JPoAtarina plačana,
$tev. 5.
V liublisnl. v aetefe dne 2. fpbruaria
Posamestia ifev. £4*8 4tn»a» Leto VI.
Hfstee*K»ersiB«wr^t«i53

Og-iaai:
Is ! to m X 60 iBSerainčga stolpiča rat!! Din 0 20, aradnl D 0'30 poslano, posmrtnice i. reklam« D 0*50. Večkratne objave popnst.
tehtala vsak ssetek.
UpravnJStvc ..Domovine" v Ljubljani Preše nora nI. 54. Uredništvo Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
8mnazija —•
Naro&nTnaT —
StespSno Din 1*—, detrtletno Din 3"—, pofc latno Dia S*—, celoletno Din 12.—.
volitve?
1.)	Ali ste že določili čuvarja skrinjice JDS in njegovega namestnika za Vaše volišče? Ali ste ga sporočili tajništvu JDS v Ljubljano za Kranjsko, tajništvu JDS v Mariboru pa za Štajersko? Ako ne, storite to še danes, da bodo ta imena sigurno v rokah tajništev že v torek!
2.)	Ali ste ustanovili volilni odbor? Ali ste pregledali imenik? Ali ste vposlali naročnike „Domovine"?
3.)	Ali pojasnjujete volilcem, kdo je kriv, da ni prišlo do naprednega bloka? Ali širite jugoslovanski, napredni in protidraginjski program JDS?
4.)	Ali stojite v neprestani pisemski zvezi z nosilci naših list, t. j. z idr. Žerjavom v Ljubljani in z dok-
torjem Kukovcem v Mariboru. Vsak teden enkrat ali dvakrat morate bodisi volilni odbor, krajevna organizacija, poverjenik, zaupnik JDS iz vsake občine poročati na naslov: dr. Gregor Žerjav, poslanec, Ljubljana, za Kranjsko, dr.Vekoslav Ku-kovec, poslanec, Maribor, za Štajersko, o volilni agitaciji nasprotnikov, o lastnem delu, predloge in nasvete.
Pomnite! Brez politične moči ni uspeha. Brez demokratske stranke je napredna misel v Sloveniji pokopana. Brez kroglic ni uspeha pri volitvah. Izdaiica je vsak naprednjak, ki počiva in ne dela za JDS. Izdaji-ca je tudi, če dela za kako drugo stranko, ki izgleda napredna, a danes pomeni le še slabljenje moči napredne misli v tej državi. Na delo!
Potem bo vsa obramba napredne ideje izročena dvema, trem poslancem SKS...
In to vi imenujete napredno politiko?
Ne, ne, gospodje «samostojni»! Vi morate priznati, da ste malo delali. Na deželi sploh nič! Morda ste v Ljubljani spravljali svoje ljudi v službe, a drugega o vas ne vemo. Napredna ideja se s polovičarstvom ne da držati. Še manj pa s cepljenjem moči in s hujskanjem enega stanu proti drugemu. Kmetje, obrtniki, delavci in nameščenci gremo vsi slož-
no v boj. Gremo v napredni blok vseh stanov, a ne za vas, ampak zoper klerikalce in za one, ki se jih klerikalci res smejo bati. Zato pa gremo v boj za listo Jugoslovanske demokratske stranke. Odbili ste nas sirovo in ošabno od sebe. Mi se za to ne bomo osvetili. Še bolj bomo delali, videč, da ne veste, kaj ste storili. Mi vsi pojdemo na delo za listo dr. Žerjava,
ker vemo, da s tem največ storimo za napredno in jugoslovansko stvar.
Rodoljub z dežele.
Nekaj k volitvam
Žerjava hotelo ugonobiti
To je s tremi besedami program wseh slovenskih klerikalcev. Nobe-rnega č/oveka se tako ne boje in ga cobenem tako ne sovražijo kakor ddr. Žerjava. S svojo odločnostjo in meizprosnostjo jim je dr. Žerjav na-ppoti kakor nobeden drug. Iztrgal je kklerikalcem iz rok višji šolski svet iin s tem njihovo oblast nad učitelj-sstvom in šolo. Že ta edini «greh» za-ddostuje, da pri njih njegova marlji-vvost in resnična delavnost za ljud-sstvo ne veljata nič. Klerikalci bi ga niajrajši utopili v žlici vode.
Še bolj jih jezi, da je dr. Žerjav ddobro zapisan v Beogradu. On je bil žče pred vojno za Jugoslavijo. Med wojno je bil zato od Avstrijcev zaprt inn preganjan. Zaradi tega mu Srbi zzaupajo in pridobil jih je, da so iz-purevideli, kako je klerikalizem ne-vvaren za vso Jugoslavijo. Radikalci, kii danes vladajo, so se nekaj časa ksar s klerikalci združili, a demokrati sco to »ljubezen® razkrinkali in danes ve6 vsak Srb, da je klerikalizem naj-veečja coklja v tej državi. To je pred vssem zasluga dr. Žerjava, ki je pred vsso javnostjo razkril hudobije kleri-kaalcev. Po njegovem trudu je prišla v ' ustavo določba, ki nam gotovo pri-neese v prihodnjem skupščinskem za-seedanju «kancelparagraf», po kate-reem naj cerkev služi samo božji be-seedi in ne politiki.
, A še imajo klerikalci upanje, da se bo o dal «kancelparagraf» preprečiti. Za'ato hočejo vreči dr. Žerjava, da ne bi i pripeljal cele demokratske stranke e na glasovanje za «kancelpara-gra-af»; glede radikalcev pa upajo kle-rikkalci, da se bo že napravila kravja kujipčija in da radikalci ne bodo gla-sovvali za «kancelparagraf».
A Vse moči so na delu, da bi pri vo-litvvah ne prodrl dr. Žerjav in z njim Juggoslovanska demokratska stranka v S Sloveniji.
FPri tem pomagajo klerikalcem mmnogi naprednjaki, ki se tega niti
ne zavedajo. Taki nezadovoljneži, ki tudi zadnjič niso dali kroglic za dr. Žerjava, a so potem zahtevali, naj le trije slovenski demokrati v narodni skupščini delajo čudeže, so že na delu, da z zabavljanjem kvarijo. Socijalisti in komunisti so zoper njega, ker si je upal odkrito reči: «Kdor ne dela, naj tudi ne je,» in ker je obrtnikom poskrbel, da smejo do 10 ur delati in da niso zaprti, če se z delavcem zmenijo za 9 ali 10 ur dela. Republikancem ni po volji, ker je dr. Žerjav mišljenja, da je v državi več reda, če imamo kralja, ki skrbi za stalnost politike naše države in brzda spremenljive stranke ter čuva zakon.
In kdo je najnovejši nasprotnik dr. Žerjava? Naši »samostojni« voditelji, ki so se spomnili, da so le stranka kmetov, ne pa tudi obrtnikov, delavcev in drugih revežev, in ki ne marajo naprednega bloka. Ti možakarji so dve leti spali in sedaj jim slabo gre. Namesto, da bi se obrnili v boj zoper klerikalce, zamerijo dr. Žerjavu, da je hotel stvoriti napredni blok.
Vsakdo, ki vidi in pozna prave razmere na dežeil, mu mora biti za to misel hvaležen. Klerikalizem je rastel od dne, ko je SKS prevzela monopol dela na deželi. Kar je bilo po preobratu pridobljeno, vse je dr. Žerjav obrnil samostojni kmetski stranki v dobro in še z agitatorji in denarjem jo je založil. Zdaj pa vprašamo: AH ste dobro čuvali talent, ki vam ga je dal v shrambo.
Ne, zanemarili ste ga! Lenarili ste, klerikalizem vas je prehitel in sedaj ste še vrh tega ošabni. Svoje prijatelje odbijate. Obrtnike, učitelje, uradnike, delavce podite z dela, ker hočete biti od njih «samostojni». In tako je napuh šel tako daleč, da SKS 'širi misel, da je treba demokratom vzeti glasove in spraviti dr. Žerjava ob mandat.
! Sicer bodo sedaj volitve malo drugačne kot zadnje, ker zadnjič se je imelo izvoliti 419 poslancev, sedaj pa samo 312, ampak dobro je vseeno spomniti se izidov zadnjih volitev, ker na podlagi teh izidov se potem lahko vsaj približno preceni izid letošnjih volitev.
Pri zadnjih volitvah je bilo vpisanih v volilne imenike 2,480.623 voMlcev, volilo jih je pa samo i 1,607.265, torej samo 64-95 odstotkov. Od tega so dobile posamezne i stranke glasov: demokratska 319 ti-j soč 448, radikalna 284.575, Radiče-va stranka 230.590, komunistična 198.736, zemljoradniška 118.593, slovenska in hrvatska klerikalna | 111.274 (od teh slovenski klerikalci 58.977), muslimanska bosanska 110 tisoč 895, socijalno demokratična 46.792, hrvatska težaška 38.400, slovenska samostojna 33.010, tur-ško-nacionalna 30.029, hrvatska za-| jednica 25.867, republikanska 18 tisoč 136, hrvatska stranka prava | 10.880, izvenstrankarska lista (Trum-bič itd.) 6.581, srbska narodna organizacija 6.215, narodno-socijalna 6.186, liberalna 5.061, bojevniki 2.484, prekmurska gospodarska 1 tisoč 960, češka 704, neodvisna muslimanska 449, muslimanska narodna 306.
Družba je, kakor se vidi, prav 1 pisana; največ glasov je dobila demokratska stranka, celo več od radikalne stranke. Številu glasov, oddanih posameznim strankam, odgovarja tudi število poslancev, od katerih so dobile stranke: demokratska 92, radikalna 91, Radičeva 50, komunistična 58, zemljoradniška 31, slovenska in hrvatska klerikalna 27, jugoslov. muslimanska 24, soci-jalnodem. 10, samoslojna 8, hrv. težaška 7, nacionalno-turška 8, hrvatska zajednica 4, republikanska 3, hrvatska stranka prava 2, izvenstrankarska 1, narodno-socijalna 2, liberalna 1.
Kot najmočnejša stranka je izšla iz volilnega boja demokratska stranka, njej je sledila radikalna stranka, ki je dobila 34.873 glasov manj kot
demokratska stranka. Tema dvema najmočnejšima strankama so sledili komunisti in Radičeva stranka, vse druge stranke so pa prišle iz volitev bolj slabe in med temi strankami je tudi klerikalna, ki je na Slovenskem, Hrvatskem, v Bosni, Dalmaciji dobila samo 27 poslancev.
Pouk iz teh volitev je ta, da je demokratska stranka, ki se razteza na vso državo, najmočnejša stranka v državi in njena moč bo gotovo pri sedanjih volitvah še narastla. Komunisti ne smejo nastopiti, Radič je močno oslabljen, ker hrvatski kmetje že uvidevajo brezplodnost Radi-čeve politike, in tudi radikalci, ki so še sedaj razcepili v Pašičevo in Pro-tičevo strujo, ne bodo dobiti toliko glasov ko zadnjič, ker so se izkazali kot nazadnjaki, radi česar jih ljudstvo zapušča. Od vsega, kar omenjene stranke izgubijo, pridobi gotovo največ demokratska stranka, ki je stranka bodočnosti in v kateri so zastopani vsi sloji. Od nje le se more pričakovati, da bo vsem slojem prav in da bo končno zavladalo v naši državi splošno blagostanje. Od nazadnjaških radikalcev ne moremo pričakovati nič dobrega. Preslabo so se izkazali sedaj, ko so na vladi. Istotako ne moremo pričakovati veliko od malih strank, ki bodo zaradi svojega malega števila poslancev ostale brez vpliva. Med male stranke štejemo med drugimi klerikalce, ki se hvala Bogu ne bodo nikdar razširili po vsej državi in ne bodo imeli nikdar odločilnega vpliva v Jugoslaviji. To je dobro za ljudstvo, ker od klerikalcev smo imeli še vedno le zlo. Brez pomena je tudi iti s «samostojneži», ki so razširjeni samo v Sloveniji, in s svojimi par poslanci, ki jih dobijo, ne bodo mogli v narodni skupščini doseči prav ničesar. Le velike stran-.ke, ki imajo vpliv, dosežejo kaj. Zato, slovenski kmetovalci in drugi sloji, idite z demokratsko stranko, ki se je že in se še bo izkazala vredna vsega zaupanja. _
Priporočajte in širite »Domovino"!
svojega postopanja se bodo radikaici še zeio kesali.
bodo proglašene v prvi polovici me- v glavnem se vrši volilni boj med seca februarja 1923. Nosilec liste bo dvema najmočnejšima strankama v po soglasni zahtevi vseh okrajev na j državi,
Kranjskem	: t med demokrati in radikaici
DK. UKfcUUK ZfcKJAV. , in ker SQ dobiu demokrati že pri zad.
V	posameznih okrajih so določeni njih volitvah nad radikaici več tisoč kandidati od zaupnikov samih iz glasov večine, o čemer poročamo v krogov domačih kmetov, obrtnikov | posebnem članku, je opravičeno upata delavcev. Vodslvo JDS. je pola- nje> da dobijo pri teh volitvah še
galo važnost na to, da bodo na listi —«----- •--- —•
glavni podeželski stanovi zastopani. Tako bomo imeli kmete in obrtnike, v njihovem krogu pa tudi delavca zh kandidata.
S tem se pokazuje demokratska stranka kot zastopnica vseh stanov i« poudarja, da moramo drug drugega podpirati, ne pa morda celo hujskati enega proti drugemu.
V	vsaki občini se imajo stvorili mali volilni odbori iz vseh napred-
ajakov brez razlike stanu.	j kami> temveč 5{ se oklenjlo močne
Ali ste že javili ime čuvarja skri-j in delovne demokratske stranke, njice in njegovega namestnika? Ako Enotno nastopa prav za sa.
8toriže 10 takc* naslov: i mo demokratska stranka, ker radi-Posiauec dr. Gregor Žerjav, kalci so se razdvojili na dve skupini, CeairalnS volilni odbor JDS. v Ljub- na Pašičeve in Protičeve Privržence
večjo večino, ker so ostali skozi vsa ta leta zvesti svojemu programu in so se pošteno trudili, da bi pomagali ljudstvu. Ako niso dosegli vsega, kar so hoteli in kar bi bilo potrebno, ni to njihova krivda, temveč posledica razmer. V narodni skupščini je bilo od 419 poslancev samo kakih 90 demokratov in ti so morali napenjati vse sile, da so sploh kaj dosegli. Ljudstvo bi imelo samo koristi od tega, ako ne bi šlo za malimi strar,-
Ijanl.
j ^
C
Niti dva meseca nas več ne ločita od; volitev, ki bodo
18. marca, fco se bo pokazalo, komu jugoslovan-
in obe skupini se prav ostro pobijata med sabo, kakor se sploh vsa volilna borba vodi
v znamenju razcepljenosti, tako, da se celo manjše stranke, na primer zemljoradniki in bosanski muslimani, delijo na več skupin. Zanimiva je volilna borba na Hr-sko ljudstvo zaupa vodslvo državnih vatskem, kjer demokrati očividno na-poslov. Kako bodo te volitve izpadle, oredujejo, o tem se danes Se ne more govoriti, J * Radič pa „aZaduje. ker bo na .zid volitev vplivalo marši- ker se hrvatskj kme{ ne da yeč vo, kaj, kar pri po iticno bolj zrelem na- dm za nos od zadnjih voIitev ob. S0 enf sPloh v Iftev ne bi ljublja Radič hrvatskeJmu kmetu
S^lS- n p e h0Ce^d| S ®e očitno nemogoče reči: republiko,
it Jf fl	% radi alm1v kateri ne bo ne davkov, ne vojal
^ £5-pn ' T ^venskem, §t ne uradoy jn šol 'urfcSnič lo
iiL - i b'°rba	se »i Pa od vsega tega nič, ker se
dostojno, pac pav južnem delu dr- uresni£ti ne mor% Ker brez urejene
žavti, kjer porabljajo celo orožništvo, da mora agitirati za radikalno tran
uprave se ne more izhajati in k urejeni upravi spadajo uradi in voja-
ko^ češ, kdor je za radikalce, ta je, |tvo> £ to pj[ denar> ki se da tuas za icraija	dobiti samo tom davkov. Ljudstvo
To je pa velika laz, ker nasa drža- ima od t Velike koristi, ker dobra va je ustavna m kral, je samo najvišji državna * vzdržllje' javni red poglavar po ljudstvu vladane drža-1 {n varnost ,judem je zaJvarJovana si. ve in on ne more biti pristaš nobene st živ, enja ^ jmetk To uvi. stranke, njemu so vsi državljani ena- devajo pola^onja tudi hrvatski kme{. ki m oni, ki ga prištevajo k avojunj je inJ zaPto * sedaj Radičevi voliIni pristasem, ^ ^ ^	, shodj prav slabo obiskani ker jjudje
žalijo kralja,	< so postali siti samega hujskanja in
ki stoji nad strankami, ker je kralj brezdelnosti, oni zahtevajo od svojih ! vseh državljanov! Zaradi takega i poslancev, da kaj storijo za ljudstvo. \
V našem severnem sosedstvu, v Avstriji, se razmere nikakor ne morejo urediti, one postajajo od dneva do dneva obupnejše. Nekaj časa se je mislilo, da preskrbi zveza narodov
Avstriji mednaroden kredit, da bi uredila svoje žalostne državne finance, pa iz tega menda ne bo nič, ker je ravno te dni zveza narodov svetovala avstrijski vladi, naj se obrne naravnost na mednarodne finančnike. Tam pa ne bo dobila nič, ker brez garancij ne posodi Avstriji nihče nič, ker je preveč zadolžena.
Razmerje med Francijo in Nemčijo se še vedno poostruje in postaja nevzdržno, tako, da je že skrajni čas, da se uresničijo glasovi
o angleškem posredovanju, ki so se pojavili zadnje dni. Baje se j je nemška vlada obrnila na angleško viado s predlogom, da naj ena posreduje pri francoski vladi, iz Pariza pa poročajo, da bi Francija bila pripravljena sprejeti angleški posredo-! valni predlog, ako bi bil on tak, da s tem ne bi bila dotaknjena čast Francije. Ko bi se le hoteli na kak način sporazumeti, da bi si Evropa malo oddahnila. Seveda, od Francije se ne more zahtevati, da bi odnehala v svojih pravicah po vojni odškodnini, ker so Nemci za časa vojne napravili preveč škode na zasedenem francoskem ozemlju. Ampak mala odgoditev plačil bi se morda vendar mogla Nemčiji dovoliti. Morda se v tem zmislu tudi zboljša sedanji naravnost neznosni položaj.
Pogajanja v Lozani se nadaljujejo, ampak
sa- do miru ined Grčijo in Turčijo morda vendar ne pride. Turkom so bili izročeni mirovni predlogi, toda poroča se, da Turki že izjavijajo, da so ti predlogi za njih nesprejemljivi. Ampak eno je skoraj gotovo: do nove vojne med Grčijo in Turčijo skoraj gotovo ne pride, ker niti ena niti druga nasprotnica tega ne more riskirati. Pogajali se bodo še nekaj časa in se medsebojno prepirali, a že vsi znaki kažejo na to, da se fco vendar sklenil mir brez ponovne rabe orožja. To bi bilo tudi najpametnejše in najboljše za Grčijo kakor tudi za Turčijo.
Pristopite vsi k Jyi®« sictfaftskš tatici!
Javornik. Dobro uspeli Silvestrov večer Sokola Koroška Bela-Javornik bode v oči naše klerikalce. Zato so se v dolgem dopisu v «Domoljubu*> spravili nad naše Sokole, zlasti nad našega požrtvovalnega starosto. «Domoljubu» priporočamo, naj se briga rajši za svoje Orle, kako so se oni zabavali na Silvestrov večer Na Jesenicah je namreč na Silvestrov večer neki Orel posilil neko mladenko. Zadeva je pred sodiščem O tej zadevi pa «Domoljub» ne piše, temveč jo pokriva s plaščem molčečnosti, ker se je pač zgodila med «krščanskimi» ljudmi. Take stvari naj bi «Domoljub» okrcal, toda on rajši po klerikalnem načinu zmerja in obrekuje. Zmerjanje in obrekovanje na nas ne vpliva. Mi ostane mo zvesti sokolski ideji, zvesti napredni stvari in smo pripravljeni vedno braniti čast našega staroste — Opazovalca.
Lukovica. Gospod urednik! Vik in krik, katerega je povzročil moj nastop v «Domovini» med tukajšnjim « pobožnim* ženskim svetom, zasluži nekoliko odmeva. Predvsem moram reči, da sem s takim uspehom prav zadovoljen; očitki, da duhovskemu stanu jemljem ugled ali pa da nisem dober kristjan, me pustijo prav zadovoljnega. Pribiti moram le, da nikjer in nikdar nisem meril na našega domačega gospoda župnika. Zato poudarjam, da je le škoda, ker imamo tako malo njemu sličnih duhovnih gospodov. In ravno jaz imam to srečo, da nosim v spominu mnogo resničnih dogodb in pripetljajev, ki jih bom dragim bralcem «Domovine» še podal za pouk in kratek čas. Z resnico na dan! Čemu bi slepomišili? Ako je vam, drage pobožne rojakinje, dovoljeno, da jemljete za tarčo svojih nabrušenih jezičkov tega ali onega, posebno pa še mojo malenkost, čemu naj bi jaz ne smel povedati tuintam kaj iz lastnih in tujih pripetljajev. Da pa v prihodnje ne bo zopet prevelikega razburjenja, moram povedati, da lahko enkrat ali drugič povem tudi zanimivo zgodbo o ženici, ki se ga je tako nalezla, da je šla popoldne k rani maši in vedel bi tudi popisati zapeljevanje oženjenih moških in romanje k «vodiški Johanci». Oh, pa še marsikaj druzega! In popisal bom vse po resnici in pravici. Zgodi se vaša volja! — S.
R. Silvin:
Vrtnar jeva Nežika
Tobakarjev Pavle pa ji je rekel, ko je ravno šla mirno njegovega vrta:
«Ah, Nežika, kako se mi smiliš! Vedno sem te imel rad, ker si bila tako poštena in hči poštenih staršev; Iz nebes pojdeš v pekel, kjer vlada trpljenje, kjer te bodo pehali in zavidali... Nežika, premisli si dobro! Sedaj si še prosta!»
Še potovka Špela je mislila, da ji mora povedati nekaj pametnega, saj je bila tako domača pri Vrtnar-jevih. In ko je prinesla zadnjo pošto, ji ni dala žilica miru, da bi molčala:
«... Sedaj še ne veš, Nežika, kaj se pravi živeti, ali on te bo kmalu naučil. Tako neotesanega in sirovega človeka ni v naši fari, kot je Luka. Ti pa si navajena na dobro, a pri njem boš morala jesti samo plažo... In stara! Satansko skopa babnica. Kot medved je, ki bo god-Ia podnevi in ponoči nad tabo, ako ne boš plesala tako, kot bo hotela ona. Premisli si dobro, Nežika!»
Take in enake pridige je morala poslušati Nežika skoro vsak dan.
Svarila so bila gotovo pretirana, kot je to navadno v takih slučajih, nekaj pa je vendarle bilo res. Zato je bila Nežika tako zamišljena in potrta. Bili so trenutki, ko bi bila najrajši vse skupaj razdrla, a si ni upala zaradi staršev in zlobnih jezikov. Jokala je, a molčala. Tako je pustila, da je prišlo nad njo, kar je moralo priti...
IX.
Ko je prišla Nežika na svoj novi dom, tedaj šele se je zavedla popolnoma, kani je zašla. Nekaj strašnega je občutila v svojem srcu. Kamor je pogledala, vse je bilo čisto drugače kot doma — in dobre drage matere ni bilo nikjer. Pa vdala se je v božjo voljo, saj ji ni kazalo drugega. Začela je gospodinjiti samostojno in z vso marljivostjo se je lotila dela. Kmalu je spoznala, med kakšne ljudi jo je zanesla usoda. Srce jo je bolelo, kadar je mislila na svoj dom, kjer je bilo vse tako lepo in v najlepšem redu. Tu pa je bilo vse razvlečeno, umazano in zaprašeno ... Pometali so pri Požegovih dotlej samo enkrat na teden pred nedeljo in mogoče tudi pred prazniki — tal niso sploh nikoli ribali, posodo pa so pomivali le tedaj, ko so jo že
ravno morali. Take nesnažnosti Nežika ni bila vajena. Zato ni vedela, kje naj prične.
«Kam ste me dali? Zakaj ste me pahnili v to zamazano gorsko gnezdo? — Prav mi je, kar sem hotela sama, to sem dobila, sama sem kriva in nihče drugi!»
Dosti truda jo je stalo, preden je spravila hišo vsaj deloma v red. Krvaveli so ji prsti in kolena, preden je osnažila pohištvo večletnega blata in prahu. Na stenah temne in zamazane sobe so visele maie, več sto let stare podobe. Nežika je vsaj nekaj najgrših odstranila in obesila na njih mesto nove, kar pa Lukovi materi ni bilo nič kaj všeč. In zvečer je brlela tam v kotu mala leščerba, mogoče starejša kot Nežikina tašča — druge luči niso imeli pri hiši. Nežika je bila navajena velike svetle luči, zato je kupila v bližnjem mestu novo svetiljko. Seveda je tašča zopet godla na tihem in tudi proti svojemu sinu, le nad Nežiko se še ni upala znositi.
«Pravo frajlo si dobil! Saj ti bo strofnala vse in vse zapravila! Ali ji ni bila dobra ona leščerba, s katero smo opravili toliko let! Treba ji je bilo kupovati nove, samo da več olja pogori in da več stane!»
«Ne bodite sitni. Malo boljšo luč pa že moramo imeti!»
«In čemu je treba teh novih podob na steni? Ali niso bile one dobre? Samo da denar proč meče! Boš videl, Luka, še beračila bosta enkrat, če pojde tako naprej!»
Sin je molčal. Materi ni hotel ugovarjati, ženi pa tudi ni hotel reči ničesar, saj sta bila poročena še tako kratek čas. Nežika pa je bila tudi zares pridna; delala je mnogo, dosti več nego prej doma. Vstajala je zgodaj in šla je vedno zadnja k počitku. Delala je, kolikor so ji le pripuščale slabe moči in kmalu je bila vsa hiša v čisto drugačnem redu kot prej. Vsega seveda ni mogla urediti tako kot bi rada, posebno ker ji je vedno in povsod nasprotovala osorna in postarna tašča.
Nekoč sta prišla obiskat Nežiko dva sorodnika. Seveda jih je bila zelo vesela. Eden izmed njiju je bil višji gimnazijec, drugi pa je bil njegov leto mlajši brat, ki je že davno obesil šolo na kol in se posvetil kmetijstvu. Zvečer jima je odkazala tašča spalnico v mrzli, smrdljivi kleti, kjer sta ležala oba v eni napol podrti postelji. Starka je prinesla velik škaf in ga postavila ponosno pod posteljo. Brata sta se začudeno
Gornji Logatec. Prejšnjo nedeljo so naši marljivi Sokoli in Sokolice ponovili res pristno narodno «V Ljubljano jo dajmo!» z istim moralnim uspehom kot zadnjič. Predstavo si je ogledal tudi poslanec g. Reis-ner, ki se je o njej jako pohvalno izrazil. Sedaj se pripravlja že nova igra, vse to, ne da bi trpela telovadba. Ampak dvorano bo treba prihodnjič zakuriti. Nismo vsi tako gor-ki kot člani dramatičnega odseka. — Istega dne popoldne se je vršil pri i nas sestanek zaupnikov JDS. iz lo-. gaškega sodnega okraja. Uspel je i prav zadovoljivo. Z odobravanjem ; je bilo sprejeto temeljito poročilo po-: slanca g. Reisnerja o današnjem po-1 iitičnem položaju. Storili so se pri-i merni sklepi za nastop pri bližajočih ; se skupščinskih volitvah. Gornji Lo-igatec bo ostal zvest svoji napredni ! preteklosti. Švigašvag pri nas ne po-;znamo! — Radi častikraje obsojeni Ikanclist okrajnega glavarstva Budin :še vedno straši po naši občini, če-itudi se je napram dr. Žerjavu pis-imeno zavezal, da se ne bo več vti-Ikal v politiko, mu vendar klerikalna žžilica ne da miru. V njegovem stano-wanju se vrše tajni politični sestanki. IKer v domači občini po gostilnah ne ssme več politizirati, je porabil praz-mik blagoslovljenja zvonov v Hote-aleršici in tam javno agitiral za drja. Korošca, češ, da on «okrajni tajnik* dober stoji, da bo prišla Hotederšica ttakoj zopet pod Italijo, ako ne bodo wsi volili Korošca. Umolknil je šele, ko mu je gostilničar zagrozil, da ga vrže na cesto, če ne neha hujskati. Napredni stvari ta srboritež sicer prav nič ne škoduje, če se pa to more t:rditi tudi za državno upravo, je se-v/eda drugo vprašanje.
Mozirje. (Odlikovanje velezasluž-mega sadjarja nadučitelja g. Franca Praprotnika.) Zastava na hotelu «<Nazarje» je naznanila kraj, kjer se jee imela vršiti pomembna proslava. Zbrala se je tolika množica, da je bila dvorana skoro premajhna. Na nnizi je bila razpoložena zbirka prekrasnega sadja, nad njo pa je visela o)kusno okrašena podoba kralja AUeksandra. Trški župan g. R. Pevec je otvoril proslavo, presrčno piozdravil navzoče ter dal besedo g;, nadučitelju Praprotniku, ki je z vrnemo govoril o pomenu umnega sfadjarstva. Z zanimanjem so navzo-čii poslušali tako navdušene besede j siivolasega izkušenega sadjarja. Na-' tco je predstojnik tukajšnje politične |
ekspoziture g. dr. Janko Šiška po opisu njegovih velikih zaslug pripel g. Praprotniku na prsi zlato svetinjo, s katero ga je odlikoval Njegovo Veličanstvo kralj, Aleksander. Svetinja ima napis: «Za državljanske zasluge.» Prvi je nato izprego-voril g. Fr. Hribernik, ravnatelj meščanske šole v Šoštanju, ter obširno opisal pota, po katerih je hodil Praprotnik kot učitelj-sadjar. Zagotavljal ga je velike hvaležnosti tukajšnjih prebivalcev, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu. V imenu vseh navzočih je izrekel iskreno željo, da bi se veselil še mnogo let pri najboljšem zdravju svojega bla-gonosnega življenja. Čestital je slav-ljencu tudi domači župnik gospod Fr. Krošelj z željo, da bi doživel g. Praprotnik še mnogo pomladi in se tako še dolgo, dolgo časa veselil krasno cvetočih sadnih dreves, katera ga očividno osvežujejo. Za njim je izpregovoril še g. A. Gori-čar, posestnik tovarne v Libiji, ter |
poudarjal, kako njega in z njim gotovo vse navzoče veseli, da se je ta tako neumorni pospešitelj duševne in telesne narodne blaginje s tem odlikovanjem dostojno počastil. Končno je župan g. R. Pevec izrekel prisrčno zahvalo vsem govornikom in vsem navzočim, ki so s svojo številno udeležbo počastili svojega zasluženega dobrotnika ter je z «ži-vio» Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru zaključil slavje.
Toplice pri Novem mestu. Uso-jam si opozoriti novomeško obrtno društvo, da v interesu lastnega ugleda posveti nekaj pozornosti čevljarskemu mojstru H. Pretirano delo v njegovi obrti in njegovo ravnanje z vajenci zasluži oster ukor. Zaenkrat ne maram navajati podrobnosti; ako pa bo ta opomin ostal brezuspešen, se oglasim obširno, brez ozira na to, da ima oblastni gospod mojster H. zveze z raznimi veljaki, zadnje čase posebno z g. župnikom. — Znanec.
ALI IMAMO POSLOPJA PRAV ZAVAROVANA?
Slučaji požara se radi dogajajo. Nihče ni varen pred njimi. Zdaj zgori tukaj toliko in toliko hiš in gospodarskih poslopij, zdaj zopet drugje. Stvarna škoda je v takih slučajih zmeraj velika in češče ogromna. Izkušnje nas pa do sedaj uče, da so kmetski posestniki najraje prenizko zavarovani, tako da trpe največjo škodo po požarih navadno prebivalci zunaj po deželi.
Te nevarnosti zaradi požara so privedle naše gospodarje tako daleč, da so že splošno zavarovani in da so danes prav redke izjeme, da bi tudi kmetski ix)sestnik ne bil zavarovan. Kar se pa skoraj povsod opazuje, je to, da so naši gospodarji prenizko zavarovani. Po vsakem požaru zunaj na kmetih se namreč redno sliši, da so bili prizadeti gospodarji sicer zavarovani, toda prenizko.
Ker je danes vrednost poslopja vsled majhne vrednosti našega denarja silno narasla in je vsa druga, kakor je bila pred vojno, je nujna potreba, da se zavarovalna vred-1 nost gospodarskega poslopja sploh zviša, da se ta vrednost nanovo oceni in današnji vrednosti denarja primerno zviša. To morajo vsi posestniki storiti! Neopravičljivo bi bilo, ako bi se to zanemarilo.
Že prejšnja vrednost naših poslopij je bila prenizko nastavljena, tako da nikakor ni odgovarjala dejanski vrednosti zgorljivih delov poslopja. Danes pa ni ta vrednost v nobenem razmerju z dejansko vrednostjo. Zato je nujno potrebno, da zavarovalno vrednost poslopja zvišamo vsi, ki tega nismo do sedaj storili. Neodpustno je, če bi vse pri starem ostalo, ker se po požaru nastala škoda ne da drugače popraviti kakor le z odškodnino, ki jo dobimo od strani zavarovalnic.
Do sedaj smo zavarovali proti požaru navadno le zgcrljive dele poslopja. Opozarjati pa je naše gospodarje tudi na to, da je tudi naše pohištvo potrebno zavarovanja in ravno tako naše gospodarsko orodje in vozovi. Zgodi se, da nam v slučaju požara tudi teh stvari ni mogoče rešiti.
KUPI GNOJA PO NJIVAH.
Če se voziš z gorenjsko železnico, zapaziš na njivah velike kupe gnoja, ki so na štiri vogale obdelani, lepo poravnani in približno en meter visoki. Ti enakomerno in skrbno napravljeni kupi nam pričajo, da imajo ondotni poljedelci veliko zmisla za pravilno ravnanje z gnojem. Oni ne puščajo gnoja na kupih tako razko-panega, kakor ga napeljejo in kakor
sppogledala in začela ugibati, kaj naj p«omeni velika, lesena posoda... Žčenica je opazila z bistrim očesom njjuno začudenje in rekla mirno:
«Vesta, pri nas nimamo srebrnih alli porcelanastih nočnih posod, kot jith imate po mestih, zato sem pa pirinesla kar ta škaf, če bi bilo slu-čaajno kateremu treba...» Zadnjih beesedi nista slišala več, vrata so se biila zaprla za njo.
«Uboga Nežika, kam je prišla! Ktaj je zakrivila, da jo je Bog tako kaaznoval! Doma je imela tako lepo, tui pa se mi zdi kot v razbojniški jarmi. Gotovo je bilo na njenem do-miu snažnejše v hlevu, kot ima tu v smnrdljivih kleteh... In pa ta ne-znaosna ženska! Tako babo imeti na glalavi, Bog nas varuj! Uboga Ne-žikka!»
1 Dolgo sta se pogovarjala brata in jjomilovala svojo teto. In drugi daan jo je vprašal starejši:
- «Ljuba teta, kaj pa vendar mislite, dai pustite nesrečni starki tako go-spoodinjiti? Toliko bi pa že lahko dos>segli, da vam ne bi bilo treba da-jatii škafa pod posteljo, ako pride slurčajno kak gost!»
•<«Ali misliš, da morem, kot bi hotela? Ali misliš, da mi pusti tašča? Kddaj sem že hotela kupiti v mestu
nekaj podobnega, pa je kričala stara in se jezila, da sem si rajši premislila. Hudovala se je, da je to samo nepotrebno zapravljanje in da brez takih novotarij lahko opravimo za-naprej, kot smo opravili do sedaj. In tako je ostalo pri starem.» Smilila se jima je uboga teta, posebno ko sta opazila oba. da ji je zdrknila solza po obrazu. A pomagati ji nista mogla. Ah, hudo je, dvakrat hudo, ako pride človek od dobre hiše, kjer je snažnost in blagostanje doma, med take ljudi, kot je prišla Vrtnarjeva Nežika. Pa Nežika ni godrnjala, tiho je prenašala svojo nesrečo in se vdala v usodo.
Minevali so dnevi in meseci in trpljenje Nežikino je bilo čim dalje tem huje... Vse je vpilo nad njo, nihče ji ni privoščil prijazne besede. Hudobna tašča jo je zmerjala od jutra do večera in jo zbadala z naj-gršimi priimki in moževa ljubezen je postajala od dne do dne hladnejša ... Trenutki obupa so prišli nad ubogo Nežiko, ki ni zakrivila nič drugega, kot da se je poročila s tako sirovino. Cele noči ni zatisnila očesa in s potoki solza si je lajšala srčne bolečine... Nežika je strašno trpela, a nihče se ni zmenil zanjo in nikogar ni imela, da bi se mu re-
vica smilila... Pisala je na skrivnem svojemu bratu in mu potožila svoje gorje... Odločila se je, da mu zaupa, kako ravnajo Požegovi z njo. Seveda še ni povedala vsega, zamolčala je mnogo; a že to, kar je izdala, je bilo strašno. Tisoč zdih-ljajev ni slišal nihče drugi kot temna noč in mrtvi zidovi in njenih solza ni videl drugi kot njene blazine.
Mož je postajal osoren in dogodilo se je celo, da se je spozabil tako daleč, da jo je začel zmerjati. Ali ona je vse to mirno pretrpela, ne da bi komu tožila svojega moža.
Povila je krenkega sinčka. Takrat je postal Luka nekoliko boljši z njo, a tašča je ni mogla videti. Namesto da bi ji postregla, ko je revica ležala bolna v otroški postelji, jo je zbadala s pikrimi opombami, češ, da je zanič, da samo leži in je, dela pa nič! Še sedaj, ko je bila reva na porodu, ji ni privoščila trohice počitka: «Jaz sem vstala pri vsakem otroku takoj drugi ali tretji dan, ta gnoj pa se valja po postelji že celih deset dni!» je vpila in letala po sobi kot nora gori in doli.
In bili so trenutki, ko je bilo Nežiki tako hudo, da bi najrajši umrla. A pogledala je na ljubljeno dete po-
ga na kup zmečejo, ampak spravljajo ga v red, ga poravnajo in potlačijo. Na ta način skrbe, da se gnoj tudi v teh kupih še nadalje enakomerno razkraja in varuje kolikor mogoče pred izgubo na hlapnih in raztopnih gnojilnih snoveh.
Navajamo to ravnanje gorenjskih poljedelcev za izgled, in sicer zaradi tega, ker se ne ravna povsod z gnojem tako pravilno. Po raznih drugih krajih ga izpeljejo čez zimo tudi na njive, toda puste ga ležati v razko-panih kupih, kakor ga pač napeljejo. To pa ni prav. Pomisliti moramo, da potrebuje gnoj za nadalnjo ugodno razpadanje in razkrojevanje ravno vseh tistih pogojev kakor na gnojišču in da ga je treba zunaj na njivah ravno tako varovati pred izgubami kakor na gnojišču. V ta namen je pa treba, da ga poravnamo in potlačimo, kajti le v takem kupu delujejo najugodneje in najenakc-merneje vse tiste činjenice, ki so potrebne pri razkrojevanju gnoja, kakor zrak, vlažnost, toplota in različne gnilobne glivice, ki se udeležujejo dejansko tega razpadanja in gnitja.
Kjer je še ta navada, da puščajo napeljani gnoj v razkopanih kupih čez zimo, tam naj se začnejo že enkrat zavedati slabega ravnanja in naj začno spravljati gnoj v pravilno napravljene kupe. Na ta način ga tudi najbolj varujejo pred izpiranjem po dežju, pa tudi pred izgubami na hlapnih snoveh (amonijaku), kajti čim bolj je gnoj razkopan in čim večje je njegovo površje, tem večja je tudi izguba na hlapnih snoveh. — Na en kup se zvozi po 20 do 30 voz gnoja, pa tudi več. Kupi naj bodo povprek po en meter visoki, da je z njimi lažje ravnati in da jih dež ne more izpirati. Tudi je gledati, da napravljamo te kupe na najbolj priličnih mestih, da imamo pozneje z razpeljavanjem gnoja manj dela. _
NEUGODNI VPLIVI IN ŠKODLJIVCI LUCERNE.
Ako nam lucerna ne zdrži dolgo časa na njivi, ima to zmeraj svoje vzroke. Lucerna je po svoji naravi trpežna rastlina, zato ji pravijo ponekod tudi večna detelja. Po ugodnih legah in pod ugodnimi pogoji nam dolgo časa vztraja. Po manj ugodnih krajih nam uspeva pa le po štiri leta in postane potem tako redka, da je ne kaže več pustiti za košnjo.
leg sebe in bila je zopet pomirjena — in celo smehljaj se ji je prikradel za trenutek na obraz.
«Torej samo tebe imam še, samo tebe, ki te tako ljubim! Če bi še tebe ne imela, bi morala obupati,» in pritisnila je nedolžno stvarico na ljubeče srce...
Tone, možev mlajši brat, je bil edini pri hiši, ki ji je bil naravnost naklonjen in jo je imel rad. Revica se mu je smilila v dno srca in kakor so jo drugi devali v nič, tako jo je on spoštoval. In postregel ji je, če je le mogel. Kolikokrat ji je prinesel iz bližnjega mesta kozarček dobrega vina ali kako drugo malenkost, s katero ji je pokazal svojo pozornost. Za vse to mu je bila Nežika nepopisno hvaležna. Pa tudi nad svojega brata se je spravil tu pa tam in ga rotil, naj ima vsaj malo srca do svoje žene in naj ne bo tako osoren proti njej. Tudi materi je večkrat očital, da ne dela prav in jo prosil, naj bo dobra z njo, toda njegove dobrohotne besede so izdale le malo...
Kmalu potem, ko je Nežika povila dečka, jo je prišla obiskat mati. In ko sta bili sami, ji je potožila svoje trpljenje in ji povedala vse po pravici ... Dobra mati jo je poslušala
težkih porodov ali nam gredo celo j nepovoljne, ne morejo biti uspehi
k nič.
i povoljni. To je jasno. In današnje
Naši mali posestniki komaj ča- \ razmere so glede reje v mnogih kajo, da pridejo pri svojih telicah1 ozirih pomanjkljive. Naravno, da hitro do užitka. To je sicer razum-; se vse to pozna tudi pri živini. Če ljivo, ima pa zmeraj slabe posle-: hočemo danes zaradi tega odrekati dice. Zato je škoda, da nam živalii gorenjski živini potrebnih lastnosti zastanejo v rasti in da imamo vsled j za užitek, nastane prav tehtno vpra-tega sploh slabše razvite in manjše šanje, če bomo kaj več dosegli s
krave po naši deželi. Škoda tiči pa tudi v tem, da nam take živali prej opešajo s svojim užitkom.
Če se nam začne telica prezgodaj pojati, ni to še noben dokaz, da je za plemenitev godna ali zrela,
primešavanjem simodolske krvi, če mislimo vso rejo tako izvajati kakor smo to danes vajeni. V teh razmerah tudi simodolska živina ne more delati čudežev. Namesto da bi zvračali glavno
ampak to je le znak, da je spolno! krivdo manj povoljnih uspehov na zadosti razvita. Boljše je, da v ta- j se, jo zavračamo na živino. Name-kem slučaju počakamo, da se telica j sto da se poprimemo s skupnimi tudi telesno zadosti razvije. Po na- j močmi smotrnega dela v naši živi-
ših krajih nastopi sposobnost za plemenitev v starosti poldrugega leta, ko se zvrši prva zamena mlečnih zob.
Tu in tam trdijo živinorejci, da se z zgodnjim pripuščanjem ugodno vpliva na razvoj mlečnosti. Ta zgodnja plemenitev pa se ne sme pred poldrugim letom zvršiti. Če živali v razvoju zatiramo, je nemo-
noreji, ki je edino spasonosna, pričakujemo vse le «od zgoraj» in «od zunaj*.
Dokler se ne poprimemo boljšega gospodarstva in podrobnega dela za povzdigo naše živinoreje, je vse zastonj, da bi dosegli izdatne uspehe, pa naj si bo s tem ali drugim plemenom, oziroma pasmo. Pri gorenjski živini je treba dobre
goče, da bi s tem pospeševali ob-; vzreje in osveženja krvi s pomočjo enem tudi mlečnost. Po drugih kra- j dobrih plemenjakov, ki ne stoje v
lin	l"*/-«1i «-»-»1nX«-i<-«	^ i U.1 IX——. n	_____ „ _1_______t__* '
jih imajo sploh bolj mlečno živino, pa jo vodijo pozneje po plemenu kakor pri nas. Opozoriti je pa tudi
bližnjem sorodstvu s plemensko živino (kravami). Ostati je pa sicer pri domači pasmi, ki je sposobna
plemenske vrednosti.
na to, da so teleta po takih prezgo- j vsestranskega razvoja in vredna, da daj vojenih telicah tudi vobče bolj j jo pospešujemo tudi glede njene slabotna in iz tega vzroka manj sposobna za pleme kakor pri doraslih telicah. Tudi to je škoda, ki jo imamo od prezgodnjega pripu-ščanja telic.
NAŠA GORENJSKA ŽIVINA.
Svojčas se je pisalo o gorenjski živini, da je vsestransko dobra in porabna za mlečnost, za delo in za pitanje. Danes se govori o tem, da bi gorenjsko živino izboljševali s pomočjo simodolske pasme, in sicer najbolj zaradi tega, da bi gorenjska živina pridobila na svoji mlečnosti.
Mislim, da je treba stvar dobro premisliti, preden se lotimo tega koraka. Vprašanje je namreč, če ne bi z izboljšanjem vse vzreje, s skrbnim odbiranjem živali in menjavanjem bikov kakor tudi z izboljšava-njem krmljenja več dosegli kakor s primešavanjem simodolske krvi.
Gorenjska živina, ki je po svoji vnanjosti podobna povsem belenski in pinegavski pasmi, je sad domačih razmer po Gorenjskem. Če so razmere vzreje in sploh vse reje
NAJBOLJŠA VRSTA OVSA.
Med jarim žitom zavzema važno mesto oves. Posebno važen je za hribovite lege, važen pa tudi za druge kraje. Tudi pri ovsu nam je delati na to, da se njegovi dosedanji pridelki povzdignejo, in sicer na obe strani, po množini pridelka kakor tudi po kakovosti.
Pridelki ovsa se ravnajo po raznih činiteljih: po rodovitnosti zemlje, po krajevni legi, po gnojenju in načinu pridelovanja in po vrsti ali sorti ovsa. Seveda se ravnajo pridelki tudi po manj ali bolj ugodni letini. Pri nas se žal ves pridelek pričakuje bolj od «letine» kakor od drugih pogojev in zato se je vobče za povzdigo tega pridelka le malo storilo. Navadno ga sejemo kot «zadnjo» rastlino v kolobarju, na zadnji prostor, da se njiva še do zadnjega izrabi. Zadovoljujemo se s pridelki, ki jih dobivamo, pa naj znašajo več ali manj. V vsakem slučaju je pri nas «letina» glavni
Vzroki, da nam lucerna prehitro odpove, so različni. Navesti hočem sledeče:
Neugodna zemlja in lega je lahko prvi vzrok, da nam lucerna noče dolgo vztrajati. Težka glinasta zemlja, ki je v svoji spodnji plasti zaradi svoje zveznosti preveč mrtva in sirova, ni dobra za večletno lu-cerno, ker se njene globoke korenine ne morejo v taki plasti uspešno razvijati. Koreninam manjka zraka in živeža. Pomanjkanje apna v zemlji in vlažna tla pospešujejo to neugodnost, kajti lucerna ne trpi ne moče v zemlji niti pomanjkanja apna.
Plevelna trava je velika sovražnica lucerne. Taka trava izpodriva lucer-no, zlasti v manj ugodnih legah. Na travorodni zemlji se to najbolj opazuje. Tukaj se lucerna hitro umika travi, ako se je med njo ugnezdila.
Črvi, ogrci ali podjedi škodujejo lucerni veliko bolj kakor si navadno mislimo. Po naših «kebrovih krajih» so ti črvi veliko krivi, ako postane lucerna tako hitro redka. Navadno se pa za to škodo nihče ne zmeni, sploh se nanjo ne misli, dasi je zelo občutna.
Poljske miši nam prizadevajo na deteljiščih tudi veliko kvaro. Ti škodljivci so postali po naših krajih velika nadloga, ker imajo prav v takih večletnih deteljiščih najbolj varna skrivališča in gnezdišča. Tudi za te škodljivce se pri nas premalo zmenimo, ker jih ne vidimo pri uničevalnem delu, ki ga opravljajo v zemlji z izpodjedanjem korenin. Treba pa je, da jih začnemo tudi po naših krajih preganjati, da se nam preveč ne razmnože.
Vsem tem škodljivim vplivom moramo pripisovati, ako se lucerna ne sponaša povsod in vselej z enako dobrim uspehom, bodisi glede na njeno trpežnost ali pa na njene košnje.
PREZGODNIE PRIPUŠČANJE fELIC.
Pri živinoreji "opazujemo dve poglavitni napaki. Prva je ta, da teleta prehitro in slabo odstavljamo, tako da nam redno hirajo in v rasti zastanejo. Druga je pa ta, da telice prezgodaj vodimo po plemenu; s i tem jih v drugič zatiramo v rasti in v plemenski vztrajnosti. Izkušnja nas uči, da nam take živali zastanejo v rasti in da nam prej odpovedo. Zgodi se pa tudi, da nam prezgodaj vojene živali trpe vsled
s sočutjem in jo tolažila: «Potrpi, Nežika, saj mora vsaka žena, vsaka mati toliko potrpeti! Tudi jaz sem trpela, tudi jaz sem mnogokrat za-hrepenela po svojem domu, po zlati prostosti mladih let in sem mislila, da sem nesrečna, dasi sem imela tako dobrega moža. Razumem te dobro, ali nič ne traja večno — in tudi tvoje trpljenje bo enkrat minulo. Le potrpi, Nežika, saj s tem si služiš nebesa! Za Luko bom pa že rekla Franceljnu, da ga ošteje — on to dobro razume!»
«Oh, mati! Ko bi ne bilo Toneta, bi meni ne bilo obstati pri tej hiši. Vse me sovraži, nihče me ne mara, samo on ima sočutje z mano in se postavi zame. Dekla sem, pa še slaba, kot pravi tašča. Stara gospodinji in jaz moram delati, kakor se nji spoljubi. Še celo sedaj, ko sem ležala v otroški postelji, mi ni prizanašala. Zmerjala me je in gonila iz postelje, ko sem se komaj držala po koncu in ko niti jesti nisem smela, kar bi hotela... Pa ne bom vam tožila, saj itak nič ne pomaga. On je sedaj res nekoliko boljši z mano, vsaj zmerja me ne — ali kako dolgo bo to trajalo ?»
«Le potrpi, Nežika, bo že bolje! Ne obupaj, saj imaš vendar še svoje
starše, ki so te vedno radi imeli. In ako bi ti le ne bilo o-bstati in ako bi te on začel pretepati, pusti vse skupaj in pridi domov ... Pretepal te pa že ne bo!»
«Kaj bi pa rekli ljudje, ako bi prišla domov?*
«Kaj bi rekli! Saj ga vsi poznajo, kakšen da je, njo pa še bolj. Ljudem je bolj znano kot meni, kako ravna mož s teboj in čudno se jim zdi le, da moreš sploh ostati pri njem... A kljub temu te še enkrat prosim, da potrpiš, kar največ moreš.*
«Potrpela bom, dokler mi bo le mogoče. Sramote ne maram delati Vrtnarjevi hiši...»
Mati je ostala precej dolgo pri svoji hčeri; ko pa je videla, da si je ta že vidno opomogla po otroški postelji in da je postala nekoliko trdnejša, se je zopet vrnila domov. Nežika je ostala sama in zopet so se začeli zanjo strašni časi... Zopet je morala delati kot črna živina od jutra do večera.
Zopet je morala poslušati strupene besede zlobne tašče, ki je vpila nad njo in jo zmerjala, ako mogoče zjutraj ni takoj še pri temi vstajala. Cele noči je prebdela Nežika pri otroku in ako je hotela po tako pre-čuti noči zjutraj malo poležati —
ni smela. Stara se je hudovala nad njo in včasih ji je pomagal tudi Luka. Pa tašči vse to še ni zadostovalo; začela jo je obrekovati povsod, kamor je prišla, pri tem pa je lagala na tako nesramen način, da so ljudje res mislili, kako zanič žensko in slabo gospodinjo je dobil Luka...
«Takega gnoja še nisem videla, to ti pa rečem,» se je hudovala starka sosedi, ko sta šli neko nedeljo skupaj od maše. «Samo ležala bi najrajši! In pri delu ti je tako kesna, da bi bila še za malo deklo zanič. Pa tako čemerno je to, kar naprej bi se ti kremžila. Kar videti je ne morem, tako se ti obrača. Ko smo pa bile me mlade, smo se zasukale, da nas je bilo kar veselje pogledati. Pa tudi ničesar ne zna; še kuhati ne, je že Bog pomagaj, ako pride taka zanič ženska na tako veliko posestvo!* «In kaj pravi Luka?» «Kaj naj reče! Nič — le žal mu je, da se je lotil tega štora!»
«Kajne, da ni res, da bi jo Luka pretepal, kot ljudje pripovedujejo?* «To je grda laž! Najbolje bi sicer bilo, da bi jo vsak dan namesto zajtrka natepel, saj drugega ne ža-
j vzrok, če se je ovsa kaj več ali manj: i pridelalo.
To pa ni prav in tudi ni res! Pridelek ovsa se obrača v posameznih krajih v veliki meri po gnojnem stanju zemlje in po sorti ovsa. S pravilnim kolobarjenjem in gnojenjem se da močno vplivati na pridelek ovsa. Danes nam pa ne sme biti vseeno, ali pridelamo na hektaru po 15 ali pa po 20 metrskih centov ovsa. Ravno tako nam ne sme biti vseeno, koliko slame in kako slamo pridelamo pri ovsu.
Slednjič je pa veliko ležeče tudi r,a sorti. Danes pridelujemo domači oves, pa tudi razne tuje vrste ovsa, kakor n. pr. dupavski oves, oves «Wilkom» itd. Kateri oves je najboljši? Na to vprašanje je težko odgovoriti, ker nimamo danes nobene take vrste, ki bi brezpogojno povsod najbolje obrodila. Pridelki ovsa se ravnajo po raznih spredaj navedenih pogojih in zlasti tudi po krajevnih legah. V tem oziru bo treba še mnogo primerjalnih poizkusov, da se prepričamo o vrednosti enega in drugega ovsa. Te poizkuse naj bi vodili naši okrajni ekonomi. Veliko leži na izboljšavanju domačega ovsa, ki ga je treba s skrbnim odbiranjem semena (sortiranjem in veja-niem) in skrbnim pridelovanjem v rodovitnosti podpreti in dvigniti. Tudi oves kot «zadnja» rastlina potrebuje dobrega dela.
Obrtni glasnik
o Pokret obrtniških organizacij.
V nedeljo dne 14. t. m. se je ustanovilo v Braslovčah obrtno društvo za Braslovče, Letuš in Polzelo. K društvu se je takoj priglasilo nad 50 obrtnikov, kar je le dokaz, da vlada v krogih naših obrtnikov velik smisel za organizacijo. Za predsednika društva je bil izvoljen gosp. Viktor Rossner. Društvo je pristopilo k zvezi obrtnih društev v Celju. Na ustanovnem občnem zboru je imel občeznani obrtnik g. Rebek iz Celja predavanje «Pomen obrtnih organizacij*. Razložil je, da morejo edino obrtne organizacije v polni meri zastopati interese obrtnikov. Glede osemurnega delavnika pa je izjavil, da se mora za malo obrt odpraviti.
o Slovensko obrtno društvo v Brežicah ima dne 4. februarja ob desetih dopoldne v Narodnem domu svoj redni občni zbor.
služi, ali vendar, jaz ga še nisem videla, da bi jo kdaj pretepal!*
«Mi smo tako slišali, zato sem vprašala. Vrtnarjevi so menda zelo hudi in govori se, da jo nameravajo vzeti domov...»
«Naj jo le vzamejo, saj ni tako zanič, presneto bomo malo jokali za njo!*
Nežika je trpela vedno bolj. Stara jo je obdelavala neprestano in navadno brez najmanjšega povoda in inož jo je začel psovati za vsako malenkost. Nekaj časa je nosila mirno svoj križ, kot je bila obljubila materi. Ko pa jo je udaril, se je še enkrat obrnila na svojega brata in ga prosila pomoči. Nesrečna sestra se mu je zasmilila v dno srca, ko je prečital njeno pismo. Slišal je že mnogo od drugih ljudi, pa vsega skoro ni mogel verjeti — in sedaj je v svojo veliko žalost uvidel, da je vendarle vse to gola resnica ...
«Francelj! Sedaj je pa dosti teh komedij! Vzemi pot pod noge pa hajd na Tičji vrh in primi Luko pošteno za ušesa! Oštej ga in zagrozi mu z ločitvijo!* je rekla Franceljeva I žena, potem ko je tudi ona prebrala Nežikino pismo. In Francelj se je oblekel in šel. Hitel je skozi gozde po prijaznih stezicah, ali danes ni
KMETIJSKI POUK PO DEŽELI.
Oddelek za kmetijstvo priredi v
prvem tednu februarja sledeče poučne tečaje in predavanja:
Na svečnico, dne 2.februarja:
1.)	v Vačah pri Litiji po prvi maši v šoli: o izobrazbi kmeta, o samopomoči, o poljedelstvu; pomočnik okrajnega ekonoma Jereb;
2.)	v Vavti vasi po prvi maši v šoli: o vzgoji in režnji trt; okrajni ekonom Kaforl;
3.)	v Gorenji Straži ob 13. uri v vinogradu g. Dularja: praktični tečaj o pravilni režnji trt; okrajni ekonom Kafol;
4.)	na Primorskem v Kranju ob pol 10. uri v šoli: o izboljšanju gnojišč in hlevov, o racijonelnem gnojenju in uporabi umetnih gnojil; pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik;
5.)	v Božjakovem v Beli Krajini ob 13. uri v šoli: o sadjarstvu; pomočnik okraj, ekonoma Konda;
6.)	v Petrovčah pri Vodeniku ob 9. uri: o umni prašičjereji; živin, inštruktor Zupane.
V nedeljo, dne 4. februarja:
1.)	v Hotiču pri Litiji po maši v šoli: o ravnanju z gnojem, o gnojenju, o izboljšanju hlevov; pomočnik okrajnega ekonoma Jereb;
2.)	v Radovljici ob 10. uri v ljudski šoli: o glavnem opravilu v A.-Ž.-panju; čebelarski potovalni učitelj Okorn.
3.)	v Smledniku ob 7. uri v Ljudskem domu: o umni živinoreji z ozirom na mlekarstvo; pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik;
4.)	v Zapogah ob 11. uri v šoli: isto predavanje; pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik;
5.)	na Raki ob 7. uri: o živinoreji in poljedelstvu; pomočnik okrajnega ekonoma Ambrož;
6.)	v Gorenji vasi pri Logatcu: razprava o regulaciji in osuševanju močvirnih travnikov; pomočnik okrajnega ekonoma Matiašič;
7.)	v Laškem ob 9. uri v šoli: o reji plemenjakov, o izboljšanju gnojišč, o travništvu; živ. inštruktor Zupane;
8.)	v Marenbergu: o pospeševanju živinoreje in sadjarstvu; okrajni ekonom Wernig;
9.)	v Limbušu: o gnoju in gnojenju; okrajni ekonom Štrekelj.
= Vrednost našega denarja. Dne
30. januarja se je dobilo na zagrebški borzi: 1 dolar za 102 do 108 dinarjev, 100 avstrijskih kron za 14 do 15 par, 100 češkoslovaških kron za 310 do 315 dinarjev, 100 lir za 510 do 513 dinarjev, 100 nemških mark za okoli 25 par.
= Žitni trg. Cene so zopet narasle. Prošle dni se je v Vojvodini tržila pšenica po okoli 480 dinarjev postavno vtovorna postaja, ječmen po 350 do 375 dinarjev, rž po 400 dinarjev, oves po 295 do 300 dinarjev, koruza po 290 do 300 dinarjev, moka št. 0 po 700 do 800 dinarjev za 100 kg.
= Cene živini v Zagrebu. Zadnje dni so se tržili za kg žive teže: voli prvovrstni 11 do 12 in pol dinarja, drugovrstni 8 do 9 dinarjev, tretjevrstni 5 do 6 dinarjev, krave tretjevrstne po 5 do 6 dinarjev, svinje debele po 24 in pol do 25 in | pol dinarja, svinje mesnate po 26 ; dinarjev. Cene so narasle. Živina se precej izvaža v tuje države.
1 — Tečaj za pridelovanje in prav Dno
uporabo krme. Naša živinoreja zadnja leta silno trpi zaradi pomanjkanja krme. Temu pa ni kriva sa- i rao dveletna suša, temveč v veliki j meri tudi pomanjkljivo oskrbovanje j in gnojenje travnikov in deteljišč. Da j se kmetovalcem pokaže, kako je j dvigniti pridelek na krmi in kako je z njim ravnati in varčno gospodariti, priredi državna kmetijska šola na Grmu teoretičnopraktičen tečaj za umno pridelovanje in pravilno uporabo krrne. Ta tečaj se vrši dne 19., 20. in 21. februarja t. 1. Revni in oddaljeni udeleženci dobe na zavodu prispevek v hrani. Priglasiti se je ravnateljstvu čim prej, najpozneje pa do 10. februarja.
= Prihodnji ljubljanski veliki se-! jem se vrši v početku septembra, j Zanj se vrše že priprave.
= Češkoslovaški hmeljski trg. Prošli teden se je plačal v Zatcu (Češkoslovaška) hmelj po 650 do 700 češkoslovaških kron za 50 kg, to je po okoli 160 do 175 naših kron za 1 kg.
BeSokranjska ooSitika m gospodarstva
Živinoreja
Bela Krajina ni baš na prvi stopnji, kar se tiče živinoreje. Glavna krivda leži v tem, da pridelamo pre-I malo krme. Mnogo je pa vzlic temu i posestnikov, ki zredijo jako lepe j vole. Pasme enotne ne najdemo, vse je zmešano križem. Dobro bi bilo vpeljati enotno pasmo, kakor je to n. pr. na Gorenjskem v Bohinju. To povzdigne sloves reje in kraja, kar ima potem tudi svoj vpliv na ceno.
Vse premalo se redijo krave. Belokranjske krave so v splošnem slabe in dajo razmeroma jako malo mleka. To je velika škoda zlasti za one kraje, ki pridelajo malo žita. Mleko je važen živež zlasti za deco, in otroci, ki nimajo dovolj mleka, so slabotni. Naprava sirovega masla I je tako malenkostna, da sploh ne | pride v poštev.
Prav tako je skoro popolnoma neznano izdelovanje domačega sira, ki bi imel zaradi svoje redilne vrednosti v ljudski hrani lahko važno mesto.
Bela Krajina je pred vrati Kar-! lovca, ki se vidno širi. Mesto bo potrebovalo prej ali slej večje množine mleka. Zato naj bi zlasti obmejni kraji premotrivali vprašanje
reje krav in ustanovitve mlekarne. Poljedelstvo samo ne nosi toliko, da bi zadostovalo za hrano in obleko belokranjskemu kmetu. Vinogradništvo je doseglo že tako rekoč svoj višek in zato opažamo že zastoj v vinski trgovini, ki se lahko izpre-meni zaradi konkurence v usodno krizo. Če ni vino pravočasno prodano, obstoji nevarnost, da se lahko zaradi nepravilnega ravnanja pokvari ali pa — izpije in potem ni ne robe ne denarja.
Povzdigniti je treba tudi ovčje-rejo. Ravno sedaj ponuja Kmetijska družba ovne ali škopce jezersko-solčavske pasme, ki ima priznano najboljšo volno. Posestniki naj ne prezrejo te ugodne prilike, ki se jim ponuja. Stari nazori morajo pasti in tudi belokranjska ovčereja se mora povzdigniti. Kupcev za žive živali in za volno ne manjka, to vidi vsakdo.
Mnogo neprilik delajo pri nas živinoreji razne kužne bolezni, ki se vedno ponavljajo. Skrivanje in zatajevanje bolezni prinaša dvojno škodo. Prvič kazen, drugič pa opas-no širjenje bolezni. Znano je vendar, da dobi kmetovalec, ki mu je živina poginila, nekaj podpore od države, če takoj javi in ne kliče raznih mazačev in copernikov za slu-
čaj bolezni. Čudimo se pa vladi, da ne pošilja v vasi živinozdravnikov, da bi predavali in poučili ljudstvo o boleznih. S tem bi se prihranilo mnogo škode in denarja za podpore.
Več pozornosti bi pa morali kmetovalci sami polagati na snago v hlevih in na razkuženje. Hlevi bi se naj vsaj enkrat na leto temeljito pobelili z apnom in pa oprale jasli z vročo vodo. To je pač najmanj, kar more vsak kmetovalec storiti. Skrbeti je nadalje za snažna napajališča, ki jih le redko vidimo. Pri napravi novih hlevov bi morale občine gledati na to, da se postavijo moderni hlevi, ne pa kake srednjeveške temnice.
Uc^ V-*' i> "Ms ^^
+ Volilni boj je sicer v Sloveniji
dostojnejši nego n. pr. po krajih, kjer kraljujejo radikalci ali Radi-čevci, vendar so pričeli v prvi vrsti klerikalci v svojem časopisju že bruhati žveplo po svoji stari navadi. Sledi jim «Kmetijski list», ki je pričel kar s «špuktrigli». «Špuktrigl» naj obdrži «Kmetijski list» le za sebe. Na njegovo pljuvanje in prazno zavijanje dejstev ne bomo odgovarjali z zmerjanjem in tudi ne bomo sledili tonu njegove pisave.
+ Radičeva republika je bila v nedeljo že zopet oklicana. V Zagrebu se je namreč vršila skupščina Radičevih seljakov in Radič je po svoji stari navadi prodajal nezaslišane oslarije o svoji republiki, ki da bo prej ali slej vzpostavljena. Seveda, sedaj smo v predpustu, in svet je željen zabave, zato so sedaj Ra-dičeve fantazije dobrodošle. Na svojem shodu se je spravil Radič tudi na Slovence, in sicer je dejal, da so «Kranjci — magarci», ker pop Korošec še vedno pentlja s Pašičem. Naj se le potolaži Radič, mi Slovenci ga prav nič ne potrebujemo in mu kar privoščimo, da zida svojo republiko naprej — v oblakih.
+ Radikalsko početje. Koj ob nastopu nove radikalske vlade je bilo pričakovati, da bodo radikalski strankarji uporabili vsa dopustna in nedopustna sredstva, da si zagotovijo čim večji volilni uspeh. Njihovo delovanje se bujno razvija. Demokratsko uradništvo se odpušča in premešča, po južnih krajih barantajo radikalski agenti za glasove, v Vojvodini se radikalci bota-jo z Madžari, čifuti in cigani. Posebno pažnjo posvečajo tudi Slove-
imel pravega občutka za lepoto narave. Stiskal je pesti in govoril sam s seboj napol glasno, kako mu bo povedal: «Jaz mu že pokažem!» — Naenkrat je prišel na Tičji vrh. Čas mu je minul hitro, da sam ni vedel, kako in kdaj.
«Dober dan, Luka!» je rekel, ko je stopil v hišo in našel Luko ravno pri mizi, «kje pa imaš Nežiko?»
«0, dober dan, Francelj, kako pa, kako?*
«Kje imaš Nežiko, sem vprašal ?» je odgovoril svak nejevoljno, da je Luka takoj spoznal, da nekaj ne more biti v redu. Dasi sam korenjak, se ga je vendar skoro bal, kajti Francelj je bil močne, velike postave, da bi se šel lahko metat z Martinom Krpanom, ako bi bilo treba in je bil strašen, ako je bil jezen ...
«Zunaj nekje mora biti. Kaj si pa danes tako slabe volje ?»
«Veš, Luka, prišel sem, da se s tabo pogovorim. Slišal sem to, slišal sem ono, slišal sem dosti — preveč, kako grdo da ravnaš z mojo sestro, s svojo ženo — in da jo celo pretepaš!»
«To pa že ni res, to je laž!»
«Le počasi, dragi Luka. Vse dobro vem; zvedel sem vse od zanesljive
strani. Vse vem, kaj počenjaš ti in kaj počenja tvoja mati z Nežiko ... Govoril sem v mestu z advokatom in on mi je svetoval, kako in kaj naj ukrenem. Ako z lepa ne bo pomagalo, se bomo pač morali poslužiti drugih sredstev, ki zate ne bodo nič kaj prijetna! In sedaj ti rečem: Ako hočeš imeti Nežiko še za naprej kot svojo ženo, tedaj bodi z njo tak, kakor se spodobi; ako jo misliš imeti za ženo, potem jo imej! Ako pa misliš ravnati z njo tako kot z deklo, ako jo misliš psovati in pretepati, potem ti povem odločno enkrat za vselej, da je ne boš več! Vzamem jo takoj domov ... Seveda doto in vse drugo boš moral vrniti; ako ti pa ne bo prav, te pa še malo vtaknem v luknjo. Si razumel! Sedaj pa kakor hočeš. Samo povem ti: ako bom slišal le še enkrat kaj podobnega, potem se bova pogledala malo drugače!»
«Hudimana, kdo te je pa tako debelo nalagal? Pretepal je pa že nisem! Če sem se je enkrat v razburjenosti malo dotaknil, je s tem nisem ubil! Hudimana, saj je vendar moja žena, kdo mi bo tu predpisoval ?»
«Tudi dotikal se je ne boš več! Ako jo ti udariš s svojo pestjo, je
to sramota zate, a zanjo neodpust-ljivo gorje.»
«Le nikar vsega ne verjemi ljudem! Ljudje so hudobni: nekaj malega je res, polovico in še več pa pridenejo sami...»
In vedi: mater priveži na verigo! Ker ona je kakor stekla! Nežika je tvoja žena in gospodinja, ne pa dekla!» Luko je prestrašila svakova grožnja; začel je uvidevati, da ni postopal prav.
«Ali hočeš ravnati tako, kot sem rekel? Mater ukroti, ali pa gre Nežika z menoj! Ali hočeš, da ostaneva prijatelja? Ali hočeš biti mož, kot se za moža spodobi, ali jo hočeš spoštovati in ščititi pred vsemi? Mati mora na kot ali pa je zakona konec...»
«Velja, tu je moja roka, Francelj! Spoznavam, da nisem ravnal popolnoma prav! To sedaj neha in ako boš čul še kaj enakega o meni, me ne imenuj več moža in prijatelja!»
Nežika je pred vratmi poslušala bratov in možev pogovor in si ni upala v hišo. Šele sedaj, ko sta se začela pogovarjati prijazneje in tiše, je pritisnila na kljuko in vstopila.
(Daljo prihodnjič.)
Pesnik Josip Stritar v domovini
Po dolgih letih je sprejela slovenska domovina enega najboljših svojih sinov zopet v svoje naročje. Naš sivolasi pesnik Josip Stritar, starosta slovenskih prosvetnih delavcev, se je pretekli petek povrnil iz Avstrije, da v zatišju mirne Rogaške Slatine preživi leta, ki so mu še odločena na tem svetu.
Stritar je doslej živel v Aspangu na Spodnjem Avstrijskem. Fodal se je tja kot čvrst mož, prestal je tekom dolgih let marsikatero težko uro in se sedaj kot starček vrnil pod svobodni domači krov. Osemdeset in sedem let mu je doslej odmerila usoda. Ni nam treba posebej poudarjati, kakega pomena je Stritarjevo delovanje za slovensko kulturo, saj je njegovo ime znano tudi prebivalcu poslednje slovenske koče. Vendar je dobro, da čitatelje še podrobneje seznanimo z nekaterimi podatki iz Stritarjevega življenja.
Josip Stritar je dolenjski rojak; rodil se je v Podsmreki pri Velikih Laščah leta 1836. V Ljubljani je študiral gimnazijo, na Dunaju vseučilišče, nato pa kot žilav in nadepoln
niji. Ne štedijo sredstev, da bi vlo-vili kakega kalina na svoj lim in v Ljubljani morda tudi dobijo kakega kimavca izmed starejše gospode. Istočasno se radikalci pogajajo z mariborskimi nemškutarji in bi jim za par kroglic bili kar pripravljeni podati poln pehar pravic. Pa «kšeft» vseeno ne gre od rok. Prvič stoji tu mogočna slovenska fronta, ki ne da mešetariti z narodnimi dobrinami, drugič pa tudi Nemci ničesar ne dajo na radikalske — obljube. Rastočim radikalskim zlorabam so zadnje čase demokrati začeli ostro stopati na prste. Ko se je doznalo, da v južni Srbiji orožništvo mora agitirati za radikalsko stranko, češ, da z radikalci drži kralj sam, je Ljuba Davidovič o tem škandalu takoj obvestil kralja Aleksandra. O, tudi vsemogočnim radikalcem se lahko tuintam stopi na rep.
SVETOSAVSKA PROSLAVA.
Sveti Sava je apostol srbskega plemena, ki vsakoletno na dan 27. januarja čim najdostojneje proslavlja njegov praznik. V ujedinjeni domovini vsi trije bratje združujemo pro- j slavij velikega duhovnega preporodi-telja, tako da je po prevratu sveto- i savski praznik dobil čisti jugoslovanski narodni pomen.
Sveti Sava je bil najmlajši sin kne- j za Stjepana Nemanje. Rodil se je leta 1170. in krstili so ga za Rastka. V svoji tihi, vase zamišljeni naravi, je že v mladih letih težil s hrepenenjem po mirni samoti. Nekega dne je na lepem pobegnil v samostan na Sveti gori, kjer se je za vedno odre- j kel posvetnemu življenju in si nadel I ime „Sava". Kmalu mu je tjakaj sledil tudi oče Nemanja, ki pa je umrl leta 1200. Po očetovi smrti se je Sa-j va kot metropolit povrnil v domovino, kjer se je z vso vnemo posvetil j prosvetljevanju svojega rodu. Začel je graditi samostane in cerkve, zbiral in prevajal je cerkvene knjige in zakone ter je z besedo in peresom prebudil svoj rod k novemu duhovnemu življenju. Imel je največji vpliv na svojega brata Stjepana, ki je tedaj vladal Srbiji. Sava je bil prvi srbski književnik, organizator cerkve in dalekovidni državnik. — Ko je dru-1 gič potoval v Palestino, se je na po-vratku iz Svete dežele prehladil in : umrl v Trnovu na Bolgarskem leta 1236. Njegove ostanke so prenesli v zadužbino Mileševo. Turški sultan Sinan je te ostanke dal sežgati, hoteč s tem zatreti Savin duh med Srbi.
Savine relikvije so zgorele, njegov duh pa je med Srbi postal še sve-žejši, še bodrilnejši.
Letošnja svetosavska proslava po slovenskih mestih je uspela zelo lepo. V Ljubljani so se je udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Istotako tudi v Mariboru in Celju. Proslave so se izvršile z nagovori, deklamacijami in umetniškimi točkami. V vzajemnem spoštovanju spomina velikih jugoslovanskih mož se bolj in bolj poglablja veličastna ideja jugoslovanskega ujedinjenja.
HVALOSPEV PODLOGARSKEMU ŽUPNIKU.
Po prijateljevih pismih Borovskl.
Tam za goro, za deveto goro še danes godi se tako ...
Župnik naš, podjeten mož, vse bi zbasal rad v svoj koš. Zdaj ima že hiše tri, pa še vec si jih želi. On po svoje vse preudari, vsepovsod rad mešetari. Tam, kjer kimovce dobi, tam se dobro mu godi.
Z leče včasih jezo stresa, kliče pekel in nebesa crez pijance in brezverce, ki diše jim polne merce, sam pa za gostilno prosi, ker dobičke krčma nosi. Bi pri cerkvi jo odprl, pa pijanost bi zatrl.
A krčmarji vsi hudobni nevoščljivi so in zlobni: zoper to idejo krasno kot en mož so vsi soglasno. Še gerent se mu ne klanja in po svoji glavi sanja. Vsi mu pravijo tako: „Cerkve drži se samo.'"
Župnik naš je „fant od fare", mlade ga časte in stare. Tam v konzumu, trak na vatle, s Katrco prodaja škatle. Tudi to ni brez dobička! „Neža, Mica in Marička .. kakor včasih rad zakroži, ko od vinca se mu stoži.
Župnik naš je moder mož, vse pobasal bo v svoj koš. Še menjalnico zdaj snuje in dohodke nove kuje. Ker nas silno mož zabava, bodi njemu večna slava, daj mu Bog še mnoga leta, končno pa nebesa sveta!
r.~."-IT"'.r"2"_HJJj." I1 II! i!	» ' mini imuna................ vumma
mlad mož prepotoval polovico Evrope, kjer si je pridobil obsežno na-obrazbo in široko obzorje. Ko se je po končanih potovanjih ustalil na Dunaju, je začel izdajati časopis „Zvon", okoli katerega je zbral naj-odličnejše glasnike slovenskega duha: Levstika, Jurčiča, Tavčarja, Jenka, Gregorčiča, Levca, Erjavca in druge. „Zvon" je postal ogledalo slovenske kulture. Seveda se je v njem najbolj udejstvoval Stritar sam. S svojim obsežnim svetovnim znanjem je podal smernice napredku slovenske kulture in ustvaril dela neomajne vrednosti. Njegovi zbrani spisi so izšli leta 1887. v 6 zvezkih. Poseben sloves njegovega imena pa so raznesle med slovenski narod poljudno pisane knjige, ki so izšle pri Mohorjevi družbi: „Pod lipo", „Ja-gode", „Zimski večeri" in „ Lešniki" so še danes priljubljeno čtivo širokih slojev slovenskega naroda.
Zadnjih dvajset let Stritar ni več segal po pisateljskem peresu. Živel ie tiho in skromno življenje v Aspan-gu. Svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Prišli so zanj hudi časi, trpeti je mpral pomanjkanje. Po preobratu so se vendar zdramili neka-
teri rojaki in podprli sivolasega pesnika z živili in drugimi sredstvi. Končno so ga tudi pripravili do odločitve, da se povrne v svobodno domovino in da v njenem zavetju preživi odmenjena leta. To se je zgodilo pretekli petek.
Stritarjev povratek je bil veličasten. V Mariboru se je k sprejemu, zbrala tisočglava množica z vsemi mariborskimi dostojanstveniki. Mladina je prišla z zastavicami, dame s cvetjem. Ko je prispel vlak s posebnim vagonom in je narod zagledal pesnika starčka, ki so ga dvignili k oknu, so poleg zvokov godbe pretresali ozračje silni pozdravni vzkliki. Dame so pesnika in njegovo soprogo obsule s cvetjem in mu poklonile med drugimi darili tudi šopek krasnih nageljčkov in pa vejico rožmarina, katerega si je po stari slovenski šegi zataknil za klobuk. Prav prisrčen je bil tudi sprejem v Rogaški Slatini, kjer bo odslej imel Stritar svoje domovanje v tihi vili pod gozdičem, ki se odslej imenuje Stritarjev dom". Tam bo sedaj naš Stritar oreživel brezskrbno svoja poslednja leta.
Sokolstvo
PROSVETNI ODSEK SOKOLA V SODRAŽICI. (Poročilo načelnika prosvetnega odseka na občnem zboru 21. m. m.)
Prosvetni odsek je imel v preteklem letu nastopni odbor: načelnik Viktor Kovač, tajnica Draga Podbo-jeva, odborniki: Ivana Štrbenk, Anica Drobnič, Berta Lapajne, Janez Petrič ter Jože Ivane. Odbor se je moral spremeniti ter so se ponajveč menjali tajniki. Kot tajnik je naposled deloval br. Stanko Ivane. Poklicalo se je v odbor tudi več novih odbornikov iz tehtnih vzrokov. Prosvetni odsek je imel tri pododseke: pevski, dramatični ter tamburaški pododsek. Pevski pododsek je imel 30 članov in članic, dramatični 12, tamburaški 8 do 10 članov, skupaj 60 članov in članic.
Požrtvovalnost članstva je bila lani tako velika kakor še nikoli, odkar obstoji naše društvo. Vsak je bil točno na mestu, včasih celo na en večer pri pevski in dramatični vaji. Vsem sodelujočim bratom in sestram bratska zahvala. Vseh prireditev je bilo s plesnim venčkom 12. Poleg tega so se vršila tudi tri predavanja. Prvo predavanje je imel br. Viktor Kovač, drugo br. starosta J. Obr-star, tretje br. Jože Ivane. Predavalo se je o sokolski ideji in sokolstvu sploh, o vedenju v društvu ter sokolski disciplini ter o koristi telovadbe. Vršilo se je večkrat tudi skupno čitanje župnega in saveznega Vestnika.
Gledaliških iger je bilo naštudira-nih sedem, ki so se igrale 11 krat. Igrale so se nastopne igre: «Divji lovec», «Domen», «Razvalina življenja«, «Rodoljub iz Amerike«, «Eno uro doktor«, «Brati ne zna«, «Puti-farka«. Razen tega sta se priredila Miklavžev ter Silvestrov večer. Na Miklavževem večeru je sodeloval društveni pevski zbor. Pri vseh prireditvah je pa z veliko vnemo sodeloval društveni tamburaški zbor.
Na prošnjo tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva je odsek sodeloval tudi pri ognjegasni veselici z dramatično predstavo. Na Miklavževem večeru se je nabralo prostovoljnih prispevkov 130 Din; znesek se je daroval tukajšnjemu šolskemu vodstvu kot nekaka odškodnina, ker se vrše v šoli pevske vaje in se uporablja klavir g. nadučitelja Vrbiča. Ponovno moramo poudariti, da je bil izobraževalni odsek izredno delaven. Končno pa prosim brate in sestre, da vztrajate še nadalje in da gremo naprej po naši začrtani poti v pro-speh Sokolstva in prosvete! Zdravo!
Sokol v Žužemberku priredi dne 11. t. m. ob pol osmih zvečer zabavni večer v novo otvorjeni Sokolski dvorani. Spored: pozdravni nagovor, igra «Kakršen gospod, tak sluga» (burka), šaljiva pošta, ame-rikanska ženitev ter godba in ples. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sokolsko društvo v Sodražici je imelo svoj tretji redni občni zbor v nedeljo dne 21. januarja v društveni dvorani pri br. Štrbenku. Izvolil se' je sledeči odbor: starosta Jože Obr-star, podstarosta Franc Mikolič, tajnik Jože Ivane, zapisnikar Adolf Ivane, matrikar Ivan Fajdiga, blagajnik Evgen Ivane, načelnik Vencel Drobnič, načelnik prosvetnega odseka Viktor Kovač, načelnik dramatičnega odseka Jože Ivane, načelnik tamburaškega odseka Janez Petrič, društveni gospodar Anton Lesar, odborniki: Lojze Gnidica, Jože Lev-stek, Andrej Gornik; računska preglednika Dominik Mikolič ter Franc Košmrlj.
Sokol Petrovče ima 2. t. m. redni občni zbor ob dveh popoldne pri br. Vodenšku.
Novosti
*	Povratek naše kraljice iz Bukarešte. Iz Bukarešte je v torek zvečer dospela kraljica Marija v Beograd. Na kolodvoru so jo sprejeli kralj, minister prometa, maršal dvora, general Zečevič in več višjih častnikov.
*	Oporoka kralja Petra Osvoboditelja namenjuje dedičem sledeče dediščine: Kralj Aleksander podeduje vso nepremično imovino in eno tretjino premičnin. Kraljevič Gjorgje in kneginja Jelena pa vsak eno tretjino vrednostnih papirjev in gotovine. Kralj Aleksander je torej podedoval tri hiše v Beogradu, posestvo v Topoli in na Cetinju, v skupni vrednosti okrog 10 milijonov dinarjev. V blagajni pokojnega kralja so ob popisovanju zapuščine našli okrog pol milijona dinarjev. Razen tega je imel kralj Peter 15 tisoč delnic in drugih vrednostnih papirjev skoro vseh srbskih zavodov, kakor tudi 25 tisoč francoskih in ruskih akcij. V svetovni vojni je podpisal za 340.000 frankov francoskega vojnega posojila. Svojemu slugi Zdravku je zapisal 5000 dinarjev, a od dvora mu je bilo kes-neje nakazanih še 10.000 dinarjev, tako da je Zdravko po odbitku državne pristojbine dobil prvotno, v oporoki določeno vsoto v celoti. Oporoka je namreč bila napisana 18. novembra leta 1914.
*	Kraljevo darilo g. dr. Žerjavu. Kralj Aleksander je poklonil ministru n. r. dr. Gregorju Žerjavu krasno sliko, ki predstavlja kralja in kraljico kot novoporočenca. Na sliki sta lastnoročna podpisa «Aleksan-d'er» in «Marija». Slika je v zlatem okvirju, ki je okrašen z monogra-mom kralja in kraljice.
*	Odlikovanja. Beograjske «Služ-bene Novine» objavljajo kraljev ukaz, s katerim se odlikujejo z redom sv. Save pete vrste: vladni svetnik Anton Črnivec, ravnatelj v p. državnega učiteljišča v Ljubljani; Ljudevit Černej, okrajni šolski nadzornik v Celju; Matej Lichtenv/all-ner, okrajni šolski nadzornik v Mariboru; dr. Tomaž Romih, ravnatelj meščanske šole v Krškem; Franc Kocbek, nadučitelj v Gornjem gradu; Franc Grm, upravitelj zavoda za gluhonemce v Ljubljani; Boža Račič, nadučitelj v Adlešičih; Josip Rajšp, nadučitelj v Ormožu; Ivo Trošt, nadučitelj v Tomišlju; Janko Žirovnik, nadučitelj v Borovnici; Josip Krmpotič, industrijec na Viru.
*	Volitev ljubljanskega župana. Preteklo soboto se je na prvi seji ljubljanskega občinskega svetaVrši-la volitev župana. Izvoljen je bil socijalist dr. Perič, za podžupana pa klerikalec dr. Ivan Stanovnik.
*	Ivan Trinko, vodja beneških Slovencev ter znan pesnik in pisatelj, je nedavno praznoval šestdeset-letnico svojega rojstva. Slavljenec je še čil in zdrav in je v polnem obsegu ohranil svoje duševne zmožnosti.
*	Poroka. Gosp. profesor Reis-ner, bivši demokratski narodni poslanec, se je poročil z gospodično Milico Virantovo, hčerko g. Antona Viranta, trgovskega poslovodje v Ljubljani. Bilo srečno!
*	Protest proti aretaciji predsednika «Orjune» v Novem Sadu. Prejeli smo: Z največjim ogorčenjem smo čitali vest, da so protizakonito zaprli predsednika oblastnega odbora «Orjune» (Organizacije jugoslo-venskih nacijonalistov) v Novem Sadu. V času, ko se največji zločinci proti naši državi in narodu svobodno sprehajajo in uničujejo ono. kar je bilo pridobljeno s potoki mučeniške krvi naših najboljših sinov, najodlcč-nejše protestiramo, da se boritelji za naše državne in narodne ideale protizakonito preganjajo. Protestiramo v
imenu vseh naših organizacij proti tej konkretni krivici in zahtevamo, da se v bodoče kaj sličnega ne ponovi. — Oblastni odbor organizacije jugoslovanskih nacijonalistov za Slovenijo. (Med tem je bil predsednik oblastnega odbora «Orjune» v Novem Sadu zopet izpuščen. Op. ured.)
*	Radikalni dnevnik za Slovenijo je začel izhajati v Ljubljani pod naslovom « Jutranje novosti». Njegova glavna svrha je agitacija za vele-srbsko radikalno stranko, toda naročnikov na bo dosti, še manj pa volilcev. Radikalci v Sloveniji ne bodo našli ničesar, ker tudi niso ničesar izgubili tukaj.
" Odpust kazni obsojenim vojakom. Vojni minister je podpisal odlok, s katerim se odpušča kazen vsem onim vojakom, ki so od vojaškega sodišča bili obsojeni na do šestih mesecev ječe. Onim pa, ki so bili obsojeni do enega leta, se kazen odpusti na polovico.
*	Kierikalno-socijaiistično rav-sanje v Štorah. Prejšnjo nedeljo so klerikalci v Lokošekovi gostilni v Štoreh priredili shod. Nanj je prišlo veliko število socijalistov, ki kar niso hoteli biti poslušni klerikalnim pridigarjem. Začeli so ugovarjati in so z medklici spravili klerikalce v takšen, ogenj, da so si naglo bili z nasprotniki v laseh. Pretep je bil prav krvav. Ko so drugo jutro dekle pometale gostilno, so našle v smeteh — iztrgano človeško uho. Bog ve, kdo ga je izgubil, ker doslej se zanj še nihče ni oglasil. Tako se pa tudi ne da dognati, ali je uho socijalno ali klerikalno, ker za ušesi so oboji enaki, Bo pa sod-nija razčistila zadevo.
*	Plačilo s klofutami. Mi smo že ponovno obsojali novinarsko nedostopnost, katere se poslužujejo vsi klerikalni listi; da namreč za svoje «odgovorne» urednike postavljajo svoje poslance in varno za njihovim hrbtom spuščajo in brizgajo največje nesramnosti na svoje nasprotnike. Pa se je našel drug človek, ki je enkrat obračunal s to klerikalno metodo. In sicer je to bil dr. Novačan: «Slovenski Gospodar » je prinesel nedavno par nesramnih podtikanj. Ko se je zadnjič dr. Novačan sestal v celjski kavarni «Evro-pa» s klerikalnim poslancem Pu-šenjakom, ki je «Gospodarjev» odgovorni. uredinik, ga je vprašal, ali odobrava «Gospodarjeve» napade. Pušenjak se je posmehljivo zarežal, v tem pa — lop — ga je že prima-zal dr. Novačan: «Na za plačilo!» Pušenjak je začel klicati priče, pa se nobeden ni hotel javiti. Ne ogrevamo se sicer za javno klofutanje, vendar pa je v takem slučaju razumljivo, da je dr. Novačana za-srbela roka.
*	Par volov pod vlakom. Hlapec posestnika Antona Fišerja iz Strni-šča pri Ptuju je gnal iz Maribora par volov proti domu. Pri Teznu je železniški čuvaj ravno spuščal železniško prepreko. Hlapec je vola hitro pognal preko proge, da bi še pravočasno prišel na drugo stran. A pri tem se je nenadno izpodtak-iiil en vol. Preden se -je mogel zopet dvigniti, je že pridrvel brzo-vlak in pregazil oba vola. Hlapec je ušel nesreči.
*	Mladi vlomilci. Dvajsetletni France Ieban, ki kaže precejšnjo nadarjenost za talentiranega vlomilca, si fe poiskal dva mlada pajdaša. Sklenili s© zvezo tatinske trojice, nazivali se med seboj za «sodruge» in se pripravljali za različne vlome, katerih načrte je izdelal umni France Leban. Pp/i poizkus so napravili prejšnji torek v ljubljanski trafiki Franceta Matičiča. Eden je stal na straži, druga dva sta se prerila v trafiko in si malho napolnila s tobakom v vrednosti 7000 kron. Ko
sta se vračala s plenom, pa jima je po nesreči prišel v zaseko redar. Takoj ju je aretiral in odpravil v zapore, kamor so naposled pripeljali še tretjega sodruga. Tatinska trojica bo sedaj lahko nemoteno snovala velikopotezne načrte za nadaljnjo bodočnost.
ratnjf* kralev
*	V Žireh se društveno življenje prav povoljno razvija; zlasti Sokol leoo deluje na kulturnem in vzgoje-valnem polju. V telovadnici se pridno telovadi. Člani se z uspehom poslužujejo društvene knjižice, ki je na knjigah precej bogata. V dvorani Sokolskega doma se prirejajo primerne predstave. Tudi pevski zbori se urijo ter so pričeli z zelo povoljnim uspehom nastopati. Želeti je, da bi naša mladina stopala po začrtani poti dalje, da bi se tako odvrnila od škodljivega popivanja in drugih nerednosti. — Politično življenje je do sedaj še precej počivalo. Razen klerikalcev še nobena druga stranka ni imela shoda. — Prošli teden je pogorela hiša starega Lisičnika; zažgal jo je triletni otrok, ki se je nahajal brez nadzorstva doma. Gasilci dobračevski in žirovski so bili že v nekaj minutah
, na licu nesreče ter požar do skraj-| nosti lokalizirali. Zavarovan je bil i mnogo premalo kakor so danes skoro vsi posestniki; to naj bi bil opomin vsem hišnim posestnikom, da zavarovalnino razmeram (dra-i ginii in vrednosti denarja) primer-i no povišajo.
*	V Malem Gabru je posestnik Ivan Bregar ustrelil svojega soseda posestnika Antona Strojina. Povod je bilo staro sovraštvo. Bregar je. pred letom imel neko pravdo, v kateri je bil tudi Strojin zaslišan kot
i priča, pa za Bregarja ni izpovedal ! ugodno. Zato se je Bregar sklenil ! maščevati. Ko se je zadnjič Strojin ! vračal proti domu, je Bregar prile-! tel s samokresom iz hiše in zakričal: «Danes"ti pokažem hudiča!» j V tem je tudi izprožil in zadel Stro-iina. Bregarja so kmalu aretirali orožniki, Strojina pa hitro prepeljali v ljubljansko bolnico. | * V Metliki je preteklo soboto ! umrl prost Franjo Dovgan v visoki ' starosti 92 let in je bil gotovo najstarejši duhovnik ljubljanske škofije. V Beli Krajini je služboval nad 50 let, sprva v Črnomlju, nato v Podzemlju in Metliki. Spomladi 1919. je stopil v zasluženi pokoj, j Bodi zavednemu narodnjaku in vest-| nemu duhovniku lahka žemljica!
*	V Spodnji Šiški je policija are-j tirala Janeza Breceljnika, ki je v pre-| piru z nožem presekal roko krovske-| mu mojstru Ivanu Dovču.
*	V Mostah pri Ljubljani je konj ubil piskroveza Franca Cerarja iz Olševka, ko je prenočeval v nekem hlevu.
*	V Dobrmijali se je čevljarski pomočnik Josip Bratun precej vinjen vračal proti domu. Med potjo pa se je spravil pod neki kozolec na kratek odpočitek. Zaspal je in se ni več prebudil, ker je zmrznil.
*	V Kranju je bila mesarju Andreju Zormanu z Brnikov ukradena denarnica s 66.000 kronami. Vračal se je s kupčij in je v Kranju prenočeval v neki gostilni. Tam ga je oplenil tat.
*	Na Ribnem pri Radovljici so se stepii fantje in je posestnikov sin Josip Mencinger zabodel z nožem v trebuh Jakoba Graclja. Kdaj bo ta podivjanost nehala?
*	V Kloštra pri Gradcu je bilo Katarini Rant ukradeno za približno 2000 kron manufakturnega blaga.
*	V Stari Oselici je posestnikov sin Fran Čadež prišel v župnišče, kjer pa je župnik Ivan Soukup ustrtv
lil nanj in ga zadel v koleno. Slučaj še ni pojasnjen.	j
4 V Logu pri Polhovem gradca je umrl posestnik in bivši organisi Blaž Trobec, po domače Guglov oče, v starosti 77 let. N. v m. p.!
*	V Borovnici je bilo posestnici Heleni Švigelj ukradenih več dragocenih predmetov v skupni vrednosti 50.000 kron.
*	Lri Krškem so nedavno na železniški progi našli razmesarjeno truplo mlade ženske, stare okrog 20 let. Ne ve se še, ali je neznano dekle postalo žrtev nesreče ali samomora.
*	V Sodražici je uslužbenka pri konzumnem društvu prijavila orož-ništvu, da je bilo iz trgovine ukradeno za dvajsettisoč kron blaga. Dognalo pa se je, da je bilo vlomljeno s pravimi ključi, ker je vse ostalo bilo nepoškodovano, zato se je tat skesal in prinesel blago nazaj.
*	Na Poljšici pri Gorjah je prišel neznan mož v hišo posestnice Marije Poklukarjeve in nameril v po-sestnico samokres z grožnjo: «Če ne prineseš denarja, te takoj ustrelim!* Poklukarjeva je roparju v strahu izročila 1600 kron.
*	V Stari Fužini so aretirali Ljubljančana Dragot. Zorka, ki je osumljen, da je ogoljufal neko ljubljansko društvo za okoli 200.000 kron.
*	Iz Št. Vida pri Stični poročajo, da je umrl v Baderni v Istri župnik zlatomašnik g. Franc Goreč, ki je bil v Št. Vidu rojen. N. v m. p.!
*	V Borovnici je preminula gospa Marija Gabrijel, vdova višjega oficijala južne železnice, v visoki starosti 94 let. Bodi ji lahka žemljica!
*	V Kamniku priredi Lovsko društvo na debeli četrtek, dne S. t. m., svoj običajni lovski ples v Društvenem domu. Svira godba Dravske divizije. Vabijo se prijatelji lova
: in narave. — Odbor.
*	V Gsčniku pri Jarenini je pokojno v Gospodu zaspala gospodi-
! nja Marija Dogonik. Svetila ji več-I na luč!
*	V Grosupljah je delavec Ivan
' Perne z vagona razkladal napolnje-i ne sode. Pri tem mu je spodrsnilo in Perne je padel pod sod. Dobil je ; (ako težke poškodbe na glavi, da je j kmalu nato izdihnil.
*	V Podovi se je gdč. Finka ; Trebše, učiteljica, poročila z g. Iva-I nom Pečarjem, carinikom v Mari-| boru. Bilo srečno!
*	V Radovljici je umrl nadpoštar j g. Ivo Svetina, ki se je v hipni blaz-i nosti obstrelil. N. v m. p.!
*	V Boštanju so dobili pošto, ki j se je tjakaj premestila iz Radne. S i 1. februarjem je uvedeno dostavlja-! nje poštnih pošiljk v kraje: Dolnji j Bostanj, Radna in Log. Selški pismo-j noša bo pošto dostavljal vsak delav-; ni dan.
! * V Dolnjem Ajdovcu so neznani i zlikovci vlomili v trgovino Jerneja Lavriča in napravili škode za 30 tisoč kron.
*	V Kostanjevici si je gospodarski odbor meščanske korporacije izvolil za načelnika g. Ivana Kunta-riča, posestnika in gostilničarja. Postavljena je bila samo napredna lista, ker klerikalci svoje niso zmogli. Pač dobro znamenje!
*	V Cirknici pri Št lija je umrl tamošnji posestnik in gostilničar Martin Muršec. N. v m. p.!
*	V Brežicah je umrl v bolnici dobrovoljec eksportni akademik Ivan Ogorelc iz Dobove na bolezni, ki si jo je nakopal na solunski fronti. — Bodi borcu za našo svobodo ohranjen blag spomin!
*	Na Dobrni pri Celju je izbruhnil požar v novograjski parni žagi.
. K sreči je požarna bramba bila takoj na mestu in je naglo preprečila katastrofo.
*	V žažeinberk* je umrl rodbini g. Alojzija Medveda sinček Slavko. Rodbini naše iskreno sožalje!
*	V Hočah pri Mariboru je umrla
soproga tamošnjega župana gospa Ivana Vertnik. Bodi ji ohranjen lep spomin!
*	V Dobrni pri Celja je Frančiška Rupar neki gospej ukradla avtomo-bilni plašč, vreden 12 tisoč kron. Nato se je odpravila v Zagreb, kjer pa jo je hitro iztaknila policija in jo posadila v zapor, kjer je Francka že stara znanka.
*	V Št. Ilju na Štajerskem je prejšnjo nedeljo obhajal zlato poroko gospod Karel Novosad, vpokojeni nadzornik južne železnice, s svojo soprogo Ano. Še na mnoga leta!
*	V Velunji (občina Škale) je zmrznil Ignacij Skubl. Ponoči se je vinjen vračal proti domu, pa je omagal in zadremal, a se ni več prebudil.
*	V Pečovju pri štorah so našli umorjenega užitkarja Jožefa Kraj-ška. Aretirali so njegovega nečaka ter ga oddali v celjski preiskovalni zapor, ker se sumi, da je on storil zločin.
*	V Plesu pri Kozjem so hlapca
Miho Uršiča našli utopljenega v potoku. Najbrž je v pijanosti zabredel v vodo iri utonil.
*	V Gorici na Štajerskem je posestnikov sin Janez Robar prišel z odprtim nožem v hišo posestnice Pernat in ji začel groziti s smrtjo. Na ženino vpitje je prihitel njen sin Alojzij, ki se je spoprijel z razsaja-čem Robarjem in ga v silobranu zabodel z nožem. Robar je kmalu nato umrl, Alojzij Pernat pa se je sam javil orožnikom v Račah.
*	V Št. Lovrencu na Pohorja se je pri nakladanju lesa na kolodvoru ponesrečil delavec Ivan Gornjak. Prepeljali so ga v mariborsko bol-
i nico.
; * V Št. Jerneju na štajerskem se
j je posestnik Franc Kristan iz Bole-tine ob povratku s teharskega sejma z drugimi tovariši podal v gostilno «k cestnemu Jožeku». Ko je šel iz hiše, je na ledenih stopnicah tako nesrečno padel, da se je onesvestil. Čez dva dni je umrl. N. v m. p.!
ČRNI OBISKI.
Po dolgem razdobju je London te dni zopet dobil eksotičen obisk. Dospel je tjakaj poglavar afriške pokrajine S\vazi, eden izmed onih številnih zamorskih poglavarjev, ki so le igračka za angleško kolonijalno upravo.
Ta vladar pa, ki je star šele 24 let, ni prišel v London zaradi zabave, temveč da osebno obtoži angleško samopašje v njegovi domovini. Mora biti zelo odločen, ker želi pred londonskim parlamentom javno obtožiti angleško vlado, ki je prekršila vse pogodbe in ni izpolnila niti enega obeta, s katerimi obsipa podložna zamorska plemena v svojih kolonijah le, da jih lahko izrablja do skrajnosti.
Prebivalcem kolonije Swazi je bilo obetano, da bodo za vsako lovsko koncesijo, za vsak rudnik in za vsako posekano hosto dobili visoke letne odškodnine. Poteklo je že dvoje desetletij, a pokrajina Svvazi še ni dobila niti ficka. Angleži so si vztrajno polnili žepe z njenim pri-rodnim bogastvom, domačini pa so popolnoma obubožali.
Kralj Sabhuza — tako se imenuje mladi zamorski poglavar — je prišel v London z velikimi nadami na uspeh svojega osebnega posredovanja. Londonskim meščanom in meščankam je prav všeč, ker se nosi zelo elegantno in je sploh lep in ponosen dečko. Drugo vprašanje je
seveda, kako je njegov obisk po volji londonskim ministrom. Najbrž mu bodo zopet natovorili polno torbo lepih obetov in ga previdno spravili nazaj v daljno domovino.
Istočasno se v Nemčiji mudi neki indijski maharadža. Prispel je tjakaj v spremstvu svojih dostojanstvenikov, da si ogleda nemške znamenitosti. Nedavno so mu v Berlinu razkazovali veliko jetnišnico. «Aha, tukaj vi zapirate svoje zločince ?» je vprašal maharadža. «Ali bi mi lahko tudi pokazali, kako izvršujete smrtno kazen?»
«Obžalujemo,» je pojasnil ravnatelj je'nišnice, «zaenkrat ne moremo ustreči, ker ni nobeden obsojen na smrt».
«Ah kaj,» odvrne ravnodušni maharadža, «kar tu si izberite enega izmed mojih dostojanstvenikov!>>
Pravočutni Nemci pa radovednemu maharadži vseeno niso hoteli izpolniti iskrene želje...
lesu, da bolj ugajajo svojim izvo-ljenkam. Pri plemenu Birmanov ima tetoviranje svrho, da od telesa odganja hudobne duhove. No, če to res pomaga, bi bilo umestno, da se eedaj pred volitvami tudi pri nas v Sloveniji uvede tetoviranje za od-j ganjanje klerikalnih agitatorjev.
IZ DAVNIH ČASOV.
Neki angleški časopis prinaša zanimiv popis, kako približno so naši davni pradedi kuhali in pekli jedi, ko še niso znali izdelovati loncev in druge posode.
Po najdeninah v Walesu na Irskem, ki izvirajo nedvomno še iz predzgodovinske dobe, se more z vso gotovostjo sklepati, da so se v kuhinjske svrhe posluževali lesene posode. Iz debel so si dolbli nekakšne lonce, nalili vanje vode in nadevali mesa divjačine. Nato so na ognju zgreli kamenje in razbeljenega polagali v lonec, dokler ni postala dovolj vroča in vsaj malo omehčala meso. Ravno najboljše skuhano tako meso ni bilo, toda našim pradedom to ni delalo preglavice, ker so ga pojedli z užitkom tudi napol sirovega.
Pečenko so pripravljali, kakor to še danes delajo nekatera divja plemena ob Tihem oceanu, takole: Meso so polagali med razbeljeno kamenje; da pa ne bi zgorelo, so ga zavijali v sveže listje, od česar je tudi dobivalo prijetnejši okus. Ako je bijp treba prirediti večjo pojedino, so v zemlji izgrebli jamo in položili vanjo živalsko kožo, da se voda ni mogla odtekati. Nato so notri zmetali posamezne kose mesa. Za «kuho» so seveda porabili veliko množino razbeljenega kamenja. Če je juha potem •vsebovala obilo prsti in kamenčkov, to našim davnim pradedom nikakor ni motilo dobrega teka.
TETOVIRANJE.
Mnogi naši fantje, ki so služili v prejšnji armadi, so si v spomin na vojaško dobo dali v roko pa tudi na prsi z barvanimi iglicami vbosti razna znamenja ali številko regimenta, pri katerem so služili.
Tako vbadanje okraskov v kožo se imenuje tetoviranje in je prastarega - izvora. Na mumiji neke egipčanske svečenice, ki je umrla že pred 4000 leti, so našli tri tetovirana znamenja, ki so služila nele kot okras, temveč so jih imeli tudi kot zaščito pred raznimi boleznimi. Še danes se namreč nekatere Egipčan-ke dajo v prazni veri tetovirate proti revmatizmu in glavobolu.
Tudi v Indiji, Afriki in Ameriki, kjer je med nekaterimi narodi tetoviranje pravi narodni običaj, ne služi le svrhi olepšavanja, temveč tudi zaščite. Pri nekaterih plemenih je to znak junaštva ali pripadnosti kakemu tajnemu društvu. Ljudje v ta-mošnjih krajih ne nosijo srajc, zato se člani poedinih društev hitro spoznajo med seboj po tetoviranih znamenjih. Nekateri tamošnji mladeniči se dajo tetovirati po vsem te-
X Koliko je stala svetovna vojna.
Neki ameriški list piše, da je stala svetovna vojna vse države 250 milijard dolarjev v srebru. Ta vsota ima težo 7,812.000 ton. Za prevoz te teže bi potrebovali 3906 vlakov, vsak po 40 vagonov. Ako bi te dolarje položili drug na drugega, bi se stvoril srebrni stolp v višini 349.560 milj, to je dvainpolkrat toliko, kolikor znaša razdalja med zemljo in luno. Ako bi se ta srebrni denar razdelil enako med prebivalce vsega sveta, ki so živeli ob izbruhu svetovne vojne, bi dobil vsak človek 170 dolarjev. Pač mnogo koristnega bi se napravilo za ta denar, ki je izpuhtel v dim.
X Ribji čut. Ribe imajo izredno fin čut za vse podnebne pojave. One dobro čutijo, kdaj se bliža nevihta, povodenj ali kaj drugega. Vsi pomorski ribarji vedo, da prihaja dež, ako se ribe spuščajo globoko na dno, kjer vlada večni mir. Ako dalje časa pada dež in voda narašča, tedaj se začnejo ribe skrivati v varna, mirnejša zavetja, za velike kamne ali med korenine. Ako reka še nadalje narašča,'tedaj se poganjajo ribe proti izviru ali pa na i mesta, kjer je reka najbolj razlita, i ker tam je najmirnejše. Zato pri nas ob povodnjih z mrežo nalovite naj-| več rib baš ob obrežju. Pri povod-! nji največ trpijo ribja jajčeca, ker jih voda odnese ogromne množine. Ko bi tega ne bilo, bi v naših rekah bilo rib kakor mravelj. A je že prirodni zakon tak, da se iz množi-1 ne jajčec razvije le potrebni naraščaj ribjega rodu.
X Najlepša smrt. V italijanskih listih čitamo, da je novoimenovani laški minister Gentile te dni dospel v svoje rodno mesto, da obišče svojo sivolaso mater. Rojaki so ministru priredili krasen sprejem. Ministrovo mater je tak doživljaj tako prevzel, da ji je v objemu svojega sina od neizrečenega veselja zastalo srce in je v njegovem naročju umrla. Italijanski listi dostavljajo, da je to pač najlepša smrt za sivolaso mater, ki je silno ljubila svojega sina.
X Draginja v Rusiji. Kakšne so danes cene v Rusiji? To si najlažje predstavimo, ako upoštevamo, da je vreden danes 1 predvojni rubelj 6 milijonov boljševiških rubljev. V hotelih stane obed in večerja brez kave in vina 4 milijone rubljev, steklenica vina stane 4 do 9 milijonov rubljev, 1 pomaranča 4 milijone, skodelica kave 1 in pol milijona, dva koščka sladkorja 1 milijon rubljev, škatlica vžigalic stane 50.000, a 1 časopis 150.000 rubljev, 1 cigareta stane 40 do 80 tisoč rubljev. Navadna obleka pa stane 4 do 500 milijonov rubljev. Za naše razmere so to res prav neverjetne številke. Danes se vidi, kam vodijo državo boljševi-ške in komunistične metode.
X Dezertcrjevo stanovanje. Francoski listi prinašajo nenavaden slučaj, ki je nedavno bil odkrit v selu Saussay. Zena rezervista Parega je prihitela na orožnistvo in javila, da se je ponoči njen mož nenadno povrnil iz nemškega ujetništva in da je takoj moral v postelj, ker je silno slab. Orožniki so se s kmetico podali na dom in začeli zasliševati bolnika; toda že ni več mogel govoriti in čez par ur je izdihnil. Po poizvedovanju pa se je ugotovilo, da se je rezervist Pareg že leta
I 1918. vrnil iz Nemčije, kamor je na fronti dezertiral. A ker se je bal, da bi ga zaradi dezerterstva ne obsodili na smrt, si je v hiši izkopal globoko jamo in je v njej varno skrit prebil štiri leta. Žena ga je hranila in nikoli ni maral in si ni upal na svetlo. Tak način življenja v vlažnem skrivališču pa mu je uničil zdravje. Plahi dezerter je prišel iz svoje rupe šele, ko mu je klenkala zadnja ura.
Za smeh m kratek cas
Pri zdravnika.
Tercijalka: «Ah, gospod, vejo, strašno sem bolna.»
Zdravnik: «No, kaj vam pa je?»
Tercijalka: «Le poglejte moj jezik !»
Zdravnik: «Res, res, preveč su-čete jezik, dajte mu malo miru, pa boste zdravi vi in vaš jezik . . .»
Maščeval se je.
V	višji dekliški šoli so razposajene gospodične počenjale vsakovrstne nerednosti, da bi dražile sitnega gospoda profesorja. Tako so mu nekega dne, preden je stopil v razred, zmočile s šolsko gobo stol.
Profesor je prišel, sedel na stol, toda precej odskočil ves razburjen in zakričal: «Katera izmed gospo-dičen pa ie sedela prej na stolu?»
V	prvem razredu ljudske šole.
Učitelj: «I<do ve za kakšno poljsko žival ?»
Malčki dolgo časa molčijo in premišljujejo, nakar dvigne roko mali Korlček.
Učitelj: «No, Korlček, povej!»
Korlček: «Miška.»
Učitelj: «Dobro si povedal. Ali še ve kateri za kako drugo žival ?»
Zopet dolgo premišljanje brihtnih glavic. Končno dvigne roko Ožbov-tov sinček Boltek.
Učitelj: «Boltek, povej ti, ker drugi ničesar ne vedo.»
Boltek: «še ena miška.»
Gašper na tramvaju.
Gašper Pokljuka je bil prvikrat v Ljubljani. Ko se povrne nazaj, pravi njegova ljuba Špela: «Povej mi kaj o Ljubljani!»
«Uh, ljuba Špela,» se razkorači Gašper, «gledal sem čudne stvari; najbolj vražji pa je trambelaj. Čuden voz je to, oje mu štrlijo v zrak. Sedem tu notri z drugimi vred, voz se požene, pa ti začne ropotati, kakor postna regija: krka, krka, krka.»
«Kam se peljemo?» vprašam dedca, ki je sedel poleg mene.
«Na dolenjsko stran,» pravi on.
«Vidiš vraga!» -— pomislim hitro — «kaj naj počnem na Dolenjskem. Zberem moč, pa se poženem z voza. Vražje kolo, tako me je sunilo, da sem se komaj pobral. Še zdaj mi ro-peče po glavi.: krka, krka, krka. Dolenjske pa sem se le rešil!»
Zdravstvo
z Ne pljuvajte po tleh! Med naj-grše navade spada pač, da ljudje pljujejo vsepovsod: doma v hiši, v cerkvah in gostilnah. To ni samo nagnusno in nedostojno, ampak tudi za zdravje skrajno nevarno. Mnogo ! ljudi nosi v sebi kal nevarne bolezni, ; dasi ne znajo za to. Če pljuvajo po i tleh, izpljunejo tudi bolezenske kali. ! Pljunek se, posuši in kali se vzdig-' nejo s prahom in preidejo zopet v človeka. Za tobakarje in čikarje je pa pljuvanje tudi zaradi tega nevarno, ker porabijo preveč sline in so potem zlasti dihala preveč na suhem in prej obolijo. Kaj si pa misli slednjič o nas tujec, ki pride med nas in vidi vse zapljuvane krčme, cerkve in hiše? Ali ni to grdo? Potem nas razkričijo po svetu, da smo skrajno nemarni in nedostojni
Ženski kotiček
Bele madeže na poliranem pohištvu, ki nastanejo vsled vlage ali vroče posode, odpraviš s pepelom od cigar. Pepel zmoči in namaži z mehko krpo madeže na pohištvu in pusti, da se posuši. Posušeno z mehko volneno krpo izbriši, da se zopet sveti; pomoči nazadnje krpico v petrolej in nalahko svetloliči.
Vrata in pohištvo, pleskano z oljnato barvo, osvežiš na ta način, da v enem četrtlitru gorilnega špirita močiš pest kolofonija toliko časa, da se raztopi. Nato steklenico dobro pretresi in s tekočino, s pomočjo čopiča, prepleskaj predmet, ki ga hočeš osvežiti. Postane kakor novo in vsaka ženska roka lahko to sama napravi.
BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poizkusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vi se boste čudili! Dobrodejen pri drgnjenju celega telesa in kot ko-smetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Močnejši in boljši kakor francosko žganje in čez 25 let priljubljen! Z zavojem in poštnino: 3 dvojne ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnih ali 12 spe-cijalnih steklenic 208 dinarjev s 5%-nim doplačilom razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 360. (Hrvatsko).
Mi d! m\i Hi EIZ
Ako ugotovite, da Fellerjevega pravega Elzafiuida kje nc morete dobiti, prosimo sporočila, in takoj se Vam naznani najugodnejše mesto, kje se prodaja.
To je najboljše, kap sem kdaj okušal!
Pravi Fellerjev Elzafluid kot dobrodejno sredstvo za drgnenje! Za ude! Za vrat! Za glavo! Za zobe! Za negovanje kože! Kot kosmeukum! Za negovanje usti V zimš! V letu! Pri tsoe priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšajoč, koristen in mnugostransko uporabljiv. Je veliko močnejši in bolj delujoč kakor francosko žganje in najboliše sred tvo te vrste! Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi Vi rečete:
To j© najboljše, I kap sem kdaj okušal!
Suurmj s pakovanjem is poštniuo stane: 3 dvojuati ali 1 specialna steklenica 24 b h, 12 dvojnat<h ali 4 specialne steklenico 84 Din, 24 dvojnatili ali 8 specialnih steklenic 146 Din, 36 dvojuatih ali 12 specialnih steklenic 2U« Din. KOT PRIMOTi Eiza-obliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din - Eba-meu.olni črtniki 4 Din; Elia-po ipaini prašek 3 Din: Elzn-nbie olje 20 Din: Elza-voda za usta 12 Din; Eiza-kolonska voda 16 Din; Elza- umski iniris za sobo 15 Din; 01 cerin 4 Din In 15 Din: Lysol, Ljrsoform 12 Din; hinešKi čaj cd i Din dal e originalno Radikum francosko žiganje velika 3teklenica 13 Din; Elza-mrčesni prašek 7 Din; sirup za podgane m miši 7 Din. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj še 5 • „ <loila'ka. Ailresirati »atam'110: EUGEN V. FELLER. lekarnar. STUBICA DONJA., Elzatrg št. 360, Hrvatsko.
Odjjovorri tirednik Jo?,'* Hojk.tr.
tehija Kon?orcJi Domovin«.
Tiska Delniška ti?>an)ft. d. d. v Ljubljani