25. štev. V Ljubljani, v četrtek 26. februarija 1874. Letnik II. Imerati se sprejemajo in vel j A tristopna vrsta: 8 kr., ie se tiska lkrat, ,1 II II »t ^ M 16 n n n n 8 ., Kolek (Stempelj) »nese vselej SO kr. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno t manjša. Rokopisi ■e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu b. št. 163 Političen list za slovenski liron Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. z> pol leta . . 6 .. — za četrt leta . . 2 „ 60 a* r j; V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40'%r-za pol leta . . 4 „ 20" „*"' za četrt leta . . 2 „ 10 V Ljubljani na dom poiiljan velja 60 kr. več na leto. Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja potrikrat na teden in nicer v torek, četrtek in saboto. Naše železnice. Le style c'est Thomrne meme. (Buffon.) Definicija „zloga" je jako različna. Eni trdijo, da je zlog prednost v pisavi, drugi, da je način, v kterem pisatelj ali ljudstvo ali celi vek reči razumeva ali razlaga, zarad tega se našteva več zlogov in se govori: o grškem, latinskem, nemšktin zlogu, o Demo-stenovem, Ciceronovem, o starem in modernem, o prijetnem, šaljivem, lakoničneui, okornem, prisiljenem itd. Govori se o stilu v poeziji, v zidarstvu, v skulpturi, v malariji i.t.d. Drugi zopet trdijo, da je zlog kretanje, v kojem pisatelj svojo nalogo izpeljuje, ker menijo, da človek tako misli, kakor piše. Isti-na je, da je velik razloček mej skušenim praktičnim in mej teoretičnim pisateljem. Prvi piše varneje, mileje iu mirneje od po- slednjega. Iu človek, koji ima več misel, rabi veči prostor, večo posodo. Kdor ljubi prilike, pričine, primere, piše obširneje, a ne bolje od istega, koji navaja le dogodjajo; kajti obšir-nost in obilnost niste porok dobrega zloga, prav tako, kakor zdržljivost ni priča bornosti v idejah. Istinito je, kar Tales Miletski pravi: „V množini besed ne kaže modra se misel", ali Schiller: „Was er weise versebvveigt, zeigt mir den Meistcr des Stils". Slednjič naziva se zlog dovršena, namenu primerna raba jezika, koji jezik se o različnosti predmetov različno vpodablja. V tem smislu govori se o zgodovinsken, o retoričnem in o opravilnem zlogu. Teh zlogov poslužujejo se zgodovinopisci, govorniki in rokodelci. Vsak ima svoj poseben značaj, koji jih loči enega od druzega. Bodi si kterakoli definicija o zlogu je prava in istinita, pri vsakem zlogu tirja se določen red misel. Mora se ta pregledati točno, in nikdar ne sme se odstopiti od prvega načrta. Dobra pisava zahteva na- tančno mišljenje, dobro čuvstvo in dober izraz. Da pak prednašanje ali čitanje ne le samo z resnico prepriča, nego tudi pozornost vzroči, fantaziji delo oskrbi, čute obudi, mora biti izraz pravilen, določen, lep, blagoglasen in vsakikrat pisateljskemu namenu primeren. Cicero de oratione:" „In oratione praecipi-tur, ut plane et dilucide, tum nt ornate, post ad rerum dignitatem apte et quasi decore". Pravilnost izraza zapopade one lastnosti, koje se na rabo jezika brez pogreškov, in določnost, koje se na lahek razum zapopadka opirajo. Ličnost ali lepota zahteva one lastnosti, koje delu značaj umetnosti in ideala vtisnejo. Prišteval bi sem tudi živahtnost. Bla-goglasje je tako rekoč muzikalni element jezika. Ako se vse te lastnosti primerno zedinijo. nastane originaliteta in klasiciteta zloga. Opira se tedaj dober zlog na zedinjenje vseh duševnih moči. Glavna reč vendar so ideje. Bla-goglasje je le stransko iu odvisno od dobrega sluha in vaje, čuvstvo pak za skladnost jezika naobrazi se po čitanji dobrih pesnikov in go- Avstrijsko cesarstvo. h. lijiihljmic. „Slov. Narod" v daljem članku ua čelu lista naznanja, da se njegova svojat letos ne misli vdeležiti ,,Matičnih" volitev, pač pa bo poslala nekoliko svojih matadorjev k občnemu zboru, da se vde-ležijo razgovorov. Ta sklep skuša „Narod" vtemeljiti s tem, da pravi, da je tudi njegova stranka zadovoljna z nekterimi po ,,starih" nasvetovanimi kandidati, ker jim pripozna za odborništvo potrebno literarično zmožnost, a z vsemi ne. Glejte jih. nestrpljivce! Ko bi mi povračali jim z enako mero, bi dosledno ne mogli priporočati nikogar, kteri je „Narodu" po volji, ker on v nobeni pičici ne odjenja od svoje trme in domišljije, če se mu n. pr. gospod Božidar Raič ali profesor Erjavec zdi zmožen za literarično delavnost, zakaj bi se mu gosp. Majcigar ali še kdo drug ne zdel, n. pr. g. Luka Jeran? Ali je treba vsakemu iskati pri vredništvu „Naroda" »pričala zmožnosti? ali je le ta res zmožen za literarno delavnost, komur „Narod' spričalo da? — Nam se toraj zdi, da zajec tiči za drugim grmom. „Narodovci" namreč, svesti si, da bi morali pri volitvah s kandidati, kakoršni se le njiui zmožni zde za ,,Matično" odborništvo, prav sramotno propasti, rajši ne gredo volit, kajti vzroki, s kterimi „Narod" svoj sklep podpirati skuša, se nam zde trohljivi, nihče jih ne verjame, tudi vredništvo „Naroda" menda ne. — Vse drugo, kar piše dalje .,Narod" o ,,Matici", se nam ne zdi odgovora vredno, ker so večidel konsekvence, zidane na napač nih premisah. Iz VJiiIiljune. 24. febr. (Izv. dop.) Spokorjen grešnik. — Imel sem priliko brati pismo, pisano nekemu županu na Dolenjskem od zelo čislanega, poštenega in spoštovanega možaka, v kterem se nahaja (v nemškem jc ziku) med drugim tudi to-le: ,,Ne morem si kaj, da sem zapustil pot, ktero sem imel za dobro in pravo; „uiladi", ako se sme to ime zlorabiti, (wenn man diesen Namen missbrau chen kanu), so zašli, da sami ue vedo kam. Kar oni počenjajo, je strašanska bedarija (schreeklicher Unsinn). Mesto da bi pomagali delati z zedinjenimi močmi, so se ločili, ne glede na to, da bi bilo le vkupno delovanje vspešno. . . . Kako smešno je hujskanje,.mladih" proti občudovanja vredni staročeski edi nosti in disciplini! Se ve, da gre pri njih za vse kaj druzega, kakor pri naših „mladih", ki so veseli, ako se morejo znositi nad kakim fajmoštroni ali kaplanom, — saj druge politike nimajo ... V državnem zboru so naši „mladi" že dogospodarili, in ko bi imelo njih delovanje kaj vspeha. imelo ga bode le ,,ad personam", za slovenski narod ne bode imelo nikdar ni-kakoršne basni. Tako in še grenkeje se izrazuje proti „Narodovi" politiki pošten iu časti vreden mož, ci je morebiti, preslepljen po na videz poštenih namerah naših mladih, v pravem času njih „švindel" sprevidel, ter se povrnil zopet k iravim Slovencem. Tako govori mož, kterega je ,,Narod" do nebes povzdigoval, mislč, da mu )ode veren a postelj. Evo „ Narode", tako ob-ojuje tvojo politiko tvoj nekdanji privrženec. i/, mclokriškc okolice. 25. feb. Izv. dop t ,.Nar." je prinesel vest, da nameravajo volilci krškega okraja od g. Pfeiferja zahtevati, da naj se odločno drži vsegdar svobodomiselnih načel. „Slovenec" je o tem nekoliko pregovoril, in ,,Danica" je nagovorila dotične volilce, da naj tega nikar ne store. Kadar pogori vsa vas, e zastonj gasilnico nastaviti in gasiti. Zdaj je zastonj apelovati na versko čutje volilcev; iravi čas za to je bil čas volitve. Takrat bi jili morali več storiti, da bi bili drugačni volilni možje izvoljeni. Res je, da se ob volitvah od konservativne stranke ni storilo dosti; pa je tudi res, da se pri nas ne bi bilo moglo veliko več storiti. Zakaj ne? Pri nas je ljudstvo premalo izobraženo; drugič premalo verno; pri marsikterem Dolenjcu jc vera prav slabo zagojzdena. Kdor ljudem kaže viuo in pečenko vornikov in blagi ton je pozornost dobrih izglodov. Vse. kar jc v istini lepo. ima na nas vpljiv originalitete in novosti, in sicer ne na ta način, da bi se moralo s tem probčiti nekaj do zdaj še čisto naznanega, nego da ima gradivo, ali bolje rečeno, v izdelovanji značaj novosti, primitivnosti. Ta lastnost ne zahteva rabe čisto novih do zdaj ne rabljenih izrazov in več besedi, nego le izogibanje že zastarelih izrekov in tako uredbo gradiva, da se kažetc že same vez in skladnost nekako novi. — Vendar kolikost znanosti, posebnost do-godjajev, novost iznajdeb nijso istiniti poroki neumrljivosti. Če se delo ne premiče drugod, kakor po malenkosti, če je pisano brez bistro-umja, propade, ker znanost, dogodjaji in iznajdbe se lehko odvzamejo, se lehko prenesejo, če j c bolj spretna roka popiše. Te reči so toraj zunaj človeka. .,Zlog pa je človek sam". Zlog se ne more odvzeti, prenesti in ne pre-rneniti. Besede Buffonove „le style c'est l'ho-mrne mčme" bi toraj pomenile, da podeli zlog pisavi nekako neizbrisljivo znamenje, koje ohrani pisatelju vedno slavo in ime, da se očividno kaže pisateljev značaj v njegovi pisavi, in da se zamore strogo govoriti le tedaj o zlogu, če si je že duh pridobil gotovo samostalnost. — Gotovo je dotični Buffonov izrek jako pomenljiv iu ima mnogo istinitega v sebi, a za pisatelje raznih predmetov ni merodajen. Ne velja za učene razprave; kajti če človek išče le najbolj vgodno in zaznamovalno besedo, ni v stanu tako pisati, kakor želi, ali kakor pristuje njegovemu značaju. Če bi kdo hotel iskati v takem delu pisateljevega značaja ter ga mislil najti, motil bi se zelo. Dalje, kdor hoče razpravljati razmere, koje ne segajo v srce, nc more kazati v tej razpravi svoje notranjosti; tako tudi isti, ki se za svoj stil skriva, kakor šaljivec, ki rabi resno pisavo. — (Konec prih.) — kar je delal g. Pfeifer — doseže vse. „Pa-nem et circenses", to zahteva veliko Dolenjcev od poslanca. Da bi se temu pomoglo, da bi prihodnje volitve bolje izpadle, treba bode ljudstvo politično izobražati. Le kako? „Novice" so gospodarski list, ne morejo vsemu kaj, pa so tudi predrage, da bi se mogle jako razširiti; „Daaica-: je cerkven list, ne uči politike, pa je tudi predraga za revne kmete; „Slovenec" je za izobražene, ne za kmete, pa je tudi predrag za kmete. Kako tedaj? Treba je lista, ki bode popularno učil politiko, lista, ki bi bil jako ceno, da bi se mogel razširiti po slovenskih vaseh. Nemci imajo .,Weckstimmen", da prostemu ljudstvu kažejo sleparstvo liberalizma. Kaj imamo pa mi ? — Iz nič ni nič. Kjer se se ne seje pšenica, raste Tagblattova in Narodova ljulika. Nemci imajo katoliško-politična društva, da ljudem razkladajo politiko, namere irostomaltarjev. Kaj imamo pa mi? Iz nič ni nič. Kjer se pšenica ne seje, raste Tag-)lattova in Narodova ljulika. Roke navskriž držati in ob žetvi pričakovati obilo pšenice — je budalost. Licht, mehr Licht! Dokler ne bode ljudstvo izobraženo, tako dolgo bode tekalo za oslancem, ki bode dajal .,panem et circenses". — Ali ni v Ljubljani, v Mariboru, v Gorici, v Celovcu moža, ki bi se lotil izdajanja političnega lista za ljudstvo, izdajanja mesečnih zvezkov, enakih nemškim „Weckstimmen"*). 35j! gorenje .'-mut. 23. febr. (Izv. dop.) Mladost je iskrena in nagla, vse počasno jej je nekako zoprno. Ni tedaj čuda. če je josebno mladost, še preden se je „Narodova" stranka emancipirala, našim starim mislečim voditeljem marsikdaj počasnost očitala in zamerila. Tudi tukaj ob dereči Soči so jim bili taki nasprotniki in nezadovoljneži. Zato so kakor že pred dramatično društvo, tako pozneje) „Narodno tiskarno" radostno pozdravili zedinjenji županij, so si jeli meti oči; vsi se jeze iu nameravajo protestovati zoper to centralizovanje. Tukajšnjemu hribovskemu kraju se prilegajo prav majhne županije, kakor so zdaj, da ima skoraj vsak zvon svoje županstvo. Le za ne-ktera izročena opravila bi služile velike županije, domačim zadevam bi bile v kvar. iKiiiarlier^kega okraja. 22. svečana. (Izv.dop.) X. Poštenega ter resnicoljubnega »Slovenca" vselej z gorečim hrepenenjem pričakujemo, kajti nam marsikaj lepega, pa tudi žalostnega iz vseh krajev veličastne majkc Slovenije donaša. Iz ravno omenjenega okraja pa se v vrlem »Slovencu" malokedaj kaj bere. Danes hočem jaz nekaj sporočiti, glede na tukajšnje šolske razmere. Obče se od vseh strani sliši, da se šole slabo, slabo obiskujejo. Gospodje učitelji si glave belijo, ter tuhtajo, kaj neki pridno obiskavo šol ovira Že dve leti zaporedoma so imeli učitelji marberškega, slovenograškega in šoštanjskega okraja vprašanje rešiti: Od kod neki to, da v najnoveji dobi se šole slabo obiskujejo? Na kaki način so ono zastavo rešili, mi je neznano; a da so jo slabo, sme se sklepati po tem, ker so šole od leta do leta prazneje. Vem, da bom gg. učitelje imenovanih okrajev, razun nekaterih poštenih, hudo piknil, ako rečem: »Vi ne najdete pravega vzroka, ker ga najti nočete. Ljudstvo nima nobenega zaupanja do vas, ker povsod svojo versko nemarnost očituo kažete, in vsled tega nerado deco v šolo pošilja." Res je sicer, da se nahajajo učitelji, ki so prepričani svojega blagega poklica, da namreč v šoli stariše na-mestujejo in toraj tudi otročiče nravno odgo-jujejo. Ali taki učitelji so v novi eri redki, kakor srebruosvetle dvajsetice. Izvedite, dragi bralci »Slovenčevi", kaj se je pepelnico v Vuhredi prigodilo. Tamošnji učitelj, gospod Korelj Ribič, je v krčmi očitno izrekel, da je šolarjem ukazal, popotnikov ne več pozdravljati s prelepim kristijanskim pozdravom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!' Gosti strmijo, ko to čujejo, in nek pošten župnik jako dobro zavrne novoernega brezverskega učitelja z besedami: »Gospod učitelj, le ostanite pri starem prelepem kristijanskem pozdravu, ker lepšega memo tega ne bote nikoli iznajdb." Sirovo in brezversko vedenje puhlega vuhredskega učitelja je kmalo bilo po okolici znano. Šent-Antončani bi imeli postavno šolo dobiti; pa nasprotovali bodo temu početj u. Rajši bodo sauii doma deco podučevali, kakor jib pa v novoerno šolo pošiljali, da bi jib brezvestni učitelji spridili. Učitelji nove ere v enomer trobijo, da jih država plačuje. Za Boga! Od kod neki jemlje država denarje? Ali ji ne odrajtujejo kmetje davkov, da zamore učitelje plačevati? Vuhredski g. učitelj pa si naj v prihodnje prizadeva, svojemu blagemu poklicu bolj zadostovati, kakor do zdaj. Grdo je, ako kdo svoje sorodnike zavolj kristijanskega vedenja zasmehuje, kakor on. Se ve, da učitelj vuhredski, ki iz slovečega »Dortbote" modrost srka, se bo težko kedaj spametoval. — Zdaj pa še vgibajte, zakaj stariši nočejo otrok v šolo pošiljati. Bog pomozi! Kana j. Dunajčani niso nič kaj zadovoljni s svojimi poslanci, ki so glasovali zato, da se kolek pri časnikih ne odpravi, ter jim nameravajo poslati nezaupnice. Pododsek kon-fesijonclnega odbo.ia je pretresovanje I. postave končal in nekoliko spremenil 1.. 2., 7., 8., 17., 18., 27» 28. in 60. Eden poslancev je predlagal k 3. tudi dostavek, da morajo škotje. nadškofje in škofijski vikariji pred nastopom svoje službe priseči cesarju zvestobo in pokorščino do postav. Pa ta predlog ni obveljal, pač pa ste bile sprejeti resoluciji, da naj vlada, pred ko je mogoče, predloži postavo o vravnavi teologičuih fakultet in postavo o vravnavi patronatov. — »N. fr. Pr," se je iz Prage telegrafiralo, da se je kardinal Schwarzenberg podal k olomuškemu nadškofu Fiirstenbergu. da se dogovorita, kako naj bi se složno postopalo proti konfesijonelnim postavam. (^rska. Minister Szaparv se je 23. t. m. v zboru opravičeval, zakaj je razpustil narodno skupščino sedmograških Saksoncev. Na Sedmograškem namreč žive 1. Madjari, 2. Sikulci, 3. Saksonci, t. j. Nemci s posebnimi deželnimi pravicami in posebno ustavo. Med njimi raztresena so tako imenovana fiskalna posestva, t. j. kraji z lastnimi sodni-jami. Ogrska vlada pa hoče Saksoncem vzeti starodavne pravice, ktere vživajo že od leta 1142. ko so na Sedmograjsko prišli in je osnovala nekako zložno postavo (Arrondirungs-gesetzi, po kteri bi Saksonci zgubili svoje pravice in narodno premoženje. Saksonci so se pa temu ustavili in v narodni skupščini protestovali zoper nektere določbe te postave. Vsled tega je minister Szaparv narodno skupščino razpustil in na vprašanje poslanca Gulla v zboru opravičil se s tem, da skupščina ni imela pravice pretresovati omenjene postave, še manj pa zoper njo protestovati. Gnil je ministru odgovoril, da je skupščina od nekdaj imela to pravico, ter jo tudi spolnovala, daje tedaj ukaz ministrov krivičen. Pri glasovanju so bili vsi za ministra, razun 2 5 saksonskih poslancev. Vnaiijc države. Francoska. »Agence Havas" piše, da govorica o vstanovljenji kraljestva ni resnična. — Republikanski volilni odbor v Avi-gnonu je od L e d r u - It o 11 i n a zahteval njegov politični program. Pa poslanec Naquet je v imenu levičarjev rekel, da njegov program je njegovo življenje in sramotno bi bilo drugi program od njega zahtevati. — Listi Thiersove stranke s kandidaturo Rollingovo niso zadovoljni in bi radi videli, da bi odstopil, česar pa neki noče storiti. Nasprotni konservativni kandidat je veliki posestnik Raoul de Biliotti, bogat in jako čislan mož, ki bode pa skoro gotovo propadel Švica. Kakor kanton Bernski svojo cerkveno postavo, tako je kanton Št. Galski sprejel državno postavo ,,o zlorabljenji du-hovske oblasti za politične namene." To postavo »Bund" predstavlja kot svitlo illustracijo zdravega, Švicarskega narodnega značaja. — Strelske kompanije zapuščajo juraške gore, kamor so bile čisto po nepotrebnem poslane, ker celo njih navzočnost ni mogla vznemiriti katoliškega ljudstva. Ubogim Jurakom, ki so duhovne pomoči po brezbožni vladi oropani, je njih vikši pastir, škof Evgen Lachat, priporočil, kako naj se zadrže. Kerstiti smejo neduhovni, pri umirajočih pa naj zadostuje popolnoma kes. Vse druge dobrote cerkve mora ljudstvo pogrešati. In to bi ne bili Dio-klecijanski časi? — Lucernska katoliška srenja je enoglasno sprejela ponudbo liberalnega mestnega sveta, da bi sama oddala službo in sama volila cerkveni svet. Španjttk Na severnem bojišču se pripravljajo važne, znabiti določivne dogodbe. Moriones je zopet pri Santandru iu se bode moral kmalo bojevati s kraljevimi četami. — Vsled nepristranskih poročil so republikanska krdela, kar se tiče oboroženja in reda, v jako slabem stanu, kraljevi pa v jako dobrem, tako da jim je po pravici pričakovati zmage nad republikanci. Po taki zmagi si morajo kraljevi pridobiti celi sever. V Valenciji so vzeli mesto Vinaroz, tudi Berga jim je neki v roke prišla in Bilbao ima vsaki čas pasti. Nek telegram iz Pariza pa pravi, da so se Karlisti iz Por-tugalete umaknili. <čni'Hka je tudi dobila novo ministerstvo: Bulgaris je predsednik in minister notranjih zadev, Delijanni vnanjih, Valussopula denarni, Trindetta vojni, Zalonis mornarski, Papamichailopulo prava, Nikolopulos pa učni minister. Domače stvari. (Iz ne je dež. šolskega sveta 5. febr.) Odobri se nasvet vodstva novomeške realne gimnazije, da se podaljša prvi semester šolskega leta do velikega tedna; ravno to se sklene za gorenjo gimnazijo, za gorenjo realko in pripravnico za učitelje iu učiteljice v Ljubljani. — Prošnja nekega učitelja za ponovljenje učiteljske skušnje po že dvakratni reprobaciji se predloži ministerstvu nauka iu bogočastja. — Zbirka 104 razlik polžev, ktero je podaril gosp. Robič, beneficijat v Viševku, se izroči tukajšnji učiteljski pripravnici, darovalcu pa se izreče zahvala. — Prošnja nekega podučitelja na Štajarskem, da bi se mu dovolilo v aprilu pred izpraševalno komisijo v Ljubljani delati učiteljsko skušnjo, predno je bil dve let v praktični šolski službi, se predloži ministerstvu nauka in bogočastja. — Prošnja nekega učenca na vadnici učiteljske pripravnice, da bi se mu odpustila šolnina, se usliši. — Vsled neke vložene prošnje se predlaga povikšanje plače učiteljskega služabnika na učiteljski pripravnici ljubljanski. Rešite se tudi še dve prošnji za denarno podporo. (Založnica za Kranjsko) je od finančnega ministra dovoljena in začne 28. februarija 1874 svoje delovanje. Pri vodstvu te založnice so: Kot vladini zastopnik: Karol Lukmann, vodja kranjske obrt-nijske družbe; kot zaupni možje: Aleksander Dreo. trgovec, namestnik prejšnega; Josip Vogel, načelnik filiale c. k. priv. narodne banke v Ljubljani; Vincencij Seunig, trgovec; Ignacij Seeman, trgovec; Ivan Mathian, mizar; Pavel Polegeg, trgovec; Ivan Fabian, trgovec; Franjo Fortuna, trgovec; Josip Kušar, žitni trgovec; Miha Pakič, fabrikant lesenine; Vaso Petričič, trgovec; Matija Treun, trgovec. (Blaga določba v oporoki.) Gospod Andr Vitenc, ki je 23 t. m. v Ljubljani umrl, je > v oporoki določil, da imajo obresti njegove zdatne zapuščine (okoli 90.000 gld.) obračati se v prid šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Kanjki si je postavil pač lep spomin. (Sodnijska obravnava) zoper gospo Terezijo Aristoteles in neko drugo žensko, ki ste zatoženi zavoljo goljufivih dolgov in ponareje-vanji podpisov na menjicah, se je včeraj pričela. Poslušalcev je toliko, da je sodnijska dvorana premajhna. Obravnava bo več dni trpela, mi bomo o nji najmikavnejše reči povedali. Zatoženo gospo zagovarja v Gradcu kot zagovornik posebno pri večih hudodelnikih znani dr. Kozjek. (Popravek.) V zadnjem listu v sostavku „o cenitvi zemljiškega davka" se je vrinila neka bistvena pomota. V oddelku: „Meseea januarija 1. 1H71" itd. proti koncu mora stati: v sobi g. Pajka, nc pa v smislu g. Pajka. Bazne novice. — ,.Na rod o v a" omika. V listu 43. pripoveduje o nekem tepežu v Loki s sarka-stiškim pristavkom: „Saj je znano, da je bila Loka in nje bližnja okolica do zdaj glavno gnjezdo — misijonov." — List, ki se predrzne tako brezobzirno razžaliti celo mesto in okolico, naj ne bi besede ,,omika" nikoli več zinil. — Liberalna nesramnost. „Narod" in „Tagblattu sta nekterim škofom darovala „tieisszettel-ce" za pastirske liste. . . Ali se vam kaj zdeha? — General Lamarm oraje pruski red „rothen Adlerorden" v briljantih, kterega mu je bil pruski kralj 1. 1871 podelil, izročil Flo-rentinskemu prefektu, grofu Montezomoli, ter ga prosil, da ga pošlje po diplomatični poti nazaj v Berolin. — Janez Furlan iz Predmost, kije 31. oktobra 1873 iz Ločilniškega potoka rešil 701etnega berača Jurija Kržišnika, je od de želne vlade dobil rešilno darilo. — Iz Muljave pri Zatičini se nam poroča : Za palec debel sneg je padel pri nas 20. t. m. Letošnje leto ga še nismo videli. Drugi dan, t. j. v soboto, je pa že skopnel. Po hribih gaje pa še danes videti. — V Radahovasi, kakor čujemo, je po noči pred sejmom nekemu možu ukradenega denarja pri šestih sto gold. — Nobeni listi nimajo toliko osebne politike, kakor laži-liberalni in med temi ni „Narod" zadnji, in vendar rad pisari zoper „osebno politiko". V št. 43. pa pravi: „Kakor se ne bo povsod kuta naprej silila in povsod molitvarenje zahtevalo, pa je kompromis med razboritimi ljudmi lehak". — Govorjenje je tukaj zlasti o „Matici"; koliko je tam „molit-varstva", koliko kut se naprej sili, to vsak lahko vč. — toraj tudi lahko ve, koliko je „Narodovo" krepeljanje na rodoljube vredno. — Pač bi se po pravici smelo reči nasprotno: „Kakor se ne bo povsod „Narodovo" berzver-Btvo naprej sililo in povsod laži - liberalstvo zahtevalo, pa je kompromis med razumnimi ljudmi lehak -. — Pravil je ob novem letu, da bo opustil osebno politiko, toda brez napadanja na osebe ta list ne more živeti, kakor žaba ne brez luže in blata. — Število psov v Pragi je po sošte-viljenju 5600, od kterih se na leto plačuje 20000 gold. V tem številu niso obseženi psi, ki imajo manj kakor 4 mesece, ker se od teh ne plačuje davek. — Tele, žrtev petroleja. Neki kmet na Češkem, pravi „P.", je imel lepo tele, ktero je zvesto oskrboval. Na nesrečo se je vklju vsemu oskrbovanju živinčetu v dlaki zaredi mrčes, ki ga je tako mučil, da je vidoma huj šalo. Gospodar poskusi vse posredke, da bi pomagal živinčetu, pa vse zastonj. Spomni se univerzalnega posredka — petroleja. Gre svojim sinom v hlev in namaže tele, kar mu je storilo dobro. „To se oddahneš" — pravi gospodar, ko ga namaže — „zdaj sem ti po magal, do jutra ti bode dobro." Pa nesreča ni nikdar ugnana. Ko gre iz hleva oče s sinom stopi ta z lučjo preblizo k teletu, ki je zdajci v — plamenu. Kmalo je bilo po njem, .,petro lej" mu je pomagal. — Dolgovi evropejskih držav. Finančne razmere evropejskih držav niso na veselše. Njih dolgovi so za poslednjih časov narasli jako, in zdanje politiške in gospodarske razmere niso take, da bi se dolgovi mogli zmanjšati. Konec 1. 1873 je bilo teb dolgov kakor sledi: Na Froneoskeni 9000 milijonov gld. (na človeka počez 250 gld.), v Veliki Britaniji 7925 milijonov (na človeka 200 gld.) na Vlaškem 3600 milijonov gld. (na človeka 130 gld.), v Avstriji 2100 milijonov gld. (na človeka 100 gld.) na Ogrskem 1021 milijonov gld. (na človeka 60 gld.), na Ruskem 3750 milijonov gld. (na človeka 45 gld.), na Španskem 2625 milijonov gld. (na človeka 150 gld), na Nemškem 1685 milijonov gld. (na človeka 45 gld.), na Turškem 1306 milijonov gld. (na človeka 40 gld.), v Niederlandih 825 milijonov gld. (na človeka 230 gld.), na Portugalskem 772 milijonov gld. (na človeka 100 gld.), v Belgiji 285 milijonov gld. (na človeka 55 gld.), na Grškem 205 milijonov gld. ina človeka 110 gld.), na Danskem 130 milijonov gld. na človeka 75 gld.), na Švedskem 65 rni-ijonov gld. (na človekag 16 gld.), na Rumun-skem 60 milijonov gld. (na človeka 12 gld.), na Švicarskem 15 milijonov gld. (na človeka gld.), in na Luksenburškem 5 milijonov gld. (na človeka 15 gld.). Vsi ti dolgovi znašajo 40000 milijonov gl., tako da na človeka v Evropi pride počez 133 gld. dolgov. Umrli so: 20. febr. Ivana Urankar, del. otrok, 2. )., za davieo. — Marija Čepelnik. čevlj. otrok, 3 tedne, — in Marija Pritekel, hiš. pos. hči, 19 1., obe za kozami. — Lojze Birk, hlapec, 29 I,, za pljučnim vnetjem. — Janez Trošt, delavec, 20 I., je zmrznil — Marija Gole, krojaška vdova, 41 1., za mrzlico. 21. febr. Ludovik Perenič, sirota, 4 I., za kozami. — Gospodičina Gabrijela žl. Scbiwitzhofen, hči okr. glavarja, 19 1, za pljučno sušico. 22. febr. Ana Dolhar, ključarja žena. 50 )., za kozami. 23. febr. Ivani Gorjanec, kovaški vdovi, otrok žensk, spola, v sili krščen. — Neža Če rov, gost. vdova, 67 1., za mrtvoudom. Eksekutivne dražbe. 3. marca. 2. Jan. Vodnik ovo (6016 gl.) na lJrdu. — 2. Jožo Jenko-vo iz Virmažev (5500 gl.) v Loki. - 1. Jan. Šušteršič-evo iz Vintar-jevec (651 gl.) v Litiji. — 1. Fr. Šušteršič-evo (900 gl.) v Litiji. 2. Jau. Radkovič-evo (186 gl.) v Metliki. — 1. Jože Dolinšek-ovo iz Zahriba (175 gl.) v Litiji. — 3. Fr. Cucek-ovo iz Knežaka Bistrici. 4. marca. 2. Jan. Zorn ovo iz Razor (1750 gl.) na Vrhniki. — 2. Juri Pošel ovo iz Čepljan 200 gl.) v Črnomlji. — 2. Fr. Zotter-jevo (975 gl.) v Krškem. — 3. Mat. Rovšek-ovo iz Senožet (4895 gl.) na Brdu — 1. Jau. Oberstar jevo iz Rakitnice (746 gl.) v Ribnici. Razpisana ustanova. Jakob S c h e 11 en b'u r g o v a 8 101 gl. 94 kr. za Kranjske vdove, kterih možje so kot oficirji umrli v vojaški službi, če pa takih ne bi bilo, smejo za njo prositi tudi vdove iz drugih dežel. Prošnje se oddajajo do konca marca t. 1. pri vojaškem oskrbništvu (Militiirintendanz) v Gradcu. TeleKrallriir ilenarnr eene '25. februarija. Papirna reula 69.65. — Srebrna renta 74" 10. — I8601etno državno posojilo 104 —.— Bankine akcije 976 — Kreditne akcije 242. —. — London 11160. — Srebro 105.25.— Ces kr. cekini---- — Napoleon 8.91. I»eiiarfcl> ene cene. 24. februarija. Državni fondi. 6*/, avstrijska papirna renta . . 6% renta v srebru...... Srečke (loži) 1854. 1...... „ „ 1860 1.. celi. . . . „ 1860. 1., pol. . . . Premijski listi 1864. 1.,..... Zemljiščine odvezuice. Štajarske po 6°(0....... Kranjsko, koroške in primorske po 6* Ogerske po 6'/,....... Hrvaške in slavonske po 5% . . , Sedmogradske po 5*/,..... Delnice (akcije), Nacijonalne banke...... Unionske banke....... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptne družbe . . . Anglo-avstr. banke...... Srečke (loži/ po 100 gld a. v. KreditLe Tržaške Budenske Salmove l'alffi-jeve Clary-jeve St. Genois Windischgratz-ove Waldstein-ove 100 k. d. 60 ...... 40 gld. a. v. n t« n 40 40 40 20 40 Srebro in zlato. Ces. cekini ...*.. Napoleonsd'or..... Srebro....... Denar. Bla go 69 86 70.16 74 40 98.25 98.75 104.60 105.— 110.25 110.2» 141.75 142.25 93— j 86.— 89,— : 75.— 76 50 j 76.50 77.— i 73 75 74 26 978 979 139.— 139 50 242 60 242.76 950__ 970,— 164.25 155.75 170.26 170.76 1 —.— 117— 53.— 23.60 24— 34.— 36— —.— 22— 31.50 32.— 22.50 21 50 20.60 21.60 21.— 83— 5.32 5.33 8.90 8.91 106.— 106.20 RAZGLAS, Mestna srenja novomeška daje v najem svoj v mestu, ob reki Krki bivajoč, ne davno še le na novo postavljen mlin s petimi tečaji in konštantno vodno močjo. Mlin ima vse čistilne priprave, lepo stanovališče, magacine, gospodarsko poslopje, ter se odda na 4, oziroma tudi ua 6 let, početkom 1. aprila 1874 1. .\njfmiin dražim bo 18. marca 1874. Najemne ponudbe se sprejemajo do 11. ure dopoldne istega dne. .\aji'iiiš('iiin (Ausrufspreis) je postavljena na 800 gold. Natancncji pogoji se izvedo in sprejemajo v mestni pisarnici. Novomesto, 21. febr. 1874. Rizzoli, — 1) mestni župan. Javno priznanje! Dne 8. t. m. vpepelil je požar moja in treh sosedov poslopja. K sreči sem bil zavarovan pri banki „§lovoniji", ktera mi je že danes, toje tretji dadpopožaru, po svojem zastopniku g. J. Saje-tu škodo popoluoma povrnila, ter mojo nesrečo zbolj-šala. Ilitra pomoč in pošteno ravnanje naše domače banke naj bi spodbudilo vsacega posestnika, da se pri njej zavaruje. V Ostrogu. 11. februarija 1874. (8—1) Janez Smolič. Izdajatelj in za vredništvo odgovoren: F. P e ve e. Natisuili Blaznikovi dediči v Ljubljani.