ PRED 3. LETI Srečanje bo v četrtek, 28. decembra 1995, v prostorih MI AMIGO, Slovenska c. 28 ob 19.00 pobuda za ustanovitev Poslovno Podjetniškega Združenja Mengeš, ob 20.00 začetek družabnega dela, vodena zabava, srečelov, ples VABLJENE PODJETNICE IN ZASEBNICE Z NAJOŽJIMI DRUŽINSKIMI ČLANI IN/ALI SPREMLJEVALCI OZ. SPREMLJEVALKO (ZAŽELJENO NAJVEČ 1). ENAKO VABILO VELJA ZA MOŠKI SPOL. VABLJENI TUĐI S.P., KMETOVALCI IN DRUGI. ZAŽELJENO: SEDEŽ DEJAVNOSTI ALI PREBIVALIŠČA V OBČINI MENGEŠ ZELO ZAŽELJENO: VEČERNA TOALETA, VIZITKA IN OSNOVNI PODATKI (PROSPEKT), PREDLOGI PROSTA POSTREŽBA DO KONCA ZALOG CENA VSTOPNICE JE 1.500,00 SIT; PO 28.12.1995 JE CENA 30% VIŠJA, PREDPRODAJA "MI AMIGO" CENA SREČK 1.000,00 SIT. Zadane vsaka druga. Vrednost dobitka najmanj 1.000,00 SIT. PROSIMO 7A DOBriKE ZA SRF/M /)V IN VAS VABIMO NA SRF/ANIK IN K SODFJ jOVANJI I. OBISKAI1 VAS BODOIIDEIJCZENCICKN1KA /A Ml AIŠK ODRASLE(CMO). PRISPKVKE /A SREČEI/JV IAIIKO PRINKSErKTUĐI NA SIjOVFKSKO C 28, MKNGKŠ (PROSTORI MI AMKJO).5(1% IKMHČKA /A .IURCTAVOLKARIA, NAMJNSKO/A DVTGAIjOV OS MENCiKŠ, CKIAljOZADSTANOVril'A' IN I)KIX)VAN.IK NAŠI-X;A ZDRlT/J-1MA. Prispevl«zbiramo tuđi na tohrski hranilni knjffid LB Domiale,d.d,ElcpoaturaMaigeš.št.: 50120-620-149-05-1301136-5815/00 POSIjCJVNINAČKI :200lJDEI>iHSCI^, PIANIRANISIROSKI 300jOO(W)OSrr;PI A^flRAMDOBlrt;K(ssre«ekwnm):30nj(IO(WinSTr ORGANIZACIJA IN PROSTOR: MI AMIGO cl.o.o.; INFORMACIJSKA PODPORA: MKNGO d.o.o., PRIPRAVA, RA/.PO|II.JANJK VABII-: PODJFTNISkI CENTER DOMŽAI.E d.o.o.; SPONZOR.il: MI AMIGO d.o.o., VIVAT VRHUNSKA VINA d.o.o., KOTO RKPANSEK s.p., STUDIO ARTLINE d.o.o. ADAM RAVBAR - PIVOVARNA IN PIVNICA. VIPI, PIVOVARNA UNION d.d., in vsi, ki bodo darovali za namcn ali prispcvali dobitke za srečelov. Vseift se homo javno zahvalili! POBUDA, VODSTVO, ODGOVARJA: Tomaž ŠTEBE; ORGANIZACIJA, VODSTVO SRKČAN.IA: Tatjana Sivec STRMŠEK KNJIGOVODSTVO: Angelca ZALOKAR VABILO MM^\M Mf* VPRAŠALNIK za PODJETNIKE in ZASEBNIKE Občine MENGEŠ PROSIMO ZA PODATKE IN ODGOVORE NA VPRAŠANJA. VPRAŠALNIK PRINESITE NA NOVOLETNO SREČANJE ALI GA ODDAJTE NA "MI AMIGO". Vabljeni vsi podjetniki in zasebniki, ki imajo sedež dejavnosti ali stalno bivališče v Občini Mengeš. Naziv podjetja, s.p., zasebnika:__________________________________________________________ Naslov podjetja:___________________________________, Tel. / Fax.:_________________________ Priimek, ime:______________________________________, Funkcija:_________________________ Naslov bivališča:___________________________________, Tel.:_______________________________ Navedite en ali dva glavna problema podjetništva v - državi: občini:__________________________________________________________________________ Kaj je tisto najvažnejše, kar bi morala za razvoj podjetništva storiti - država:_________________________________________________________________________ občina:_________________________________________________________________________ Vaš največji problem (kratkoročni in dolgoročni):_________________________________________ Ali podpirate ustanovitev Poslovno podjetniškega združenja Mengeš (obkrožite): DA NE Če ne podpirate, navedite, zakaj ne:______________________________________________________ Ali ste pripravljeni sodelovati v delu združenja in kako:___________________________________ S čim lahko vaša dejavnost pomaga pri delu združenja:___________________________________ Katere so po vašem mnenju glavne naloge združenja in prve akcije, ki naj jih izvede:________ Kakšno formalno obliko organizacije predlagate:__________________________________________ Kakšno ime združenja predlagate:_______________________________________________________ MIMEl«ftM 4^7 servis DEBEVC I M E N O 1-T| Audi POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SRVISER ZA VOLKSWAGEN in AUDI ■4 Namesto celostranskega voščila so bila sredstva v visini 30.000 SIT namensko nakazana OŠ Mengeš za Jureta Volkarja. ■■<*$mxmM ^I1SELB©Ž1Č SRIKŠNO »ffc ^■zivEThr Um^etI js^soda naša, A CIU NAM JE VISOKO POSAJEN! GLEJ TO DREVO: ZA USODO NIČ NE VPRAŠA A VEČNO SE BORI ZA SVOJ NAMEN... (O. Župančič) DOM PQĆ1TK?TOBBm Vesel bozičin srečno 1996 vam želi MARjAN KOCMAN s.p. Kamniška t, 61234 Mengeš Tel.: 061/737 777 VST>> PAVOVEC ElAMIGO CMO Ijttmb in ixzcno 7996 /|,O s/tečno noito feto i/oš VIDEO C3£va(la %a obisfc i/ teošnjem fetof MEGATRONIK 8, R računalniški in finančni inženiring, proizvodnja in marketing d.o.o. Rašiška cesta 9, 61234 Mengeš, tel.: 061/739 305, fax: 737 757 A č/tečna nova- Četo- 1996 JjgtemenC* Stopite v NOVO U3TO v nioflni, topli in elegantni obutvi TRGOVINA l$e™™S vam v letu, ki prihaja, želi / -i> 'Ji> V31 Organiziramo tečaje CPP "B" kategorije 8.1.1996 ob 17 uri Uradne ure vsak dan od 16. do 18. ure Informacije po telefonu 061/737 089 ' Vožnja takoj na vozilih GOLF DIESEL in RENAULT 5 SREČNO IN U5PEŠNO 1996 MiMSS&M /i.r> KD ANTONA LOBODE LOKA PRI WENQSU (lWj) vabi oiroke v SOBOTO, 30. 12. '95 ob 14. uri v Kulturni dom Mengeš na novoletno pravljico JAMO in METKA priredba: Nataša Vrhovnik Igrajo: MIHEC Miha Kuzmič GAJA Tanja Jerič ŠKRAT "ure Frantar JANKO Barbara Brojan METKA Polona Šinko MATI Petra Lož OČE Peter Petrič ČAROVNICA SaSa RepanSck PRIPOVEDOVALKA UrSa Schiro RACKA Andrej Brojan MUCA Meta Urbane Scena: Katja Vrhovnik, Polona RepanSek Luč: Jure Jerič Sepetalka: Tanja Jerič PREDSTAVO POKLANJA OBCINA NENOEŠ Prisrčno vab^enil i ~fci ~J^ -W j4<4 ~W -« r PRoizuoDnjn o TRGOuinn • izuoz • uuoz 1 I LIPHRJEUR 6.61234 mEnGES. TEL OBI /13H 203 J t 4J- jj- ..& t^sele božične prazni1^ & jj* i j: ^^ ^ ter srećno in uspešno rNOVO LETO 1996V ,^ hkrati vas vabimo k nakupu krznenih in usnjenih oblačil, t ter modnih galanterijskih dodatkov, kot so torbice, ^ \^ *^ '/*. ,.rokavice, denarni$;e...v ,,y ,, \ s*v_ " * * *Sc priporočamo ^ f ^ ^ '* MMŠšfiM RH Trgoavto TRGOVINA BURNIK Prešernova 3, Mengeš MJ996 Mengeš %em bralcem in mengškim obranom jfelimo ^bratija in užpešno nobo leto 1996 Mengeš TllCr tovarna fitea v mengeš B ^^B^ n TllCir tovarna filca ^ mek «vjes MShJIž^lKI s*i KjEK ŽIVLIENIC POTREBUIE VAKNOST N IMIH > ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE - KAMNIK HWgWC4S72t ?996. Optiku Martina Skofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel: 061/738 980 Ljubljanska 87, Domžale tel: 0611714 006 Z^X l_ L_J Z U E ALOJZ KOSEC s.p. PREŠERNOVA 8, 61234 MENGEŠ SLOVENIJA, Tel./fax: 061/737 284 IZDELAVA, MONTAŽA, SERVIS, REZERVNI DELI IN BRIZGANJE PLASTIKE OBRTNMI TRGOVCI Vršim knjigovodske in računovodske storitve, strokovno in solidno. Obdelava je računalniška. Tel.: 061/722 710 mbmjbSsnm S7