Letnik III. (LVI1I.) V Ljubljani, 24. marcija 1905.
List 12.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
HI. nedeljo v postu ali v štiride-setnici.
Oni pa so ga vsi obsodili, da je smrti vreden.
(Mark. 14.)
Judovska druhal je peljala Jezusa najprej do Ana, ki je bil poprej veliki duhovnik in od tod po kratkem zaslišanju do tedanjega velikega duhovnega Kajfa. Tukaj pri Kajfu je bil zbran veliki judovski zbor; vrejeno je bilo namreč v Judih tako, da ta zbor sodbe izvršuje pod načelstvom velikega duhovnika. In res je Jezusa obsodil proglašajoč: „Da je smrti vreden." (Mark. 14, 64.). — Drugi dan pa so oddali Jezusa deželnemu poglavarju Ponciju Pilatu: naj bi potrdil velikega zbora sodbo na smrt in privolil v križanje. Tudi to je bila deželna odločba. A Pilat je spoznal njegovo nedolžnost ter Jezusa izpustil. Na zadnje se je vender vdal groženju Judov ter pritrdil, naj se Jezus križa. To je storil zoper svoje prepričanje.
Danes, dragi, s: hočemo vprizoriti našega Izveličarja najprej pred velikim duhovnim Kajfom; potem pred rimskim deželnim poglavarjem Poncijem Pilatom in pa, kako ljudstvo postopa do Jezusa, svojega največega dobrotnika v deželi.
Vse to trpečemu Bogučloveku v slavo
in svojim neumrjočim dušam v prid.
*
Viši duhovniki in starašine ljudstva so težko pričakovali, da bi bil Jezus vjet in
tako izdan njihovemu srdu; saj so sami šli z vojaki ga lovit in umoriti so ga sklenili, še preden so ga bili sodili. Sedaj, ko jim je bil v rokah, so se zbrali koj zapovrstjo dvakrat v svojem velikem svetovalstvu. Hiteti je namreč treba; s čudodelnikom opraviti imeti ni varno: tako je bilo njihovo nazorovanje.
Ta veliki zbor je naročil zoper Jezusa tudi priče. Toda glejte, dragi, hinavstva in prevare prav tam, kjer naj se v imenu postave dela pravica. Te priče, ki naj bodo zoper Jezusa, so podkupili sami možje pravice, sodniki: one so torej krive priče. Tu v tem slučaju so priče in sodniki ena oseba. Torej teli zborovalcev samih vredno sodišče!
—	In vender si s temi pričami v ničem ni pomagal jeruzalemski veliki zbor. Čeprav podkupljenim pričam se jim ni vjemalo pričevanje. Časih, dragi, kazen pregrešnemu dejanju hiti za petami. Zato je velikemu zboru prvomestnik, veliki duhovnik Kajfa. primoran Jezusa kar naravnost vprašati govoreč: „Zarot ujein te pri živem Bogu, da nam poveš — ali si Krist. Sin božji?" (Mat. 26. 63.)
Na to slovesno Kajfovo zarotitev je odgovoril Jezus: „Ti si rekel" (Mat.26,64.)
—	Kadar je preklinjal kedo Boga, imeli so Judje navado v znamenje studa in ža losti raztrgati zgornje oblačilo. Tako je storil tudi veliki duhovnik Kajfa. Žalostnega se je moral kazati, a vender \q ni čul zažele-neje besede, odkar ga je vnela strast zoper Jezusa in njegov božanstveni nauk. Sedaj so slišali \ si, slišal je ves zbor, kako se
imenuje Jezus sam božjega Sinu; sedaj torej ni treba več nikakih prič — ker priča je prvi sodni zbor v deželi tega ,.preklinje-vanja.- (Mat. 26. 65.) ..Kaj se vam zdi?" (Mat. 26, 66.) je Kajtovo vprašanje do zbornikov. ..Smrti je vreden -" (Mat.26,66.) je urnebesni klic onih. ki jih ni strah, da sebi in potomcem tako obteže vest z umorom božjega Sinu.
Dragi! Nepremično naj ti bode pred očmi Kajtovo in velikega zbora hinavstvo. Nikoli prikrit; vselej resničen in jasen v svojih mislih; v svojih govorih; v svojih dejanjih. In ko bi kedaj tudi vse s cela ne bilo pravo; naravnostnim postopanjem prideš vender le najdalje; slednjič te reši tvoja resničnost.
Veliki judovski zbor je torej Jezusa obsodil na smrt. Smeli so v tem zboru obsoditi na smrt; a rimski deželni oblastnik je moral v imenu rimskega cesarja odobriti vsako tako sodbo. To je bil to dobo Rimljan Poncij Pilat. Judom ne prav pri-1 juhi j en tujec - ker veliko bolji od njih. V tej stvari pa jim je Pilat prevažna osebnost: dobrikanjem ga jim je pridobiti ali pa vstrahovati grožnjami. Zato tirajo sedaj Jezusa, obsojenega na smrt, do deželnega poglavarja: naj bi namreč Pilat potrdil Jezusovo smrtno obsodbo. Vklenjenega ga peljejo, prav kakor se vodi hudodelnik. Vsi so zraven: tudi prvi odličnjaki velikega zbora. S tem. da jiii je prišlo tako veliko, so hoteli še bolj siliti v Pilata, naj pač pritrdi tej krvavi obsodbi. Ju oni niso šli v sod njo hišo, da bi se ne omadeževali; temu v da bi smeli jesti velikonočno jagnje." (Ivan IS, 28.) Glejte, dragi, čudnih ljudi! Da so izdali svojega Gospoda in Boga. to ne omadežuje; to pa. menijo, je omadežuje, ko bi stopili v Rimljana sodnijske prostore. Zato je torej šel Pilat iz sodne hiše in jim je rekel: ,,K akošno tožbo imate zoper tega človeka?" (Ivan 18, 29.) A raz-žalilo jih je tako vprašanje, da so odvrnili: ..Ko bi ta ne bil hudodelnik. ne bi ti ga bili izdali." (Iv. 18, 30.)
Pflat se je zopet vrnil v sodnjo hišo, poklical je Jezusa ter ga vprašal: „Ti si kralj Judov?" (Ivan 18. 33)... Jezus je
odgovoril: „Moje kraljestvo ni od tega sveta." (Ivan 18, 36.) . . . Pilat mu je tedaj rekel: ,,Torej si ti kralj? Jezus je odgovoril: „Ti praviš, da sem kralj." (Ivan 18, 37.) Po takem natančnem popraševanju in preiskavanju Pilat ni našel nad Jezusom krivice; zato ni mogel privoliti na njegovo smrt. - A znano mu je bilo, da Jezusa ljubi judovsko ljudstvo ter mu je hvaležno, ker mu je storil svojimi čudeži toliko dobrot. Zato je hotel Jezusa oteti opirajoč se na ljuško zahvalnost. O Veliki noči je imel kakor rimski deželni poglavar navado izpustiti ljudstvu tistega jetnika, katerega si je bilo izbralo. Prepiičan je bil, da si Jezusa izprosi, če mu prepusti volitev med med Jezusom in nekim silovitim razbojnikom, po imenu Baraba. Zato je vprašal: ..Katerega hočete, da vam izpustim. Baraba ali Jezusa, kateri je imenovan Krist?" (Mit. 27, 17.)
V vsem Gospodnjem trpenju se njega sovražnikom ni pojavilo tako nevarno stanje, kakor je je stvaril Pilat s tem vprašanjem. Sedaj bi namreč višini duhovnikom in farizejem po ljudski izbiri vtegnil biti Jezus iztrgan iz rok. zato juti ni veče skrbi, nego ljudstvo našuntati zoper dobročinitelja Jezusa in je pridobiti za tako sila nevarnega Barabo. - Ubogo ljudstvo, ki je tarejo marsikatere potrebe, je nesamostojno: nikjer in nikoli ni bilo prav zanesljivo, to tudi ne danes in ne bode nikoli. Onokrat je vpilo Jezusu „hozana — Bog ga ohrani"; a danes prostosti terja morilcu Ba-rabu, mesto Jezusu, v katerem je živenje njemu in vesoljnemu svetu. — Še nekoliko denarja je bilo treba razdeliti med one, ki so se gnetli v prvih vrstah in šumno je zahrumelo potem iz teli zavojenih vrsta: Ne tega. nego Baraba." (Ivan 18. 40.) To torej zahteva judovskega ljudstva
Pilat je nato veleval Jezusa bičati in zasramovati. A zmotil se je tudi v tem. Ljudstva ni ganila več tudi ne ta kazen. Razkačeno je vpilo: ,.Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijatelj." (Ivan 19. 12.) Pilat se je še obotavljal in rekel: wVašega kralja naj križani?" (Ivan 19, 15.) A visi duhovni so odvrnili: nNimamo kralja, nego cesarja." (Ivan 19, 15.) Danes so zatajili visi du-
hovni Jehovo, svojega edinega Boga in kralja, in so spoznali za svojega gospodarja rimskega cesarja, onega tujca tam daleč v drugem delu sveta, ki ga v srcu niso bili trpeti v stanu. Dragi! Tako daleč sovraštvo tira v svoji slepoti. — Preboječi sodnik Pilat se je izjavil slednjič za nedolžnega nad tega pravičnega krvijo. umil si roke ter izdal Jezusa Judom. A ti so zaslepljenosti vpijanjeni vpili ter klicali pravične božje sodbe govoreč: „Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke?" (Mat. 27, 25.) Dragi! Lepa zapuščina to judovskih starišev judovskim potomcem.
Kristova maščevalna kri!
«
* *
Dragi! Strmimo danes nad judovskim hinavstvom. Sovražnemu hinavstvu ni sveta nobena stvar. Danes hinavec moli Boga jutri ga zataji; zataji in preklinja. Taki hinavci so Kajfa, njegovi svetovalci v velikem zboru in farizeji. Tako hinavsko postopa pa tudi judovski rod, ki Kristu smrt vsodi kakor povračilo za prejete dobrote.
Prosimo vsi mi danes Boga, naj nas milostno obvaruje enake dušne slepote — hinavstva ter nam dodeli naravnostno, pošteno, „poučljivo srce." (III. Kralj. 3, 9.) Amen.
IV. nedelja v postu ali v štiri-desetnici.
Poglejte, človek!
(Ivan 19.)
Premišljevali smo pretečene 3 posJne nedelje trpenje Gospoda našega Jezusa Krista. Govoriti pa nam je bilo tudi o toliko druzih osebah in okolnostih, da se nismo mogli zmirom dostojno ozirati Tna trpečega Boga-človeka Jezusa Krista.
Zato si hočemo danes — ne da bi se ha vili s čim drugim — le samo Kristovo trpenje staviti pred dušno oko in sicer Jezusovo trpenje od njegovega vjetja v vrtu Getzemane do njegovega obsojen j a na smrt.
Krist trpi vse to kakor Bog in človek in kakor človek na duši in na telesu.
Ko bi neizmernost tega trpenja mogla obuditi v nas, dragi, neizmerno naše so-žalje!
*
V vrtu Getzemane je straža z vsluž-benci viših duhovnih in farizejev Jezusa zvezala in ga peljala do poprejšnjega velikega duhovnika Ana kakor na poniževalen ogled.
Na to so se napotili do velikega duhovnika tega leta Kajfa. kamor se se je na sodbo zbral veliki judovski zbor.
Kaka predrznost do Boga-človeka Jezusa, ko ga je tu pred velikim duhovnim Kajtom surov služabnik vdaril za uho govoreč: ..Ali tako odgovarjaš velikemu duhovniku?" (Ivan 18, 22.)
Koliko se je kupičilo razžaljenja za Boga-človeka Jezusa to strašno noč potem, ko ga je veliki judovski zbor na smrt obsodil izrecilom: ,.Smrti je vreden." (Mat. 26, 66.)
Sveti evangelisti nam pripovedujo o tem: da so ga to hudo noč, ki je sledila Jezusovi prvi obsodbi, neotesani sluge za-sramovali in tepli. Nekateri so mu pljuvali v sveti obraz, drugi so ga vdarjali za uho, zopet nekateri so mu zakrivali oči in ga bili pestmi v obraz ter mu govorili: Proroku j nam Krist, kedo te je vdaril? Hlapci so ga dlanjo vdarjali v obličje. (Mat. 26 - Mark. 14.) Kakošen pogled? Z Jezusom ravna tako druhal nečutečih rabljev in brezdvom-no v to podkupljenih vojakov. Ne le na križu prestaja Jezus največe poniževanje tudi to strašno noč oskrunuje človeška div-jost trpečega Boga-človeka. In ta Bog-človek Krist noče tožiti niti ne z eno besedo. Ko bi bil hotel on, ki je Sin božji; gospodar človeškega rodu; on, ki bo vseh nas sodnik — ko bi bil hotel kaznovati vse te bogo-kletnike - ni bilo treba več nego diha iz njegovih svetih ust in izpremenjetii bi bili v prah. — Dragi! Kaj te Krist hoče učiti svojim molčanjem v teh silnih bridkostih? Uči te premagovati se samega sebe, in to tudi takrat, ko bi se ti godila velika kri-
vica. Kolikrat ti vtegne to priti na vrsto v tvojem trudapolnem živenju. Rad ti verjamem. da te ob takih prilikah peče srce, da ti ognjena ::arava veleva se maščevati .iii L^kj molčečega Krista. Njegov izgled ti gl.;>no govori: Tiho! Toliko počakaj, tla ti \ eč ne vre kri. In. če si počakal toliko, ve i jem i. pozneje niti besedice ne zineš v nepovoljen odgovor. S Kristom tiho!
Ko si je ljudstvo i/prosilo bilo že Baraba n:est'» Krista. vender rimskega cesarja namestnik v deželi. Pilat ki nad Jezusom ni videl nobene krivice ni bil se pri volji potrditi Knstove smrtne ob-> ni; e. Se je upal. da morda vender le gane Ijnško trdobo. Zato je sklenil Jezusa pust'ti buali in z a sram o vat i.
r.jove .u. ki so >i ga namenili bičati, so siv ki obleko iti ga privezali do prav nizkega stebi i tako, da mu ni bilo mogoče držati >e p » koncu. Tepli so ga na to z jermeni. Tem j Titienotn na koncu so pritrjene bile kljuk:- - da so se ob tepenju zadirale v meso
iv	r \ jt:le koščeke mesa iztrgati iz telesa, ro > • !>:!* tak« i imenovani škorpijoni. !i:c;;n; ,e b i i toliko hud i kazen, da jih je \thko umrlo med bičanjem.
Tu ti to je še pripustil Pilat, da so po b:c;:!ijit Krista za>r;.movaIi. Ker je Krist izrekel pred P latoni, da je kralj. (Mark. 15. _\>. >! i ;i:l; so / isramovati ga vojščaki s l.ialjv\ :;;r. /naki tako-le: Kralji nosijo dra-g. wtie y\ .k >M' plašče: zato so tudi Kristu
•	-mili škrlatast plašč a ne dragocen kr.Jiev. : rdeč pl.šč {istočasnih pripro->tih itt::sk:ii vojakov. Kralji nosijo zlate k:.>tk- n.i glavah; tud Jezusu so položili \ i kro:n» na glavo a ne zlate, nego >pk teti » iz trnja. V desnici nosijo kralji
v	znatiiciiie oblasti žezlo iz dragih kovin in draži ga kamenja; tudi Jezusu ki >e ie iir -nova! kralja so d.ili žezlo v desnic*» .i ne dra/ega žezla. nego vsakdanji trst. l:i raste ob \odi. Xa to so po-ldekovali rad ujm voj.iki in norčevaje se so ! l.eali govore: .P«»zdravljen, kralj Jud«»v!"
•	M.it. 27. 2 ) In pljuvali so brezsramneži \ jemal: mu trst z glave ter ga bili z nj.iu po gl.;\i tako, da so se globoko vdirali
trni Kristove trnjeve krone v njegovo presveto glavo ter se mu je kri vlivala iz svet odrešujočih ran. Da bi se ga konečno vender le usmililo, predstavil je Pilat Jezusa ljudstvu z besedo: „Glejte, človek!" (Ivan 19. 5.)
Komu izmed nas. dragi, ne sega taka zala Jezusova podoba do srca? Kedo ne čuti trepetajočim srcem krvavih udarcev, ki zadevajo Kristovo presveto telo? Nehote kliče ob tej podobi vsak izmed nas tem neusmiljenikom: Stojte, nečloveki! Hudo-delnike trpinčite. ne tega nedolžnega! Grešnike, ne najsvetejšega. Ako vam ljubo, nas mi smo grešniki; a ne ta!
Vsak izmed nas vprašuje, ko gleda to žalostno Jezusovo podobo: Kako da se kaj enakega sme goditi pred obličjem nebeškega Očeta? A s ponižnostno-hvaležnim srcem si zopet odgovarja vsak nas: Tu so božje skrivnosti; to je brezdanje morje božjega usmiljenja. To \se za nas trpi božji Sin. — Zato vsem milijonom ljudi na zemlji zakli-čimo ob taki Kristovi podobi: Ve ljudstva na zemlji, odrešena drago Kristovo krvijo; pustite bogove, ki ste jim služili do sedaj, zatrta vam bodi vsaka strast; padite na kolena pred Kristom neizmerno, neizčrpno je to njegovo tipenje za vas.
In kaj je odgovorilo ljudstvo, ko mu je Pilat Jezusa pokazal v takem stanu? Vsako ljudstvo, še tako brezsrčno, bi se bilo odzvalo: Dosti je; izpusti ga. Vsako ljudstvo tako. in vsakemu hudodelnlku nasproti. - A tu ni hudodelnik; tu ni navaden človek; tu je ljudstvu učenik in pastir; dobrotnik vsem po svojih velikih dejanjih; ni človek samo - nego tudi Bog. — Pripoveduje se o tigru, da bolj slastno še hlepi za krvijo, če jo je okusil le po malem. To krvoločno divjad — tigra posnetnaje hočejo Judje še več Jezusove svete krvi - vso zahtevajo do zadnje kaplje. „Križaj ga. križaj ga!" (Luk. 23, 21.) se glasi vedno hrupneje njihovo rjovenje.
Dragi! Tega pač nikedar razumevati ne bomo v stanu, kaj je čutila rahla Jezusova duša. ko je izkusila tako nehvaležuost; tako brezčutje; tako nečlovečnost prav na tem svojem ljudstvu, za koje se je v prvi
vrsti (Mat. 15. 24.) poklicanega izrazil sam naš Odrešenik.
Pilat je upal zaman.
*
Nobeden jezik ni v stanu izgovoriti; nobeno srce ni sposobno čutiti tega. kar si prestal za nas, naš Odrešenik. O, da bi bili le nekoliko v stanu spoznati to tvojo ljubezen do nas - kakošna bi potem morala biti naša ljubezen do tebe! Pomagaj nam. Jezus, na to spoznanje. Stori, da bomo brezmejno hvaležni! Pusti raje, da umremo nego da bi vnovič grešili. Dodeli nam, da se spomnimo v izkušnjavi, kako pre bridko si trpel za naše grehe. Tak naš spominj brezdvomno včitii, da se ognemo padcu, ki ti je prizadel vse to trpenje in da bodemo varni v tvojih sv. ranah. Amen.
Šest nadlog ali gorja sedanje dobe.
II. Sovraštvu «1 o i-e r k v e.
(Koncc.)
Oglejmo si še sedaj, kako Imdohni svet preganja eerkev. koje zastopniki naj bodo duhovni. Najprej so sovražniki nastavili sekiro na korenino drevesa, ki je Kristova eerkev. Hoteli so zdrobiti skalo sv. Petra. Hoteli so papeštvo omajati, da še eelo zatreti. Dobro so znali, da se razkrope ovce. kedar vdarijo pastirja. — Napadali so verske dogme, ter je hoteli razglasiti kakor zastarele, okamenele. in času ne več primerne. — Ovirali so cerkveno delovanje. (Uroke so posadili v hrez-verske šole. Zakonu so hoteli vzeti značaj zakramenta. Duhovnikovo delovanje so iz-kušali omejiti, davna oblast je kovala cerkvi sovražne postave, kršila konkordate, zatirala redovc. polastila se cerkvenega premoženja. Žugali so z nemilostjo državnikov, z javnim menenjein. Tudi veda je ponujala orožje. In če vse ni pomagalo, prišla je na vrsto laž. — Sv. cerkvi so zadeli mnogo ran. Padel je Hitu. A še stoji sveta stolica. tudi dogme stoje še. doeitn se zainetuje ena resnica za drugo. A katoliško živenje se kljub temu lepo razvija.
Sovražniki so vrgli prepir med narode. Danes sosehno pospešujejo odpad od cerkve.
tako zvano »proč od rimsko gibanje med Nemci. Nasprotniki obrekujejo sv. eerkev. Cerkvenim služabnikom podtikujejo napačne namene, sumničijo je ter -dastno širijo resnične večje napake nekaterih, tnale napake pa povečujejo in gvneralizujejo. A vse to nič ic pomaga. Cerkev še stoji, ker je božja vsta-nova. ne pa človeška. Pladnje tudi boje 20. veka in izvrševala bo svoje poslanje v prid narodov, do konca sveta.
Kaj pa naj kristijani stote v očigled tem sovražnikom sv. vere in cerkve? To kar veli sv. Pavel: Ohranite edinost duha. v zvezi miru." Treba je dandanes vsakemu verniku pripoznanja in ohranitve nadnaravnega značaja naše sv. vere in svitle jasnosti in odločnosti um je treba.
Sv. vere SC namreč t|e SlIlcUlO sfailio-vati in kakor katoličani ne smemo v verskih rečeh misliti in govoriti, kakor nam drago. Tu se je treba držati nezmotljivega učeiiištva cerkve. In ako je cerkev česa odločila v verskih rečeh, potem tudi najiičeiieji in najbistro-unineji katoličan ne sme več reči: To me ne briga, jaz grem svojo pot. Tudi se ne sme upreti kakemu verskemu členu: ker v nasprotnem slučaju bi propala gotovost v verskih zadevali, vera iti cerkev, da celo vse krščanstvo. Ta pokorščina do cerkve pa ni omejena le na sorazmerno le mali krog slovesno proglašenih dogem ali verskih resnic, nego razteza se nad vse nadnaravne resnice, zapovedi in predpise, ki je cerkveno uče-ništvo. oziroma vladarstvo izdaja vernikom v prid. če tudi jim ne pristoja nezmotljiva ve-ljalnost. Marsikaj je namreč za gotovi čas koristna odredba, kar za drugi čas ni. V državnem živenju je prav tako: saj m-nalaga vsak paragraf trajne obveznosti. Izpoinovati se mora. dokler se ne prekliče - in nič dalje.
Potem je treba jasnosti in odločnosti, ki je pravi znak resnice. O tej sili resnice govori sv. Pavel doslovno: In moje govorjenje in moje oznanilo ni bilo v pregovor-ljivih besedah človeške modrosti, nego pak v izkazovanju duha in moči. A kakor mnogim peša vera. tako jim pojema pogumna odločnost, ki je lastnost katoliške ideje. Mnogi se tresejo, kadar je treba odločno potegniti se za katoliško stvar. Takrat nedostaje od-
ločnosti. in se rabijo razni izgovori. Tak človek nima tega krščanskega poguma, ki ga tolikrat zahteva vstatiovnik naše vere. Da l»i jasno pričal vero — tega poguma nima.
Kakšne zahteve naj torej stavi na katoličana se«Janji čas? Popolno odločnost v katoliški veri do skrajnih posledie. To j«> zahteva. Justus ese lide vivit. pravični živi iz vere. Pravičnik nosi vero v svojem notranjem prepričanju, te se ne hoji javno izpovedati je pred vsini svetom. Tudi pred najbolj omikanimi in učenimi jo priča: če tudi zato trpi sramoto križa, sovraštvo in zaničevanje.
Slednjič mora vera prešiniti vse naše živenje. tako da bomo mogli reči z apostolom: Živim. to«la m- jaz. živi pa v meni Krist.
Župnik Alojzij Knmmer.
Črtice iz župne kronike Trnovske na Notranjskem.
Na južni meji kranjske dežele, kjer se ta dotiče Istre, ob bregovih reke »Reke- se razprostira po celi bistriški ali reški dolini župnija Trnovska, ki spada med največe du-hovnije ljubljanske školije. Skoraj v sredi doline se dviguj«' dobro visok, z drevjem ob-raščen grič. na katerem je sezidana župna eerkev. posvečena prvaku apostolov sv. Petru, cerkev lepa sicer, ali za veliko župnijo premajhna. Naš zgodovinar Peter Hicinger misli, da je bila zidana v 14. ali 15. stoletju. Skoraj gotovo je bila zgrajena v raznih dobah. Prvotno j«' stal gotiški jako stari prezbiterij: temu je bilo prizidano nekoliko ladije in stranske kapele in leta 1*27. so župljani ladijo podaljšali in postavili visok, lep in trdno zidan zvonik, /upa je bila pa po lneimnju tržaškega zgodovinarja Kandlerja vstanovljena kn g leta I i:»o. Starcje kot trnovska so župe Jel-ščanska in Slavinska. liila je župa Tržaški vladikovini v oblasti, dokler ni potrudil km-z-šk«»l"a Antona Alojzija \Volfa prišla v oblast ljubljanskih škofov. Papeževo pismo In su-pereminciiti apost«»lieac dignitatis speciilo je datirano Dic se\ta calendas augusti anno ls:;n. a razglašeno j«* bilo š«* !«• 2U. junija
bS.il. Ko je nekedaj na potu v lelšane blagi Tržaški škof .Jurij Dobrila stal na griču pred cerkvijo in ogledoval dolino, obsejano s premnogimi vasmi, je šaljivo rekel: ()va lepa župnija je bila nekedaj naša. a pojil nam ju Vuk«. -
Izmed duhovnov, ki so nekedaj tukaj pastirovali. so znana imena I2N kapelauov in 17 župnikov: izmed zadnjih se mi zdi najbolj imeniten in zanimiv Nikolaj Salon. U njem hočem v Danici« par besed izpre-govoriti.
Nikolaj Salon najbrže rodom Dahna-tinec j«» župnikoval v Trnovem od leta Ifisu. do leta 1712. Vaivazor ga imenuje škofa i. p. i. in opata. (2 zv. str. 737.)
V Premskih matrikah sem našel zapisano: Pokopal presvitli škof Nikolaj Salon. Trnovski župnik. V Trnovski mrtvaški knjigi I. 1712. se imenuje Nikolaj Salon župnik in i n l'u lira ni opat. O tem možu sem želel vedno kaj gotovega in kaj vee izvedeti. Ali je bil res škof. ali pa i nI", opat? Vesel sem bil. ko sem bral o njem nekaj v »Cvetju z vrtov sv. Frančiška. V 12. zvezku VI. tečaja piše Cvetje povzeto iz kronike božje poti in samostana Trsaškega sledeče: Koje bil oltar na Trsatu postavljen, sklenili so sv. podobo še slavniše prenesti na oltar. Iz tega namena je povabil samostanski predstojnik Nikolaja Salona, tituiarnega škofa Makarskega in župnika Trnovskega, da bi on vodil slavnost. Prišlo j«* mnogo ljudstva, ki se je vrstilo v procesijo s 75 zastavami in križi. Opat se je podal v škofovski obleki v zakristijo. Štirje menihi so čakali v le\ itski obleki. da slovesno preneso sveto sliko. Sakristan je odpri shrambo in glej. svetel oblačič se je zopet vzdignil od podobe in je razsvetlil vso sakristijo in tudi srca vernih, da so vsi popadali na kolena in počastili Marijo. Podobo so postavili varno na prestol iu jo nesli iz cerkve v procesiji ven na prosto. Procesija je sla po pokopališču i 11 naprej krog samostanskega vrta. Med tem se je zvonilo, in to-piči so pokali. Malteške ladje na morju so pa streljale s topovi. Opat je štirikrat svet blagoslovil s podobo. Ko se j«' procesija vrnila v cerkev, vzdignil se j«« od sv. podobe oblačič zlate barve proti nebu in izginil počasi.
Odprli s<» polom Te Dnini. ko so prej postavili sveto podobo na jej odločeno mesto.
(Dalje pride.)	J. Bile.
Romarjeva pisma.
IX.
Bejiut, 14. aprilja 1904.
Kadar se človek obeta dobiček, pozabi na ves trud. kajti vodilna misel mu je edino le zaslužek. Takrat šine tudi v takega, ki je po svoji naravi bolj počasen in zanikrn, novo živenje. Kje pa se več zasluži nego pri tujcih?
('emu tega omenjam? Takoj Ti povem.
Ko je bilo proglašeno, da je odpravljena kontumacija. planili so hej ru t sk i vesl a rji. ki so se tačas zbrali na morju, iz svojih čolnov ter vdrli na parohrod.j Z mačjo gibčnostjo so se dvigali po stopnicah na krov in se vsiljevali za nošnjo prtljage ter za vožnjo od parnika do obrežja. Vpili so. kaj pravim vpili, rjoveli so kakor zverine. Vsak bi bil rad napolnil svoj čoln do zadnjega kotička. da si pridobi kolikor mogoče sijajno dnino. Čolni so bili prikupljive vnanjosti. poslikani in pogrneni s preprogami. Pa tudi brodarji. čeprav sami takini. so se odlikovali v svoji fantastični orijentalski obleki.
Pridružil sem se dvema Nemcema iz Diisseldorta. s katerima smo si skupaj najeli ladijo. Dogovorili smo se z veslarjem. da nas popelje? (»d parnika v Pejrut in po preteku treh ur i/ mesta nazaj na parnik.
O prihodu na suho so nas tirali v preiskovalno sobo. kjer je bilo treba pokazati popotne Jiste in plačati en pijaster pristojbine. Se le potem nam je bila odprta pot. dalje, kajti pri Turkih s«' nič ne opravi brez denarja.
Pejrut se vidi z morja krasen, ko pa prideš vanj. mine te navdušenje. Pot nas je pripeljala v ozke slabo tlakane ulice, ki se zvijajo semintje. da je človek popolno izgubljen. Med ostarelim zidovjetn je stlačenih polilo majhenih kolih, v katerih tešejo, klep-ljejo. tolčejo in šivajo razni rokodelei. Vmes so prodajalnice. kjer se dobivajo vse mogoče vžitne in nevžitne stvari. Toda biti bi moral izredno lačen in žejen, da bi mi šlo v slast.
Po kotih se opažajo vsakovrstni odpadki, čakajoči metle, ki bi jih spravila t je. kamor spada nesnaga. Turčija je jako stroga glede tujcev, da bi ne zanesli v njene dežele kužnih bolezni, sama pa goji prav vzorna smetišča.
Omeniti mi je tudi psov. ki jih imaš v Pe jrut u na izbiro. Vsi so precej močne vnanjosti. srednje velikosti, rumenkaste barve, sploh ene pasme. Kakor skupna last mesta ne poznajo nikakega gospodarja, držijo pa se baje radi tistega kraja, ki so se ga navadili. Kni polegajo zanikrno po ulicah, drugi se vlačijo sestradani gori in doli. Tu vidiš mlado družino okoli svoje rediteljice, tam se kolje večja družba za vgrabljeni grižljej. A nobenega se ni treba bati. ker so vsi krotki kakor ovce
I "lice vodijo na vse strani, da se kažejo vedno novi prizori. Tuintam se mora iti skozi obokane hodnike, kjer ni prsi v najboljših vonjav. Med zidovjetn je stisnjenih tudi nekaj inošej. ki imajo danes na stežaj odprta vrata. Morsi biti kak nioslimski praznik. Skozi vrata ti je odprt pogled v svetišče, kjer opravljajo mohamedovci svoje molitve. Kako častitljivo se vedejo! Nekaj časa stojijo iu razpenjajo roke. kakor bi hoteli ta trenotek izleteti k Allaliu in k njegovemu proroku Mohamedu. Potem se globoko klanjajo, padajo na kolena, poljubujejo tla iu zopet vstajajo. To se ponavlja v enoiner. dokler ni dovršena pobožnost.
Povsod, kamor pogledaš, isla tesnoba, ista gneča in nemarnost. Ni z lepa opaziti kakega civilnega človeka. Srečujejo iisis sami Arabci, oblečeni v dolga živoharvana krila, prepassuii s svilenimi pasovi, pokriti s fesi in turhani.
Slednjič smo prišli iz gosto ohljujeiiega arabskega oddelka v prijaznejšo ulico. Cesta pelje še vedno navzgor. a postaja bolj široka. Tudi ob njej stoječa poslopja dobivajo ličnejšo podobo. Med njimi se odlikuje velikanski jezuitski samostan z vseučiliščem. Ogledal sem si notranjščino in ^občudoval lepo vre-jene prostore. V obednici so nam celo dali pokusiti teiimordečo kapljico, ki je dozorela ob vznožju Libanona.
Vrnivši se proti pristanišču sem srečal v neki ulici one bcduine. s katerimi smo se
se/lian iii na parniku. Pozdravili so m<* ter gledali za mano kakor za dobrim prijateljem Mnogokrat se piše o tem ljudstvu, da je divje in nevarno. Morebiti bi se ne vedli tako prijazno. ako bi trn* srečali v samoti: a menim, da je tudi med beduini nekaj boljših zna-eajev.
Sploh sem videl v llejrutu. ki ima sem-intje moderno liee. zmes raznih narodnosti. Zaradi v god ne lege in živahnega prometa so se naselili tukaj ne samo Azijati. temveč tudi Kvropejri. Sijajno oblečeni inoham«'dov«i in njihove zagrnem? žene v črnili svilenih krilih. miizelmanski derviši in turški vojaki, grški duhovniki in hiteranski pastorji, inaro-nitski menihi in drugi katoliški redovniki, dalmatinski pomorščaki in angleški turisti: vse to gre mimo tebe. Z vsakim korakom spoznavaš, da nisi v niajhenem mestu. Druga feiiiška ine>ta so propala, le IJejrut se je po-vzdvignil ter poslal središče Siriji. Sedaj je zvezan / železno eesto. izpeljan«» «Vz libausko gorovje v Damask, tiotovo ga eaka št- lepa prihodnost.
Župnik J a 11> Lav t: žar.
Zrnje.
Moli! Ako imaš mir z I logom, pravi m ki svetnik. — moli. z molitvijo >i ohraniš ta mir. — Ako imaš izkušnjave moli in zmagaš jih! Ako si padci v greh — moli in vrneš se na pravo pot! Ako obupuješ moli. molitev ti da poguma.	v O.
Kedo bi hodil vedno v cerkev? Tako je rekel posvetnjak nekemu krščanskemu možu. Ta ga je vprašal: < ios|»od. ali je dovoljeno imeti dobrega prijatelja in ga p«»g«»t«» obiskovati. ter se ž njim pogovarjati ? — tlo-
tovo je to lic le do\ o|je||o. telllllč 111< 1 i Zelo
koristno, če ima kedo dobrega prijatelja in »e včasih z njim kaj pogovori:- odvrnil j«'
posvetnjak. No dobro, je nadaljeval mož. jaz sem tako srečen da imam prijatelja, ki mu ga ni enacega ne v nebesih, ne na zemlji: ime mu je Jezus. O njem me uči sv. vera. za katero sem pripravljen umreti, da je v naših cerkvah, kakor Ilog in človek pričujoč v sv. Rešujem Telesu. Ali ni torej prav in pravično, da tega svojega prijatelja obiskujem vsak dan. se mu poklanjam, ga zahvaljujem in ga vprašujem za svet? — Posvetnjak ni vedel besedice odgovora.	F. G
Maksimilijanova rakev. Cesar Maksimilijan avstrijski si je dal v Inomostu na Tirolskem sezidati krasno palačo. Sozidana 11111 ni bila všeč. Rekel je poleg stoječemu ple-mcnitašu: Malo in«' veseli ta palača: drugo hišo si preskrbim. nad katero bom imel več radosti. Se tisti dan je ukazal narediti rakev z vso potrebno opravo in jo dal položiti v poseben zaboj. Ta zaboj je V'o/il~s seboj po vseh potovanjih. Dvorniki pa so menili, da ima v tej rak vi velik«* zaklade. Koj«* izvedel te njihove nazor«', pritrdil jim j«' v toliko, da mu j«' ta zaboj sedaj na z«*mlji med vs«'ini stvarmi najljubša. Velikrat je govoril ob njem sam pri sebi: Zakaj, o Maksimilijan, se delaš velieega in «"««11111 so ti tako obširna posestva ter si š«> več ž«*liš? Saj ima le mali zabojček zal«' dovolj prostora. - Krščansko živenje. l«*pa smrt j«' bila posledica ta«-ega pivmišlje-vanja.	Gospica M. K
Kako na izpovedi postaneš mal, če si velik. N" ihm!« Ijo popoludne j«' povabil višjega vradnika prijatelj na čas i«-o vina.
Hvala! Toda. prosim, prav za malo časa. Moram iti na izpoved.
»Kaj ? Vi in izpoved ? Tako velik gospod, pa na izpoved? To vender ne gre!«
Prav imate«, j«'odgovoril prijatelj, zato pa vselej pokleknem, ko sc izpove«luj«'in. In tem načinom sem potem manji«. o Kazimir
.Danica* izhaja vsak petek na celi |>«»li in vetja po ,>os.. za vse teto »i kron. za pol leta .'J krone, za četrt leta 1 krono 50 vm. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kuni: z.i Ainer ko kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica* dan poprej \' Ljubljani m dobiv.ijo jh»sjiih/ih številke |><> 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivane
P i c li 1 e r j e v e tabakarni na Kongresnem trgu.