List 37. Kaj kmetje v neki vasi store, de bi se njim les ne kradel. (Po Jadr. Slav.) Bil je grozovitno merzel zimski večer, ko so se možje slavjanske vasi pervokrat pri Rudniku snidli, zavolj soseskinih zadev se pogovarjat. V znečeni peči je gorel ogrevajoč ogenj; kar je vsim, ki so v jizbo stopili, tako dobro djalo, da si je vsak roke mulil, in si vgodno kožuh odpnel. Moglo jih je biti okoli šestero. ^Tešentete, je danas mraz, kakor leta 1822, ko sim dragonar bil," opomne Štepan Krača, nekdaj vojak, in si brise led iz vos (berk), ki si jih ni dal pobriti. „Ja da bi zima le dolgo ne terpela! Bote vidili, kako se bodo derva zopet kradle." j,Prav imaš, Stropnik! Dobro je, da si danas prišel, ker si soseskeni župan. Hočemo se ravno od soseskinih reči pogovarjati." „1, kaj pomaga pogovarjanje, Rudnik! Saj vendar nič ne moremo prenarediti." „Zakaj pa ne? Saj smo možje, ne pa bedasti otroci! Saj smo sosesčani! Tetesentaj!" „Konjika Stepanova ni napčna. Kar — postavim — kradenje derv vtiče, to moramo prenarediti, ga ni moč več preterpeti." Stropnik, ki se si je nezmerno prebrisan in zmeden zdel, se skor miloserčno smehlja. „Naj se smehljaš ali jokaš , Benglaš ima prav , to mora prenarejeno biti, tako pravim jas Štepan Krača!tt ;?Nu! da bi se dervane kradle, ti ne bos vbranil." „Ne ravsajte se ne, sicer nič ne dosežemo", prosi marljivi, umni, le preplašili Bogoslav Mašič. Zadnjič stopi Rudnik vmes. — Rudnik, ki so ga srenjčani med svoje nar bolj omikane, in nar umneji može šteli. ;?Ne ve li kdo izmed vas, kako bi se moglo vbra-niti, da bi se les ne kradel?" ??Dajte vojakov priti, vzamite vojaško pripomoč." 3,Ti, Krača! svoje vojaške kervi ne moreš tajiti. Kak se vam zdi ta naklep?" ;?Veseljani so tako vojaško pripomoč imeli, jo pa kmalo zopet odpravili, ko jim je predraga prišla.u „Pripomoč je dobra, pa predraga; ko bi mi le kaj pripravnišega iznajti mogli!" „Kaj pa bi bilo, ko bi mi po versti čuvali?" „Masič kam misliš? Kdo pa bo v taki zimi v goj-zdu na straži stal ? Jaz ne!" ;? Jez tudi ne verjamem, da bi se tak svet speljati dal. Vsi imamo gojzde po raznih krajih, in tako bi moral vsaki vsako noč svojo vlastnino obhoditi; tega ne preterpi nobeden." ;?Tak saj sami vidite, da v tem se nič ne da predelati in poboljšati," se muzlja Stropnik. „Pogosto se beseduje čez županijstvo, naj to ali uno tako in tako naredi. Reči je lahko, pa kako? kako? Tu je maček pokopan." Rudnik skoči serditno na noge. „Kako? bi bilo dakle celo nemogoče, kaj si izmisliti? Kako pase ravna v velikih mestih? Konjik Štepan! Ti si skor vso deželo obhodil, ni si li zapazil sem ter tje s čem se ubogim zabrani, derva krasti?" Nekdajni dragonar si viha vose, zbira— premišljevaven, in z glavo potresaje — lice v globe gube, pa ne odgovori nič. Stropnik se psovavno posmehljuje. Rudnik obupuje. Kar odprejo se duri, in ženka v cape zavita, škrebetaje od mraza, njim da plašljivo ;?dober večer". Vse oči se k njej obernejo. (Dalje sledi.) List 38. Kaj kmetje v neki vasi store, de bi se njim les ne kradel. (Po Jadr. Slav.) (Dalje.) ;,Rada bi besedico s Stropnikam kremljala." 5JTu sim ; kaj hočeš ?" „Ne zamoremo nikakor več se spaziti. Mož mi je že štirnajst dui bolan v postelji; stareji otroci so v službo stopili; nar mlaji leži v vročnici, druga nemata obuvala, nisem več kos, kruha in derv pripraviti, moram starega in mlade gladu umreti pustiti, ako ne najdem nobene pomoči." „Saj dobite milostinjo." ;5Kam pa denem ta dva beliča? — V derva ne morem hoditi; zaslužiti si tudi nič; in če imam dva beliča, kje pa si bom derv za nju kupila? Po sežnji jih reveži ne moremo kupovati! In bolnega moža, in ubogega revnega červiča doma! Da bi jih ljubi Bog hotel vse k sebi vzeti W Rudniku se je serce topilo. „Hlapec! obleci se, in porini grod (točke} derv Malnikarci v hišo; vzemi tudi hleb kruha, in naj ti moja žena vrečico moke da." „Ženka se med desetsto blagodari zmuza; kmetje se debelo gledajo. „Vidite , da se mora pomagati; siromaštvu se mora tudi pomagati. Od tega vendar drugobart; danas se bomo le od kradenja lesa pomenkovali. Pa kako? kako ? to mi možgane meša." „Sim se spomnil, kakor na primer, mesta C/—-, ko je rekla, da derv kupiti ne more, ker jih po sežnji jemati ni kos, Peljal sim, bo kar tri leta, ko je ravno taka huda zima bila, seženj derv v mesto C. — 158 - Kupil jih je neki mestni svetovavec, in moral sim jih v dervarnico peljati. To bo za uboge ljudi, so rekli." ;,Kaj? se ubogem derva li v dar dajejo?" ??Tega ne vem." ;?To je vse drugače, to vem. Mesto je bogato, in nakupi mnogo mnogo sežnjev pacelnov*), zvezčikov, ter jih po zimi v celo majhinih povzemkih ubogim prodaja, ker je odertija pri dervah v mestu presilna. To more biti v mestu, pri nas pa že ne." „In zakaj ne, Velkučnik! zauka Rudnik. Nisi še danes nobeno besede pregovoril; pa zdaj nam, kakor se mi zdi, na sled pomagaš. Dervarnico moramo napraviti." „Oj, Rudert, to če penezov; kaj takega morejo mestjani narediti, vasčani pa —? Kdo pa bo zato do-narje dajal, in zalagal ?" WV naši vasi ne potrebujemo nobenega beliča zaloge k temu; derva damo sami. Mnogi izmed nas prodajajo derva, in rušo; ali vse v mesto zvozimo, ali nekoliko posamesno prodamo, je gor in dol. Kako pa naredijo to v mestu, povej Velkučnik?" „Na J Tam je naprava takale: V* dervarnici, ki je prosto dvorišče, stoji kučica, kjer čuvaj in ogleduh stanuje. Ta scepi in soseka derva, jih zloži v sklade, in varuje. Dvorišče je visoko zagrajeno, da se nič ne more ukrasti. Kdor torej hoče za nekoliko grošev derv imeti, gre k milozinarju, ki je, kakor sim slišal, neki mestni svetovavec, in dobi naukazni pis, ki ga v dervno dvorišče nese. — Tamošni čuvaj irna močen jermen, enak bikovici ali podpersniku s raznimi luknjicami. V jermen on zakopča Lzapne) tako terdo, kakor je mogoče, povzemko derv. Pri vsaki luknjici je cena zaznamvana." „Tega ne urnem." ;,Ej da! To ni težko razumeti. Ko je jermen na nar dalje zakopčan, velja več, kakor kadar je terdši zapet." (Dalje sledi.) *) Pacelni so na Koroškem nescepljene polena, ki se dobe od oklestjenih vej borovega ali smrekovima, ali kakoršnega si bodi drevja, navadne dolgote 24 — 30 palcov. Kako se jim pravi drugači? - 162 - Kaj kmetje v neki vasi store , de bi se njim les ne kradel. (Po Jadr. Slav.) (Dalje.) „Jaz to tudi razumem, in se mi primerno zdi." „Kaj pa da ne zložijo polenčikov v mere?" „To bi tudi mogli, tode rabijo raji jermen, ker zlagati in zlagati je dvojno. Pri zlaganju bi se mogel ali ubogi ali mesto pokasnuti. Jermen se mi dopade. Jaz si to takole mislim: Seženj derv se scepi na drobno, in posuši. Potle se razrajta, koliko koscov — tako in tako dolgih , mesto po dva ali po štiri groše dati more, in potem se cena po jermenu nastavi. Ni li tako Velkučnik?" „Ti si jo zadel, Rudnik! takole delajo." 3,ln tako, mislim, bi storili tudi mi. Bo slo. Čuvaja nam ni treba; imamo vsi prostorne dvorišča; časa bo pozimi tudi, in o drugih dobah bodo ubogi derv malo-kadaj kupovali, imajo nabirkov in prehladine dosti. Kdo ima kaka dva sežnja suhih derv?" „Na mojim dvorišču stoje trije sežnji." Jaz imam dve kopi suhladi." J?Jaz okoli tri kope zvezčikov." „Šest sežnjev pacelnov morem kakor na primer jaz dati." „Derv čez potrebo," zavreši Rudnik vesel. „Ceno tudi vsi vemo. Jutri, mislim, bi mi dali seženj derv, in seženj pacelnov zdrobnuth Imam celo novo bikovi-co, jo čem za mero dati. Potle zmerimo drobno scep-Ijene derva, in pacelne; zrajtamo, in nad vsako luknjico ceno nastavimo. Kaj se vam zdi?" „Bodo H ubogi take majhine povzamke kupovali?" „Mnogi, mnogi jih bodo , — drugi pa bodo morde hotli krasti, ko prej, ker je, derva krasti, njihovo delo. Drugi si jih kupiti ne bodo mogli, za take se mora drugač skerbeti. Ako danes le toliko dosežemo, da se tem, ki derva kupovati hočejo, priložnost da, tako smo že dosti opravili. Vse na enkrat ne gre; na en mah nobeno drevo ne pade. Mnogo je ubogih v občini, ki hočejo poterpljivo živeti, in pošteni ostati; taki bedo tudi majhne povzemke kupovali." „Take reči bi imelo vendar županijstvo napraviti, saj je za to!" „Imaš prav, Mašič. Na, Stropnik, kako je? Bote li to napravili?" „Si mislite reč prelahko. Kaj takega se mora poredno prevdariti. Vi ste prenagli." „Se poredno prevdariti? Nismo li celi večer prev-darjali ? Jutri se bo začelo? To rečem jaz, Stepan Krača!" „Ako ne začnemo, mine zima. Marnjevali smo dosti, sadaj hočemo tudi kaj storiti. Sila je velika." ,?Praviš, Stropnik, da si mi reč prelahko mislimo. Menim, da si jo ti pretežko misliš. Kakšne težave pa 30 tu? Benglač da jutri seženj pacelnov drobno sce-piti. Konjik Stepan seženj derv; suhladi in zvezčikov na Mašičevem dvorišči še treba ni zdrobčkati. Ako bomo to reč prerajtali, in ceno na luknjice nastavili, grem od hiše do hišev k vertnarčičam, in oglasim tole: „Pri Konjiku Stepanu je drobnih derv; ali ako sije hoče kdo sam razdrobiti, derv vpo-lenih; pri Benglaču je pacelnov, pri Mašiči suhladi in zvezkov po drobnim na prodaj." Ljudje bodo že prišli; suhih derv je pa redko najti; sneg visok, tak da bodo prisiljeni priti, in kupovati. In če bodo ubogi vidili, da nismo le keršeni judje, ki hočejo po prodaji na drobno s potom siromaštva oboga-teti; če zvedo, da na drobno kupovaje, ravno tako dober kup in po pravici kupijo, ko kdor cel seženj vza- me, bodo zaupanje dobili, in večkrat, in pogosteje kupovali. Hočemo jutri v božjem imenu začeti." (Konec sledi.) — 168 - Kaj kmetje v neki vasi store, de bi se njim les ne kradel. (Po Jadr. Slav.) (Konec") „Bolje bi vendar bilo, ko bi to županijski odbor napravil." „Se ve, da bi bolje bilo; on je naša nar bližnja gosposka, in ravno zato. Tode Stropnik noče." ,5Ne zamerite mi, sosedje; mislim le, da iz vaše naprave ne bo nič. Truda in dela, nadleg: in jeze bote do sitega imeli. Spomnite se mene.a 3,In najte uboge zmerznuti? ali ne? wIn derv si še več pokrasti?" „Saj je naša lastna korist, ako tako dervno dvorišče napravimo. Ako županijski odbor noče, hočemo pa mi možje in kristjani biti, in siromaštvu pomagati!" „Da!" zakričijo vsi, še clo Velkučnik. „Hočemo li pametni možje biti, in pomagati, kolikor zamoremo?" „Tako je pravo!" zavreši Krača. Drugi mu pristopijo in priterdijo. „Sadaj pa še nekaj sosedje: Veči veljave in več zaupljivosti bi reč pridobila, ako bi se je srenjski odbor poprijel; njemu se več zaupa, kakor posamesnemu. Nam se more lahko natolcevati, da hočemo ko keršeni judje ravnati, in pridobivati. Menim, da bi jutro ne-ktere poštene vertnarje in rokodelce najeli, ko bomo derva in pacelne zdrobnevali, zmerjevali in prerajtevali. Med temi je Pašenšek, ki je tudi županijski svetova-vec, in še drugi. Ti se morejo potle prepričati, da pravično ravnamo. Kar vidijo oči, verjame serce.a ?,Dober nasvet, Rudnik!" „Lehko noč," reče Stropnik, in se sključen vun pri durih zmuzne. Ko je proč bil, pravi Krača: 3,Ta ne pride več nazaj." „Bi tudi ne škodilo; vendar mislim, da ga bo sebičnost spet pergnala. V svoji prekanosti in zvitosti nas ima ko trape, ki se brez potrebe z ubogimi ljudmi trudimo; se meni modrega, da pusti vse, kakor si bodi, dobro ali hudo. Prašam vas pa: ni le desetkrat pametnejši, modrejši in bolji, ako siromakam priložnost damo, si derv kupiti, kakor de jih silimo derva krasti?" „Jasno in razumljivo, kakor povelje mojega nad-konjika." „Tako tedaj, jutri zjutra z Bogam!" S tem so se poslovili možje slovanske vasi po svojem pervem zboru in drugo jutro so umno in stanovitno speljevali, kar so umno pogovorili in prevdarili. Stropnik in njegovi to-varši v županijskim odboru so se sramovali in jezili, o tem ko so Pašenšek in njegovi drugi glasno in na tihem Boga, in može hvalili, ki so se ubogih usmilili. In vidoma so se množili, ki so se dobrotne naprave posluževali, in vidoma se je kradenje derv pomanjševalo. Pravedno ravnanje, in dobrotne djanja ne ostanejo nikdar, še tudi ne na zemlji brez pomezde.