V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 8.11.1983 CENA 14 din Savni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek »35-tetnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 'arovanje kmetijske zemlje Konec zlorab in kratkovidnosti? •rzr.ajmo — pod lažno pretvezo jpiotnega (dolgoročnega) družbene-p..Vueresa« smo v preteklosti vzida-ikneljni kamen in zasadili lopato marsikaterem najrodovitnejšem km kmetijske zemlje. Brez sramu JnejmOrda smo to storili zato, da bi ■ gradnja hitrejša in cenejša. ;.;smo po pameti kratkovidne pjospodarja, ki mu je mar le danes injegov siti želodec, ne pa tudi ju-- hrana za njegove naslednike. Zakon o varstvu kmetijskih zem-:red spreminjanjem namemb-bolj znan kot »interventni za-cr.<, je kratkovidnosti vsaj začasno stopil na prste. Preprečil je gradnjo na zemljiščih prve in druge kategorije in jih trajno namenil kmetijski rabi. Odslej je dolžnost občin, da pripravijo kategorizacijo kmetijskih zemljišč, ker bodo le na podlagi te lahko uskladile družbeni načrt z zakonom. V škofjeloški občini so kategorizacijo že izdelali. Kaj so ugotovili? V občini je 2661 hektarov zemljšč, primernih za kmetijsko rabo, manj, kot jih izkazujeta statistika in zemljiška knjiga, gozdov pa 2538 hektarov več. Je potem sploh še čudno, da je načrtovanje v kmetijstvu pogosto le zbir Swo v Savi — SI. januarjem 1984 prično v Savi Kranj z novo veliko-o proizvodnjo klasičnih in specialnih klinastih jermen. Potrebe domačega tržišča in velike možnosti izvoza so narekovale nujnost modernizacije in povečanja obsega dosedanje proizvodnje kvalitetnih tih jermen. V Savi so se odločili, da v ta namen zgrade nov. obrat, v katerem jc danes že montirana celotna oprema, v glavnem domače izdelave. V preizkusni proizvodnji novembra in decembra bodo zaključena tudi vsa tehnična dela v novem obratu, hkrati pa tečejo ishnološke raziskave in prilagajanje na modernejšo tehnologijo. Nova proizvodnja klinastih jermen v Savi temelji na licenci Cleber, najbolj znam evropski proizvajalki tovrstnih izdelkov. A. Dražen Bo treba prijeti za vsako delo? Prijeti za vsako delo,ne glede na izobrazbo postaja bolj ali manj pravilo za nezaposlene, če zanje niti po letu ali več čakanja ni primernega dela — Na Gorenjskem je bilo v tri-četrtletju 1097 nezaposlenih, od katerih jih je le 10 odstotkov občasno prejema denarno pomoč Leto in pol že čaka diplomirani inženir gozdarstva, da bi v eni od klovnih organizacij s področja gozdarstva na Gorenjskem lahko opra-pripravniški staž. Vendar pa še ne kaže, da bi lahko letos, prav nič boljša pa ni napoved za prihodnje leto, kjerkoli na Gorenjskem začel delati kor pripravnik — četudi le za določen čas. Kje in kdaj bo lahko gozdarski inženir opravil obvezno pripravniško dobo je težko reči. Pred dnevi je namreč iz preproste življenjske nuje sprejel delo v proizvodnji, za katero ni potrebno imeti niti delovne izkušnje niti kaj več kot osemletko. . gotovo" bi bilo preveč pesimistično, če bi le na tem primeru napovedovali težave z iskanjem dela za večino diplomantov višjih in visokih šol. Res pa je, da se je v zadnjih dveh letih tudi na Gorenjskem lituacija v zaposlovanju močno spremenila, kar po dolgih letih širokega zaposlovanja prav gotovo ni lahko sprejeti. V nekaterih občinah, kotna primer v jeseniški in tržiški, letos niso v zaposlovanju dosegli niti lanske ravni, medtern ko v ostalih gorenjskih občinah dosega zaposlovanje v osmih mesecih komaj nekaj desetink odstotka več v primerjavi s preteklim letom. Zaradi tega se neprestano, sicer še vedno poćasi, a vztrajno dviga število iskalcev zaposlitve, ki je v devetih me-lecih letos doseglo število 1097, od tega je več kot polovico žensk. Kako se možnosti za zaposlitev, to je med ponudbo del in nalog ter med iskalci zaposlitve hitreje kot kdajkoli zapirajo tudi v tako razviti regiji kot je Gorenjska, morda še oajbolj slikovito govori število pro-ftih del in nalog v septembru. Delovne organizacije so namreč objavile le nekaj več kot 500 prostih del in nalog, medtem ko je iskalcev zapo-»litve, vsaj teh, ki so prijavljeni pri skupnostih za zaposlovanje, še enkrat več. V letih ekstenzivnega zaposlovanja je ponudba dela nekajkrat presegala število iskalcev dela. Če pa upoštevamo še strukturna neskladja — med iskalci je večji delež z višjo izobrazbo, kot pa je ponudba del, postaja vse bolj jasno, da je Gorenjska dobila rezervo delovne sile tudi za. naslednje in še naslednja leta. Če vemo, da je med iskalci zaposlitve skoraj polovica mlajših od 26 let in da tretjina prijavljenih čaka na delo več kot eno leto, potem v takšni situaciji niti danes niti v prihodnje ne bo več čudno, če bodo inženirji opravljali enostavna ročna dela. Ali se jim bodo morali pridružiti tudi nekateri drugi strokovni kadri, za katere na Gorenjskem zmanjkuje dela, kot so ekonomski tehniki, strojni tehniki, medicinske sestre, prodajalci, pa gimnazijski maturanti, bo v prihodnje odvisno tudi od pripravljenosti združenega dela, da hitreje izboljšuje strukturo zaposlenih vsaj z nadomestnimi zaposlitvami. l. m. številk, ki so daleč od resničnosti? Pa to ni le škofjeloška posebnost, podobno se podatki razhajajo tudi v drugih občinah. Omembe vreden je podatek,'da se v občini 317 hektarov zarašča z grmičevjem ali mladim gozdom. 409 hektarov je neplodne kmetijske zemlje. Na 2406 hektarih, kar predstavlja 4,7 odstotka površine celotne občine, je zaradi strmine, kamnitosti in težje dostopnosti otežkočena ali povsem onemogočena strojna obdelava. V občini je 1058 hektarov zemljišč osme kategorije — to so že pozidane in kmetijstvu (za vedno) odtujene površine. V škofjeloški občini je malo dobre zemlje. Le štiri odstotke celotne površine ali 2044 hektarov je zemljišč prve in druge kategorije, še 162 hektarov bo mogoče pridobiti z izsuševa-njem. Če bodo v občini za kmetijsko rabo trajno namenili le te površine, se bo kmetijstvu slabo pisalo. Tega so se zavedali tudi delegati kmetijske zemljišče skupnosti in zahtevali od izdelovalcev prostorske dokumentacije, da tudi zemljiščem od tretje do šeste kategorije ne spreminjajo namembnosti, če tega ne opre-deli družbeni plan občine. Na teh površinah resda ni mogoče pridelovanje poljščin, vendar pa so za živinorejo, ki je v škofjeloški občini prevladujoče kmetijska dejavnost, enakega pomena kot rodovitne njive. Kategorizacija kmetijskih zemljišč še ne pomeni izbojevane bitke pri zaščiti naših polj in travnikov. Denar, porabljen za kategorizacijo, bo lahko tudi proč vržen, če je ne bomo dosledno spoštovali. Vse je odvisno od novo prostorske zakonodaje, ii*x PfiPravIJa. Če, bo vsaj tako odločna kot sedaj veljavni »interventni zakon«, bomo preprečili nadaljnjo pozidavo kakovostne kmetijske zemlje. Zdi pa se, kot da nekateri komaj čakajo nove (milejše) zakonodaje, ko naj bi spet pričeli po starem. Mar spet pod pretvezo »splošnega družbenega interesa«? C. Zaplotnik Prihodnje leto več asfalta Kranj — V Cestnem podjetju v Kranju ugotavljajo, da je bila letošnja proizvodnja asfalta v njihovi asfaltni bazi za zdaj manjša kot prej. Vzrokov za to je več. Eden od osnovnih je nedvomno, da smo letos priča precejšnjemu zmanjšanju tovrstnih investicij, po drugi strani pa se je cena asfalta precej podražila in zato povpraševanje po njem ni več tolikšno. Nekaj pa je k temu pripomogel tudi prehod proizvodnje i/, stare na novo asfaltno bazo. In nenazadnje so imeli cestarji določene težave tudi pri prevozu asfaltne mešanice na delovišča zaradi pomanjkanja motornega goriva. Ob delni normalizaciji naštetih razmer v Cestnem podjetju v Kranju pričakujejo, da bo tudi proizvodnja asfalta v njihovi asfaltni bazi večja. Odgovornost mladih za mlade Te dni so se na Gorenjskem zvrstile programske seje občinskih konferenc Zveze socialistične mladine Slovenije. Kot rdeča nit se je povsod vleklo vprašanje, zakaj mladi niso zainteresirani za delo v svoji organizaciji, tudi najbolj poklicani, da sporoča probleme mladih celotni družbi. Veliko govorimo o mladih, ki po končani šoli, zlasti višji in visoki, ostajajo doma brez zaposlitve. Veliko govorimo o nesorazmerjih med razpisanimi kadrovskimi štipendijami in poklicnimi usmeritvami mladih. Pa o perečih vprašanjih stanovanjske politike, ki jih najbolj občutijo mlade družine (brez denarja) na začetku svoje skupne poti. . . Je mladinska organizacija res tista, ki se v naši družbi najbolj silovito bojuje za reševanje teh in številnih drugih problemov? Le bi se, bi najbrž mladi v svojo organizacijo bolj zaupali in se tudi bolj dejavno vključevali vanjo. Naša mladina je dobra, delavna. Ne toliko na mladinskih delovnih akcijah, ki so s svojo preživelo vsebino mladim vse manj zanimive. Pa vendar med počitnicami skoraj ni mladega, ki ne bi vsaj za mesec dni prestopil enega od tovarniških pragov. Veliko študentov tudi med letom dela prek mladinskega servisa. Najti jih je mogoče v vseh športnih, kulturnih in drugih društvih ter organizacijah. Zakaj potemtakem večina ne mara delati prav v mladinski organizaciji? Verjetno predvsem zato, ker jih nihče vanjo ne zna pritegniti z zanimivim programom dela, z akcijami, v katerih bi videli smisel. Je že tako, da mladi — saj celo starejši nismo dosti boljši — rabijo spodbudo in mentorstvo. Ne samo v osnovni šoli, kjer so dovolj zaposleni z najrazličnejšimi interesnimi dejavnostmi, šc bolj v dozorevajočih letih, ko najhitreje zaidejo s prave poti, če jim nihče ne ponudi roke. Papirnati programi nalog, ki jih republiška konferenca ZSMS pošilja občinskim konferencam in te naprej osnovnim organizacijam, ob prav tako papirnatih stikih gotovo niso najbolj vabljiva roka k sodelovanju. Zakaj ne bi sposoben organizator, izkušen mladinec — posebno od komunista bi to pričakovali — r krajevni skupnosti, šoli ali delovni drganizaciji prijateljsko povabil vrstnike na skupen pohod v gore, športni dan na smučišču, na piknik ali izkop jarka za telefon, partijo šaha ali dvoboj v nogometu, v krožek pletenja trenutno najbolj modnih puloverjev, na poslušanje sodobne glasbe ali samo na sproščen pogovor o problemih, ki so blizu vsem mladim? Brez nepotrebnega »filozofiranja« in pijančevanja. Izgovor, češ da za take aktivnosti ni prostora, je iz trte zvit.. Vsak, ki hoče delati kaj pametnega — in zakaj se organiziran krog mladih ne bi začel širiti prav s takimi »nepomembnimi« aktivnostmi — najde prostor in čas. Cas pa bi že bil, da bi se mladinski uktivisti, zlasti komunisti, zavedli, da so tudi sami odgovorni za mlade. H. Jelovčan Elektrika za novo jeklarno Jeseniška Železarna in Elektrogospodarstvo Slovenije podpisala pogodbo o skupnih vlaganjih v izgradnjo naprav, ki bodo novi je-klarni dobavljale elektriko - Železarna bo za 47 megavatov priključne moči prispevala 1,1 milijardo dinarjev, s čimer bo pokrila polovico stroškov izgradnje razdelilne transformatorske postaje Kranj, ustrezne usposobitve razdelilne transformatorske postaje Beričevo in izgradnje daljnovoda od Kranja do Jesenic Kranj — V petek, 4. novembra, so predstavniki jeseniško železarne in Elektrogospodarstva Slovenije podpisali pogodbo o zagotovitvi sredstev za povečanje priključne moči Jeklar-ne 2, kakor so jo natančno poimenovali. Gre za doslej največje tovrstno združevanje sredstev in pomembno dejanje v več pogledih. Najprej seveda dokazuje, da se v-jeseniški Železarni dobro zavedajo, kako je moč priti do električne energije. Istočasno stopa v življenje prvi del dogovora med slovenskimi žele zarnami in elektrogospodarstvom, saj bodo podobno ravnali še v železarnah na Ravnah in v Storah. Zele zarji tako dajejo zgled drugim velikim porabnikom električne energije, pri čemer velja povedati, da so jeseniški železarji sami poskrbeli za električno energijo že pred petdesetimi, šestdesetimi leti, ko so gradili elektrarno v Mostah. Slovensko elektrogospodarstvo se danes otepa z izgubami, ki načenjajo tudi naložbeni dinar. Posledice so očitne tudi na Gorenjskem, saj poteka izgradnja vodne elektrarne v Mavčičah po polževo, tudi pri izgradnji razdelilne transformatorske postaje v Kranju dela počasi tečejo. Železarska denarna injekcija bo tako pospešila izgradnjo gorenjskega prenosnega električnega omrežja. Hitreje bodo zasadili lopate pri razdelilni transformatorski postaji v Kranju, ustrezno usposobili razdelilno transformatorsko postajo Beričevo in postavili daljnovod od Kranja do Jesenic, ki bo električno energijo pripeljal do nove jeklarne. Interes obeh partnerjev je na dlani. Železarji bodo dobili elektro soglasje za izgradnjo nove jeklarne in si zagotovili 47 megavatov priključne moči, gorenjsko električno omrežje bo dobilo težko pričakovano razdelilno transformatorsko postajo v Kranju, boljše vodenje iz Beričeve-ga in daljnovod do Jesenic. Vedeti moramo namreč, da danes komajda zmore prenesti vso potrebno električno energijo do porabnikov. Zavoljo tega so se seveda tudi pri Elektru Gorenjske prizadevali, da je prišlo do podpisa in simbolično so to opravili v Kranju. Pogodbo bodo z delovnimi in kreditnimi pogodbami še podrobneje izdelali, potrditi jo bo seveda morala tudi interesna skupnost slovenskega elektrogospodarstva. Vendar so temelji zgrajeni in jeseniška Železarna se je obvezala, da bo letos in prihodnje leto prispevala nekaj več kot 1,1 milijarde dinarjev. S tem bo pokrila polovico stroškov izgradnje, drugo polovico bodo zagotovili z letnimi naložbenimi načrti elektrogo spodarstva. Gradbena dela pri razdelilni transformatorski postaji v Kranju bodo predvidoma končana do konca letošnjega leta, prihodnje leto pa bodo začeli z montažo. Transformator šo že kupili in v kratkem ga bodo lahko pripeljali v Kranj, nekaj težav pričakujemo pri nakupu kablov, saj bodo potrebovali devize. Podpis pogodbe je prižgal zeleno luč za izdelavo načrtov daljnovoda od Kranja do Jesenic. Čeprav seveda izgradnja vodne elektrarne v Mavčičah ni pogojena z napajanjem nove jeklarne z električno energijo, vendarle povejmo, da zadnje odločitve v interesni skupnosti elektrogospodarstva dajejo upanje, da bo elektrarna z 38 megavah moči na omrežje priključena do konca leta 1985. m. Volčjak O LAS 2. STRAN_ Z letnih konferenc kranjskih odredov tabornikov Pozornost osnovnim nalogam NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO TOREK, 8. NOVEMBRA itfl r KRANJ — Trije od petih odredov v Zvezi tabornikov občine Kranj so se že sestali na rednih letnih konferencah, kjer so pregledali delo in sprejeli programe bodoče aktivnosti. Vsem razpravam je skupna ocena, da so bili taborniki uspešni pri uresničevanju osnovnega programa, povsod pa se srečujejo s težavami, ki bolj ali manj zavirajo dejavnost članstva. _ V odredu Stražni ognji, ki ima med skoraj 300 aktivnimi člani 20 murnov, okrog 170 medvedkov in čebelic, 70 tabornikov in tabornic ter 40 klubovcev, so v glavnem zadovoljni z delom v minulem letu. Taborniški vodi v krajevnih skupnostih Planina, Orehek in Predoslje ter vzgojnem zavodu Preddvor so se redno zbirali na tedenskih sestankih. Na njih so poskrbeli za usposabljanje članstva po osnovnem taborniškem . programu. Zimovanja v Mojstrani se je udeležilo 86 čllanov, na poletnem taborjenju v Adlešičih pa je bilo 113 udeležencev. Ob sodelovanju na taborniških mnogobojih in drugih skupnih akcijah so program odredo-vega dela zapolnili z obiskom zagrebškega živalskega vrta, organiza- cijo kviza ob 29. novembru, novolet-. no čajanko, izletom v Vače in prostovoljnim delom pri taborniškem domu na Joštu. Z udeležbo na vodniških tečajih so pridobili 13 novih vodnikov. Kot so ugotovili, bodo morali z njihovim delom in pomočjo starejših tabornikov popestriti predvsem program dela s taborniki in tabornicami, saj je med osnovnošolci od 5. razreda naprej najmanj zanimanja za taborniško dejavnost. Veliko skrbi bodo morali posvečati tudi vzdrževanju opreme, ker nimajo denarja za nakup nove. Da je članstvo prizadevno, pa je potrdila podelitev najvišjega priznanja Zveze tabornikov Slovenije, partizanskega traku odredu in 11 priznanj posameznikom ter 17 odredovih priznanj. Odred Stane Žagar-mlajši, ki s približno 100 člani, največ medvedki in čebelicami, deluje v glavnem v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, je zaživel šele jeseni 1982. leta. Takrat so v njem poskrbeli za ustrezno or-gniziranost, da so lahko pričeli z usposabljanjem članstva. Čeprav so bili na tem področju uspešni, kar kažejo tudi dobri rezultati mlajših tabornikov na tekmovanjih, bodo morali v bodočem delu nameniti vso etnsnjc srečanje članstva Zveze tabornikov v občini Kranj na Joštu so ■ družili z občinskim mnogobojem za medvedke in čebelice, med katerim so se mladi pomerili v osnovnih taborniških veščinah. Na sliki: postavljanje šotora iz šatorskih kril — Foto: S. Saje r 3. seja OK ZSMS Kranj Boljše delo OO ZSMS Kranj — Delegati osnovnih organizacij zveze socialistične mladine so se zbrali na 3. seji Občinske konference ZSMS Kranj. Sprejeli so poslovnik o delu in o volitvah organov OK ZSMS Kranj ter finančni plan za prvo polletje 1983. Izvedli so tudi nadomestne volitve v predsedstvo občinske konference. Tako so med drugimi izvolili tudi Boštjana Šefica za novega podpredsednika. Največ pozornosti so na seji namenili obravnavi družbenoekonomskega položaja mladih v okviru gospodarske stabilizacije in stanja v OO ZSMS v OZD. V uvodni razpravi je Rajko Bakov-nik strnil probleme, ki tarejo mlade. Omenil je težak položaj dijakov in študentov, zlasti tistih v dijaškem "in študentskem domu, kjer je še vedno neurejeno vprašanje stanarine in samoupravne organiziranosti. V naši občini počasi raste nezaposlenost, saj tudi štipendije ne zagotavljajo zaposlitve. Najbolj problematično je to. da gre za strukturno nezaposlenost in tako bo tudi v prihodnje zelo težko zagotoviti delo mladim strokovnjakom. Omenil je tudi težak in neenakopraven položaj mladih v samskih domovih. Te mlade pesti pomanjkanje spremljajočih objektov, neurejeni hišni redi, minimalno možnosti za ustvarjanje družine, zlasti pa neurejen način prehranjevanja, posebno še ob sobotah in nedeljah. Tudi mlade kmetovalce današnje razmere ne stimulirajo, da bi ostali, v kmetijstvu, temveč se ruje odločajo za delo v OZD. Mlade delavce tare neenakopravno nagrajevanji1 in neustrezno napredovanje, ki se pogosto pojavlja kot posledica dejstva, da je nekdo mlad. Iz bogate razprave o družbenoekonomskem položaju mladih so se izoblikovali tudi konkretni sklepi, ki bodo morali postati prioritetna naloga mladih v osnovnih organizacijah ZSMS in tudi predsedstva občinske konference. Na področju zaposlovanja se je treba zavzemati za dolgoročno prestrukturiranje gospodarstva, za tesnejšo povezanost usmerjenega izobraževanja z razvojem našega gospodarstva, za oživljanje gospodarske rasti in intenzivnejše zaposlovanje. V občini se bo treba dogovoriti za enotno politiko zaposlovanja in dati prednost iskalcem prve zaposlitve. Za ureditev prehrane mladih v samskih domovih bo moral izvršni svet Skupščine občine proučiti možnost in seveda tudi zagotoviti prehrano mladim ob sobotah in nedeljah tako, da bo v teh dneh obratovala edina samopostrežna restavracija v Kranju. V najkrajšem času bo treba urediti nerešeno vprašanje stanarine in samoupravne organiziranosti v Domu učencev in študentov Ivo Lola Ri bar. To je le nekaj sklepov sprejetih na seji. Pri reševanju teh-problemov se bodo morale bolje angažirati osnovne organizacije ZSMS seveda ob pomoči družbenopolitičnih organizacij in drugih .subjektov v občini. Zavedati se moramo, da problemi mladih, čeprav so specifični, niso samo njihovi, temveč vseh delovnih ljudi in družbe kot celote. T. Bilbija GLAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Škotja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jote Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Hu-mer, Helena JelovCan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volcjak, Cveto Zaplotnik. Andrej Zalar in Danica Žlebir -- Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 19c8 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In s hotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Lj il i.ana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moše Ptjadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju iko 51500-603-31999 — Teletoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovore/ >nik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali Oflll -ročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna ocnlna 450 — din. skrb prav vzgoji kadrov, zlasti vodnikov in tabornikov z različnimi ožjimi znanji. Ker jim sedaj primanjkuje vodstvenih kadrov, jim pride zelo prav pripravljenost staršev za pomoč pri delu. Veliko jim pomeni tudi razumevanje krajevne skupnosti, s pomočjo katere si bodo pri >devali urediti prostor za sest,, anja Članstva in skladiščenje skromni -»preme. Med letošnjimi akcijami odreda so našteli pohode in razne izlete, propagandni tabor in udeležbo na letovanju, bodočo aktivnost pa bodo usmerili v razvijanje dejavnosti po vodih. Odred Albin Drolc združuje okrog 65 mlajših članov v osnovni šoli Lu-cijana Seljaka v Stražišču in 35 starejših članov v delovni organizaciji Sava. Dejavnost v njem so ponovno oživili pred dvema letoma. Težišče dosedanjega dela je bilo na izobraževanju članstva, med katerim imajo sedaj šest vodnikov. Ker to ne zadošča, bodo še naprej skrbeli za vodniško usposabljanje, prizadevali pa si bodo oživiti tudi oslabljeno sodelovanje med odredi. Letos so sodelovali na raznih skupnih akcijah — od taborjenj do tekmovanj. Veliko časa so namenili tudi delu pri taborniškem domu,kjer so zaradi požarazamenja-li staro peč z novim kaminom, zunaj pa uredili drvarnico in postavili mize ter klopi. Čaka jih še napeljava dimnika iz kuhinje; to bodo opravili še letos, prihodnje leto pa nameravajo k domu napeljati vodovod. Kokrški odred, ki z okrog 100 člani v krajevni skupnosti Zlato polje in osnovnih šolah Franceta Prešerna ter Helene Puhar uspešno deluje, se bo sestal na letni konferenci ta teden. Odred Črni bor na Golniku je začel delovati šele letos, v Zvezi tabornikov občine Kranj pa si se naprej prizadevajo za ustanovitev Gorenjskega odreda v Cerkljah. S. Saje Slaba udeležba mentorjev Kranj - Svet Zveze pionirjev pri Zvezidruštev prijateljev rna^e 21 in 22. oktobra orgamzual semi narTa mentorje pionirskih odredov^ čeprav imajo v kranjski občim osemindvajset pionirskih odredov in dva pionirska aktiva, se je seminarja udeležilo le petnajst mentorjev. Udeležencem seminarja je v petek popoldne najprej spregovoril o mentorstvu znotraj pionirskega odreda in vseh družbenih organizacijah in društvih Miloj ko Vidmar. S pionirskimi šolskimi zadrugami je mentorje seznanil ravnatelj osnovne sole Vuzenica Lojze Gobec. Mentorji so se tako prvič konkretno seznanili s pojmom pionirska šolska zadruga m njenimi nalogami. Mentorji, ki se seminarja niso udeležili, so zamudili izredno zanimivo predavanje. \ sobotnem delu seminarja pa je o vlogi in pomenu svetov ZP ob pionirskih odredih in o občinskih svetih ZP spregovoril Franci Kržan, predsednik republiškega sveta Zveze pionirjev. V zadnjem delu seminarja so mentorji spregovorili še o novih pravilih Zveze pionirjev, o simbolični članarini 10.—din, o Jugoslovanskih pionirskih igrah, ki se letos zaključujejo. Seminar je pokazal, da se mentorji pri svojem delu srečujejo z različnimi problemi, katere pogostokrat sami ne morejo rešiti. Svet ZP pri ZDPM Kranj bo taka srečanja mentorjev še organiziral, kajti mnogo vprašanj je ostalo nerešenih. Vendar oa upajo, da bo udeležba boljša. ^ T. Bilbija Zdravstveni kartoni — težki po kilogram V jeseniških zdravstvenih domovih imajo nekateri dela\ci zdravstvene kartone, ki so težki kar kilogram ali vai -Bolniški stale/, rahlo upada, a ne povsod Jesenice — O bolniškem staležu največkrat razpravljamo iaa ker zdravstvu pobere milijone in milijarde denarja, naštevamo indekse in odstotke, bolj malo pa celo sami zdravstveni delavci lahko opre delijo globlje vzroke bolniškega staleža. Moderne vede nam govore o tridesetih razlogih in opravičilih.a kaj izostajamo od dela in se nam zato ne more nič zgoditi: staral spol, dnevi v tednu, odnos do dela, standard, razvade, odnosi in tate dalje. Vse to sprejemamo, od časa do časa pa le povzdignemo glas na hudujenio nad zdravstvenimi delavci, ki so bolniški staž strokovnop* trdili. Branijo se, saj morajo kar celi petini »neopredeljivih oboler.;. s-se pojavljajo, verjeti. Vedo, da diagnostične možnosti zaostajajo inte do še bolj zaostajale, saj se pojavlja eksplozija različnih simptomov v sedanji ordinacijSki in družbeni praksi. Zdravstveni kartoni v jeseniških zdravstvenih domovih so neka* ri težki kar kilogram, medtem ko jih drugi delavci sploh nimajc T; s; cer še ne pomeni, da gre vedno za neupravičeno bolovanje, saj vrne* cini le redko odkrivajo nove bolezni kljub »novim« simptomom h vendar je v nekaterih primerih več kot jasno, da si delavci le žetijopa čitka. Bolniški stalež v jeseniški občini letos rahlo upada. Nekoliko »■ rašča le nega družinskega člana. Pravih razlogov za takšno gibanje* majo, saj je splet različnih okoliščin. Menijo, da se delavci v seda:;, ekonomskih razmerah drugače odzivajo. Zanimiv je podatek, daje v vseh temeljnih organizacijah Železarne bolniški stalež v rahlem up* danju, v topilnicah pa narašča. Le v topilnicah pa so pred časom uvedi finančne stimulacije, ki se izkazujejo v osebnem dohodku. karse:x> zna tudi pri bolezninah. Zgolj naključje ali zakonitost? Zdravstveni delavci pravijo, da bolniški stalež manj kaže usp* nost ali neuspešnost zdravstvene službe, kar bi zdravstvu nekatenrt-di naprtili. Bolj kaže odnos delavcev do pravic zdravstvenega varsta saj jih večina misli, da je zdravstvo zastonj, in težko se prebija spona nje, da je nemoralno »marodirati« in zraven nekaj zase postorit Zdravstvo tako vidi rešitev v skupni akciji, ko naj bi slehernega dea> ca življenjsko in ekonomsko zainteresirali za lastno zdravje. D. Sedej ?0I o v k Gradivo dobro, razprava slaba Za sejo občinskega komiteja ZKS Radovljica je delovna skupa pripravila dobro poročilo o obiskih v nekaterih osnovnih or*u zacijah in razgrnila več problemov — Vendar je bila razprava problemih bleda Radovljica — Osrednja točka četrtkove seje občinskega komiteja ZKS Radovljica je bila obravnava poročila, ki ga je pripravila posebna delovna skupina, potem ko je obiskala nekatere osnovne organizacije Zveze komunistov. Pod vodstvom Zlatka Kavčiča je obiskala osnovne organizacije v Vezeninah, Elanu, Verigi, osnovnih šolah iri*zdravstvenem domu Bled. Takšna metoda dela je nova, njen namen je, da komunisti na občinski ravni ne bi odmaknjeno razpravljali o problemih, s katerimi se spopadajo v posameznih sredinah. Že prva izkušnja potrjuje, da je takšen način dela dober, saj poročilo niza probleme, ki so resnično življenjski in ob katerih se lahko konkretno reče, kaj storiti. Če je bilo poročilo dobro in delo skupine lahko brez pridržkov pohvalimo, pa nas je razočarala razprava o njem. Na seji so govorili le gostje in še dodatno osvetlili svoje probleme, člani komiteja pa se niso oglašali. Še več, razprava je takorekoč zbledela in se prevesila celo v prerekanje, če so seje komiteja dovolj pogoste ali ne. Rečemo lahko, da je s prstom pokazala na naše splošno ozračje, saj silno težko koga pohvalimo za dobro delo, hitro pa kritiziramo slabosti. Poglejmo torej, katere probleme je v svojem poročilu razgrnila delovna skupina. Splošna je ugotovitev, da so bile razprave v vseh sredinah poglobljene, vendar še premalo samokritične. Delovne načrte kljub zaostrenim razmeram uresničujejo, kritike je veliko, in izhaja iz visoke stopnje delovne zavesti in angažiranosti. S problemi gospodarjenja se Konec preteklega tedna je obiskal naše uredništvo Jože Hujs. direktor Iskrine firme Kraner v Snici. S člani uredništva Glasa se je pogovarjal o rezultatih uveljavljanja našega gospodarstva na zahodnih tržiščih. — Foto: M. Ajdovec ukvarjajo predvsem komunist jim je to delovna dolžnost, osta danje razmere premalo poznajo? ob pomembnih odločitvah tu&c vloge avantgarde, temveč so osefc*' usmerjeni. Komunisti sami praw-. da sta morala in etika v Zvezi ka** nistov upadla. Ne zavzemajo se >-volj za resnično nagrajevanje po lu, marsikje so usmerjeni v urav* lovko. V blejski tovarni Vezenine so p sebej izpostavili zaporo uvoza optr me v Sloveniji, medtem kodnimi Jugoslaviji uvažajo stroje za aj# konkurenčno proizvodnjo. Pove«* so tudi, da je delovno razpotok«jt< dislociranih tozdih v Vipavi. AjnV ščini in Ilirski Bistrici slabše q | tam prisotne težnje po ekstena nem razvoju, kar seveda ni ugtatef z razvojem celotne tovarne. V begunjskem Elanu je medaar slenimi le 6 odstotkov komunist«« s svojim vplivom na spreminjale negativnih pojavov niso zadow\^ Opozorili *so na nestrokovne rtSkt na zvezni ravni pri ukinjanju pr* stavništev v tujini, na prevečaafe> ozne programe za povečanje pr.\* zov v marinah, na nestrokovne p> stope na Hrvaškem in pritiske a povečano proizvodnjo plovil, na* enakopraven položaj in tatama« pri plasmaju letal v Jugoslaviji. V leski Verigi prav tako opozarja jo na prestroge predpist opreme, saj zaradi različnih regate ških politik pri uvozu opreme bljajo bitke v konkurent , proizvajalci v Jugoslaviji. Kr.::č.\ so ocenili pri mer neodg nasanja INE, ki je uvozila veruj*.k* kršne izdelujejo v leski tovarni. V osnovnih šolah so opozorin «j zelo nizke osebne dohodke, sajjtv letošnjih devetih mesecih povpre^ znašalo 17.600 dinarjev, čeprav je izobrazbena struktura visoka, Y* več dela jim nalagajo najrazlicnej* institucije od republike do občine« poudarili so, da je strokovnih insti* cij, ki »skrbijo« v Sloveniji za te stvo, preveč. V zdravstvu so denarni probiea najbolj zaostreni in temu ustrei s zelo nizki osebni dohodki, saj je povprečje v letošnjih devetih mesecu znašalo le 16.755 dinarjev. kvalifiS* cijska struktura pa je visoka Ufa> vili so, da se dele/ sredstvo v skupnih sredstvih za druib* ne dejavnosti zmanjšuje. V zdrav stvenem domu Bled so nemočni pn problemu neplačane realizacij«, tv rektorsko delo v vseh treh atr»v stvenih domovih v radovljiški obh$s opravljajo zdravniki, ki imajo redne ordinacije. Tudi s predvideno udr* žitvijo vseh treh bo en direktor zaradi oddaljenosti zdravstvenih doa>> težko opravljal vse delo. M Volcjak GOSPODARSTVO 3. STRAN GLAS •gled gradbišč V kranjski občini je trenutno odprtih več komunalnih gradbišč, kjer dela dobro potekajo Kranj — Predstavniki samoupra-I .r* komunalne interesne skupnosti I xćine Kranj so v petek, 4. novem-kra, za strokovne sodelavce in izva-,a*e pripravili ogled posameznih ko-Bunalnih gradbišč v občini. Ugotovi-j jo, da je obseg tako imenovanih i:?r.unalnih del, posebno glede na ndstva, sorazmerno široko zastaven in da na vseh odprtih gradbi-fch dela trenutno dobro potekajo, a«ar gre v dobršni meri zasluga iz-ijaiccm. Tako bodo na nekaterih pdbiščih ob količkaj ugodnem vre-|m ta mesec naredili celo nekaj «, kot je bilo predvideno v letoš-Jjem programu. Raj bq se tudi strinjali z željo, da bi aaioupravna komunalna interesna hipnost občine Kranj tudi prihod-ije leto nadaljevala s takšno dinami-Ui »odpiranja« novih komunalnih »rsdbišć, kot so jo zastavili letos. Vecdar odgovor ni bil nič kaj obetaven, saj se komunalna interesna aupnost bori z velikimi težavami, ker organizacije združenega dela v ne spoštujejo podpisanega samoupravnega sporazuma o združenju in razporejanju sredstev za iz-pMhtjai družbenih in komunalnih *jektov v občini v obdobju 13B1—1985. Zneski, ki so jih delovne •j-r.zacije s podpisom samoupravna sporazuma »obljubile«, zdaj pa denarja ne dajo, so naravnost Med večja komunalna gradbišča tfnkof sodi kanalizacija na Kokri-a,kjer sedanja dela pomenijo hkrati .inacijo sedanjega stanja na Kuratovi cesti. Dela potekajo spo-adno z gradnjo avtoceste, investi-;r>. '7 milijonov dinarjev) pa sta z deležem (50:50) Samoupra- Terminal za hitro informacijo Kranj — V medkrajevni telefonski centrali, v službi informacij v Kralja, se pripravljajo na sodobnejši način dela. Prostore postopoma opremljajo za vključitev na terminal - ' - kega računskega centra, u bo omogočil hitrejše posredovanje aodatkov o telefonskih naročnikih. U anuarja naj bi prešli na nov so-Aboejši način, kasneje pa bi na ter-SHOal računskega centra priključili •fiobdelavo drugih podatkov, ki jih 'Aravnava služba informacij. Kranjski poštarji so tudi predlaga-. da se prenese celotno poslovanje •aftrajevne telefonske centrale v ^ubijano. Ponoči, ob nedeljah in jraznikih te storitve že zdaj opravlja ■pijanska centrala. Prenos naj bi -redili postopoma, kakor preko Me-tasonte že poteka ves mednarodni njlavtomatski promet, prijave pogo-WW in informacije v mednarodna) telefonskem prometu. Pobuda a prenos te službe je umestna, saj £l*danja posredovalna miza v med tanjevni telefonski centrali v Kranju aatarela in dotrajana. Naložba v no-10 bi bila prevelika, razen tega /i bi lahko kadre premestili tja, kjer zdaj manjka delavcev. D. S. "na komunalna interesna skupnost in Skupnost za ceste SR Slovenije. Kar zadeva odlagališče odpadkov v Tenetišah, sta trenutno najpomembnejši regulacija potoka in študija o možni razširitvi na višje etaže. Upajo, da bodo z regulacijo potoka in nekaterimi deli začeli še letos, kar pa zadeva študijo, bi s prehodom na etaže (in z ločevanjem industrijskih in komunalnih odpadkov) odlagališče v Tenetišah lahko obratovalo še nadaljnjih 20 let. Zahtevna in pomembna dela potekajo trenutno tudi na razervoarju Pivka. Za to so bile izdelane temeljit študije in zdaj gredo sanacijska dela počasi h kraju. Ponovna usposobitev tega pretočnega vodnega rezervoarja bo veljala okrog 4,5 milijona dinarjev. Po programu potekajo tudi dela na ureditvi oziroma sanaciji ceste in potoka v Besnici ter na ureditvi ceste Iskra—Planika. V Besnici, kjer sta izvajalca Cestno podjetje Kranj in Vodnogospodarsko podjetje Kranj, bodo s položitvijo grobega asfalta in robnikov letošnji prvotni načrt v prihodnjih dneh celo prekoračili. Na cesti Iskra—Planika, kjer so grobi asfalt že položili, pa bo Cestno podjetje Kranj nadaljevalo z deli (urejanje parkirišč, pločnikov, postajališč in drugo), dokler bo to dopuščalo vreme. Dve izredno pomembni gradbišči, ki se hkrati vključujeta tudi v uresničevanje programa revitalizacije starega mesta Kranja, sta ureditev Sejmišča v Kranju in ureditev Gasilskega trga. Izvajalec del na obeh gradbiščih je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, ki bo prav tako naredilo vse, kar je bilo za letos začrtano v programu. Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj je tudi izvajalec del na Likozarjevi cesti v Kranju. Glavna dela trenutno potekajo na tistem delu ožjega mestnega jedra, kjer naj bi se na levem bregu Kokre v prihodnje ustavil promet. Zgrajena parkirišča naj bi namreč razbremenila sedanja v strogem, starem delu mesta, in hkrati omogočila uresničitev ene od variant o ureditvi motornega prometa v Kranju. A. Žalar Viktor Dolžan — tretji med kovači Jesenice — 17. zveznega srečanja kovinarjev Jugoslavije, ki je letos potekalo v Makedoniji, se je udeležila tudi slovenska ekipa, ki jo je sestavljalo 24 tekmovalcev. Slovenci so se na tekmovanju kar dobro odrezali, vsaj tako kot lani, vendar so opozorili, da v zadnjem času kovinarje premalo teoretično izobražujemo, saj se posebno na tekmovanjih zvezne ravni izkaže, da naši tekmovalci zaostajajo. Med slovenskimi tekmovalci, ki so dosegli vidnejši uspeh, je tudi delavec jeseniške Železarne Viktor Dolžan, delovodja kovačnice v strojnih delavnicah, ki se je med jugoslovanskimi kovači uvrstil na zelo dobro tretje mesto. D. S. Raje avtomehanik kot tehnik Janez Prevodnik, zaposlen v Alpetourovem servisu težkih vozil na Trati, ostaja kljub končani strojni tehniški šoli zvest avtomehaničnemu poklicu — Tri leta sodeluje na proizvodnih tekmovanjih delavcev svoje stroke, na katerih je bil najuspešnejši prav letos, ko je bil tretji na Gorenjskem, prvi v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji Škofja Loka — Pogovor s-še ne dvaintridesetletnim Janezom Prevodnikom iz Gabrka me je prepričal, da med nami še žive ljudje, ki ne zahtevajo zgolj pravic, boljše »plače«, ki je v sedanjih dragih časih resnično vse manj vredna, ampak se s polno odgovornostjo zavedajo tudi svojih delovnih dolžnosti. Janez Prevodnik je eden takih, ki mu delo in sodelovanje pri samoupravnih odločitvah nista nadloga, le sredstvo, s katerim se na bolj ali manj lahek način pride do denarja za življenje. V njem je veliko zdravega, poštenega razuma in neizmerne delovne volje. Po osnovni šoli se je prišel učit za avtomehanika v Alpetourov servis težkih vozil na Trati. Šola in praksa pa želja, da bi se čim več naučil, so ga izoblikovale v enega najboljših in najskromnejših avto-mehanikov, kot ga spoštljivo ocenjujejo sodelavci. Pred štirimi leti je ob delu končal srednjo strojno tehniško šolo v Škof j i Loki. Ne zato, da bi umazano delovno obleko zamenjal za čisto haljo in sedel na udoben pisarniški stol. Ostal je zvest svojemu prvemu poklicu, ki ga je vedno veselil. Seveda mu dodatno teoretično znanje tudi pri tem pride prav, vendar ga zdaj jemlje bolj kot »rezervo«. Avtomehaniki so pogosto prehlajeni, posebno pozimi, ko lezejo pod mokra vozila. Tudi težave s hrbtenico niso redke. Morda bo čez čas, če ga bo le preveč napadala katera od teh nadlog, izkoristil tehniško znanje. Zdaj je še zdrav in ga ne mika iz avtomehanične delavnice. Rad brska po drobovju avtobusov in tovornjakov. Dela na generalnih popravilih njihovih strojev; Alpetou-rovih in tudi nekateih drugih, ki prihajajo v delavnico. Sedemdeset do sto deset ur je potrebnih za generalno obnovo stroja, odvisno, za kakšnega gre. Rezervni deli so, le na nekatere uvožene, za katere so potrebne devize, je včasih treba nekoliko dlje počakati. Vendar pa Janez-Prevodnik ne preživlja dopoldnevov le v delavnici. Alpetourovi avtobusi in tovornjaki vozijo po cestah cele Jugoslavije in tudi v tujini. Če se na poti pokvarijo in ni blizu nobene možnosti, za popravilo, šoferji pokličejo avtomehanike na Trato. Janez Prevodnik je pogosto v servisnem vozilu, ki jim hiti na pomoč. Ura pri tem ni pomembna. Nad nagrajevanjem se ne pritožuje. Če preseže normo za približno dvajset odstotkov, dobi okroglo dva stara milijona dinarjev na me- sec. Popoldanske in nočne ure na terenu so dodatno plačane. Kot dober avtomehnik se Janez Prevodnik že tretje leto udeležuje proizvodnih tekmovanj delavcev svoje stroke. Prvo leto je bil tretji na gorenjskem, lani drugi na gorenjskem in republiškem, letos tretji na gorenjskem, prvi na republiškem ih drugi na zveznem. Za tekmovanja, ki so teoretična in praktična, niso dovolj le pridobljene delovne izkušnje, ampak zahtevajo tudi posebne priprave. Letošnjih dobrih uvrstitev je zelo vesel. Pomenijo mu priznanje za vsa minula leta dela. Poseben uspeh je drugo mesto na zveznem tekmovanju delavcev kovinarske in avtomehanične stroke v Skopju, ki je bilo od 7. do 10. oktobra. Se zlasti zato, ker je stroj, ki ga je moral tam skoraj v celoti razstaviti in spet sestaviti, prvič videl od blizu. Tudi prosti čas Janez Prevodnik zapolni z delom. Končuje gradnjo nove hiše. V kleti in zunaj je treba še veliko postoriti, drugo je v glavnem že urejeno. Potem je tu še družina, otroka, ki prav tako zahtevata njegovo pozornost. H. Jelovčan Telefonski kabel do Ljubljane Največja naložba podjetja za ptt promet Kranj je položitev kabla med Kranjem in Ljubljano, saj investicija znaša kar 132 milijonov dinariev — Obnova manjših pošt in pošte v ^ranje... 132 milijonov dinarjev Radovljici Kranj — V tem srednjeročnem obdobju je najpomembnejša naložba podjetja ptt Kranj izgradnja koaksialnega kabelskega sistema Ljubljana—Kranj. Vse ptt organizacije v Sloveniji so sprejele in podpisale samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za to naložbo skupnega pomena, zdaj pa so že podpisa ne pogodbe z graditelji. Tako se bodo pomembno povečale spojne poti med Kranjem in Ljubljano, v naslednjih letih pa predvidevajo nadaljevanje proti Radovljici in Jesenicam, po izgradnji predora pod Karavankami pa tudi preko Jesenic v Avstrijo. Kabel naj bi položili do avgusta prihodnje leto. Naložba je vredna 132 milijonov dinarjev, od tega je 53 milijonov dinarjev kredita Ljubljanske banke, 79 milijonov pa bodo združile slovenske ptt organizacije. / Stavbo za rajonsko telefonsko centralo in filialno pošto na Planini v Kranju naj bi pomagale dokončno zgraditi tudi delovne organizacije kranjske občine. Vendar pa številne temeljne in delovne organizacije sporazuma o združevanju sredstev še niso podpisale in tako podjetju za. ptt promet primanjkuje polovica sredstev. Zato so ponovno prosili delovne organizacije, naj sporazum preučijo in se odločijo za združevanje denarja. Izključno z lastnim denarjem gorenjski poštarji montirajo opremo za razširitev medkrajevnega dela centrale v Kranju, vrednost naložbe pa je 56 milijonov dinarjev. S tem bomo na Gorenjskem dobili ustreznejšo telefonsko povezavo medkrajevnega dela proti Ljubljani in do vseh avtomatskih telefonskih cen- tral na območju Kranja. Razen zvez pa se bo z investicijo, ki bo sklenjena prihodnje poletje, povečalo tudi število registrov, kar obeta boljšo kvaliteto telefonskih zvez. Za boljše telefonske zveze ima izredno razumevanje združeno delo Selške doline, saj so že potrdili investicijski program polaganja medkrajevnega kabla Škofja Loka—Železniki v vrednosti 44 milijonov dinarjev. Znatna sredstva prispeva gospodarstvo Železnikov, nekaj je lastnih sredstev ptt in kredita poštne hranilnice. Tudi ta naložba, ki jo bodo začeli oktobra, bo končana prihodnje leto poleti. Letos avgusta se je pošta Poljane preselila v obnovljene prostore nad trgovino, pripravlja pa se tudi preselitev pošte na Blejski Dobravi, ki bo v novih prostorih oktobra. Vrednost naložbe pošte v Radovljici je 41 milijonov dinarjev, odprli jo' bodo ob dnevu republike. Kot naslednja je na vrsti adaptacija pošte v Dupljah, za katero so že pripravili načrte obnove. D. Sedej Nalijmo si (končno) čistega vina Zakaj sta obveznosti prispevka po samoupravnem sporazumu o združevanju in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini Kranj v obdobju 1981 — 1985 (za B program) poravnala v celoti od 57 organizacij združenega dela le Domplan in Gozdno gospodarstvo — Za kranjsko občino je pravzaprav sreča, da je bil sprejet tako imenovani intervencijski zakon o varovanju kmetijskih zemljišč crjava s čistim vinom po naključju sovpada Z Martinovimi dnevi. Razlog zanjo je sedanji predlog samoupravnega sporazuma o združe-in razporejanju sredstev za izgradnjo družbenih in komunalnih objektov v občini /ij v obdobju 1981 — 1985, ki je v razpravi v /."/-upravnih organih v organizacijah združe--/•^dda. V 15. členu predlaganega samouprav-oega sporazuma namreč piše: Organizacije združenega dela, ki ne bodo združevale sredstev po tem samoupravnem spo-. u komunalne objekte in naprave in ko-- .r.iino opremljanje stavbnih zemljišč, bodo za <■ naročena stanovanju svojo obveznost po (vrtale / višjo ceno stanovanj oziroma s ceno, ki pplačujejo kupci stanovanj, katerih sedež orga-■/'><., združenega dela je izven občine Kranj, /'-iiprej pa takšne organizacije združenega dela ■f v/i<) mogle naročiti stanovanj.« Nad podatki, ki smo jih dobili, se resnično velja zamisliti. Obveznosti za 57 organizacij združenega dela glede na sprejeti in podpisani samoupravni sporazum za B program (opremljanje stavbnih zemljišč, izgradnja cest in komunalnih naprav, gasilska oprema) znašajo za 1981. in 1982. leto 273,125.628,15 dinarja. Organizacij« združenega dela so do 6. oktobra letos vplačale le 47,321.458,00 dinarjev in tako izpolnile 17,33 odstotka obveznosti. Kaj pomeni takšno nespošto-vanje samoupravnega sporazuma in obveznosti, najbrž ni treba razlagati. Na kratko povedano: ob takšnem odnosu se bo potrebno dogovarjati o krčenju programov. Poglejmo si najprej tiste delovne organizacije, ki niso prispevale še nič, in kolikšen je iz leta 1981 in 1982 njihov dolg: Alpetour Škofja Loka 5,102,777,25 din, Dimnikarsko podjetje Kranj 168.217,40 din, Exoterm Kranj 2,105.437,80 din, Gorenjska oblačila 2,719.147,80 din, Gorenjska-kmetijska zadruga Kranj 40.636,50 din, IKOS Kranj 3,745.755,30 din, Loka Jelen Kranj 605.002,50 din, KŽK Gorenjske 7,437.731,20 din, Obrtno podjetje Cerklje 159.519,80 din, Petrol Ljubljana 860.736,60 din, Planika Kranj 28.360.334,90 din, POZD Orodjarstvo Sencur 79.966,20 din, Sava Kranj 33,595.115,60 din, Triglav Konfekcija Kranj 2,739.920,90 din. Tekstilna tovarna Zvezda 3,158.796,10 din, Usluga Strazis-če 98.283,70 din, Vodovod Kranj 367.856,50 din, Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske 549.011,80 din. Naštete delovne organizacije dolgujejo dobrih 9 milijard starih dinarjev. Nič manj zanimiv ni podatek, da so poleg naštetih še štiri delovne organizacije, ki so del sredstev sicer že nakazale, vendar pa skupaj še vedno dolgujejo kar dobrih 10 milijard 800 milijonov starih dinarjev. IBI Kranj dolguje še 7,474.768,05 din (vplačal je 2,508.232,15 din ah 25,13 odstotka od celotne obveznosti), Iskra Kranj še 68,846.181,60 din (vplačala je - samo organizacija ERO - 2,522.789,30 din ali 3,58 odstotka), Merkur Kranj dolguje še 13,943.463 din (vplačal je 2,054.100,00 din ali 12,84 odstotka) in Tekstilindus Kranj še 17,761.542,80 din (vplačal je 8,252.312,80 din ali 31,72 odstotka). Podatki pokažejo še, da sta od 57 samo dve delovni organizaciji v celoti izpolnili obveznosti iz samoupravnega sporazuma, ki izhajajo iz leta 1981 in 1982. To sta Domplan Kranj (vplačal 1,678.335,25 din ali 101,91 odstotka od obveznosti) in Gozdno gospodarstvo (vplačalo 3,117.768,45 din ali 113,46 odstotka). Razen tega sta se dve delovni organizaciji celo sami zavedali odgovornosti in obveznosti do podpisanega samoupravnega sporazuma in nakazali sredstva, čeprav niti nista bili v prvotnem seznamu. To sta Dom učen- cev I. L. Ribar (88.812,40 din) in Stanovanjska zadruga Černetov vrt (29.553,75 din). Prava ironija je, da glede ne obveznosti iz samoupravnega sporazuma lahko zastavimo pravzaprav vprašanje z druge strani in sicer: Zakaj sta obveznosti poravnali samo delovni organizaciji Domplan in Gozdno gospodarstvo in zakaj sta se tako radodarno odzvali še Dom učencev I. L. Ribar in Stanovanjska zadruga Černetov vrt? Zanimivo bi bilo slišati odgovor vseh naštetih in drugih manjših dolžnikov (ki jih prav zato nismo poimensko naštevali), zakaj so samoupravni sporazum podpisali, se s tem obvezali, da bo v občini v tem srednjeročnem obdobju uresničen prvotno sprejet program, in zakaj se zdaj obnašajo tako neprizadeto. Tu in tam se sliši, da se točno ve, zakaj je nekdo vplačal samo toliko ali nič in da je zato takšnole razpravljanje drezanje v osje gnezdo. Kakor koli že, pomembno je predvsem to: če smo takšen program in obveznosti samoupravno sprejeli, potem ga odgovorno in dosledno spoštujmo in uresničujmo. Ce pa imamo pri tem težave, naj nam ne bo težko javno spregovoriti o njih. Takšna priložnost pa je ned vomno prav zdaj, ko poteka razprava o omenjenem samoupravnem sporazumu v samoupravnih organih organizacij združenega dela. Nalijmo si torej čistega vina in bodimo pošteni in odgovorni do tega, kar smo se dogovorili. Le tako bomo v kali zatrli tudi takšnale ra/.mis ljanja: »Za kranjsko občino je sreča, da je bil sprejet tako imenovani intervencijski zakon o varovanju kmetijskih zemljišč. Če namreč ne bi dobili tega zakona, stanovanj zaradi pomanjkanja denarja za komunalno opremljanje zemljišč na Planini III prav tako ne bi mogli nekaj časa graditi. Kako pa bi v tem primeru opravičili enoletni premor v stanovanjski gradnji?!« A. Žalar GLAS 4 STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TRŽIČ TOREK, 8. NOVEMBRA \W r 14. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v torek, 15. novembra 1983, ob 17. uri v mali sejni sobi 15. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v sredo, 16. novembra 1983, ob 17. uri v veliki sejni sobi 13. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v sredo, 16. novembra 1983, ob 12. uri v mali sejni sobi Dnevni red: Po ugotovitvi sklepčnosti bodo delegati vseh treh skupščinskih zborov sprejeli zapisnike zadnjih sej in poročila o uresničenih sklepih, zatem pa bodo obravnavali: $} osnutek poslovnika občine Tržič • osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 • osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Tržič in osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku na promet proizvodov in od plačil za storitve • osnutek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih • poročilo o uresničevanju politike odlikovanj SFRJ in družbenih priznanj v občini Tržič • pregled prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Tržič od 1. 1. do 30.9. 1983 • pregled prihodkov in odhodkov za čas od 1. 1. do 30. 9. 1983: sredstva za financiranje negospodarskih investicij v krajevnih skupnostih; posebni račun za zdravstveno varstvo živali; sredstva za solidarno odpravo posledic naravnih nesreč • soglasje k aktom: samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti Tržič in statut kulturne skupnosti Tržič; samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske raziskovalne skupnosti Tržič in statut občinske raziskovalne skupnosti Tržič; samoupravni sporazum 0 ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva Ti /u • odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi m vprašanja delegatov Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala še: • osnutek odloka o podstanovanj-skih razmerjih Zbor krajevnih skupnosti pa: • oceno oblik in metod dela zbora krajevnih skupnosti skupščine občine 1 l/K DOGOVORIMO SE Odgovora na delagatsko vprašanje Tovarniški izpuhi v zraku r Na peti, deveti in trinajsti seji zboru združenega dela je bilo izpostavljeno vprašanje onesnaževanja zraka, ki ga povzročata delovni organizaciji Zlit ter Tovarna kos in srpov. # Iz Zlita je prišel naslednji odgovor: »Zlit je obnovil kotlovske naprave v začetku 1979. leta. Hkrati ob zamenjavi naprav je kupil tudi dimne čistilne naprave v takratni vrednosti 1,185 milijona dinarjev, za katere je prejel atest proizvajalca. Ta trdi, da naprava ustreza JUS standardu, da torej prašni delci ob izgorevanju lesnih odpadkov, s katerimi kurimo kotle, ne presegajo dovoljene meje onesnaževanja ozračja. Kljub temu smo se lani ponovno obrnili na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je usposobljen za meritve emisij prašnih delcev. Zavod je izdal uradno poročilo o meritvah. Te so bile izvedene še ob kurjenju obnovljenega starega kotla, ki je bil po našem mnenju še vedno lahko problematičen glede na čistočo izgorevanja. Meritev je pokazala, da tudi kurjenje tega kotla ne presega dovoljenih norm onesnaževanja. Upamo, da smo naredili vse, kar smo lahko, da ne onesnažujemo ozračja. Razen tega kurimo kotle izključno z lesnimi odpadki, ne uporabljamo premoga ali drugih goriv, zato dimni plini ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi. Žal mokra žago- vina da izpušnim plinom temnejšo barvo, ki pa ni škodljiva.« • V zvezi z onesnaževanjem zraka, ki ga povzroča Tokos, je pripravil odgovor sanitarni inšpektorat uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Povzemamo bistvo: »Pri inšpekcijskem pregledu proizvodnih procesov v Tokosu smo ugotovili, da motečih dimnih emisij ni mogoče preprečiti s čistilnimi napravami, niti z višjim dimnikom. Kovačnica kos, v kateri se sproščajo plini, ima speljan skupen odvod dimnih plinov od vseh kovaških peči, kurjenih z mazutom, do odsesovalnega ventilatorja in nato na prosto. Ker ob času zakuritve (zgodaj zjutraj) prihaja do močnejšega dimljenja in plini uhajajo iz peči tudi skozi odpritino za vlaganje orodja in nato skozi prezračevalne odpritine v strehi objekta, problema ni mogoče rešiti z višjim dimnikom. Stanje se lahko izboljša le s spremembo načina kurjenja, kar je povezano z velikimi stroški in zato rešitve ne moremo pričakovati v kratkem času. Tako pristojne inšpekcijske službe kot odgovorni v delovni organizaciji se zavedamo, da bo nekaj potrebno storiti. Zato smo uvedli upravni postopek in zaprosili strokovnjaka pooblaščene ustanove, da nakaže možne rešitve, ki bodo osnova sanitarni inšpekciji pri izdaji ureditvene odločbe.« Več reda pri oddajanju stanovanj Področje podstanovanjskih razmerij ureja odlok iz leta 1978. V času od sprejema tega odloka se je spremenila zakonodaja, saj je bil lani sprejet nov zakon o stanovanjskih razmerjih, letos pa nov zakon o prekrških. Določene pomanjkljivosti zdaj veljavnega odloka so se pokazale tudi v praksi, zato izvršni svet predlaga izdajo novega odloka. Osnovni cilj, ki ga prinaša uveljavitev novega odloka, je predvsem zagotoviti več reda na področju podstanovanjskih razmerij tako glede evidence kot zagotavljanja minimalnih standardov in preprečevanja zlorab na tem področju. Odlok določa tudi višje denarne kazni za kršilce; najemodajalec bo za prekršek kaznovan s 500 do 15.000 dinarji, s 500 do 5000 dinarji pa bo kaznovan podstanova-lec, ki ne bo sklenil podstanovalske pogodbe ali je ne bo sklenil že pred vselitvijo. Odlikovanja za dobro delo Komisija za odlikovanja in priznanja poudarja, da so vsi nosilci kadrovske politike na vseh ravneh dolžni skrbeti, da bo politika odlikovanj postala njen sestavni del. Kritično pripominja, da je postopek za reševanje predlogov odlikovanj predolg in da se pri predlogih za odlikovanja vse preveč čaka na razne delovne jubileje. Številne pobude se pripravljajo kampanjsko, namesto da bi spremljanje kadrov, ki posebej izstopajo s svojimi delovnimi in drugimi rezultati, postala sprotna naloga vseh dejavnikov. Komisija meni, da bi morale družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in društva posvetiti več pozornosti politiki odlikovanj ter predlaga, naj bi v or-- " kra- Zbori skupščine občine Tržič so zadnje poročilo o politiki odlikovanj v občini obravnavali maja 1981. Naloge s tega področja opravlja komisija za odlikovanja in priznanja, ki deluje kot organ občinske skupšine in je za svoje delo tudi njej odgovorna. Komisija poroča, da je bilo od začetka 1981. leta do letošnjega oktobra v tržiški občini podeljenih skupaj 30 odlikovanj SFRJ; 29 posameznikom in eni delovni organizaciji, tovarni obutve Peko. V postopku je trenutno šestnajst predlogov. Vsako leto so ob občinskem prazniku 5. avgustu podeljena občinska priznanja, plakete mesta Tržiča. Od 1970. leta do vključno letos je bilo podeljenih 97 plaket. Letos je skupščina občine Tržič podelila domicilne listine trem partizanskim enotam, en predlog pa je preložila v naslednje leto. Nov skupščinski poslovnik 1974 Večletne izkušnje na področju delovanja delegatskega sistema pa ganizacijah združenega dela, v fcra fevnih skupnostih in društvih ustanovili komisije, ki bi skrbele za pripravo pobud za odlikovanja in družbena priznanja. Oddelek za občo upravo in proračun je pripravil osnutek poslovnika skupščine občine Tržič, ki določa zlasti način glasovanja, pripravo predloga dnevnega reda in sprejem dnevnega reda. potek in vodenje sej občinske skupščine, postopek za izdajo odlokov in drugih aktov, način usklajevanja stališč in preverjanja stopenj soglasja ter druga vprašanja v zvezi z delom občinske skupščine. Predlagatelj osnutka poslovnika je statutarno-pravna komisija skupščine občine Tržič, ki predlaga sprejem po dvofaznem postopku. Zdaj veljavni poslovnik je začasni iz leta Zbor krajevnih skupnosti želi še bolje delati Delo zbora krajevnih skupnosti je vsebinsko dobro, več težav pa se pojavlja pri delu temeljnih delegacij — Niz predlogov za izboljšanje Ocena dela zbora krajevnih skupnosti je izdelana na osnovi zapa žanj iz dosedanjega dela zbora in na osnovi pogovora z vodji delegacij za ta zbor ter s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevnih skupnostih. Zbor krajevnih skupnosti ima devetnajst delegatskih mest in se doslej ni srečeval z vprašanjem nesklepčnosti. Tudi razprave v /boru so pogoste in plodne. Zato bi lahko delo samega /bora dobro ocenili. VeČ težav se pojavlja pri delu temeljnih delegacij. Da bi izboljšali njihovo delo in s tem tudi delo zbora, delegacije predlagajo, da se v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču pogovorijo /. delegati vseh delegacij o njihovem delu, obveznostih in pravicah. Sklepe /bora krajevnih skupnosti bodo odslej delegacije prejemale v nekaj dneh po seji in šele z vabili za naslednjo sejo. V tistih krajevnih skupnostih, kjer je bil od volitev osip delegatov tako velik, da je delo delegacij moteno in so preostali delegati preveč obremenjeni, bodo opravili nadomestne volitve. Pomembnejša vprašanja iz programa zbora krajevnih skupnosti bodo obravnavale temeljene delegacije skupaj s sveti krajevnih skupnosti, vse odgovore na delegatska vprašanja pa morajo prehodno obravnavati ustrezni organi občinski' uprave oziroma občinske skupščine. Predlagatelji bodo posredovali delegatom bolj razumljiva gradiva z več povzetki in variantnimi predlogi. Delegati bodo spremljali obravnavo gradiv med javno razpravo v svoji krajevni skupnosti. Poskusno bodo seje zbora sklicevali tudi dopoldne, pripravljalci gradiv pa bodo delegacijam, če bo potrebno, dajali strokovno pomoč pri obravnavi gradiv. v delu in v delu začasni T0I Katerim izvoznikom davčne olajšave? Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 prinaša nekatere novosti oziroma davčne olajšave -Tržiški izvršni svet predlaga, da se v dogovoru opredeli, pod kakšnimi pogoji se zavezancem priznajo olajšave za izvo: blaga in storitev na konvertibilno področje Skupščine slovenskih občin se z vsakoletnimi dogovori o usklajevanju davčne politike dogovore za enotna načela in merila ter stepr•-: davkov in olajšav pri uresničevanju davčne politike v posameznem letu. Tudi za leto 1984 je republiška uprava za družbene prihodke posredovala osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 19k ki ne nalaga nobene nove oziroma povečane obveznosti, razen pri prometnem davku na preprodajo motornih vozil. V osnutku dogovor« o usklajevanju davčne politike so predvidene naslednje novosti oziroai davčne olajšave: — znižuje se dodatna stopnja za zavezance, ki imajo v lasti ne gozdna in gozdna zemljišča; — spreminja se razpon davčnih osnov in stopenj za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki se plačuje od ostanka čistegi dohodka; — uvaja se davčna olajšava za zavezance, ki opravljajo gostinske dejavnost in dosežejo več kot 40 odstotkov celotnega prihodka s strei-bo hrane in prenočišči; — za dodatne zaposlitve novih delavcev se bodo priznale davtne olajšave za znesek, ki ustreza desetim odstotkom povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu Slovenije v preteklem letu; — pri davku po odbitku se predpisuje desetodstotna stopnja daska od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih planinskih območjih (doslej je bila 40-odstotna stopnja); na novo pa oprošča plačilo davka po odbitku dohodka, ki jih dosegajo občani: ;b: ranjem mleka, in dohodke, ki jih dosežejo 100-odstotni invalidi h opravljajo ročna dela prek organizacij združenega dela; — predlaga se drugačna obdavčitev pri prodaji motornih vod i sicer 15 odstotkov za prodajo motornega vozila pred potekom enegale ' ta od nakupa ter 10 odstotkov za prodajo vozila po poteku enega A I dveh let od nakupa. Izvršni svet je razpravljal o osnutku dogovora in ocenil, da le-tt ' upošteva namen in cilje, ki jih pri davčni politiki zasledujemo. Preda- ' ga pa, da se v dogovoru tudi opredeli, pod kakšnimi pogoji se zaveta* cem priznajo olajšave za izvoz blaga in storitev na konvertibilne p dročje. Pri uresničevanju teh določb je v dosedanji praksi prišlo do ne-jasnosti oziroma težav. Že iz obrazložitve dogovora je jasno, da se to-1 vrstna davčna olajšava lahko prizna le v primerih, ko je na izvoznica-rirvski deklaraciji kot izvoznik deklarirana obrtna zadruga, lahkotni j temeljna organizacija kooperantov, če posluje enako kot obrtna zadrt-1 ga, in da je devizni priliv razporejen na njun devizni račun. Glede na predlog združenih podjetij živilske industrije za znižanje prometnih davkov na pivo izvršni svet predlaga, da se to vprašanje preuči na nivoju republike in morebitne predloge sprememb teh da\* kov vključi v dogovor. Sicer pa izvršni svet meni, da znižanje občinskega prometnega davka ne pride v poštev, saj bi to pomenilo dodatne znižanje sredstev proračuna. Novosti oziroma spremembe iz osnutka dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 so prenesene tudi v občinski odlok o davkih občanov in v odlok o posebnem občinskem davku na promet promry dov in od plačil za storitve. P Presežek ob skrajno omejeni porabi so pokazale, da nekatere zadeve v sedanjem poslovniku sploh niso urejene ali pa so pomanjkljivo urejene. Zato so v osnutku poslovnika povsem nove določbe o postopku za sklepanje družbenega dogovora, opredeljena je sestava in delovno področje delovnih teles skupščine, nove so določbe, ki se nanašajo na vprašanja delegatov, programiranje dela skupščine, spremenjene in dopolnjene so določbe o postopku za sprejemanje odlokov in drugih aktov občinske skupščine. V poslovnik je vključeno tudi poglavje o sodelovanju občinske skupščine skupščine SR Slovenije skupščine SFRJ, česar začasni poslovnik ne ureja. V razpravi predlagatelj pričakuje zlasti pripombe glede raznih rokov, določenih v poslovniku, načina pošiljanja gradiv, programiranja dela, postopka v zvezi s sprejemanjem aktov, vključevanja delovnih teles v delo skupščine in'zborov ter drugih vprašanj, pomembnih za čimbolj uspešno delovanje skupščinskega in delegatskega sistema. Odlok o zakloniščih Zakonske spremembe na področju zaklanjanja prebivalstva in materialnih dobrin, ki sta jih prinesla zvezni zakon o splošni ljudski obrambi ter republiški zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, so osnovni razlog za izdelavo osnutka novega odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih na območju občine Tržič. Osnutek odloka ureja, graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov ter njihovo financiranje, upravljanje in vzdrževanje, uporabo, oddajanje v najem in nadzor, razen tega pa tudi razčlenjuje vrste zaklonišč glede na stopnje odpornosti in glede na uporabnike zaklonišč. Priliv dohodka in njegov razpored v proračunu tržiške občine kaže v prvih devetih mesecih letos dokaj ugodno sliko, saj se pojavlja presežek v višini dobrih 5,3 milijona dinarjev. Vendar pa je presežek začasen, saj bo usmerjen za kritje velikih obveznosti občine do blagovnih rezerv. Ugodni finančni kazalci ne dopuščajo optimizma tudi zato, ker se vsi proračunski porabniki srečujejo z velikimi težavami; letos dobivajo le 10,7 odstotka več denarja kot lani. Ob skokovitem naraščanju materialnih stroškov se jim škodljivo zmanjšujejo možnosti oblikovanja čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Izvršni svet predlaga delegatom, da ob obravnavi poročila nakažejo tudi morebitneusmeritvezaoblikovanje rebalansa proračuna, ki ga bo treba sprejeti glede na novosti v omejevanju splošne porabe. Devetmesečni pregled sredstev za financiranje negospodarskih investi- cij v krajevnih skupnostih kaje ^ zelo dober-priliv, saj so organizaflf1 združenega dela po samoupravah sporazumu nakazale že 90 odstop dogovorjenih sredstev. Financirali' programov krajevnih skupnost ? zato zadovoljivo. Na poseben račun za zdrv-stv?' varstvo živali je bilo zaradi likv> nostnih težav potrebno avgusta«*' nesti nekaj proračunskega Obveznosti za zdravstveno živali so bile zato pravočasno! nane, težave pa so nastale mp zahteve Mesoizdelkov Škofja LeP da se glede na letne dopuste zim*" ša dolžni znesek. Ker se storitve t računavajo v pavšalnih zneski zahteva ni bila sprejemljiva Na vplačila sredstev za solidan/ stno odpravo posledic narav nih *<" sreč občina nima vpliv spevki odrejeni z zveznimi in rej* bliškim'i predpisi. Po devet.h -■> cih je na računu blizu 2,2 mihioru; narjev, kar je za dobre štiri odstotP več od celoletnega plana. Sanacije peskokopa ne bo Sklep zbora krajevnih skupnosti, naj se v Bistrici pri Tržiču sanira peskokop, je med uresničitvijo doživel nepričakovan zaplet. Predsednik skupščine občine Tržič pojasnjuje: »Ker je zbor krajevnih skupnosti sklenil, naj se skuša najti soglasje za sanacijo peskokopa, smo prvi razgovor s predstavniki Komunalnega podjetja in z lastnico parcele v Bistrici Darinko Življaković opravili 7. oktobra 1983. Že na prvem razgovoru se je pokazalo, da se Življakovićeva ne strinja s projektom za sanacijo peskokopa, kakršen je izdelan in h kateremu so bila izdana vsa potrebna soglasja. Da bi na kraju samem pojasnili Darinki Življaković ta projekt, je bil opravljen ogled peskokopa 17. oktobra, po ogledu pa 19. oktobra ponoven razgovor. Tudi na tem Življakovićeva ni odstopala od svojih stališč. Predlagala je svoj način sanacije, ki je popol- noma drugačen od strokovno izdelanega projekta. Ker nisi«* mogli izoblikovati zaključkov, smo se dogovorili, da Darinka Življaković v pisni obliki sporoči svoje dokončno stališče. Pisno h> javo smo prejeli 27. oktobra. V njej Dušan in Darinka Življak* vić izjavljata, da se ne strinjata $ projektom sanacije, kakršen jt izdelan. Zahtevata, da se peskokop sanira, vendar na način, ki ji povsem drugačen od izdelanega načrta. Ne dovolita nobenih del na njihovi parceli (projekt pred« videva nasip humusa do betonske pregrade, ki naj bo postavljena na meji parcele). Ker se sanacija ne more izvajali na drug način, kot je predviden po načrtu in h kateremu so dana vsa potrebna dovoljenja in soglasja, ugotavljamo, da ni prišlo predstavlja z deli, ki so nastala po letu 1979, razstavljene risbe pa so nantale kot neposredna inspiracija kiparskih del. Razstavo si lahko do t /ji embra ogledate vsak delavnik, razen ponedeljka in petka, od 15. (k M ure. POMIAD V MESTU Ujet v zidove sem in steklo prameni sončnih žarkov komaj pijpolzijo skozi dim in prah do nežnih češnjevih cvetov na obledelem stenskem koledarju. NEKOČ Nekoč sežgal bom svoje pesm i, ki sem kdajkoli jih zapel. V plamenih bodo izgorele, v spomin ostal bo le pepel. Pepel po zemlji bom potresel, gozdove, polja z njim prekril In glej, morda se bo zgodilo, da cvet bo iz pepela vzklil. Takrat odšel bom spet na polje, utrgal zate nežni cvet. In ti mogoče boš spoznala, zakaj sem pravzaprav poet. Tomaž Bole, se je rodil 1. 1951 v Ljubljani, a sedaj živi v Lukovici pri Domžalah. Objavljene pesmi so nastale v letih 1972-1983 in jih je bil avtor, zaradi neposluha založb, prisiljen izdati v samozaložbi. Pri tem sta rnu pomagali ZSMS Domžale in Kulturna skupnost Domžale. Pesniška zbirka je razdeljena na pet tematsko zaokroženih delov: Pomlad v mestu; Moje sanje; Življenje gre svojo pot; Jesensko listje; Noro srce. Odlično, smiselno opremo knjige, z razmišlja-jocimi ilustracijami je prispeval akademski slikar Rok Zelenko. Drugi del večera je bil posvečen razstavljenim delom Roka Zelenka. Predstavil se je z deli, ki so nastala v zadnjih treh letih umetnikovega ustvarjenja. Za njegovo ustvarjalnost je značilno, da s posebnim intimnim odnosom obravnava istrsko arhitekturo, predvsem v večernih grožnjanskih vedutah z značilno modrino neba; na eni strani je poudarjena nostalgija do Istre, na drugi pa realnost turizma in vsega, kar prihaja z njim —čutiti je patetično srečevanje preteklosti in sedanjosti. Značilen del umetnikove ustvarjalnosti je njegov specifičen odnos do ženske, tako v portretu in aktu, kot v drugih situacijah, a vedno s trdno zastavljeno psihološko osnovo. Vse njegovo slikarstvo je prežeto s simboliko, ki je izdatna osnova pri iskanju novih smeri. Ob tem pride do polnega izraza slikarjeva neizčrpna zaloga energije in domišljije. Rok Zelenko se je rodil 1. 1951 v Ljubljani, kjer je 1. 1975 tudi diplomiral na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku. Deluje kot svobodni umetnik v Grožnja-nu. Ukvarja se s slikarstvom in keramiko. Imel je številne samostojne in skupinske razstave v domovini in tujini. Ob koncu lahko pohvalimo zelo uspel in na visoki umetniški ravni izveden program. Organizatorju lahko očitamo le to, da ni pripravil pogovora s sodelujočimi avtorji, saj bi s tem približali širšemu krogu poslušalcev njihovo ustvarjanje in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Vsi si želimo, da ne postanejo tovrstne prireditve le svetli prebliski zvezdnate hoči, saj so nastopajoči umetniki izrazili pripravljenost nadaljnja gostovanja. Janez Jelene za Gorenjska razstava. fotografij in diapozitivov V tržiškem paviljonu NOB si lahko ogledate 27. gorenjsko razstavo fotografij in 7. gorenjsko razstavo diapozitivov — Prvo nagrado za najboljšo kolekcijo fotografij je prejel Janez Juvan, za najboljšo kolekcijo diapozitivov pa Franc Kolman Tržič — V paviljonu NOB so v petek, 4. novembra odprli 27. gorenjsko razstavo fotografije in 7. gorenjsko razstavo diapozitivov. Na ogled bosta do 21. novembra, vsak dan razen ob ponedeljkih od 16. do 18. ure. Prireja ju'Foto klub Tržič s sodelovanjem Zveze kulturnih organizacij Tržič in Zveze za tehnično kulturo Tržič. Na razpis je prispelo 148 fotografij, ki jih je poslalo 38 avtorjev. Za razstavo so odbrali 61 fotografij 22 avtorjev. Fotografije tako razsta vljujo: Franc Črv, Franc Kolman, Franc Sluga, Jane/ Bogataj, Boštjan Gunčar Janez Juvan, Marjan Kukec, Janez Pipan, Sergio Sebeglia, Ferdo Svajger, Rafael Šenk, Vladimir Polajnar, Hermina Cankar, Marjan Pišljar, Marjan Polanšek, Ivan Reven, Franc Temelj, Vinko Bre/.ar, Janko Kermelj, Milan Malovrh, Jaro Miščevič in Božidar Šinkovec. Za kolekcijo fotografij je prvo nagrado prejel Janez Juvan, drugo nagrado Boštjan Gunčar in tretjo Janez Pipan. Vsi trije so člani Foto kino kluba Janez Puhar i/. Kranja. Za posamezno fotografijo je prvo nagrado prejel Sergio Sebeglia, član Foto kino kluba Janez Puhar iz Kranja, drugo nagrado Božidar Šinkovec in tretjo Milan Malovrh, oba člana Foto kluba Tržič. Diplome pa so prejeli Jaro Miščevič, član Foto kluba Tržič, Rafael Šenk, član Foto kino kluba Janez Puhar iz Kranja in Marjan Pišljar, član Foto sekcije Planinskega društva Žiri. Na razpis za 7. razstavo diapozitivov je prispelo 132 del 22 avtorjev. Za razstavo so odbrali 83 diapozitivov 21 avtorjev. Svoja dela na razstavi predstavljajo: Franc Črv, Franc Kolman, Franc Sluga, Ivko Gregori, Darko Gregori, Jani Novak, Sandi Novak, Andrej Palovšnik, Marjan Ručigaj, Ambrož Justin, Adi Fink, Edi Gnilšak, Ivan Pipan, Vinko Brezar, Franc Goltez, Milan Malovrh, Jaro Miševič, Irena Rozman, Božidar Šinkovec, Tomaž Vrabič, Daniel Zupan. Prvo nagrado za kolekcijo diapozitivov je prejel Franc Kolman, član Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice, drugo nagrado Jaro Miščevič, član Foto kluba Tržič in tretjo nagrado za kolekcijo Tomaž Vrabič, član Foto kluba Tržič. Prvo nagrado za posamezni diapozitiv je prejela Irena Kozman, članica Foto kluba Tržič, drugo nagrado Franc Črv, član Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice in tretjo nagrado Adi Fink, član Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice. Diplome so prejeli Milan Malovrh, Vinko Brezar in Franc Goltez. vsi člani Foto kluba Tržič. V skupni razvrstitvi uspešnosti klubov je prvo mesto v fotografij i zasedel Foto kino klub Janez Puhar iz Kranja, drugo Foto klub Tržič in tretje Foto klub Andrej Prešeren Jesenice. ^ Pri diapozitivih pa je bil najboljši Foto klub Trzic, pred Foto klubom Andrej Prešeren Jesenice in Foto kino klubom Radovljica. Razstava del štipendistov Ljubljana — V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani so v petek, 4. novembra odprli razstavo del štipendistov Kulturne skupnosti Slovenije. Odprta bo do 24. novembra. Kulturna skupnost Slovenije je lani spet razpisala delovne štipendije, da bi omogočila mladim grafikom, kiparjem in slikarjem, ki so se izkazali z resnim in kvalitetnim delom, ki samostojno umetniško ustvarjajo. Delovne štipendije so torej namenjene tistim nadarjenim diplomantom, ki so šele zaključili študij in katerih umetniško ustvarjanje je izrazito individualno, nevezano na skupino ustvarjalcev oziroma poustvarjalcev. Štipendije naj bi omogočale preživljanje v času, ko za uresničitev svojega delovnega načrta ne dobijo nobenega dohodka. Enotna delovna štipendija je torej spodbuda in možnost za predstavitev in uveljavitev. Lani je bilo tako razpisanih pet štipendij. Strokovna komisija je med devetimi kandidati izbrala akademskega slikarja specialista Vojka Aleksiča, akademsko slikarko Evo Heimer, akademskega kiparja Tomaža Kolariča, akademskega slikarja Igorja Kregarja in akademskega slikarja Cveta Zlateta. Delovni načrt Vojka Aleksiča je obsegal proučevanje likovnega prostora, usklajevanje barve na likovni ploskvi, risanje na modelu. Eva Heimer se je obvezala, da bo razvijala figuralno kompozicijo, raziskovala strukturne elemente in njihove izrazne možnosti, spreminjala oblike v barvne ploskve in povezovala te ploskve med seboj s težnjo po iskanju nove vsebine. Tomaž Kolarič je prijavil za delovno nalogo kiparsko obdelavo zlitin in transpa rentno barvitost ter filmske in video zapise. Igor Kregar je zagotovil, da se bo s slikami, risbami in grafikami pojavil na več slikarskih prireditvah. Cveto Zlate je želel s primerjanjem slikarstva, grafike in fotografije graditi svoj sistem likovnega znaka preko človeške figure. Razstava torej predstavlja, koliko so svoje zamisli uresničili. Taborniški posvet na Joštu — Minulo soboto in nedeljo so se zbrali v taborniškem domu Albin Drolc na Joštu člani vodstva taborniških odredov iz Kranja in predstavniki odreda Kraški vihamiki iz Postojne na posvetu o delu v taborniški organizaciji. Zatem ko so spregovorili o sodelovanju pri zagotavljanju in urejanju prostora za izvedbo letnih taborov ter drugih možnih stikih v taborniški dejavnosti, so kranjski taborniki nadaljevali s pregledom svojega dela. Obravnavali so poročila o tekmovanjih za značko Živko Lovše, letnih konferencah odredov in delu kadrovske komisije pri izvršnem odboru Zveze tabornikov v občini Kranj. Med drugim so se dogovorili tudi o organizaciji vodniškega tečaja za tabornike. (S) — Foto: S. Saje OLA8 6. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 8. NOVEMBRA Skrb za rekreacijo delavcev v kranjski Savi Po delu tudi sprostitev V 4200-članskem delovnem kolektivu kranjske Save se več kot šestina delavcev redno ali občasno ukvarja z rekreacijo. Kranj — Ni naključje, da ima Sava med vsemi slovenskimi delovnimi organizacijami med delavci največ »kaveljcev«*1n »korenin«. V tovarni, ki letno namenja za rekreacijo okrog 1,2 milijona dinarjev, imajo dobro organizirano športno društvo Gumar, med redkimi v Sloveniji pa tudi poklicnega organizatorja rekreacije. »Stališče sindikata, naj bi v Sloveniji imeli na tisoč delavcev zaposlenega tudi enega organizatorja rekreacije, se v republiki ne uresničuje. Le približno 20 slovenskih tovarn ima med delovnimi opravili zapisano tudi skrb za rekreacijo delavcev. Pred leti so delovne organizacije še zaposlovale diplomante Fakultete za telesno kulturo, v sedanjih gospodarskih razmerah so za poklice, ki niso naposredno povezani s proizvodnjo, povsem priprle vrata. Menim, da delajo veliko napako. Sredstva, vložena za sprostitev delavcev, se namreč bogato obrestujejo. Kon-dicijsko dobro pripravljeni, vzdržljivi delavci lahko dajo več od sebe, lažje kljubujejo boleznim in vsakodnevnim stresom. Rekreacija združuje delavce — prijateljstvo s tekmo-vališč in vadbenih prostorov se pre- Organizator rekreacije se s temi vprašanji strokovno ne ukvarja, preveč ima dela s pripravami in izvedbo različnih tečajev, tekmovanj in vadbe. Preko šeststo zaposlenih se udeležuje športnih iger Save. Med seboj se pomerijo v 16 športnih panogah. Najuspešnejši nastopijo potem še na peteroboju, na katerem poleg Save sodelujejo še štiri večje slovenske tovarne. Že pred 17 leti pa so odstopili od srečanja gumarskih delavcev Jugoslavije, ker ni imelo smisla zapravljati denarja za draga potovanja. V Savi pripravijo vsako zimo smučarske tečaje, ki se jih običajno udeleži okrog 450 delavcev in njihovih otrok. Poleg tega bodo letos med zaposlene razdelili od pet do šest tisoč smučarskih kart (po nižji ceni), okrog tri tisoč vstopnic za kranjsko drsališče ter karte za vstop na zimski bazen. Delavcem so tudi letos omogočili, da so nabavili smučarsko opremo kar v tovarni. Kupili so jo za 1,3 milijona dinarjev, odplačevali pa jo bodo v mesečnih obrokih. »V delovni organizaciji smo v zadnjih letih korenito spremenili mišljenje o'vlogi rekreacije. Spominjam se, da smo nekdaj za tekmovanja med tovarnami »najemali« kvalitetne športnike v drugih podjetjih in celo v klubih. Zdaj se to ne dogaja več, prišli smo celo tako daleč, da na zimskem športnem dnevu sploh ne naša za stroj ...« poudarja Janez Gorjanc, organizator rekreacije v Savi, športni javnosti bolj znan kot kombinatorec, šestkratni državni prvak, udeleženec olimpijskih iger v Sapporu na Japonskem in svetovnega prvenstva v Falunu na Švedskem. V tovarni nimajo podatkov o tem, kolikjo organizirana rekreacija vpliva na zmanjšanje bolniškega staža in povečevanje delovne storilnosti. Ml PA NISMO SE UKLONILI objavljamo rezultatov,« pravi Vojo Mitro vir, predsednik športnega društva Gumar, sicer analitik po poklicu. Društvo ima v 16 sekcijah že preko petsto članov. Najbolj zagnani sej smučarji, košarkarji, rokometaši, ribiči (bili so tretji na republiškem prvenstvu), karateisti in kolesarji. Vadbo organizirajo v telovadnicah na Planini, v osnovni šoli Simona Jenka in Helene Puhar, v domu TVD Partizan Stražišče ter na zunanjih igriščih športnega društva Sava. Med udeleženci vadbe prevladujejo delavci med 30 in 40 letom starosti. Število članov v društvu se povečuje, saj velja, tako kot pravita Vojo in Janez: »Ko delavca pridobiš, ga zlepa ne zgubiš.« Je zdaj bolj jasno, zakaj ima Sava kar 40 »kaveljcev« in »korenin«? C. Zaplotnik Polovica krajanov je krvodajalcev Podnart — Krajevna skupnost Podnart ima 880 prebivalcev in domala polovica (431) jih je krvodajalcev. Stane Marolt s Poljšice je daroval kri že štiriintridesetkrat. Organizacija Rdečega križa vsako leto pripravi zbiralno akcijo, nekaj članic redno skrbi za ostarele krajane. Ob 8. marcu obiščejo vse nad 80 let stare žene. Enajst članic Rdečega križa ima tudi tečaj za nego bolnika na domu. Na nedavni volilno-programski konferenci organizacije Rdečega križa v Podnartu so ugodno ocenili delo v preteklem letu. Za novo predsednico so izvolili Milko Faganel in za sekretarko Milko Agrež. C. Rozman Ribiči dobro gospodarijo Kranj — Poročilo o gospodarjenju v Ribiški družini Kranj kaže, da so kranjski ribiči letos dobro gospodarili. Tako so v Kokro, Belco in Ru-penščico vložili okrog 14.300 potočnih postrvi in sicer v velikosti 12 do 18 centimetrov oziroma mladic. V gojitvene potoke so vložili okrog 160.000 zaroda potočne postrvi iz ribogojnice Besnica. V Savo, Zbilje in Kokro so vložili tudi okrog 3600 odrasle šarenke in okrog 40.000 mladic šarenke. Velike težave pa povzročajo ribičem različna dela na Kokri in Ru-penščici. Tako so zaradi gradnje avtoceste morali poloviti iz Kokre prek 600 rib, iz Rupenščice pa skoraj 800. Prek 1300 rib so polovili iz Rupenščice tudi na območju Tenetiš. Vse ribe so spustili nazaj v vodotoke. REKREACIJA A LA GORENJE SERVIS Kranj — Serviserje vseh vrst in sort poznamo, slabe in dobre. Če se nam pokvari televizor ali odpove pralni stroj, je treba pač na servis in od sreče je odvisno, kdaj bodo prišli in kako popravili. Izkušnje so pač dobre in slabe, včasih pa — roko na srce — s kritiko kar malo pretiravamo. Veliko je serviserjev, ki so dobri, tudi od velenjskega Gorenja. Pridejo hitro, opravijo dobro in po znosni ceni. Da bi nam od Gorenja serviserji zares kar najbolj urno prihiteli na pomoč, pa je, ljubi moji, treba urnih nog in kondicije. Če ves dan posedaš in nekaj brklji prej ali slej postal m mlahav — pri tem pa terx&t\ niso nikakršna izjema. Iz te perspektive gledano»* zdi skrajno hudobno jpomči naše bralke, kije natanko ri&fc da sta dva mlada moška, kisu* pripeljala na kranjski stadtjt' fičkom Gorenje servis, dr« v" igrala tenis. Bilo je 13. oktfr ob deveti uri zjutraj, kottapetra la CE — 136-634 pred it«4r nom in se šla zdravo tenubir kreacijo. Bralka je kot ženska -mlada tenisača nista člana ki** — brz pomislila na vse trntf renjske sotrpinke, ki onewnf stojijo pred pokvarjen, onadva pa — tenis! Sredi bior nega dopoldneva urita svojtK šice, namesto da bi drvela i ft kom od gospodinjstva do aotjt dinjstva, saj navsezad stroji Gorenja niso večni Sam pa ju korenjaško brni* saj mi doma konec koncev k $ stroji »laufajo«. Telesna rekmf ja, magari sredi delovnega dopor dneva, je zdrava, tudi za Ijti fičkov Gorenja, naj se ram::: ditev še tako spotakljiva. Lpcj le, da sta tudi vse druge dele dni, ki jih namanjata tako okretna in urna kot pn parju . . . S k d 11 r VAŠA PISMA PREMALO OKREPČEVALNIC IN REDARJEV V soboto, 29. oktobra, je na cestah od Kranja proti Golniku potekal maraton »Treh src«. Organizatorje poskrbel za prijetno vzdušje, vendar pa je napravil nekaj napak, ki se na prihodnji prireditvi ne bi smele ponoviti. Ker je proga že tretje leto ista, se je večina udeležencev že pred startom odločila, na katerih mestih se bo okrepčala. Toda bili smo razočarani, ker je bila prva okrepčevalnica šele na 20 kilometru v Goricah in druga na 33. kilometru v Strahinju, ni jih pa bilo — tako kot je pisalo — na Spodnji Beli, Trsteniku, Golniku in v Udinbor-štu. Nekaj kilometrov pred ciljem so tekmovalcem z vodo, sokom in čajem pomagali vaščani. Premalo je bilo tudi redarjev; nobenega ni bilo na mestu, kjer sta se razšli progi za veliki in mali maraton. Slabo je bilo organizirano tudi podeljevanje značk in testnih priznanj. Marko Tomazin, Naklo B Bodo Korotan prenovili? Kranj — Veletrgovina Kranj je obvestila delovno orgt^ cijo Domplan, da nameravajo^ vni objekt na Jezerskem, \rts& tudi Korotan, oddati v fond $f vanjskih hiš in poslovnih pns^j pri Samoupravni stanovanjskih nosti občine Kranj. Nekdanji,J* ma podkleten, pritlični objekt ■:■ kasneje povišan za dve etaži inj/ čan s prizidki na prednji in a"" strani. Na stavbi pa so zarad;: nih naknadnih posegov zdaj precejšnje razpoke. j Variant je sicer več, vendar jefl' še vedno najbolj sprejemljiva »H ^ objekt temeljito obnovijo inuiff" tako, da bi bili v pritličju posOT w prostori, v prvem in druge« ilfl^ stropju pa bi bilo moč prifct4s okrog 14 stanovanj. O tem je i^n0 vljal tudi odbor za prenovo in darjenje s stanovanji in s„ skimi hišami v družbeni las samoupravni stanovanjski sti občine Kranj. Člani od' menili, da bi za takšno vari šitev glede Korotana moral; predvsem interesente za novo bijena stanovanja.' »Meta« ni bila nikoli odkrita Adolf Arigler-Bodin V drobni knjižici iz serije Gorenjske med NOB »Jamnik in tehnika Meta«, ki je pravkar izšla, je nekje v sredini natisnjen zemljevid dela Gorenjske z Jamnikom in okolico. Drobne rdeče zvezdice označujejo mesta, kjer so bili v času naše borbe bunkerji, partizanska zavetišča in kjer so danes spomeniki in spominska obeležja. Men- da niso nikjer pri nas tako na gosto posejanf partizanski grobovi in obeležja, kot prav tu okrog Jamnika. Zvezdica pri zvezdici. Vsem tem se je te dni pridružila še ena: obnovljena partizanska tehnika »Meta« v Jamniški gori. 'Ob stezi, ki vodi z Jamnika proti Vodiški planini na Jelovici, leži votlina, nekdanji rudnik železa, v katerem so partizani oktobra 1942 uredili malo tiskarno. Dobro označen kažipot vas pripelje prav pred votlino, v kateri so partizanski tiskarji dva meseca, od oktobra do decembra 1942 tiskali partizansko literaturo. Vodja tiskarne »Meta« je bil Adolf Arigler-Bodin. Enainštirideset let je že vmes. Avgusta 1942 je Adolf Arigler-Bodin prišel na Gorenjsko po nalogu CK KPS, da bi tu ustanavljal partizanske tehnike. Kljub svoji mladosti, 21 letom, je bil izkušen tiskar. Že od julija leta 1941 se je usposabljal in delal po vrsti ljubljanskih ilegalnih tehnik. Prvo njegovo delo je bila »glava« za Slovenskega poročevalca. Bodin je pisal dnevnik, kamor je točno zapisoval, kaj so ta dan razmnoževali, koliko strani so stiskali, koliko izvodov. Tako piše, da so v januarju 1942 razmnoževali posamezna poglavja" VKP (b), januarja in februarja pesmi Mateja Bora, Slovenski zbornik in drugo. Zanimivi so tudi njegovi zapisi o njegovih prvih dneh v partizanih v Dolomitih. Tu je dobil prvo partizansko ime »Tehnik«. Kljub temu, da so o Gorenjski med partizani v Dolomitih in na Dolenjskem krožile pripovedi, kako hudo je tu, koliko je Nemcev, nemških bunkerjev, kakšen teror zganjajo, si je želel sem gor, kajti vedel je, kako potrebna je propaganda našemu boju. Gorenjska je bila tedaj skoraj brez tehnik. Že pri prvem srečanju z Jožetom Gregorčičem, Lojzetom Kebetom-Stefanom, Vinkom Hafnerjem in Stanetom Kersnikom-Jelovčanom avgusta 1942 je spoznal, da so tu odnosi vodilnih tovarišev do borcev izredno tovariški in topli. Z njimi je potem delil svojo usodo. 27. avgusta je z borci odšel v Kropo, kjer so nabrali obilo materiala in strojev za tehniko. Popolnoma so oplenili pisarne občine in tovarne in zaplenili rotacijski ciklostil, ročni ciklostil, nekaj pisalnih strojev, cel kup matric in mnogo raznih vrst papirja. 7. septembra je Bodin z Vinkom Hafnerjem in Jelovčanom že iskal prostor za tehniko. A velika ofenziva, ki jo je takrat pripravljal sovražnik na Jelovico, je prekrižala njihove račune. Ko so v ofenzivi Nemci, podobno kot Kozaro, v strelcih česali Jelovico, ko je padla vrsta borcev na Lipniški planini in drugod po Jelovici, se je Bodin po srečnem naključju rešil s tem, da je splezal na drevo. Bilo je nekje pod Partizanskim vrhom. Vsaj desetkrat so šli Nemci pod njegovim drevesom. O tem piše v svojih spominih: - »Sedel sem komaj kakih 5 metrov nad zemljo, na dveh tankih vejah, z obrazom obrnjenim proti deblu, katerega sem se oklepal z oTbema rokama. Jelka je rasla na strmem pobočju. Imel sem srečo, da so nemške kolone, ki so bile razvite v strelce, prodirale po. pobočju navzgor. Od spodaj me niso mogli videti. Bil sem od drevja dobro zakrit. Nasprotno pa sem jaz Nemce, čim so prišli pod drevo in ko so se vzpenjali naprej, povsem razločno videl. tq so bili strašni trenutki, ki so se vlekli kot dolge ure. Takrat sem z vso silo skušal preusmeriti svoje misli na nekaj drugega. Vedel sem namreč, da ne smem gledati navzdol, kajti lahko bi nekdo začutil moj pogled in se ozrl navzgor in potem bi bil izgubljen . . .« Dva dni je preždel na svojem drevesu. Ko so Nemci odšli, je taval po Jelovici. Šele 15. septembra je srečal prvega kurirja. Njegov dnevnik je silno zgovoren. Prav njemu gre zahvala, da so ohranjeni točni datumi dogodkov okrog nastajanja tehnike »Meta«. Tako piše, da mu je 22. septembra Lojze Kebe-Štefan dal nalogo, naj razmnoži letak, ki je govoril o izdajalski vlogi bele garde, 27. septembra je nastal letak, ki je pozival Gorenjce, naj ne hodijo v nemško vojsko. »Slovenci na Gorenjskem« je bil njegov naslov. Tega sta z Matom razmnožila kar na tleh, na majhni jasi poleg skalne votline, ki je bila sprva namenjena za tehniko, a za delo še ni bila usposobljena. V zadjih dneh septembra pa je tovariš Kers-' nik komaj kakih 200 metrov proč od prve skalne dupline našel novo, veliko večjo, pa tudi bolj skrito skalno duplino. Takoj so se odločili, da bodo prvi prostor uporabljali le kot skladišče mate- riala, v novem prostoru pa bodo uredili »to* Novo odkrito skalno votlino so začeli prav na Bodinov rojstni dan. Takole jeaps» dnevnik: 1. oktober — četrtek. Po tradicionalni k* žgancih se pričenja delo. Zopet eno uro pel' Jelovico. Tako se pričenja 22. leto mojefii? nja. Svoj 21. rojstni dan praznujem za sed*;!* klavrno. Videl bom kaj mi'prinese da: sem trdo delal v novem prostoru. Zvečer h-čerje (sicer smo jedli čez dan čisto dovoda* Od 8. do 12. oktobra so urejevali skalno & no. Z macolo so odbili vse ostre robov« k -leli iz stene, splanirali teren ter naprav ni leseno ogrodje. Na to ogrodje s< nap ustrojene goveje kože, ki so jih zaplenili hajko. Streha iz teh kož jih je varovali ii** kapljicami, ki so padale s sten votline Nr:. so mizo, dva stola, nekaj polic. losu-. .• , so hodili v votlino. Dobro so zamaskiral votlino. Na lesen pokrov so nabil. u\ s, gozdnega mahu, pokrov pa z usnjenimi pritrdili na okvir, ki je obdajal vhod v xqj? Preostale kože so jim služile za le 12. oktobra je bila tehnika popolnoma ik* na in opremljena z vsem, kar so potre imenovali sojo »Meta«. Idejo /a ime u Hafner po smrti tovariša Kebeta, ko je trebna še večja konspiracija. »Ob petrolejki smo delali.« pripov gler. »Tu nismo kuhali. Po pet, šest jedli toplega. Jaz sem imel na Jamntkule varišico, kjer sem dobival mleko. Nisem btt»? renjec in ljudje niso imeli zaupaja. Sem b Ljubljančan, tujec, in povsem normalno ,y v da mi niso zaupali.« 16. oktobra so jih presenetili Nerv . jim je uiti. Nemci so odkrili le man s, sN votlino, ki jim je rabila za skladišče. Stane nik Jelovčan se je skril vanjo. Na !e din je tehniko preselil v Mišače k Cirilu rVfo*» 14. decembra zvečer je v »Meti« razmnožil * y venski poročevalec v 135 izvodih, 15.deota||f pa je Bodin označil kot dan. ko je »Meta« tat* delovati. D. DoVrv 8. NOVEMBRA 1983 KRONIKA 7. STRAN GLAS S SODIŠČA S kavo mimo carine [Jože Justin je nekajkrat prepeljal mimo carine kavo in razne ehnične predmete ter s tem zlorabil tudi svoj uradni položaj, saj ideial kot miličnik na mejnem prehodu Pred temeljnim sodiščem na Jese-iseah je bil na 4 leta in tri mesece kazni obsojen 26-letni Jože z Jesenic. Kot miličnik posta-mejne milice Korensko sedlo je 1 svoj položaj in tujcem zara-al turistične propustnice v za-mških markah namesto v jih, devize pa si je prisvojil. Vendar pa to ni bilo vse. Ne mej-prehodu Korensko sedlo se je spoznal z zdomcem Ivanom . ki je preko tega prehoda potoval domov. Ta je po-MMtvo izkoristil, da bi prepeljal Jr« carinjenja čez mejo 860 kg ka-Justinu je ponudil dovolj veliko lo, da mu je ta povedal, kdaj klfjbolj »varno« prepeljati tolikšno vmm čez mejo. Justin mu je sve-kavo prepelje kak tuj drža-in sicer v potovalnem kombiju, f#otyc ponoči ali zgodaj zjutraj. JMH ^a je tudi seznanil s prodajal-kave v Beljaku, ta pa je najel wnika Antona Hohnetza, da bi za *^?;ado 1000 zahodnonemških mark Mdjal kavo na Jesenice, kjer naj k jo prevzel Jukič. Nasvet je bil »rda dober, vendar se ni dal dobro prijati. Na meji so namreč cariniki j kavo odkrili. Anton Hoh- netz iz Beljaka je bil zaradi pomoči pri nedovoljeni trgovini pred temeljnim sodiščem na Jesenicah obsojen na 7 mesecev zapora, v kazen pa so mu šteli čas, prebit v priporu 5d sredine junija letos. Ob tem se je odkrilo, da je Justin tudi sam z osebnim avtomobilom nekajkrat prepeljal kavo čez mejo. Od novembra lani do junija letos je vsaj desetkrat prepeljal kavo in sicer skupaj 217 kilogramov surove in 42 kilogramov pražene. Del te količine — 100 kilogramov so našli pri njem doma. Nekaj kave je prodal znancem, saj je ugotovljeno, da je s prodajo 26 kg pražene in 114 kg surove kave v okolici Koprivnice zaslužil več kot 60.000 din. Premoženjsko korist v višini najmanj 1300 din si je pridobil tudi s prodajo dražjih turističnih propustnic, kupoval je tudi tujo valuto. Razen kave je pretihotapil v avtu čez mejo tudi video rekorder, kamero, žepni računalnik, dva tranzistorja in dva fotoaprata. Sodišče je Jožetu Justinu za vsa kazniva dejanja poleg zaporne kazni 4 let in 3 mesecev zapora izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica miličnik za dobo 5 let po prestani kazni. Bencin iz tujih avtomobilov Saeno leto in štiri mesece zapora sta bila obsojena mlada fanta, ker sta bencin in včasih tudi razne predmete jemala z vlamlja-ijem v parkirane avtomobile največ na Planini, pa tudi v Preddvoru Kranj — Če je morda v začetku «šlo le za pustolovsko žilico mla-'/>jme nepremišljenosti, pa je vztra-,aeje fantov pri tem pripeljalo vso žattevo pred sodišče. Slavko Sladic, star 22 let, in leto -■]Zvonko Bezinovič, oba iz Kralja, sta nameravala poiskati delo pri E - plovbi Piran, zato sta v Kra-sju dala odpoved, vendar pa se je kasneje šele pokazalo, da ju na ladjo »ebodo sprejeli. Poletje sta zato hotela preživeti kar brez zaposlitve in ar r.ajbolj razburljivo. Ko jima je zmanjkalo bonov in denarja za ben- r. sta na morju ponoči vlamljala v avtomobile in se oskrbela z gorivom. Yj, sla se proti koncu poletja vrnila iotoov, sta s takim načinom še nada-,-^/ala. Ker pa brez dela ni bilo de-grif rta začela vlamljati v avtomo-Mfeifl jemati iz njih tehnične pred-aete. V začetku avgusta letos sta v zadnjih jutranjih urah v Preddvoru I parkirnem prostoru vlomila v avtomobil nizozemskega državljana, fezinovič je odvil uro znamke »qu-«rc ter avtoradio znamke philips ter tiri kasete. Vendar pa avtoradia ni-Kttgla prodati, četudi jima naj bi ■ tem pomagal Matjaž Cotman. mt ;ima je povedal, da bi še najlaže dobili denar pri prodaji avtomo-'/J*kih delov za golfa, za kar je že ;«r! kupca. Zato so čez nekaj dni po-wno prišli v Preddvor in iskali r^d parkiranimi avtomobili golfa. K«pa tega tipa ni bilo, so se odločili u vlom v zastavo 1300. Vendar pa - je pri tem zalotil lastnik avtomobila, ki si je tudi zapomnil registrsko fcevilko avtomobila, s katerim so fantje pobegnili. kct pa tudi po vrnitvi v Kranj fan-V rjiSta imela bonov niti denarja za -/rntin, hotela pa sta se voziti, sta v 'ačetku avgusta vlomila v «t£ kot 15 osebnih avtomobilov naj-mt na Planini ter pretočila v pla-make, ki sta jih pri tem nosila s se-- : 50 litrov bencina. Ob tem tta iz nekaterih avtomobilov jemala tal razno orodje in druge predmete, Namesto denarne zaporna kazen Kranj — Temeljno sodišče v Kra-',,u je Milutinu Radiševiču spreme- ,ienarno kazen 20.000 din v šest ?>wecev zapora. Za takšno izvršitev ie je sodišče odločilo, ker so %\ doslej drugi načini — tudi izvršil- neuspešni. Radiševič je bil na-• w pred tremi leti zaradi nedovo- - trgovine in kršitev carinskega zakona pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen na zaporno in denar- kazen, ki jo je kasneje na pritož-sodišče spremenilo na ka- enega leta in 20.000 din. Medtem zaporno kazen prestal, pa je y.nrnix ostala neplačana, četudi mu f, bilo dovoljeno, da jo odplača po-HOtoma v desetih obrokih. Sodišče p« je že v izreku kazni zapisalo, da »denarna kazen v primeru neizter- vAt) spremeni v nadomestno za-y/no kazen in sicer za vsakih začeli M din en dan zapora. kar so kasneje našli pri njiju. Izbirala sta skoraj vedno stoenke, vsaj deset oškodovancev, ki sta jim izpraznila bencinske rezervorje, je imelo take znamke avtomobil kot Sladic. Sladic in Bezinovič sta skupaj v začetku avgusta na parkirnem prostoru na Planini odmontirala z zastave 101 vsa kolesa in jih premontirala na Sladičev avtomobil, ki je imel gume že precej izrabljene. Te izrabljene gume (bile so tudi druge znamke) sta pustila oškodovancu, mimogrede pa sta iztočila iz njegovega avtomobila še nekaj litrov bencina. Temeljno sodišče v Kranju je Slavka Sladica za več kaznivih dejanj tatvine obsodilo na enotno kazen 1 leto in 4 mesece zapora, enako kazen pa je izreklo tudi Zvonku Be-zinoviču. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da sta oba še zelo mlada, da nista bila še kaznovana, da ju je na stranpota zavedla prevelika želja po avanturizmu in lahkem življenju. Upoštevalo je tudi njuno priznanje in obžalovanje. Med obteževalnimi okoliščinami pa je sodišče upoštevalo, da je bilo kaznivih dejanj veliko, vsa pa so bila storjena v kratkem času. Vloga Cotmana je bila pri tem še najmanjša, obsojen je bil na 5 mesecev zaradi prikrivanja in poskusa tatvine. Sodba še ni pravnomočna. GORENJSKA NOČNA KRONIKA S SRPOM PO SOSEDIH Ce se ga možak napije, pa res ne ve, kaj dela. V Skofji Loki je bilo pred kakimi desetimi dnevi tako. Sosed se ga je tako na-lezel, da je grozil in s srpom mahal okoli sebe, pri tem pa soseda ranil v prst. Sosedu so obvezali prst, možak pa je na treznost počakal v posebnem prostoru, ki ga imajo na postaji milice v ta namen. PA ŠE S KAMNOM Prav nič vljudno se nista pogovarjala soseda v Britofu. Eden od njiju je svoje trditve ■ podkrepil s kamnom po sosedovi glavi. Ker s.ta se tepla na javnem kraju, so miličniku oba prijavili- sodniku za prekrške. IN S KOLOM... Kaže, da včasih tako priljubljeno orodje za obrčunavanje med fanti na vaških veselicah še ni pozabljeno. Zadnjič so se v hotelu Bor v Preddvoru fantje stepli kdo ve zaradi česa. Pa ne med seboj. Preddvorčan je mahnil po glavi Tržičana. Buške bodo po vsej verjetnosti poračunali pred sodnikom za prekrške. Pa brez revanše, prosim. SITNARIL V AMBULANTI Včasih imajo dežurne ekipe v zdravstvenih domovih res neprijetne goste. Ko so pred časom v kranjskem zdravstvenem domu po zdravniški plati poskrbeli za opitega možaka in ga napotili domov, so se križi in težave s ponočnjakom šele začele. Sitnež ni in ni hotel iz ambulante in se je izgovarjal, daje izgubil ključ od stanovanja. Vendar pa ambulanta ni hotel s prostimi posteljami. Dežurna ekipa se je nočnega zopemeža rešila šele s pomočjo miličnikov, ki so ga »odtaksirali« domov. PREPOZNO DOMOV Kdo ve, ali je hotel mož razveseliti ženo s tem, daje pozno zvečer majavih nog pripeljal s seboj še dva vinska bratca, ali pa jih je povabil za vsak primer, če bi bila le žena preveč huda. Zena je imela veseljakov v stanovanju takoj dovolj, zato je ročno poklicala miličnike. Veseljaka jih nista dokčakala, in sta jo prej popihala, mož pa je namesto ob ženkici prespal v prostorčku za iztreznitev. PRETEP V RESTAVRACIJI V loški restavraciji Turist so se konec prejšnjega mesecas tako stepli, da se je razletelo tudi veliko okensko steklo. Pretepači so se še pred prihodom miličnikov razbežali, le eden je imel pretežke noge, da bi lahko hodil, kaj šele tekel. Pa mu ni bilo treba ne eno ne drugo, saj so ga na hladno kar odpeljali. , %, r J L. M. Le polovica brez napak Škofja Loka — Konec oktobra je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Škofja Loka organiziral kontrolo tehnične brezhibnosti motornih vozil, pri čemer so sodelovali tudi delavci postaje milice Škofja Loka in strokovnjaki za tehnično brezhibnost vozil. V akciji so preverili tehnično brezhibnost pri 85 vozilih. Le slaba polovica ustavljenih vozil je bila brez napak. Najpogostejše so bile pomanjkljivosti na svetlobnih napravah, tovorna vozila pa so imela najpogosteje pomanjkljivo izpolnjene potne naloge. Če so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, so bili vozniki le opozorjeni/za večje pa so miličniki napisali predlog sodniku za prekrške. Vozila z večjimi pomanjkljivostmi so bila tudi izločena *iz prometa, poslana v mehanično delavnico in na ponovni tehnični pregled. Škofjeloška akcija, ki se vključuje v republiško preventivno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«, je pokazala, da je na vozilih še vedno preveč pomanjkljivosti kljub rednim tehničnim pregledom in občasnim kontrolam na cesti. To pa obenem kaže tudi kaj slabo pripravljenost na slabše vozne razmere v naslednjih mesecih. S. Severin Za večjo prometno varnost Invalidi in starejši ljudje v prometu Invalidi in starejši ljudje so pogosto udeleženci v prometu, pose bej kot potniki ali pešci, vendar težje sledijo prometnemu vrvežu. Zato morajo biti drugi udeleženci v prometu do njih še posebej obzirni. Invalidni vozniki imajo posebej zanje prirejene avtomobile, katerih varnost mora biti preverjena. Tak avtomobil spoznamo po nalepki »invalid na vozičku« na prednjem ali zadnjem steklu. Te nalepke dobe skupaj s prometnim izkazom invalida. Invalidom je tudi dovoljeno za krajši čas parkirati ali ustaviti vozilo na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, vendar s parkiranjem ne smejo ovirati prometa. Invalidi in starejši ljudje so kot pešci bolj izpostavljeni prometnim nevarnostim. Njihovo reagiranje v prometu je počasno in okor-nejše. Vozniki takšne osebe lahko opazijo na daleč, še posebej so vidni invalidi na vozičkih, z berglami, s palico ali kadar invalida in starejšega pešca kdo spremlja. Slabovidne ali slepe je lahko prepoznati po belih palicah, če jih seveda uporabljajo. Nič manjša nevarnost v prometu ne grozi tudi slušno prizadetim. Prav je, če takim ljudem nevsiljivo pomagamo pri prečkanju ceste ali drugih težavah v prometu. Tudi kot potniki so starejši ljudje in invalidi v slabšem položaju, saj jim življenjske moči ne dopuščajo tako hitrega gibanja pri vstopanju in izstopanju iz javnih prevoznih sredstev. Tudi v takih primerih je lepo, če jim v gneči pomagamo in odstopimo sedež. Vsekakor pa je treba biti obziren do vseh udeležencev v prometu, ki se zaradi takih ali drugačnih težav slabše znajdejo, se težje gibljejo. Le tako bomo vsi varno prispeli, kamor smo se namenili. Mrak Kranj — Strelska družina Tona Nadižar s Planine je osvojila prehodni pokal letošnjega odprtega prvenstva v straljanju občine Kranj, ki je bilo sredi septembra na strelišču v Struževem. Tekmovanja, ki ga je Svet za LO in DSZ skupaj s Teritorialno obrambo občine Kranj^ in Zvezo rezervnih vojaških starešin organiziral že drugič, se je udeležilo 386 strelcev. Razen posameznikov, med katerimi je bilo zelo malo mladine, so se tekmovanja letos prvič udeležile tudi ekipe strelskih družin, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Na sliki: podelitev pokalov in diplom najboljšim strelcem. — Foto: L. M. NESREČE ZBIL PEŠCA Jesenice — V četrtek, 3. novembra, nekaj po polnoči se je na Cesti na Golico prepetila prometna nezgoda. Voznik Bojan Palčič (roj. 1958) s Hrušice je peljal preveč po sredini ceste, kljub temu pa je spregledal pešca Branka Šranca (roj. 1957), ki je hodil po levi strani ceste. Avtomobil ga je oplazil z levo stranjo, tako da je padel in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v jeseniško bolnišnico. IZVEN PREHODA ČEZ CESTO Bled — V soboto, 5. novembra, ob 5.40 se je na Cesti svobode na Bledu pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Tomaž Česnik (roj. 1963) s Krnice ni opazil Janeza Lepo- šo (roj. 1951) z Bleda, ki je izven prehoda za pešce prečkal cesto, zato ga je zadel, nekaj metrov še peljal na pokrovu motorja, nato pa je Lepoša padel na cesto in obležal ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico. NEPREVIDNO NA CESTO Reteče — V nedeljo, 6. novembra, ob22.30se je na ragionalni cesti v Re-tečah pripetila prometna nezgoda vozniku kolesa z motorjem Jožetu Hafnerju (roj. 1964) iz Škofje Loke. Hafner je s sopotnikom Alešem Ku-šarjem zapeljal s parkirnega prostora na ragionalno cesto, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je prosto. Zapeljal je prav pred tovornjak, ki ga je iz škofjeloške smeri pripeljal voznik Jože Lotrič iz Dražgoš, ki kljub zaviranju in umikanju trčenja ni mogel preprečiti. V nesreči ranjena Hafnerja in Kušarja so prepeljali v Klinični center. L. M. Mesec varstva pred požari v jeseniški občini Pozornost delu y krajevnih skupnostih Jesenice — Tako kot drugod so tudi v jeseniški občini v mesecu požarnega varstva, oktobru, želeli spodbuditi aktivnost za zmanjševanje števila požarov. Pri tem so vključili vse delovne in družbene organizacije, ki prek svojega članstva lahko vplivajo na samozaščitno ravnanje delovnih ljudi in občanov na tem področju. Vsaka organizacija je izdelala svoj delovni načrt; vanj je zajela vse dejavnosti, namenjene odpravi nevarnosti in možnih žarišč požarov, preventivnemu in samozaščitnemu delovanju ter dobro organizirani požarni varnosti na delovnem mestu, domovih in njihovi okolici. Požarnemu varstvu so posvetili večjo pozornost kot doslej v krajevnih skupnostih, kjer je veliko požarnih nevarnosti in virov drugih nesreč. V akcijo, ki naj ne bi trajala samo oktobra, bi se morali vključiti vsi hišni sveti. Njihove naloge so organiziranje za požarnovarnostne dolžnosti, odstranitev vseh pomanjkljivosti in možnih žarišč požarov, preizkus pripravljenosti in usposobljenosti stanovalcev za požarno samozaščito, opremljanje s potrebnim gasilnim orodjem, izdelava načrta evakuacije ob požaru in drugo. Predvsem pa naj bi organizirali predavanja oziroma pogovore s stanovalci o zaščiti pred požari in ukrepanhju ob ognju v stanovanju ter skupnih prostorih. V večjih stanovanjskih zgradbah bi morali imeti ljudi, ki znajo ukrepati v primeru požara. Te strokovne skupine naj bi prevzele v hišnih svetih tudi svetovalno vlogo in nadzor nad dogovorjenimi obveznostmi v varstvu pred požari. Zato so letos organizirali odbore akcije Mesec varstva pred požari tudi po krajevnih skupnostih v občini. To je nova oblika in možnost za protipožarno izobraževanje prebivalstva, za njegovo osveščanje o nujnosti protipožarne zaščite tako v miru kot izrednih razmerah. Hkrati bo zagotovljen občutek varnosti, zmanjšala se bo možnost panike — posebno med stanovalci v stolpnicah in velikih naseljih — in utrjeno bo zaupanje v tiste, ki skrbijo za požarno varnost. Zaradi lanskoletnih pozitivnih izkušenj so sklenili letos ponovno organizirati problemsko konferenco na temo Vsi za požarno varnost. Posebna komisija ocenjuje pod geslom Sto tisoč preventivnih pregledov tudi urejenost stanovanj oziroma gospodarskih poslopij glede požarne varnosti. Vse načrtovane in uresničene aktivnosti pa so prav tako del nalog v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. S. A. O LAS 8. STRAN ŠPORT, REKREACIJA TOREK, 8. NOVEMBRA Uspeh radovljiških halinarjev — Tekmovalci balinarskega kluba Rado-• vljica Reboc, Leskovar, Raspet in Sino-bad so v oktobru nastopili na medna rodnem turnirju na Reki in med 24 ekipami zasedli odlično tretje mesto. Ekipa se je zatem udeležila še mednarodnega turnirja v Ronkah pri Tržiču v Italiji. Med lt> ekipami iz Hrvatsko, Slovenije in Italije je osvojila prvo mesto in pokal Združenja italijanskih partizanov ANPI. — JR Chvatal šesti v Beogradu — Ob koncu oktobra je bil v našem glavnem mestu odprti go turnir, na katerem je Matjaž Chvatal (Go klub Kranj) zasedel v mojstrski skupini šesto mesto, Mišic, ki služi vojaški rok, je bil v C skupini peti. Jure Pintar (ŠD Vodovodni stolp) pa osmi do deveti. — M. C. Visoka zmaga Poleta — Po devetem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so v vodstvu nogometaši iz Lesc s 15 točkami pred Poletom in LTH, ki sta zbrala dve manj. Med srečanji zadnjega kolu volja omeniti visoko zmago Poleta nad ReleČami in uspeh Lesča nov v Žireh. Izidi — Polet : Reteče 7:0. Alpma : Lesi o 1:0, Kondor : Bled 3:1, LTH : Bohinj 4:1, Alples : Tržič 4:1, Tržič : Jelovica 0:1 (zaostala tekma). — F. Novak Zmaga namiznoteniških igralcev Verige — Športno društvo Mošnje je pripravilo letošnje sindikalno prvenstvo radovljiške občine v namiznem tenisu. Nastopilo je prek sto igralcev iz 14 sindikalnih organizacij. Največ uspeha so imeli delavci Verige. Rezultati — ženske — do 27 let: 1. Gatej (Vezenine), 2. Tepina (Veriga), 3. Oblak (PIT), 27 do 30 let: 1. Urh (Almira), 2. Šifrer (LIP Bled), 3. Pogačnik (Veriga); ekipno: 1. Veriga 33 točk, 2. Vezenine 31, 3. PTT Radovljica 29; moški - do 27 let: 1. Vida (Gorenje), 2. Gatej (Iskra Lipnica), 3. Zupančič (PIT), 27 do 40 let: 1. Vidmar (Gorenje), 2. Praprotnik (Elan), 3. Burazin (Iskra Otoče), nad 40 let: 1. Vidic, 2. Cile, 3. Vari (vsi Veriga); ekipno: 1. Veriga 77, 2. Elan 57, 3. Gorenje in Iskra Otoče 40; skupni vrstni red: 1. Veriga 110, 2. Iskra Otoče 65, 3 PTT 45. - J. Pretnar Mladinci drugi v republiki - Pred nedavnim so se sestali člani izvršnega odbora Karate kluba Kranj in ocenili delo v minulem obdobju. Zadovoljni so predvsem z dosežki mladincev in mladink, ki so na republiških prvenstvih osvojili pet medalj in se uvrstili na drugo mesto med 22 slovenskimi klubi V drugi polovici avgustu so bili kranjski karuteisti skupaj s člani bežigrajsko s>ekoi,o in s sedmimi gosti iz Londona na pripravah na-Jarćjem brdu nad SKotjo i.oko. CIani izvršnega odbora so ugodno • ocenili poletne treninge in sKemli da bodo s takšnim načinom dela nadaljevali tudi prihodnje leto. -1. rrasnikar Priprave odbojkaric - Med pripra vami za novo tekmovalno sezono je bil v osnovni šoli 16. december v Mojstrani odbojkarski turnir, na katerem so nasvopile ekipo Bleda, Gorij in Metalca i/. Siska. Zmagale so igralke Bledu, ki so premagale Gorje z 2:0 in pomlajeno drugohguško ekipo Metalca /. 2:1. Druge so bile gostje iz Hrvatske in trotjo odbojkarice Gorij. Igralke Bleda, ki letos nastopajo v slovenski ligi, so zatem odigrale še eno srečunjo z Metalcem in tudi tokrat prepričljivo, s 3:1, zmagale - J. Rabič Judoistični turnir na Jesenicah -Tekmovalke iz Slovenj Gradca, Maribora, Celja, Rač, Kranja m z Jesenic so nastopile na tretjem pozivnem turnirju, ki ga je v domu TVD Partizan Jesenice pripravita domača judo sekcija. Na tekmovanju so se zbrale trenutno vse najboljše judoistke. Edino zmago za gorenjske tekmovalke je doseči;; Cerinova z Jesenic v skupini nad 72 kilogramov. Kastrunova i/. Kranja je bila druga v razredu do 52 kilogramov in VVolfova z Jesenic tretja v kategoriji do tili kilogramov. Turnir je veljal kot priprava za republiško in državno prvenstvo in za nastop na mednarodnem tekmovanju, ki bo 13. novembra v Padovi. — J. Rabič Jeseniški kegljači na delu proslavili 30-letnico — Jeseniški klub za keglja nje na ledu je z mednarodnim turnirjem, ki je veljal tudi za 28. prehodni po kal mesta, proslavil .'50 letnico uspešnega dela. Tekmovanja se je udeležrlo 20 ekip iz ZRN, Italije, Avstrije, mednarodne zveze za kegljanje na ledu ter domače ekipe iz Mislinje, Rateč, Žirovnice, Kranjske gore, z Bleda in Jesenic. Prvo mesto in pokal mesta je osvojila ekipa Murka z Jesenic, ki je v finalu premagala kegljače Regna iz ZRN. Tretji so bili tekmovalci iz avstrijskega Beljaka, četrta ekipa Krivec Jesenice in peta Vatrostalna. Ob razglasitvi rezultatov so podelili tudi več plaket in priznanj. Plaketo so prejeli ustanovite 1.1 i kluba Franc Božič, Karol Kobler, Jože Janežič in Jože Klinar, vsi dosedanji predsedniki kluba, dolgoletni klubski delavci, skupščina občine Jesenice, ki je bila pokrovitelj turnirja, kegljači Regna iz ZRN, s katerimi Jeseničani uspešno sodelujejo, Športno društvo Jesenice, klubi in delovne organizacije, ki pomagajo klubu. Posebno spominsko darilo so poklonili mednarodni evropski zvezi za kegljanje na ledu. — J. Rabič Balinurji Zgornjega Plavža občinski prvaki — ZTKO in Balinarski klub Jesenice sta na balinišču v Bazi pripravi- la občinsko prvenstvo v balinanju Med sedmimi ekipami so zmagali bali -narji Zgornjega Plavža pred ekipo Društva upokojencev Jesenice in tekmovalci TVD Partizan Žirovnica. — J. Rabil Vodijo pionirji Lesc in Alpine — Končal se je jesenski del nogometnoga prvenstva Gorenjske za pionirje. V A skupini so postali prvaki igralci iz Lesc, ki so v štirih tekmah zbrali osem točk, na drugem mestu so s sedmimi točkami in tekmo manj nogometaši Bohinja, tretje so Jesenice z enakim številom točk, četrti je Bled in na zadnjem mestu Tržič z eno samo zmago. V B skupini je po jesenskem delu prvenstva v vodstvu ekipa Alpine iz Žirov, ki je v petih tekmah zbrala devet točk, druge so Reteče s sedmimi točkami, tretji LTH-A s šestimi, četrti LTH-B s petimi, peti Kondor s tremi in zadnji Polet brez osvojene točke. — P. Novak Uspešen konec sezone — V Šempasu pri Novi gorici je bila mednarodna dirka v moto krosu v vseh treh kategorijah — do BO, 125 in 250 ccm. V razredu do 80 ccm je bil Rendulič (AMD Kranj) drugi, njegov društveni tekmec Željko Čuk pa peti. Med ekipami je zmagalo kranjsko društvo pred Lenartom in italijansko Gorico. V kategoriji do 125 ccm-je bil Davorin Urevc (AMD Bled) 17., v ekipni razvrstitvi pa je blejsko društvo pristalo na 11. mestu. V konkurenci najmočnejših motorjev so se gorenjski tekmovalci uvrstili takole — Štefan Nahtigal (AMD Kranj) je bil deveti, Marjan Mlinar iz Žirov deseti, Ivo Andreuzzi 11., Jernej Frlic 19. in Vid Mlakar 20. Med ekipami so bili tekmovalci žirovskega društva šesti in Kranjčani sedmi. — M. Jenkole 45 tekačev in okrog 400 pohodnikov na Lubniku — Planinsko društvo Škofja Loka je ob koncu oktobra priredilo množični rekreacijski tek in pohod na Lubnik. Udeležilo se ga je 45 tekačev in okrog 400 pohodnikov. Proga je bila zahtevna, s 675 metri višinske razlike, in je vodila tekmovalce od Homanove hiše na Mestnem trgu mimo gradu do Kobile, skozi Gabrovo do koče Borisa Hiherla na Lubniku. Pri mladinkah je v teku zmagala Nežka Žagar (LTH Škofja Loka), pri članicah Zdenka Demšar (Alpinistični odsek Škofja Loka), ki je bila nasploh najhitrejša v ženski konkurenci, in pri veterankah Helena Žigon (ŠD Jezica). Pri mladincih je zmagal Robert Vehar iz Žirov, pri članih Ivan Urh (KS Črna Kamnik), ki je zahtevno progo pretekel v 32 minutah in 45 sekundah, in pri veteranih Lojze Oblak (Alpina Žiri) s sekundo slabšim časom. — J. M. Prvenstvo jeseniške občine v krosu — ZTKO Jesenice je v Mlačci nad Mojstrano pripravila občinsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 340 tekačev, med njimi največ osnovnošolcev. Tekmovanje je veljalo tudi kot prvenstvo šolskih športnih društev, med katerimi so največ uspeha imeli šolarji iz Kranjske gore. V različnih starostnih skupinah pionirk so zmagale Sofa-rugičeva, Mlakarjeva, Malejeva, Kuči nova in Vauhnikova, pri pionirjih Bogataj, Vidovič, Koder, Oman in Mirja-nič. Pri mlajših mladinkah je bila prva Kurbusova, pri starejših Čerinova, pri mlajših mladincih Habe, pri starejših Trstenjak in pri članih Dušan Djuričič. — J. Rabič Osmo kolo kranjske nogometne lige — V osmem kolu je Triglav visoko zmagal v Šenčurju, nogometaši Prim-skovegu so na domačem igrišču zgubili z igralci Kokrice, Sava in Podbre/.je sta igrali neodločeno, v Naklem pa bi Trboje skoraj nadoknadile veliko prednost domačinov. V derbiju B lige je Za rica po sumljivo dosojeni enajstmetrovki premagala Britof. Mladinci in pionirji pa so že končali jesenski del prvenstva, prvaki so igralci Naklega in Pnmskovega. Izidi — A liga — Sava : Podbrezje 1:1, Naklo : Trboje 5:4, Šenčur : Triglav B 1:4, Primskovo : Kokrica 0:3 (Vodi Sava s 13 točkami pred Podbrezjami z 12.); B liga - Zarica : Britor 1:0, Hrast-je : Preddvor 1:0, Visoko : Gi intavec 1:0, Bitnje : Velesovo 3:4 (Vodi Zarica s 13 točkami pred Britofom z 12); mladinci — Naklo : Primskovo 3:1, Trboje : Kokrica 3:3, Preddvor : Šenčur 3:0; pionirji — Naklo : Zarica 4:1. Primskovo : Sava 10:1, Kokrica : Šenčur 4:1. — D. loš« Poraz Alplesa na Bledu — Po osmem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske so v vodstvu igralci Lesc s 13 točkami pred Bledom z 12 in LTH z 11 točkami. Nogometaši Alplesa so v tem kolu doživeli poraz na Bledu, omeniti pa velja še gladko zmago Lesc proti Kondorju in veliko število doseženih golov na tekmi med LTH in Gorenjo vasjo. Izidi — Reteče : Alpina 0:0, Lesce : Kondor 5:1, Bled : Alples 3:1, LTH : Gorenja vas 5:3, Bohinj : Polet 3:1. — P. Novak Sedem zaporednih zmag rokometa -šev Preddvora — V z'ahodni skupini druge moško republiške lige so po sedmem kolu v vodstvu igralci Preddvora, ki so doslej premagali še vse svoje nasprotnike. Rokometaši Žabnice so z osmimi točkami peti in igralci Križ s štirimi točkami deveti. Rezultati gorenjskih ekip — 5. kolo — Kolinska Slovan : Žabniea 27:24, Križe : Preddvor 17:19; 6. kolo - Žabnica : Novo mesto 28:18, Preddvor : Postojna 42:13; 7. kolo — Inles : Zabnica 2(i:24. Križe : Zagorje 23:17, Novo mesto : Preddvor 24:34. - J. Kuhar Alples neporažen, Jelovica druga — V skupini center mladinske republiške lige so doslej odigrali šest kol Pri mladinkah sta v vodstvu ekipi Alplesa iz Železnikov in Itasa iz Kočevja z 12 točkami. Preddvor je četrti z osmimi točkami. Duplje pete s šestimi, Ratitovec sesti s štirimi točkami in na zadnjem mestu tržiški Peko brez osvojene točke. V tekmovanju mladincev deli škof-leluška Jelovica drugo mesto z ekipo Prul, Preddvor je četrti s šestimi točkami, Peko je sedmi, Sava osma in Škofja Loka deseta. Izidi — mladinke — 4. kolo — Duplje : Olimpija 9:20, Kamnik : Ratitovec 15:10, Peko : Alples 9:15, Itas : Preddvor 20:13; 5. kolo — Ratitovec : Itas 13:14, Alples : Kamnik 20:12, Olimpija : Peko 30:6, Preddvor : Polje 16:13, Šentvid : Duplje 10:18; 6. kolo: Ratitovec : Alples 18:26. Duplje : Preddvor 17:19; mladinci — 5. kolo — Prule : Škofja Loka 43:0, Jelovica : Kamnik 24:15, Šentvid : Sava 25:22, Preddvor Kolinska-Slovan 18:29: 6. kolo — Sava : Preddvor 13:15, Prule : Jelovica 18:11, Peko : Šentvid — prekinjeno pri rezultatu 14:6 za domačine zaradi teme. — J. Kuhar 22 ekip za pokal Kranja — Trim klub Sava Kranj je minulo nedeljo organiziral v Stražišču tradicionalno tekmovanje v orientacijskem teku za pokal Kranja. Pri mladincih je zmagala ekipa ŠD Kalvarija — Stražišče pred prvo in drugo ekipo krajevne skupnosti Zlato polje. Pri članih so bili najhitrejši vojaki V. P. 1098/30 in v ženskem tekmovanju dijakinje kranjske gimnazije pred učenkami Seljakove in Prešernove šole. — M. Miklavčič V orientaciji najboljši gostje — Prvega odprtega prvenstva Gorenjske v orientacijskem teku, ki je bilo prvič v Sloveniji izvedeno po pravilih mednarodne zveze, se je udeležilo 30 tekmovalcev iz Škofje Loke, Zagreba, Ljubljane, Idrije in A.jdovščine. Največ uspeha so imeli tekmovalci državnih prvakov Maksimir iz Zagreba in člani Planin skega društva Idrija. — M. Miklavčič Drugo kolo plavalnega mnogoboja Kranj — V drugem kolu mnogoboja Plavalne zveze Slovenije so se plavalke in plavalci kranjskega Triglava in Radovljice pomerili v disciplinah 400 metrov kravi in 100 metrov prsno, mlajši pionirji in pion.rke B in C skupine pa še na 50 metrov kravi in delfin. V plavanju na 400 metrov kravi in 100 metrov prsno so v vseh starostnih skupinah zmagali tekmovalci Triglava, v disciplinah 50 metrov kravi in delfini pa so se radovljiški pionirji enakovredno kosali z domačini. Zmagovalci - 400 m kravi - člani - D Petrič, mladinci: A. Marencic, st. pionirji - B. Marenčič. ml. pionirjil A - S. Jocič, ml. pionirji B - Vojicic. mladinke - Kosirnik, ml. pionirke A - Kalan, ml. pionirke B - Bogataj. 100 m prsno - člani - A. Jocič, mladinci - Bešter, st. pionirji - B. Marenčič, ml. pionirji A - S. Jocič, ml. pionirji B - Vojičič, mladinke - Kosirnik, ml. pionirke A - Kalan ml. pionirke B - Bogataj: 50 m kravi --■ ml. pionirji B - Zudravec (Rad), ml. pionirji C - Naglic (TK), ml. pionirke B — Rabič (Rad.), ml. pionirke C — Podvršček (TK); 50 m delfin - ml. pionirji B - Zadravec (Rad.), ml. pionirji C — Naglic (TK), ml. pionirke B — Ro-bič (Rad), ml. pionirke C - Podvršček (TK). B. Šmid Smučarski skoki Najmlajši skakalci zaključili sezono na plastiki Kranj — Na 15-m skakalnici, pokriti s plastiko, v Stražišču je bila zaključna tekma sezone na plastičnih skakalni cah v letošnji sezoni. Na zadnji tekmi so poleg slovenskih mladih skakalcev nastopili še tekmovalci iz Celovcu. Hkrati pa je bilo tudi gorenjsko letno prvenstvo za cicibane. Rezultati: mlajši cicibani: 1 Marti njak (Triglav) 149,6 (11,5, 11.5). 2. Mesec 3. Simčič, 4. Kepic M., 5. Kepic J., Polajnar (vsi Triglav); starejši cicibani: 1. Špenko (Triglav) 178,5 (11.5, 13), 2. Košelnik (Žirovnica), 3. Zupan (Triglav), 4. Wiesenreiter (Celovec), 5. To-rok, 6. Tomaževič (oba Žirovnica); mlajši pionirji: 1. Miklavčič (Triglav), 2. Pagon (Žirovnica), 3. Ropret (Triglav), 4. Fuchs (Celovec), 5. Bergel (Triglav). J. J. Namizni tenis Zmaga in poraz Save Kranj — Namiznoteniške igralke v medrepubliški ligi so zaključile jesenski del prvenstva. Edini predstavnik Gorenjske, kranjska Sava, je v zadnjih dveh kolih dosegla eno zmago in doživela poraz z vodečo ekipo Marathon iz Zagreba. Sava je izgubil z 1:8. Edino zmago je dosegla Bajžljeva. V nedeljskem nastopu pa so domačinke gladko premagale Orehovico z 8:1. Tri zmage je dosegla Mesčeva enako število zmag pa je zabeležila Svetinova, dve pa Sve-tinova. Po jesenskem delu je Sava pristala na sedmem mestu. J. J. Obljuba dela dolg Ko je postal kranjski plavalni klub absolutni državni pnakv nju, ko so naši plavalci začeli dosegati tudi vidnejšo med naroda ko je Kranj (in z njim Gorenjska ter Slovenija in Jugoslavija) postali tudi s to plati izven naših meja, so se mnogi kranjski »očetje« navduši* plavanje. Plavanje in šport na sploh je imel v Kranju in kranjski otta vedno večje število navdušenih privržencev, posebno še koje tudi vtis? lo zakoračil v prvo zvezno ligo. Zimski 25-metrski bazen v Savskem logu je bil zgrajen leta M tega časa naprej so kranjski plavalci napravili nesluten napredek-; seženimi rezultati se že uvrščajo v evropski in svetovni vrh V sveu.M ta čas še hitreje napredovali: zgradili so številne olimpijske bazene ko omogočili tekmovalcem idealne pogoje za vadbo. Mi v Kranju imamo poleg odlične mladine in razumevajočih tudi sposobne trenerje — nimamo pa več za ta čas normalnih pogoje« treninge. Danes mora 14 plavalcev vaditi v eni progi! Kaj lahko od vadbe še pričakujemo? Ponosni smo, če na tekmovanjih ob proglasitvah zmagovalcev dv državno zastavo in igrajo državno himno, toda kako dolgo še...? Od leta 1970 in naprej vsako leto ob tej ali oni priliki poslušamo be in zagotovila, da se bodo problemi portnega plavanja v Krar u z no rešili. Razpisan je bil celo referendum za samoprispevek za ;. šol, vrtcev in športnih objektov, med njimi pokritega plavalnega otajt skega bazena. Zbran je bil denar — vendar bazena ni. Kranjski /upam, predsedniki IS in drugi odgovorni so vsako leto \v ti — enkrat eden, drugič drugi - obljubljali in zagotavlja Andrej Verbič in Roman Albreht sta obljubila, da bosta po s\ pomagala Kranju k novemu bazenu. Vendar rezultata ni. Sedanja generacija družbenopolitičnih delavcev in gospodarstva^ ima priložnost, da vse po predhodnikih dane obijube uresniči oi prt* uresničevati. Pionirji, ki danes trenirajo, sicer' ne bodo šli na Olimpijski c lahko pa ustvarimo vse pogoje, da se pojavijo leta 1988. Tako bi neporavnan dolg .star že kar 15 let. In tudi čas bi že bil! Igor Slav« Grobosti in izgredi na naših igriščih Ko športniki obračunavajo s pestmi., Športni boji na naših igriščih se pogosto izrodijo v grobe obračune in izgrede, v katerih imajo namesto sodniU zadnjo besedo športniki, ki tega imena ne zaslužijo. Kranj — Ne mine konec tedna, da ne In še primer, v katerem $ j bi slišali o izgredih in grobostih na vlogo odigral gledalec. Ljubitelja športnih igriščih. Vsebina teh poročil pola se bodo bržčas še spomnia« teden enaka ali ostaja iz tedna v teaen enaKa an vsaj podobna, spreminjajo se le imena oseb, ki nastopajo v -»športni tragediji« — igralcev, trenerjev, sodnikov, zapisnikarjev, časomerilcev, gledalcev . . . Osvežimo nekaj primerov. V tekmi sedmega kola medrepubliške rokometne lige so igralci škofjeloške Jelovice merili moči v športni dvorani Poden z ekipo Varteksa iz Varaždina. Poldrugo minuto pred koncem, ko so gostje vodili z golom razlike, je sodnik Mokricki iz Nove Gradiške zaradi grobega prekrška nad domačim igralcem Beštrom dosodil najstrožjo kazen. Eden od rokometašev gostujoče ekipe se z odločitvijo ni strinjal. Zbil je sodnika na tla irt ko se je le-ta skušal dvigniti, ga je v boksarskem slogu ponovno klofnil in mu »razbil« arkado. Medtem je drugi sodnik upravičeno odpisal konec tekme . .. Drugi primer se je prav tako zgodil v športni dvorani Poden, ob srečanju med celjskimi rokometaši in niškim Železničarjem. Celjani, ki so bili prisiljeni zaradi izgredov v domači dvorani gostovati v mestu pod Lubnikom, so se na Podnu zapletli v nov izgred. Zaradi dosojene sedemmetrovke v zadnji sekundi tekme in peripetij pri merjenju časa so se pričele vrstiti nevšečnosti, spori. V enem od njih je trener celjskih rokometašev Tone Goršič klofnil zapisnikarja Marjana Kuželo. Rezervni vratar Milovan Tomič pa tudi potem ni odnehal, ko mu je sodnik že pokazal rdeči karton.' Posledice izgreda, do katerega je prišlo v Škofji Loki, so znane in za Celjane najbrž že usodne. Nogometaši ne zaostajajo kaj prida za rokometaši. Na tekmi slovenske lige med Triglavom i a Rudarjem iz Titovega Velenja se je športni boj izrodil v grob obračun dveh enajsteric. Pri tem so domačini prednjačili. Že med tekmo sta igralca gostujoče ekipe iskala zdravniško pomoč, nekaj minut pred koncem so z zlomljeno nogo odpeljali v bolnico še vratarja Cvetkoviča. Kranjski zgled je v primerjavi z izgredom na eni od tekem črnogorske lige komaj omembe vreden. Tam so se namreč spravili nad sodnika in ga tako pretepli, da je še po dveh tednih ležal nezavesten v šok sobi .. . tekem kranjskega Triglava, M/ je domači navdušenec pahnil v** nemočnega sodnika ... S tem seznama lzgrednikov«^ janov — športnikov, ki tega in** zaslužijo še nismo izčrpali. Kar^ se jih namreč še skriva tud; \ kih s tekem občinskih in goišij*' lig- Kje so razlogi za nešportno oo«* nje športnikov in njihovi! na športnih igriščih in ob njih'«^' sodniki? Izjemoma tudi. Km^l* ne gre valiti na njihova ramena.^ nine grobosti in izgredov so v & kjer več pozornosti posvečajo tiki, tehniki igranja, odločno ptvV pa športni vzgoji igralcev, dišati ponašanju na igrišču. VeČina tm nov in izgrednikov* prihaja ii k/ kjer se ubadajo z različnimi — s pomanjkanjem igrake. njakov, denarja, opreme, z rtevtf mi (skrhanimi) odnosi med k# upravo, trenerji in igralci, s ^ možnostmi za vadbo ... Karpr*Wr{ da so med grobijani in Ujiir »športne (klubske) zvezde«, ki str znova in znova opozarjati aist^ slabše pripravljeni igrale \ športnim obnašanjem nadfeat^ svojo nemoč. Kako se boriti proti izgred«*f bostim".> Na dveh poljih - zn«W in popolnejšo vzgojo igral, jimi kaznimi in ukrepi. Mar r; C. Zapfca* 4k JUDO Cenejša planinska literatura Letos, ko člani slovenske planinske organizacije praznujejo 90. obletnico organiziranega delovanja, jim Planinska zveza Slovenije omogoča cenejši nakup izdaj planinske literature. Planinec, ki bo pokazal potrjeno člansko izkaznico, bo lahko novembra kupil 8 odstotkov cenejšo literaturo, vsem drugim kupcem pa nudijo 5 odstotkov popusta. Popust velja za nakupe v ekonoma-tu PZS v Dvoržakovi 9 v Ljubljani, ki je odprt vsak delavnik od 8. do 14. ure, ob ponedeljkih pa do 17. ure. Kdor kupi vsaj 5 izvodov iste izdaje Planinske založbe pri PZS ali 20 značk, je še naprej deležen 15-odstotnega popusta. In še to! V Ekonomatu je moč kupiti tudi posamezne številke Planinskega vestni-ka za več let nazaj. (s) Uspešne priprave kranjsih ju**/ Kranj — Judoisti kranjske,... va so se zavzeto pripra tekmovalno sezono. De« lo na kondicijskem treningi; . ki. Čeprav je vadbo nek deževje, so priprave po\sv:r -Dolgoletna člana judo kluba \h& Remic in Vili Klemen.:u -:j > tem udeležila še izobraževalne* -narja v Poreču, na katerem v . pozornosti namenih metoda- o* ohranjanja tekmovalne form« stim v borbi in parterni teh" nar je pripravila Judo /ve a So •. ' vodil pa ga je znani nc::>v „\v" Strummbel. nosilec mor 6. dan. Remic in Klenu seminarju, na katerem sta pvw; naziv inštruktorja juda, udeHia' podobnega tečaja v Mariboru Uspešnost priprav se je pokaat' na prvih tekmovanjih. Mlada judoistka Kastrunova tudi letos i/ ljuje z uspešnimi nastopi v kattfF do 54 kilogramov. Na prvem ponvi/ turnirju na Jesenicah je zasedUdn/ mesto, na drugem turnirju v Mani/ pa je bila prva. M. Beatd HOKEJ Jesenice : Olimpija Jesenice — Hokejisti Jesenic m ► do jutri, 9 . novembra, ob 18^0; li v športni dvorani pod Meiakljc} čnim tekmecem za naslov prvaka, z ljubljansko Olimpro h čanje vlada na Jesenicah veliko manja, »železarji« pa obljubljajoč beno igro. E , 8. NOVEMBRA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 9. STRAN C L AS OČESNA OPTIKA MARIBOR OPTIČNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal [Ntjtd vida: »ponedeljek, torek, sredo 114. do 15. ure I f ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! j GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Delovna skupnost skupnih služb — Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela DELA FAKTURIRANJA V KOMERCIALNEM SEKTORJU Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati so: - administrativna šola, - 3 mesece delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost skupnih služb, Komisija /.a delovna razmerja, Kranj, Staneta Žagarja 27 a. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG IZ PROGRAMA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1983 1. Občinska raziskovalna skupnost Škofja Loka razpisuje raziskovalne naloge, ki bodo koristno uporabljene v občinskem prostoru. Naloge morajo biti končane najkasneje do konca leta 1985. Financiranje projektov in druge medsebojne pravice in obveznosti opredeljujejo pogodbe med Občinsko raziskovalno skupnostjo in izvajalci nalog. 2. Raziskovalne naloge morajo biti tematsko usklajene s srednjeročnim načrtom dejavnosti Občinske raziskovalne skupnosti Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985. Ta načrt predvideva raziskovanje naslednjih področij: al Raziskave surovinskih virov v občini b) raziskave energetskih potencialov v občini c) prednostne smeri gospodarske dejavnosti v občini kot raziskave za dolgoročni načrt razvoja občine do leta 2000 d) model in prostor poselitve e) zdravstveno varstvo 3. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela in institucije, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo ter posamezniki. 4. Ponudnik raziskovalnega projekta naj navede: — naslov naloge in rezultate, ki jih od naloge pričakuje, — predviden rok začetka in zaključka naloge, — finančno konstrukcijo (cena, morebitne sofinancerje) 5. Zadnji rok za prijave na razpis raziskovalnih nalog je 1. 12. 1983. Naloge, ki so jih nekateri izvajalci že predlagali in so tematsko usklajene s tem razpisom, bo Občinska raziskovalna skupnost enakovredno upoštevala. 6. Ponudniki naj potrebne podatke v zvezi z razpisom pošljejo na naslov: Občinska raziskovalna skupnost, Škofja Loka, Spodnji trg 40, 64220 Škofja Loka. Osnovna šola JOSIP BROZ TITO PREDOSUE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE za nedoločen čas (nastop dela takoj). Prošnje oddajte v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz Tito, Predoslje, 64000 Kranj. PRODAJALNA Delikatem kranj v novembru in decembru odprta tudi ob sobotah popoldne nasvidenje ^ ŽIVILA Trgovska in gostinska DO »ŽIVILA« KRANJ - TOZD Maloprodaja DA podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: PRODAJALEC (več delavcev za področje prodajalne na Jesenicah) \ Poboji: ~ šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni. JMovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim fkmene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev ■prejema kadrovska služba DO ŽIVILA KRANJ, Maistrov trg H—15 dni po objavi! L. Lfch LOŠKE TOVARNE HIADILNIKOV ŠKOFJA LOKA Objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: IZKLICNA CENA 5.000 din 1. varilni aparat TO-400-Furlan 2. varilni aparat VARMIG - 400 Gorenje Varstroj 3. vertikalna glava za rezkalni stroj 4. deli kompresorja TRUDBENIK 5. rezervoar za zrak 1000 1 do 30 Atm 6. usmernik za galvaniko — oljni, tip UG 9943 BA usmerna napetost (i V, 200 A 7. črpalka FLUX tip 630 za prečrpavanje odpadnih vod (nova) H. obtočna črpalka TOPLOVOD Ljubljana 7320 l/h z elektro motorjem 9. 2 kom centrifugalni ventilator z elektro motorjem 25.000 din 15.000 din 3.000 din 5.000 din 10.000 din 100.000 din 1 x :j.500 din 1 x 3.000 din 1 x 3.500 din SMUČARSKI KLUB BLED Objavlja LICITACIJO KOMBIJEV, ki bo v petek, 11.11. 1983, ob 16. uri na parkirnem prostoru pred avtoparkom, Spodnje Gorje 1. 1. Kombi ford tranzit, letnik 1968 nevozen, 2. kombi ZASTAVA 1500 TK, letnik 1977, vozen, 3. kombi IMV 1600, letnik 1973, nevozen Ogled vozil je uro pred licitacijo. Osnovna sredstva si je možno ogledati v četrtek, 10. 11. 1983 od 10. do 12. ure v obratu Vincarje, razen tlačne posode, ki se nahaja v obratu Trata. Licitacija se bo pričela ob 12. uri istega dne v obratu Vincarje, vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10 odstotno kavcijo od izklicne cene. Licitacija bo pismena. inovak*§ I KOMPAS JUGOSLAVIJA DNEVNIK STOP Kompasova srečanja, ki ve-y, za enega na/pestrejših in |pi00 živahnih ter vsestranskih množičnih izletov pri nas, pobijajo izletnike iz vse Slomite m so postala že tradicionalna Kakor je že navada ob paznikih, tudi letos za DAN REPUBLIKE Kompas skupaj z Cfievmkorn in Stopom vabi na W§0b srečanje v Novi Vinodol-W pn Crikvenici. Ne moremo ugotoviti lepega vremena, čeprav je naročeno, zagotovo pa t/o dobra družba in program, ki Oo zadovoljil, kakor že tolikokrat doslej, tudi najbolj razvaje-m najbolj zahtevne. Ne bo manjkalo zabave in razvedrila. $prehodov in izletov, tekmovanj (športnih in drugačnih) ter #veda glasbe, pesmi in plesa. Mimogrede lahko povemo še •o da bo navzoča vsa Kompa-tova ekipa prekaljenih vodni-tov, ki niso manjkali na nobenem sedanjem srečanju. POTUJTE Z NAMI ZA DAN REPUBLIKE V NOVI VINODOLSKI Novi Vinodolski je slikovit kraj napol mestece napol vas pod Velebitom ob Jadranski magistrali ki teče skozi sam kraj ki ima prijetno starodavno jedro z mnogimi spomeniki iz nekdanjih dni V okolic, Novega Vinodolskega je več hotelskih počitniških naseli,, med katerimi sta najbolj znana -Zagon., in ..Lišanj.. Hotelsko naselje Zagori ima okrog osrednjega poslopja z restavracijo zimskim bazenom in drugimi prostori v borovem gozdu zvrščene objekte, ki lahko sprejmejo okrog 800 gostov Okolica je prijetna m zelena, na voljo so razgledne terase (tudi za sončenje) in sprehajališče ob morski oba i Naselje Lišanj je manjše (za okrog 300 gostov) in lež, na lepem m mirnem kraju v neposredni bližini starega vinodolskega mestnega jedra V zadnjem času postaja Novi Vinodolski zelo priljubljeno letovišče kjer sezona traja daleč v jesen prav zaradi prijetnega ambienta. ki ga nudita omenjeni naselji ki bosta sprejeli udeležence Kompasovega srečanja POSEBNOSTI: • Vsak udeleženec srečanja prejme majico z emblemom hotelskega naselja (ob prijavi napišite tudi številko majice1) • Brezplačna stalna avtobusna zveza med hotelskima naseljema Zagori in Lišanj • Vsak večer Kompasov TV-video dnevnik • Posebno žrebanje nagrad s prijavnico revije »Stop«. (Stopov večer) • Izkaznice »Kompasovo srečanje« • Stalna informativna služba • Otroški vrtec in poseben program za otroke • Vsak izletnik je udeležen na velikem Kompasovem nagradnem žrebanju IZLETI Z barko v slikoviti Vrbnik na otoku Krku vis-a-vis Novega Vinodolskega Ogled kraja in vinska pokušina slovitih vrbničkih vin Z avtobusom po zanimivi Vinodolski dolini pod Velebitom (tudi pokušina mladega vina1) Pa še avtobusni izlet pod naslovom -Goranske špecialitete« (pokušina gastronomskih posebnosti Gorskega kotarja) DRUŽABNI VEČER živahno in pestro zabavno in poučno znani humoristi in nagradne igre, tekmovanja in predstavitve; predvsem pa glasna in neposredna prisotnost plesne skupine KRIK. ansambla »12 nadstropje« in skupine »Vivak« in »Izgubljeno vreme« Do jutranjih uric1 KO M P ASOVO SREČANJE SPET SE DOBIMO PROGRAM Zbor izletnikov ob 8.30 na ljubljanski železniški postaji (pri muzejski lokomotivi) ob 9.00 odhod posebnega vlaka proti Reki. Po prihodu na Reko nadaljevanje vožnje proti Novemu Vinodolskemu z avtobusi. Vožnja skozi Reko, nad Bakrom, ob Bakarskem zalivu, mimo Kraljevice in Crikvenice. Spotoma tudi razdelitev ključev hotelskih sob Po prihodu v Novi Vinodolski slovesen sprejem ob vinodolski »šrangi«. Po namestitvi v sobah kosilo. Popoldne prosto, čas za sprehode po okolici. Večerja in nato pester družabni večer v obeh hotelih. 2. dan: Budnica in zajtrk Dopoldne praznični kros. športna tekmovanja in čas za sprehode in izlete. Kosilo in popoldne nadaljevanje tekmovanj, sprehodov in izletov. Večerja in skupne dejavnosti v Lišnju, potem pa tekmovalni večer v raznih družabnih igrah (med hoteloma!) ter »pokaži kaj znaš«. 3. dan Zajtrk in prosto dopoldne ter čas za sprehode in kratke izlete Kosilo in začetek priprav za povratek domov Vožnja z avtobusi do Reke in nato s posebnim vlakom proti Ljubljani (prihod na ljubljansko železniško postajo ob 19.00). ODHODI: Na voljo so trije termini prvi z odhodom 26 novembra zjutraj (povratek 28 11 zvečer), drugi z odhodom 28 novembra zjutraj (povratek 30 11 zvečer in tretji — dvojni — termin z odhodom 26 11 zjutraj (povratek 30 11 zvečer) CENA: Prvi izlet (26.-28.) stane 3.250 din, drugi (28 —30.11.) stane 3.500 din ter tretji (26—30.11.) 4350 din. Cena vsebuje vse prevoze, polne penzione (dva oziroma štiri), dodatno kosilo, zabavni in športni program, glasbo, vstopnine, nagrade, strokovno vodstvo in organizacijo srečanja. Otroci do 5. leta plačajo le petino cene (20 %), otroci od 5. do 10. leta pa plačajo 70 odstotkov cene (če spijo skupaj s starši oziroma na pomožnem ležišču v dvoposteljni sobi). Doplačilo za enoposteljno sobo je 20% od cene aranžmaja. PRIJAVE: V vseh poslovalnicah Kompasa in pri pooblaščenih potovalnih agencijah Ob prijavi napišite ime hotela v katerem želite bivati Ob prijavi izpolnite Kompasovo prijavnico m vplačate akontacijo 1 500 din (ali predložite naročilnico OOS) Na hrbtni strani prijavnice so navedeni splošni pogoji in navodila v zvezi s potovanjem oziroma srečanjem. s O LAS 10 STRAN OBVESTILA, OGLASI torek, 8. novembra RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS - TODRAZ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju nove sodelavce in objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: I. za nedoločen čas: 1. VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO PRI DELU (1 delavec) 2. KURJAČA PARNIH KOTLOV (1 delavec) 3. STROJNO MONTAŽNA IN VZDRŽEVALNA DELA na predelovalnem obratu (4 delavci) 4. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI (več delavcev) II. za določen čas: 5. TEHNOLOGA ANALITIKA (1 delavec — 1 leto) 6. VODENJE MATERIALNEGA KNJIGOVODSTVA (1 delavec — od decembra 1983 do novembra 1984) 7. STROJEPISJE IN ADMINISTRATIVNA DELA (1 delavec — od januarja oziroma februarja 1984 do oktobra 1984) Pogoji: pod 1. — visoka izobrazba rudarske smeri, — strokovni izpit za tehn. vodenje jamskega obrata, — 3 leta ustrezne prakse po opravljenem strokovnem izpitu, pod 2, — KV ključavničar, — izpit za KV kurjača in izpit iz varstva pri delu, — do 2 leti delovnih izkušenj, — možnost za dokvalifikacijo za KV delavce, pod 3. — KV strojni ključavničar, vodovodni instalater, ali klepar, — atest iz varjenja, ' — do 5 let delovnih izkušenj, pod 4. — KV rudar (3-letna poklicna šola), — vozniški izpit B oziroma C kategorije, — starost nad 21 let, jamsko delo, — do 5 let delovnih izkušenj, pod 5. — visoka izobrazba kemijsko tehnološke smeri, — do 2 leti delovnih izkušenj, pod 6. — srednja hobrazba (ekonomske smeri), — do 2 leti tvlovnih izkušenj, pod 7. — administrativna ali ekonomska šola, (tudi 2-letna), — znanje strojepisja, preizkus znanja, — do 2 leti delovnih izkušenj. Izmensko delo je na delih pod 2. do 4. Uspešno zdravniško spričevalo pred zaposlitvijo se zahteva za dela od 1. do 5. £vkela P°d 6" 7' T nadomeščan-ie v času porodniškega dopusta de-KrU^5°g-0ii P° določbah samoupravnih aktov. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, bodo vabljeni na razgovor in v 3(5 dneh" P°B°iev- 0 i/biri bomo P"iavljene kandidate obvestili Možnost rešitve stanovanjskega vprašanja v Gorenji vasi po dogovoru. OBRTNO PODJETJE TRŽIČ Razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE Za to delovno mesto je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike občine Tržič, — da ima višjo šolo gradbene, lesne ali druge ustrezne smeri ali srednjo šolo tehnične smeri, — da ima najmanj od 1 do 3 let delovnih ustreznih izkušenj, — da je sposoben voditi in organizirati delo Kandidat bo izbran za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33. Rok za prijavo je 15 dni od objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 ilneh po sklepu o izbiri. ABC POMURKA Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti za skupne zadeve o. sub. o. Jesenice, Titova 22 objavlja prosta dela in naloge PRAVNEGA REFERENTA s polnim delovnim časom za določen čas, za nadomeščanje delavke med daljšo bolezensko odsotnostjo in porodniškim dopustom. Pogoji; — visoka strokovna izobrazba pravne • smeri oziroma višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, — tri leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo Za opravljanje zadevnih del in nalog lahko združi delo tudi pripravnik. Kandidati naj ponudbe z dokazilom o strokovni izobrazbi pošljejo na naslov: ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija Golica, Kadrovska služba, Titova 22, Jesenice, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem postopku. -2 ABC POMURKA* LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka TOZD JELEN — gostinstvo Kranj objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge 1. KUHARJE za delo v restavraciji Prajerca v Škofji Loki, v restavraciji Frankovo naselje v Škofji Loki v Prešernovem hramu v Kranju. Pogoj: — KV kuhar, — poskusno delo traja 45 koledarskih dni. 2. SNAŽILKE za delo v restavraciji Frankovo naselje v Škofji Loki in gostilni Stari Mayr v Kranju. Poskusno delo traja 30 koledarskih dni. 3. HIŠNIKA - KURJAČA Delo se opravlja v prostorih na Ljubljanski 1 in la v Kranju. Pogoj: — tečaj za kurjača. — poskusno delo traja 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja »ABC POMURKA«, LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja I,oka. AVTO-MOTO DRUŠTVO TRŽIČ objavlja po sklepu Izvršilnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila Zastava 750, letnik 1979, izklicna cena 67.000,00 din. Avtomobil je v voznem stanju. Licitacija bo v sredo, 9 11. 19H3 ob 16 uri na dvorišču sedeža Av-to-moto društva Tržič. Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse ti-zične in pravne osebe. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan. Interesenti dobijo podrobnejše informacije po telefonu (064) 50-045. IZBRALI SOZMAS Sadje je letos dobro obrodilo. Ker pa vsega ne bo moč pojesti, ga bomo nekaj predelali v žganje, s pomočjo kotla za žganjekuho. v blagovnici Fužinar na Jesenicah vam nudijo 60 litrski kotel po 26.756,65 din. ALPETOUR SOZI) ALPETOUR Škofja Loka -TOZD ŽIČNICE VOGEL BOHINJ Ponovno objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge SPREVODNIKA NA NIHALNI ŽlCNICI Pogoji: — KV strojni ključavničar ali električar (jaki tok) ah — z delom pridobljena delovna zmožnost ter 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju žičničarstva. Poskusno delo 2 meseca. Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4b — 8 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. OBČINA ŠKOFJA LOKA Sekretariat za občo upravo in proračun Sekretariat za občo upravo in proračun Upravnih organov občine Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: — v delovni skupnosti Zavoda za družbeni razvoj občine Škofja Loka , ODGOVORNEGA URBANISTA Pogoj: visoka strokovna izobrazba, gradbene ali arhitektske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — v delovni skupnosti sekretariata za občo upravo in proračun REFERENTA ZA PRAVNE ZADEVE Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj SNAŽILKE Pogoj: osnovna šola Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Občina Škofja Loka, sekretariat za občo upravo in proračun, Škofja Loka, Poljanska c. 2. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku veljavnosti oglasa. ALPETOUR ALPETOUR ff?/ INTERNA BANKA ALPETOH" o. sub. o. Škofja Loka, Titov trg t k na temelju sklepa zbora iaagi banke razpisuje delainnalaf DIREKTORJA INTERNE BANKE Vi. M ,* ti trn Poleg pogojev, določenih : konom in družbenimi (k*** morajo kandidati izpolnjeval' naslednje: — dokončana ekonomskih teta, — najmanj 3 leta ustreaik* lovnih izkušenj Izbrani kandidat bo i za 4 leta. Pismene prijave z opisonaV danjih delovnih izkušenj«* kazil o izpolnjevanju poja* naj kandidati pošljejo v 15 po objavi na naslov: SOZD . tour — Škofja Loka - po** služba, Titov trg 4/b,-ško(}i l* ka, z oznako »za razpis«. Zbor' terne banke bo o \mtaa0 kandidata odločil v 80 dbackC končanem zbiranju priJM Kandidati bodo c obveščeni. /O ljubljanska:: Temeiina banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske n. sub. o., Kranj Na podlagi sklepa 22. red komisije za delovna razmer?1] dne 2. 11. 1983 delovna skup«* Ljubljanske banke, Tej*W banke Gorenjske Kranj ob*«*; dela in naloge: ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Poleg splošnih, z zakonom ia* čenih pogojev, se za opravlka* del zahteva: — nepopolna osnovna šoke — tri mesece delovnih izkuš*£ Poskusno delo traja tri mes*rt Delovno /azmerje sklene**? t nedoločen čas. Prijave naj kandidati pošhj«j»' 8 dneh po objavi na naslov U» bljanska banka. Temeljna W ^a Gorenjske Kranj. Cesti JI* štev. 1. O izbiri bodo kandidati pisme* obveščeni v 30 dneh po mkjr čeni objavi. Alpinistične novice Po vrnitvi iz Pamirja je Tomoma*' Alpinističnega odseka Kranj up**' zahtevnih samostojnih (solo) 16. septembra je v slabem vreme« zal smer Juvan—Stebla) v severa«*'] roke peči. To je bila druga samoatajatS vite\ te smeri. Pet dni kasneje Uo ponovitev 1005 metrov visoke 01^ Čopovega stebra in drugo ponovitev S nega obraza. 26. septembra e v: -slej samostojno ponovil Stebei S slednji dan je Česen prepleza b a« ste težavnostne stopnje — Zajedo T* (tretja samostojna ponovitev). Zajet* verni steni Sit (šesta ponovitev) * JLA v Sitah (druga ponovitev). 4.okni opravil še dva vzpona — četrto sta** ponovitev Raza mojstranskih \»#* drugo ponovitev smeri Kunt... naslednji dan pa še drugo sanvsv>v pa deveto) ponovitev smen Kudečei van v severni steni Travnika. Sap* prvič preplezana pred 22 leti. Srečo Rehberger se vse bolj » prostem plezanju, pri čemer ujm ne, zagozde, zatiče in ostale pnp za varovanje, ne pa za vzpenjaj tembra je skupaj z Igorjem Kalan kot sedmi ponovil v prostem s (i sko smer v Vežici. 24. septembra 1 berger in Česen kot prva prosto | Spominsko smer dr. Zavrmka. ,„ dan je Rehberger skupaj z Binetem: prvič ponovil s prostim plezanjem vo smer v Dolgem hrbtu. CezdvaaV Kalanom opravila četrto ;\ ■ ' . ieve smeri v Jalovcu, prvi oktobrska Sterom smer JLA v Sitah. 18. septembra sta Franci PogačnU*-čo Rehlierger kot četrta pomnila ;\ " varianto smeri Ceneta Kramarja v L.. Dva dni kasneje je Rehberger verjet*! prvi ponovil s samostojnim ptetirj roktno smer \ Struci 24. septembru jaz Beguš in Matej Kranjc pleialavi. li. Prek Skalaške sta nadaljevala po < Brojan —Dimnik, nato prečila n* i**1 vzpela navrh, nakar sta se spustila po prvenstveni smeri. Naslednji da* a> 1 Kalan in Rado Markič prepleiaU Tvv steber v Grintavcu. 1. oktobra su *1 Česen in Janez Trilar povzpela pa\ brennerjevi smeri v Travniku. Igo.- k Tine Klanjšek pa po Herlec-K\\y smeri v Sitah. Pet dni kasneie sta g Rehberger preplezala še Direktiv Stenarju. MtV 8. NOVEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN O LAS ULI tLASI teh: 27-960 tRODAM htitm REPO za kisanje ali krmo. bofto 15. Naklo 11357 Mam FOTOAPARAT canon C 30, krvočnike pioneer in UKV WALK-».Bogataj, Trata 30, Škofja Loka 11375 n;ce prodam zimski PLAŠČ 11EKE Telefon 26-564 11387 __|ptoo prodam rabljen vzidljiv ■Ufuv Švegelj, Kokrica, Golniku 11544 piaa barvni TELEVIZOR grun-. Telefon 60-695 11545 h/turi termoakumulacijski PEČI, 3 itt .n ZASTAVO 750 ter SALO-ta.C. talcev 6/A, Škofja Loka 11546 iMun UNTVAC — stroj za lukna-Itartic Telefon 60-338 11547 hton 500 kg ZELJA v glavah, ifasjk86, Cerklje na Gorenjskem 11548 ?ndam trajnožarečo PEČ ktippers-■1 Oglasite se pri Francu Merlaku, ^oračeva 13, Kranj 11550 amarske novice (i letošnjega poletja .so Brezno pri Le-y*:..r.. na Jelovici obiskali številni ja-jtlttjprej sta se vanj spustila Igor Poto-Savko Žan, člana kranjskega drugovanje jam, in v petih urah do Bivaka štirih vponk v globini. Hpj». Do tja ?ta se spustila po vrveh, H pred tem napeljal Matjaž Chvatal, jtnekaj dni prej sam spustil do dnu V"A metrov) in se vrnil na površi-Mf urah in 20 minutah. Iz Bivaka sta pjaaarja do začetka Jeloviškega rova letrov). Po njem sta napredovala še ft, nakar jima je pot zaprla ožina, Itrote nista mogla preriniti. Pravile rov za ožino ponovno razširi Na _ jb se vrnila po dobrih 30 urah biva-■radzemlju. pisano so se spustili tudi Matjaž Dra-Lttfsti Feldin in Rožle. Priplezali so do tat 400 metrov in se vrnili na površje. W,ki so bili v breznu, so bili Matjaž itd (drugič v dveh dneh), Stojan Sancin keVs člana Jamarske sekcije SPU Trst Hm brezna in nazaj so po že napeljanih S potrebovali komaj sedem ur. V breznu i* le štirje člani jamarskega kluba yck, in jamarja iz Ribnice in devet iz vsi pa so s*: spusti!i le do Dolge dvo-i«globini 340 metrov. Zadnje dni julija v> Matjaž Draiak, Boris Maturo!, Vili l*wPotočnik in Rafael Feldin prepleti kastu v globini 514 metrov. Njegove debelo obložene z ilovico, tako emogoče plezanje brez derez, |ltn cepina. Raziskali so 70 metrov rova, p« odnehali, ker niso imeli s seboj ah klinov in zagozd. člani kranjskega društva so se spu-tja v Verteljnovo brezno na Jelovici, Mca jf v oktobru izmerila brezno Union alta Mihovi gori nad Jamnikom, devet SJjpr pa se je udeležilo medkljubske ak-Kačni jami pr« Divači. Veliko pozorno-»letošnjem poletju namenili tudi od-nwih jam. Štiri nova brezna so od-Movici ob novi cesti Babji zob—Ri-plamna, dve pa na območju Zontari-obmkovega kotla. M. C. PRODAJALNA Delikatesa KRANJ bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah popoldne vab|jenj Ugodno prodam skoraj nov POMIVALNI STROJ iskra in barvni TELEVIZOR gorenje. Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj 11552 Prodam isospan ZIDAKE, 200 kosov. Informacije po tel.47-182 vsak dan od 15. ure dalje 11553 Prodam 1500 kosov modularne OPEKE BH 6 in 250 VOGALNIKOV. Potoče 5, Preddvor 11554 Prodam suha bukova DRVA in jih dostavim na dom. Telefon 24-642 11555 Prodam 10 mesecev starega BIKCA za rejo. Sp. Duplje 76 11556 Prodam visoko brejo KRAVO simen-talko. Stanonik, Vinharje 10, Poljane 11557 Prodam invalidski MOPED — triei-kel in ELEKTROMOTOR 18 kW, 1400 obr./min. Informacije po tel. 064-61-993 Prodam etažno PEČ central 20 in ŠTEDILNIK kiippersbusch s pečico. Telefon 40-146 11559 Prodam razdelilno OMARICO za elektriko, za stanovanjsko hišo, brez električne opreme. Telefon 65-091 zvečer 11560 Prodam dobro ohranjeno 5 kW ter-moakumulacijsko PEČ AEG. Česen, Ješetova 30/A, Kranj (popoldan) 11561 Poceni prodam lepo ohranjeno tridelno OMARO, jogi, tridelne žimnice in pleteno naslonjalo — fotelj. Telefon 50-714 H562 Prodam armaturne MREŽE 6 in 8 mm (na Golniku). Telefon 82-861 — int. 46 — Viktor Uranič, Stranska pot 10, Jesenice 11563 Prodam manjšo količino oblikovanega armaturnega ŽELEZA, po polovični ceni. Urbas, Gradnikova 2/B, Radovljica 11564 Prodam PEČ na kurilno olje in ŠTEDILNIK na drva, širine 30 cm. Jerič, Dobrška 2, Lesce 11565 Zelo poceni prodam dobro ohranicn KAVČ in DIVAN. Štrombl, Jesenice — Javornik, Ljkovičcva 3 11566 Prodam 140 kv. m PLASTIČNE MREŽE za fasado in 4 kW termoaku rnulacijsko PEČ. Rabič, Delavska 13/A, Mojstrana, tel. 27-161 dopoldan 11437 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (plin, elektriki). Telefon 24-013 U592 Barvni TELEVIZOR iskra azur, še v garanciji, prodam. Telefon 23-901 11593 GUMO MICHELIN X, novo 135-380/135-15 in totraterm CEVI za podno ogrevanje, prodam. Telefon 28-465 - int. 27 11594 Ugodno prodani približno 1000 kosov dvakrat žgane OPEKE. Telefon 27-761 od 6. do 14. ure 11595 VOZILA KUPIM Kupim rezkalni STROJ, lahko tudi potreben popravila. Ponudbe na naslov: Peternel, Hafnerjeva 14 ali tel.25-280 11567 V SPOMIN bratu MARJANU Ko je moral pred 10. leti zapustiti svoje mlado življenje, katerega je nadvse ljubil! MARJAN, V MISLIH SI OSTAL Z NAMI! PLESTENJAKOVI Šutna, 8. novembra 1983 ZAHVAIA V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama FRANČIŠKA BOGATAJ roj. ŠTRAVS p. d. Janezova mama s Srednjega brda Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za pomoč, darovano cvetje in vence, prav tako tudi vsem znancem in prijateljem /.a izrečena sožalja, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo podjetju Remont — gradnje Žiri za pomoč. Posebna zahvala tudi vsem duhovni-- 03 za lep pogrebni obred in vsem pevcem za žalostinke. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Srednje Brdo, 20. oktobra 1983 Prodam GOLE JGL letnik 1982. Primožič, Britof 127 Prodam OPEL REKORD, letnik 1973. Telefon 064/23-143 11473 Prodam rezervne dele za ŠKODO 100 L. Milko Benedičič, Martinj vrh 43/A, Železniki 11568 Prodam EORD ESCORT 1,1, letnik 1978. Franc Gartner, Dolenja vas 67, Selca 11569 Prodam OPEL REKORD karavan 1700. Telefon 60-338 11570 Prodam avto AUSTIN 1300. Dražgo-še 53, Železniki 11571 Prodam AMI 8, letnik 1976, kleparsko in ličarsko obnovljen. Tomo Zale-telj, Šempetrska 4, Kranj-Stražišče Prodam dobro ohranjenega VW 1200 J, letnik 1974. Telefon 22-157 Prodam R-4, letnik 1974, prva registracija 1977, registriran do 24. 10. 1984. Zagoriška 5, Bled 11574 Prodam 126-P, letnik 1980. Informacije po tel. 81-945 dopoldan in od 19. do 20. ure tel. 83-502 11575 Ugodno prodam obnovljeno ZASTA VO 101, letnik 1973, registrirano do septembra 1984. Markovič, Tenetiše 43 11576 Prodam R-8, vozen, stroj in menjalnik obnovljena. Rajko Zagore, Vidmar-jeva 5, Kranj 11577 DAF 55, registriran, vozen, prodam celega ali po delih. Telefon 061-611-513 11578 Prodam ŠKODO 110 R coupe, po delih. Gabrovec Štefan, Sp. Senica 12/B, Medvode 11579 Prodam 126-P, letnik 1979, registriran do 26. 9. 1984 in zamenjam PONY EXPRESS za moško kolo. Alojz Lonča-riček, Retnje 11, Križe—Tržič 11580 Prodam VW 1300. Ogled popoldan. Viktor Domitrovič, Tavčarjeva 9, Jesenice 11581 R-18, letnik 1981. ugodno prodam. Telefon 27-921 Prodam trisobno STANOVANJE. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Bojan Valjavec, Deteljica 1, Tržič 11583 Na Jesenicah ali okolici najame štiričlanska družina STANOVANJE ali starejšo hišo. Ponudbe pod: Inženir 11584 Mamica z dveletno hčerko, nujno išče SOBO z možnostjo kuhanja in pranja za dobo 1 leta, na območju Kranja. Cenjene ponudbe pod šifro: Pomoč v stiski 11585 ZAPOSLITVE KV ali PKV KOVINOSTRUGA1UA. z enoletno prakso, zaposlim. OD po dogovoru KOVINOSTRUGARSTVO Valentin Sinko, C. talcev 17, Škofja Loka 11588 OBVESTILA NAJDENO Zatekel se je NEMŠKI OVČAR. Ko-letič, Savska loka 5, Kranj 11591 POLAGAM vse vrste toplih podov, itisonov, tapisoma, obloge stopnic in sten. Se priporoča Ivan BOGUT Bled Za žago 6, tel. 78-060 ' j 1589 Poceni in solidno POLAGAM keramične ploščice. Naslov v oglasnem oddelku. ,1590 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica VIDA VALANČIČ Grogova mama iz Pševa pri Kranju Od nje se bomo poslovili v torek, 8. novembra 1983, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJENI POSESTI V najem vzamem velike površine OBDELOVALNE ZEMJE. dam 30.000 din najemnine za hektar. Orehovlje 13, Kranj _ H516 V okolici Kranja, najraje v okolici Cerkelj, kupim starejšo HISO. Kjerkoli na Gorenjskem pa vzamem v najem gostinski lokal. Cenjene ponudbe pošljite pod šifro: Možno plačilo v devizah 11586 Takoj ugodno prodam visdkopritli-čno HIŠO (do V. fa/.e). Naslov v oglas nem oddelku. 11587 STANOVANJA Iščem SOBO s souporabo sanitarij a 1 GARSONJERO v Kranju ali bližnji Okolici. Sem veliko odsotna. Ponudbe pod: Nujno 11582 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem r-poročamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni v 73. letu "starosti zapustil naš dragi mož oče in stari oče JANEZ GROS Pogreb pokojnika bo v sredo, 9. novembra 1983, ob 15.30 na po-, kopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI: žena Ana, hčerki Maksa in Danijela ter sin Janez » z družinami Kranj. 7. novembra 1983 OBLETNICA 9 novembra mineva žalostno leto od strašnega trenutka, ko je prišla vest, da ni več med nami dragega atija MATEVŽA ŠTIRNA Nisi se poslovil, tiho si odšel, ne moremo verjeti, da te ni več, le tihi grob je nema priča. I't a zen je najin dom, v najinih srcih bolečina in solze, ki so vedno ob tebi. Nikoli ne boš pozabljen! Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče ali se ga drugače spominjate. ŽALUJOČI: sin Matej z mamico in drugi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega VINKA MUHOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki se ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili soža-lje, darovali vence in cvetje. Posebna hvala dr. Ziliču in ostalim zdravnikom iz Radovljice, zdravniškemu in strežnemu osebju Bolnišnice Golnik, bližnjim sosedom, družbeno-političnim organizacijam Brezje in Mošnje, govornikoma KS in ZB NOV Brezje za poslovnilne besedo, jeseniški godbi in pevcem, posebej pa še vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. ŽALUJOČA ŽENA IVANKA IN DRUGI Črnivec, 2. novembra 1983 Tri desetletja dela cerkljanskega avto-moto društva Desetkratno poveča. « jlanstva V AMD Cerklje se je ob ustanovitvi 1953. leta vključilo 49 članov — Nenehna skrb za vzgojo članstva in prebivalcev — Dosedanje delo uspešno, manj gotov pa nadaljnji razvoj, ocenuje predsednik Janez Globočnik Cerklje — Motorizacija je v petdesetih letih prodrla tudi na vas in v mnogih krajih so bila ustanavljena avto-moto društva. V Cerkljah se je to zgodilo januarja 1953. leta na pobudo tamkajšnjega učitelja Gvida Pahorja. Ob ustanovitvi je društvo imelo 49 članov, ki so že prvega maja istega leta pripravili paradno vožnjo z motorji in pozneje tudi spretnostno vožnjo. Njihova dejavnost je spodbudila zanimanje med takrat okrog 4500 prebivalci v sedmih krajih pod Krvavcem. Tako se je povečevalo članstvo v društvu skladno z razvojem motorizacije in rastjo življenjske ra-. vni prebivalstva. Seveda se je širila tudi društvena dejavnost. »Že 1954. leta smo priredili,« se spominja današnji predsednik društva Janez Globočnik, ki spremlja društveni razvoj od začetka, »prve tečaje za voznike A in B kategorije Najprej smo imeli na razpolago za ocenjevalne vožnje le eno motorno kolo, dve leti pozneje pa že prvi avto. Ko so začeli vaščani kupovati traktorje, smo za traktoriste organizirali spretnostne vožnje in izpite. Od vsega začetka smo pripravljali tudi razna predavanja s filmi o cest-noprometnih predpisih in varnosti v prometu za krajane.« Svoje sile so člani društva usmerjali v športno in tekmovalno dejavnost. Pozimi so prirejali smučanje z motornimi kolesi, med letom pa so se udeleževali meddruštvenih ocenjevalnih voženj z avtomobili in drugih tekmovanj. Njihova osnovna dejavnost je vendarle bila in ostala vzgoja voznikov in prebivalstva. Ker zanjo niso imeli primernih protorov, so se odločili zgraditi društveni dom. S prostovoljnim delom članstva in pomočjo krajanov so uresničili tudi to nalogo; dom so svečano odprli 1978. leta ob 25-letnici ustanovitve društva. Varujmo obrežja vodotokov Vodnogospodarsko podjetje Kranj poziva lastnike in upravitelje zemljišč, da temeljito očistijo struge potokov in jarkov, ob katerih lazijo njihova zemljišča KKANJ — Na Gorenjskem je nekaj manj kot 300 kilometrov nižinskih vodotokov in blizu 200 kilometrov pritokov ter prek 350 kilometrov večjih višinskih pritokov in okrog 120 kilometrov manjših višinskih pritokov. Upravljalca vseh teh voda in pribrežnih zemljišč sta Vodnogospodarsko podjetje Kranj in Podjetje za urejanje hudournikov. Obe podjetji pa nimata niti možnosti niti sredstev, da bi sami skrbeli za redno vzdrževanje pribrežnih zemljišč. Zato Vodnogospodarsko podjetje Kranj poziva vse lastnike in upravitelje (gospodarske organizacije in občine) zemljišč, ležečih ob potokih in jarkih na območju Območne vod,-ne skupnosti Gorenjske, da temeljito očistijo struge potokov in jarkov, ob katerih ležijo njihova zemljišča. Cas za takšno čiščenje je tja do marca, ko vegetacija miruje. Gre predvsem za preventiven ukrep, za preprečevanje škode ob večjih povodnjih. Zaradi slabo vzdrževanih in Razgovor o turizmu Radovljica — Danes je na obisku v radovljiški Občini delovna skupina CK ZKS. Ob 9. uri je na Bledu začela razgovor z najodgovornejšimi turističnimi delavci o problemih in rezultatih turističnega gospodarstva radovljiške občine. Ob 13.30 se bo sestala s sekretarji in nekaterimi člani osnovnih organizacij ZK, ki delujejo v turističnem gospodarstvu. Popoldne ob 16. uri bo obiskala še osnovno organizacijo ZK Krajevne skupnosti Gorje, kjer bodo v razgovoru sodelovali tudi predstavniki turističnega društva Bled in občinske turistične zveze. neočiščenih obrežij ter vodotokov so na primer narasle vode v letu 1979 na Gorenjskem pobrale precej mostov, jezov in pribrežnih zemljišč. Prav zdaj je torej čas, da se v strugah, koritih in na bregovih poseka drevje, ki ovira pretok voda. To še posebno velja za drevje, ki mu voda izpodkopava korenine, oziroma za tisto, ki je nagnjeno v strugo. Iz struge je treba odstraniti štorove, plavajoči material in drugo navlako. Na. pribrežnih zemljiščih, ki se štejejo v širino deset metrov od srednje letne vode, morajo lastniki in upravljalci posekati drevje in grmičevje čim nižje pri zemlji. Rezi na panjih morajo biti gladki, da se ohrani tako imenovana izbojna moč. Pri spravilu lesa je potem treba paziti, da se ne poškodujejo brežine, mlado grmičevje in travna ruša. Prav tako je les in vejevje treba takoj odstraniti iz obrežnih zemljišč, da jih visoka voda ne bi odplavila. Zažiganje na kraju samem praviloma ni dovoljeno, razen če se z ognjem ne bo poškodovala mladikovina. Razen tega prav sedaj lahko zaščitimo zemljišča ob vodah z vrbovimi podtaknjenci. Ti so se namreč pokazali kot najboljša obramba pred naraslimi vodami, saj se hitro zakoreninijo. Elastično vrbovje je nekakšna varovalna preproga pred naraslimi vodami. Vrbovje po petih letift spet posekamo in pustimo, da se ponovno razraste. Za to zamudno in naporno delo (ki pa se bo bogato obrestovalo že ob prvi večji vodi), naj se lastniki zemljišč povežejo z gozdarji na svojem območju oziroma z rečnimi nadzorniki in si pridobijo ustrezna dovoljenja ter nasvete. Vodnogospodarsko podjetje Kranj pa bo tudi samo izdajalo za vzdrževanje pribrežnih zemljišč posebne pospravilne naloge. Za te namene je na Gozdnih gospodarstvih moč dobiti tudi dodatne bone zagoriva A. Žalar r Pozabljena plavška cesta Edina cesta, ki v krajevni skupnosti Plavž še ni asfaltirana, je cesta na Zgornjem Plavžu — So vsi pozabili na to hudourniško drčo? Jesenice — V jeseniški občini je bilo po posameznih krajevnih skupnostih v zadnjih letih asfaltiranih ali primerno makadamsko urejenih še nešteto cest in poti. Krajevne skupnosti so pridno beležile vse komunalne probleme, namenjale precejšnje denarje za ureditev cest na svojem območju in tako se danes večina krajanov vozi do svojih garaž po asfaltu. Ena izmed zadnjih in redkih poti, ki ji danes po večjem deževnem nalivu nikakor ne moremo reči tesla, je cesta na Zgornjem Plavžu. Cesta, po kateri dnevno hodi okoli sto krajanov, delavci Lesnogalanterij-skega obrata ter vsi tisti, ki še obiskujejo trim stezo, je nadvse klavrna, čeprav na to občani opozarjajo že vrsto let. Krajanom že presedajo večne obljube bodisi krajevne skupnosti bodisi komunalnega podjetja Kovinar. Ko je cesta zares razvita in se je po njej nevarno peljati Z avtomobili, pripelje Kovinar nekaj peska in ga po kupih strese ob cesto. Nikogar pa potem ni, da bi pesek vsaj postil, zato ga spere prvo deževje in krajani razmišljajo, koliko denarja je že tako steklo po cesti. Prepričani so, da bi ga bilo dovolj za vsaj zmerno utrditev ceste ali celo za asfalt, ki ga tako željno čakajo. Na cesto teče tudi kanalizacija, razsvetljave ni, ljudem voda zaliva vrtove in hiše. Tako morajo včasih podnevi in ponoči dežurati, se boriti z ujmo in odmetavati pesek. Cestišče je že tako razorano, da ima več kot trideset centimetrov globoke jarke. Obljub so že siti. zato zdaj dokončno zahtevajo, da se njihova tista primerno uredi. Njihova hudourniška drča, ki je nevarna za voznike in pešce, postaja njihov najpomembnejši problem, ki ga bo končno in za vselej morala rešiti krajevna skupnost skupaj s samoupravno komunalno skupnostjo in komunalnim podjetjem Kovinar. D. Sedej GLASOVA ANKETA »Dom, v katerem so učilnica, pisarna, garaže in skladišče, je bil velika pridobitev za razvoj društvene dejavnosti,« ocenjuje sogovornik in dodaja: »Prostori v njem še danes ustrezajo potrebam okrog 500 članov; v njem so spravljena tudi naša 4 vozila zastava 750 za poučevanje kandidatov za voznike. Ker je našo avto šolo vedno odlikovalo uspešno delo in je društvo znano kot eno boljših na Gorenjskem, našim štirim honorarnim inštruktorjem doslej ni primanjkovalo dela. Če smo lahko zadovoljni z dosedanjim napredkom te društvene dejavnosti, pa smo lahko manj gotovi o njenem nadaljnjem razvoju. Zaradi določil novega zakona o avto šolah bo od drugega leta naprej mogoča ta dejavnost samo tam, kjer bodo imeli najmanj dva poklicna inštruktorja. Zato se že dogovarjamo z drugimi avto-moto društvi v občini o organiziranju skupne avto šole. Obenem predvidevamo, da bo ob upadu osnovne dejavnosti in morebitnem zmanjševanju števila članstva bolj zaživela druga aktivnost, ki bo še tesneje povezala člane.« Letos je društvo usmerilo delo razen v usposabljanje voznikov osebnih vozil in traktorjev ter vzgojo osnovnošolske mladine v več akcij. Pripravilo je rally vožnjo z avtomobili ob srečanju borcev na Kriški planini in spretnostno vožnjo s traktorji ob krajevnem prazniku, praznovanje društvenega jubileja pa ,je popestrilo s spretnostno vožnjo m > toristov in razstavo starih motorjev, ki jo bodo zaradi uspešnosti ponovili vsako drugo leto. Za vodstvo društva je pred dnevi organiziralo tudi ogled Industrije motornih vozil v Novem mestu. . . . »Na septembrski proslavi 30-Ietni-ce društva,« pove za konec predsednik Globočnik, »smo s priznanji nagradili prizdevno delo 32 članov. Za posebne zasluge pri širjenju tehnične kulture je društvo prejelo od Zveze tehničnih organizacij Jugoslavije srebrno plaketo Borisa Kidriča. To bo spodbuda za nadaljnje sodelovanje z Zvezo tehničnih organizacij v občini Kranj, seveda pa bomo še naprej razvijali stike s sosednjimi avto-moto društvi in Avto-moto zvezo Slovenije, kranjskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter krajevnimi družbenimi organizacijami.« S. Saje Tečaj za urejanje šopkov Kranj — Hortikulturno društvo Kranj organizira tečaj urejanja zimskih šopkov in suhih aranžmajev ter šivanja mehkih igrač, ki bodo lahko tudi primerna darila ob Novem letu. Tečaj se bo začel v četrtek, 10. novembra in bo trajal do konca meseca. Ob torkih in četrtkih ob 16. uri se bodo tečajniki dobivali za dve uri v stari osnovni šoli Simon Jenko v Kranju, Komenskega ulica 2, učilnica 1 a. Stroški udeležencev so 600 dinarjev. Prednost imajo člani društva, lahko pa pridejo tudi nečlani. s_—- Sporočila alpinistov iz Himalaje Ljubljana — Kranjski alpinist Andrej Štremfeljv, ki vodi slovensko alpinistično odpravo »Anapurna 1983«, je poslal komisiji za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije telegram, v katerem sporoča: »Na višini 6400 metrov smo zaradi velikih objektivnih nevarnosti obrnili. Pozdrav vsem.« Tako odpravi ni uspelo preplezati načrtovane nove smeri v južni steni Anapurne, prvega osem-tisočaka, na katerega je stopil, človek. Bolj razveseljivo je sporočilo o uspehu odprave AO Ljubljana-Mati-ca pod vodstvom Staneta Belaka Šraufa, ki ga je prek agencije AFP 6. novembra poslalo nepalsko ministrstvo za turizem. V njem navajajo, da so se štirje jugoslovanski alpinisti 27. oktobra letos povzpeli na 7455 metrov visoko Gungapurno. Ta velrk alpinistični podvig so dosegli Stane Belak, Pavle Kozjak, Marjan Kregar in Emil Tratnik. Kot sporočilo dodaja, jim je to uspelo celo brez uporabe m Kraje so bile in bodo V tri vrste razvrščajo trgovci svoje tatove: .eni so kleptomani, ki vzamejo stvar na polici skoraj nevede, ker je pač tam in si ne morejo kaj. da je ne vzamejo; drugi SO slučajni kradljivci, ki jih slučajno nekaj zamika; tretji, katerih se trgovci najbolj boje, so organizirani tatovi. To je skupina, ki deluje tako, da jih nekaj zamoti prodajalce, drugi medtem nemoteno kradejo. Še hujša je seveda organizirana skupina, ki krade s pomočjo prodajalca in si potem razdeli dobiček. Tudi to se dogaja. S športnega oddelka v Globusu so pred časom odnesli kup smuči. Kdo bolj krade, je težko reči. Včasih so bili to reveži, danes ni več tako. S padanjem ži-vljenskega standarda, z draginjo kraje naraščajo. Trgovci jih vse bolj čutijo na svoji koži, kajti njihov osebni dohodek je zato manjši. Tudi izpostavljeni so. Ljudje, ki jih trgovci odkrijejo in predajo organom Ljudske milice jim dostikrat groze. V tujini tatove po trgovinah uspešno odkrivajo s tehničnimi napravami, pri nas pa se moramo zanašati na previdne, zanesljive prodajalke, ki varujejo svoje blago kot svoje oko in si namesto samopostrežnih polic žele nazaj varen pult, ki jih bo ločil od nepoštenega kupca. Janez Jazbec, direktor Kokre — Globus: »Kraje so bile in bodo, tega se zavedamo in imamo nalogo, da se tako organiziramo, da jih bomo čim bolj preprečevali. Okrog leta 1975 smo v delovni organizaciji celo podpisali samoupravni sporazum o kolektivni odgovornosti, da so prodajalci plačevali ves manjko, pa smo dosegli negativne rezultate. Sporazum je bil kasneje razveljavljen. 1979 pa smo začeli delati prave analize o krajah, jih primerjati s podobnimi trgovskimi podjetji v Sloveniji in prišli smo do zanimivih rezultatov. Predvsem • smo spoznali, da se je treba le znotraj pravilno organizirati. Manjko pa danes nosijo prodajalci različno, glede na način postrežbe, intere-santnost blaga in višino prometa. Vsaka prekoračitev je signal. Previsok odstotek pomeni tudi nesposobnost poslovodje, prodajalca. Resno pa mislimo tudi na posebno tehnično opremo za odkrivanje kraj. Bojimo se sedanjega strmega padanja življenjskega standarda, kajti človek se težko navadi na manj kot je imel prej. Zelo strogi smo tudi do svojih ljudi. Za krajo do 200 dinarjev je vsak takoj odpuščen z dela. Človek mora biti pošten po naravi, trgovec pa profesionalno.« Slavica Tomažin, vodja izw# v Živilih v Globusu: »Da de že vse od kraja, se t: t otroka pa do stare ženske. drugega konzervo rib, paš«s sendvič, kar zlahka smuk« bundo, v dežnik, v torbico.Paa* vsak od teh denar v denan* Tudi 3000 dinarjev je imela j* ska, ki je ukradla konzerv« V koč je neka starejša ženski »i ko nabrala v torbo, da sea at bolj rdeča jaz, ki sem vlekla\«J kot ona: 2 sadjevca, peneče'.-: 20 suhih klobas, moko. sladkor * rozine. Kolikokrat si nad Ijud* presenečen. Tako pošte daje, pa krade. Včasih, v-:, imamo čas, jih kar veliko najbr mo. Smo že kar nekako verni? v odkrivanju tatov. Če opa. . si jih videl pri kraji, ukrade*' odvržejo in potem najdemoxJ mo med piškoti, meso pod poixv sendvič v zamrzovalnik., manjka gre iz naših oseb::.-.-hodkov, zato moramo biti zaaftt resirane, da kraje sproti odknf mo. Tudi od vremena so kraje, gneče, od dneva v Odkrili smo že organizirane a* pine šolarjev. Morali b: stor, kamor bi stranke odl^jH svoje torbe. Upamo, da bomo/ koč to le uredili.« Minka Kump, vodja izmen* f Merkurju v Globusu: »Pri ms* največ drobnih kraj. kot ne pr mer tamle pri jedilnem pribil Žlička, vilica, nož hitro smuka** žep, čeprav so zlepljene skuša} Pa tudi velike stva tamle pri jedilnih servisih kal jušnik! Mladoletnik no uživajo v tem, da neka c: sejo iz trgovine. Tu grezamaa# stvari kot na primer od stekelnice, svečka, vazica sk i lica, krožniček. Manjko v (t)jj nosimo prodajalci. Del kri zneskov, ki nam jih proizvaja priznajo v lom, kalo, ostalome.: naših žepov. Prav zaradi dohodka imamo na oddelku m*-prodajalcev in tudi če kdo p jemljemo novih. Vemo pa , kraj vedno več in verji tudi pri nas morali misliti "... u moč tehnike za odkrivnje tale D. Dolenc dodatnega kisika. (S) TUDI TO SE ZGODI Z izgradnjo mrliških vežic konec oktobra so v krajevni skupnosti Desnica uresničili tudi letošnji program del. Predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica Miha Šolar je ob tej priliki povedal, da ima veliko zaslug pri uresničitvi programa Franc Šolar iz Besnice, ki je zaposlen pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana in sicer pri nadzomištvu oziroma vzdrževanju prog v Kranju. Frane Šolar se je zelo zavzemal tudi za obnovitev železniškega postajališča Jošt. Odkar se nekateri vlaki ustavijo tudi na tem postajališču, Franc Šolar od časa do časa sliši tole zbadljivko: »Lahko je tebi, ker si pri železnici. Zdaj imaš še svojo železniško postajo.« Predstavuiki samoupravne komunalne interesne skupnosti ob- čine Kranj so ob koncu nunultp tedna pripravili za strokom*V i delavce in izvajalce ogled nek-terih gradbišč v občini. V nevest nem pogovoru, z Emilom Pfeie> nom iz Komunalnega obrten gradbenega podjetja Kranjjtfn • ogledu gradnje ceste Iskm-flt nika stekla tudi beseda opnj** vah na gradnjo čistilne napru«r Kranju. Emil Prešeren jestenr zvezi povedal, da je zdaj u$f*t-nja čistilne naprave orrednojf* na okrog 34 milijard starih dnw* je v. Pogovor je potem za rrefimei zmotila razlaga o gradnji cent Nato pa je Emil Prešeren * vprašanje, kakšni so izgledi a začetek gradnje čistilne napnu*, rekel: »Finančna konstrukcij ^ izgradnjo čistilne naprav* *• načelu idealna, vendar paititu 34 milijard stanh dinarjev tak* ne drži več ...« Ni kaj reči. Imamo zam :, ko vito inflacijo, saj gre k *>q v kajminutno časovno razliko.