... "Bdi je čudovit večer. Tukati v Kanadi lahko zadiilte prelepo sl<5ventslk» kulturo in ste obenem stoprocetntni Kanadčani. To ste Muko, to morate bdita. Veste, naša dežela bo postala bolšja z vašo pomočjo ... Mi srno ena družina, zbrana iz vseth delov svefta. To je Kanada ..."
Generalni guverner Njegova Ekselemca Ed Schreyer, 9. decembra 1978 Slovencem v VVinnipegu, Man. — v slovenščini.
FOR A FREE SLOVftttA
... "v imenu vseh Kanadčanov vam prinašam iskreno sporočilo, da je v na&i deželi, kjer prebiva 24 milijonov Hjudi in ki obsega preko 3 mlitjo-ne kvadratnih milj, dovolj prostora za nas vse. Mi nočemo, da se spremenite, prosim obdržite svojo slovensko kulturo in, dediščino in obogatite našo skupno deželo!"	.. .
Generalni guverner Njegova Ekselemca Ed Schreyer, 9." decembra 1978 Slovencem v Wlnnipegu, Man. — v angleščini.
LETNIK XXX. - VOLUME XXX. Marec 1979
■ *
Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 644 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada M6G 2T5
Številka 3 — No. 3
vkKE mreoKOčNE"
PRAZNIKE ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA J SLOVENSKE DRŽAVE
Krvnik slovenskega naroda je preminul
We had takeri the castle of Turjak, in vvhich some seven hundred harden-ed White Guards had taken refuge. Our side brought up some artillery captured from the Italians, battered dovvn the castle vvalls, and took most of the White Guards prisoners. Angered over their losses and by the incor-rigibility of the White Guards at a time of national rejoicing over the fall of Italy, the Partisans vviped out ali the Turjak prisoners. I once inquired of Kardelj, vvhen this vvas brought up: »But why did you have to kili them ali?«
»That ought to demoralize them!« Kardelj replied vvith a knovving smile Milovan Djilas, onetime number tvvo man in the Yugoslav Partisans and a close acquaintance vvrote in his book:
Milovan Djilas »Wartime« Harcourt Brace Jovanovich Nevv York and London, 1977, p.338
Zavzeli smo grad Turjak, v katerega se je zateklo okrog sedemsto zagrizenih belogardistov. Naša stran je uporabljala topove, ki smo jih zaplenili Italijanom ter z njimi razrušili grajsko zidovje in tako zajeli večino belogardistov. Razdraženi vsled naših izgub in nepoboljšljivosti belogardistov ob času narodnega veselja vsled padca Italije, so partizani pobili vse ujetnike, ki so jih zajeli na Turjaku. Ob neki priliki sem povprašal Kardelja, ko je razgovor nanesel na to: »Toda zakaj ste morali pobiti vse?«
»To bi jih naj demoraliziralo!« je odgovoril Kardelj s spoznanim nasmehom.
Tako piše v svoji knjigi Milpvan Djilas, nakdanji mož številka dve med jugoslovanskimi partizani in bližji znanec:
Milovan Djilas »Vojna leta« Harcourt Brace Jovanovich Nevv York and London, 1977, str. 338
Vi pripadate Kanadi
Edvard Kardelj, največji krvnik slovenskega naroda je preminul; ne mislimo mu pisati osmrtnice, kot je to običaj v takem slučaju, pač pa osvežiti Vaš spomin na to, kdo je bil ta človek in vam dati nekaj podatkov.
Kot je bilo že nekaj časa pričakovano je Edvard Kardelj, ideolog komunizma v Sloveniji, zaključil svoje zemsko življenje. Kardelj je bil komunistični idealog, bil je revolucionar vse svoje življenje, bil je duša KP ne le v Sloveniji, pač pa v Jugoslaviji na splošno. Kot deloven-revolucijonar se je pred vojno pajdašil s prvaki komunizma in v Moskvi dovršil visoko revolucijonarno šolo. Tik pred drugo svetovno vojno se je vrnil domov in takoj začel z organiziranjem revolucije. Po njegovih načrtih in navodilih je bilo v Sloveniji pomorjenih na stotine nedolžnih, narodu zvestih Slovencev, še predno je prišlo do kakršnegakoli nastopa v pro-tikomunistični revoluciji. Bil je ustanovitelj in dolgo časa vodja zloglasnega VOS-a (kasnejše OZNA-e), skratka, bil je duša vsega komunističnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. S svojo računarsko natančnostjo je prevaral mnoge slovenske ljudi s tem, da je ustanovil OF in pod Jcrinktnste^zagotovil komunistični
•	V Kanadi narašča konzum alkohola. Od 1.1951 je narasla potrošnja piva za 53%, potrošnja vina za 248% in močnejšega alkohola za 127%.
•	Organizacija Development and Peace, ki zbira vsako leto prispevke za dežele v razvoju med katoličani v Kanadi, je razdelila lansko leto $6,057.000 za razne projekte (nad) 400) v več kot 60tih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike. Glavna oznaka teh projektov je, da skušajo pomagati majhnim skupinam, da si izboljšajo življenske pogoje. Od celotnih dohodkov je bilo porabljenih 70.4% za podporo raznih projektov, 4.1% za izredno pomoč (poplave, suša, begunci), 11.8% za vzgojo in 8.3% za upravo.
partiji, oblast nad revolucionarnimi akcijami. Do potankosti je znal preračunati vsak korak in akcijo KP in jo usmerjati krajem in času primerno. Z zgodnjim nastopom OF je skušal in uspel pred zunanjim svetom zagotoviti monopol odpora KP.
Pod psevdonimom "Birk" je vse od leta 1942 dalje vzdrževal tesne radijo zveze s kominterno, v kateri je bil glavni delegat za Jugoslavijo. V sporočilih naslovljenih na glavno poveljstvo partizanskih odredov Jugoslavije, se je podpisoval kot "Bevc", na odredbah izdanih v imenu glavnega poveljstva partizanskih čet v Sloveniji se je podpisal kot politični komisar "Krištof". Birk, Bevc in Krištof označujejo eno in isto osebo, nadutega Kardelja, ministra-morilca in člana prezidija SFR Jugoslavije, morilca deset tisočev Slovencev. Po njegovem navodilu so bili pomorjeni slovenski domobranci vrnjeni iz Vetrinja. Kar ni mogel v življenju doseči s poštenim delom je dosegel z revolucijo, ki je imela svojo osnovo na lažeh, ropih, požigih in umorih.
Potrebno je, da vsa naša javnost zve vso resnico o tem, največjem morilcu svojega naroda v moderni
"Poberi se, satan .. (Mt.4,1-11)
Tisti čas je Duh Jezusa odvedel v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je bil naposled lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: "Ako si Sin božji, reci, naj bodo ti kamni kruh." — On je odgovoril: "Pisano je: Ne živi človek samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust." — Potem ga hudič vzame s seboj v sveto mesto in ga postavi vrh templja ter mu reče: "Ako si Sin božji, vrzi se dol, zakaj pisano je: »Svojim angelom je zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da morda z nogo ne zadeneš ob kamen.«" — Jezus mu je odgovoril: "Pisano je tudi: »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga!«" — Iznova ga vzame hudič s seboj
na zelo visoko goro, mu pokaže vsa kraljestva sveta in njih slavo in mu pravi: "Vse to ti dam, če predme padeš in me moliš".
Tedaj mu pravi Jezus: "Poberi se, satan; zakaj pisano je: »Gospoda svojega BOGA moli in njemu samemu služi!«" — Tedaj ga je hudič pustil in glej, angeli so pristopili in mu stregli.
Tudi nas v moderni družbi skuša satan, ko nam ponuja dobrine tega sveta ("Vse to ti dam . . .") v različnih oblikah materijalizma in ko nas vzpodbuja k malinkovanju osebnosti, ("če pred mene padeš . . .") ki tega vsiljujejo.
Zato naj nas 40 dni priprave na | Kristusovo Vstajenje opominja, da i je zemeljsko življenje le priprava na boljše, večno življenje, kjer I nam bo prikrajšana skušnjava | satana in njegovih lažnjivih obljub, i
.. Kanada pripada Vam
Kanada je Vaša zemlja. Vsaka provinca,
vsako mesto, vsaka vas. Atlantske Province na Vzhodu^ naše čarobno glavno mesto z okolico, velicanstvene visoke gore in iznad vsega one na Zapadu.
To je zemlja nenadkriljivih prirodnih lepot; čarobnih, a enostavnega prijateljstva; z možnostmi za najrazličnejše pocitnice, ki jih nobena druga zemlja ne more nuditi.
Spoznajte letos drugi del svoje Kanade!
Kanada1
je zemlja, ki Vam nudi še več.

Canadian Government Office de tourisme Office of Tourism	du Canada
dobi.
Za TABOR-SPB F.G.
ALI STE 2E PORAVNALI NAROCINO '	ZA
"SLOVENSKO DR2AVO"
• Na drugo vrhunsko zasedanje kvebeškega gospodarstva je bilo povabljenih 10 zastopnikov organiziranega zadružništva. Vlada je očitno upoštevala proteste zadružnikov po prvem zasedanju, češ da niso bili zastopani sorazmerno s svojo pomembnostjo v kvebeškem gospodarstvu in da je bil sestanek v glavnem posvetovanje med vlado, podjetniki in delavci. Drugo zasedanje je obravnavalo predvsem načrte za bodočnost.
Dohodninski Davek je nekaj vsakdanjega
Vsak kanadski prebivalec z zasluženim dohodkom v 1978 letu — neglede na to ali je državljan ali novonaseljenec — mora prijaviti svoje dohodke najkasneje do 30. aprila 1979. Če ste prijavili svoje dohodke v letu 1978, boste sprejeli osebne obrazce po pošti. Drugače pa morate sami dvigniti iste v poštnem uradu ali v vašem okrožnem davčnem uradu (District Taxation Office).
Dohodninski davek — kako dela
Na vašim prijavnici za davek vpišite vaše ime in naštejete vaše dohodke v letu 1978 po vrsti. Od vseh vaših dohodkov odštejete dovoljene izjeme in odpise in nato izračunajte davek, ki ga dolgujete. Davčna navodila so pridejana vašim prijavnim listinam, ki vam nudijo vso pomoč , ki vam je potrebna.
Kaj je podvrženo davkom?
Zagotovite naveditev dohodkov iz vseh virov in ne samo* vsote, ki so navedene na vaših listkih, ki ste jih dobili od vaših delodajalcev. Na primer, vi ste lahko zaslužili dodatno
I*
Revenue Canada Taxation
Hon. Anthony C. Abbott Minister
denar za delo, za katerega uradno niste sprejeli tozadevnih listkov. Take vsote morate prijaviti. Prav tako mora biti prijavljena napitnina, dohodek od najemnine, družinske doklade, zaslužene obresti na denar, kakor tudi vsi dohodki od naložb.
Kaj lahko odštejete?
Pravico imate na osebni odtegljaj za vašo ženo in od vas odvisne otroke. Če prijavljate vaše sorodnike izven Kanade in so ti odvisni od vas, morate izpolniti formularje T1E-NR. Možno je odtegniti izdatke za otroka, če kje pazijo nanj in tudi zdravniške izdatke.
Uporabljajte Davčna navodila
Uporabljajte davčna navodila. Vsebujejo vse informacije, ki jih potrebujete za popolno in pravilno prijavo. Preglejte vaše izračunavanje in pomnite, da morate priložiti vsa prava potrdila. Odpošljite vašo prijavnico v zato priloženi zalepki, ne kasneje kot 30. aprila 1979.
Revenu Canada I m pot
L'hon. Anthony C. Abbott Ministre
slouensrkA
drŽava
HI IMUN
Subscription rates $6.00 per year;
50< single issue. * M (	Advertising 1 column x 1" $4.20
^S&^ŽfSf	Published monthly by
' ^fS.	Slovenian National Federation* of Canada
646. Euclid Ave., Toronto 4. Member of C.E.P.F.
SLOVENSKA DR2AVA Izhaja prvega » mesecu. Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 aVstr. L., za Italijo in Trst 1.200 lir, za Francijo 900 frankov.
la podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi sc avtorjevi aaziranja morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva ti
izdajatelja.
■ * i "jLOMcljijh
OBČNI ZBOR SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE J.E. KREKA V TORONTU.
prišli in odšli. . Mladost je utonila v preteklost, čas delovnih dni je minil. In od daleč, komaj zaznavno odmeva še v spominu srebrno, čista prosta pesem nekdanjih sončnih časov .. . Človek, osamel na stara leta, išče in potrebuje domače besede, toplega stiska prijateljeve ali znančeve roke . . . Navadno so državni zavodi mrzla bivališča. Clovečanski element tam silo trpi. Zato država širokogrudno podpira sleherno zamisel zasebnih narodnostih domov za ostarele. V takih domovih prebivajo večinoma ljudje istega porekla, govore isti skupni jezik in žive iz enake skupne tradicije, običajev in navad.
Na stara leta Bog glasneje trka na vrata . . . Zato v zasebnih domovih tudi v verskem smislu veje dobrodejni duh in blago vpliva na stanovalce.
Za mnoge slovenske rojake v Kanadi je življenje dospelo in prihaja do tega praga, vhoda v čas upokojitve, dneve počitka in prostih ur, v dobo spominov in
pogovorov s prijatelji istih poznih let ter srečanja s Stvarnikom.
Zato je ideja Doma-Lipa tako živa med nafni. Vedno močnejša je želja po lastnem skupnem življen-skem pristanu, odmaknjenem iz vsakdanjega šuma in hrupa.
Redni letni občni zbori potrjujejo to gibanje. Letošnji občni zbor, 18. februarja v cerkveni dvorani Brezmadežne, je zbral okrog sto članov in prijateljev Doma-Lipa, med katerimi so bili navzoči čč.gg. Janez Kopač, Jože Casl... čč. Marijine sestre iz Nevv Toronta, notar dr. Kari Vipavec in drugi pomembni člani slovenske toront-ske skupnosti . . .
Program občnega zbora je obsegal registracijo članov in gostov, pozdrav in molitev. Za zapisnikarja letošnjega občnega zbora je bil postavljen g. Dušan Klemenčič, ki je v nadaljnem prebral zapisnik lanskega občnega zbora. Sledila so poročila odbornikov in predsednika, ki jih je občni zbor soglasno sprejel. Iz poročil razvidimo, da je v lanskem
poslovnem letu pripravljalni odbor naredil mnogo notranjega dela ter stalno snoval temelje bodoči stavbi, bodisi na finančni ali socialni podlagi.
Po poročilih je g. Franc Arhar predlagal razrešnico sedanjemu odboru. Člani so potem na podlagi kandidatne liste izvolili šest novih odbornikov. Celotni odbor za leto 1979 sestavljajo sedaj : Peter Cekuta (predsednik), Viktor Trček (podpredsednik), tajnica Cveta Arhar, blagajnik Dušan Klemenčič, odbornik gradbenega odseka Albin Blatnik, odbornik za finance Peter Pavlin, odbornik za članstvo Lojze Babič, odbornica za informacije Anica Resnik in odborniki Franc Arhar, Frank Kuc, Viktor Novak in Janez Slana mL.
Občni zbor določi deset dolarjev za letno članarino. Lojze Babič .odbornik za članstvo ,ob tej priliki vabi k sodelovanju vse navzoče, posebno gospe, ki znajo odpirati vrata src, da bo Dom-Lipa skoraj postal resničnost.
V bodočnosti so potrebne
velikopotezne akcije, da pritegnejo k ideji Doma-Lipa mnogo novega članstva po vseh slovenskih naselbinah v Kanadi zlasti pa v On-tariu in s tem povečajo finančne zmožnosti. Začeto delo bomo vestno nadaljevali, ker imamo zanj že podlago in nekaj let izkušenj ter zaupanja slovenskih rojakov. V novem letu moramo ontarijski vladi predložiti statistično in socialno poročilo o slovenskem življu, da v primeru nakupa zemlje ali primerne stavbe dobimo državno posojilo.
Po končanem uradnem programu je sledil prijateljski razgovor ob čaju in pecivu. Za informacije pišite: Ga. Cveta Arhar 215 Shaughnessy Blvd. Willowdale, Ont. M2J 1J9 Članarino in darove sprejemajo vsi odborniki.
Anica Resnik
•	V podjetju Romac Industries
v Seattleu (ZDA) odločajo od 1. 1974 dalje delavci sami višino plač. Ravnateljstvo objavlja vsak mesec poročila o proizvodnji ter plače vsakega delavca vključno nadzornika tovarne. Novi nameščenci začnejo z enako plačo ($5.40) na uro in'po šestem mesecu lahko zaprosijo za povišanje, ,o katerem glasujejo vsi delavci v tajnem glasovanju. Vodstvo tovarne si je sicer pridržalo pravico veta, toda doslej ga še ni nikoli uporabilo. Delavci sami skrbijo za to, da povišane plače ne prekoračijo zvišane storilnosti podjetja.
•	Umrljivost dojenčkov (od rojstva do enega leta starosti-mrtvorojeni niso všteti) je zelo različna v različnih predelih sveta. Po statistikah OZN znaša umrljivost dojenčkov na 1000 rojstev 72,8 v Indiji, 70 v Braziliji, 62 v Nigeriji, 49.7 v Mehiki, 30.3 na Madžarskem, 13.5 v Kanadi in 10.8 na Japonskem.
Ob koncu poslovnega leta vsako urejeno gospodarsko podjetje polaga obračun svojega poslovanja, lastniki pregledajo zaloge in ugotove končno stanje imetja v blagu in denarju, resnični denarni porast ali izgubo. Slovenska hranilnica in posojilnica J.E.Kreka se te dolžnosti dobro zaveda. Kot najstarejša slovenska gospodarska ustanova po drugi svetovni vojni v Torontu, urejuje večmilijonski denarni promet in uživa visoko stopnjo zaupanja pri vladnih gospodarskih krogih in številnih članih.
To dokazujejo redni občni zbori, katerih se udeležuje rekordno število članov. Letošnji redni letni občni zbor, ki je bil 11. februarja, je bil šestindvajseti po številu. Cerkvena dvorana na Manning Ave. se je spremenila v gospodarsko zbornico s polnoštevilno zasedbo. Približno tristopetdeset članov je pazljivo ^dilo poteku programa, ki je bil predstavljen v lični brošuri.
Dnevni red občnega zbora začenja registracija članov s pozdravom predsednika Viktorja Trčka. Zapisnik lanskega občnega zbora je soglasno sprejet. Iz poročil glavnega, kreditnega in nadzornega odbora in iz poročila blagajnika se kaže dolgoletna izkušnja in delovanje na finančnem, bančnem področju slovenskega torontskega gospo darstva. Poročila so navzoči sprejeli in potrdili. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog blagajnika Janeza Senice za prošnjo na Osrednji odbor Ontarijske Kreditne Zveze za zvišanje vsote poseb nih posojil.
Predlog za razdelitev dobička je bil z malo debato sprejet v sledeči obliki: prvega pol leta se dobiček deli po 8'/i%, od julija do decembra pa po 9'/2%.
Denarni promet v letu 1978 je znašal blizu 20 miljonov.
Zanimiva je statistika našega denarnega podjetja. V petindvajsetih letih obstoja, je število
vpisanih članov narastlo od 139 v letu 1953 do zaporedne številke 3667 v letu 1978. Vzporedno s številom članstva je rastel promet: V letu 1953:
hranilnih vlog	$24.399.50
posojil	$11.348.50
dobroimetja	$24.399.70
1.1978:
hranilnih vlog	$8,563.137.12
posojil	$6,045.037.18
dobroimetja	$9,366.419.00
Poslovne knjige je po pravilih Ontarijske Kreditne Zveze in po splošno priznanih pravilih, pregledalo knjigovodsko podjetje Medved&Legget.
Sedanji odbor je dobil od članstva polnomočno zaupnico. Gg. Viktor Trček in Janez Senica sta člana glavnega odbora od ustanovitve Hranilnice v 1.1953. Želja odbornikov je bila, da Se odbor ppživi z mlajšimi člani, kar pa zaenkrat ni uspelo. Tako sestavljajo upravni odbor za 1979: France Stražar, predsednik; Viktor Trček, podpredsednik; Bert Medved, tajnik; Ivan Zakrajšek in Jože Peternelj, odbornika. Kreditni odbor sestavljajo: Jože Mihevc, Alojz Žižek, Frank Kramar. Člani Nadzornega odbora so: Dr. Franc Habjan, Vili Cekuta in Franc Pajk. Upravnik in blaganjik je Janez Senica, pomagajo mu Dušan Klemenčič, Mija Ferkulj in Marijana Ferkulj. Knjigovodkinja je Marija Por.
Po končanem uradnem programu se je ob okusnem domačem prigrizku in vinskem čaju razvil nedeljski popoldanski pogovor med prijatelji in znanci, ki jih veže skupna ideja zadružništva, ki ga predstavlja Slovenska Hranilnica in Posojilnica J.E.Kreka v Torontu.
V skupnosti je moč. Svoje denarno poslovanje zaupajmo domačemu slovenskemu zavodu in vzga-jajmo mladi rod k temu namemu, da bo slovensko ime zapisano tudi v kanadskih gospodarskih listinah.
Anica Resnik
DOM LIPA
Ob koncu vsakega poslovnega leta društva in podjetja sklepajo račune in predlože poročila o opravljenemu delu.
Eno takih društev je Dom-Lipa, uradno priznana in registrirana ustanova pri ontarijski vladi. Pripravljalni odbor te ustanove, pripravlja temelje slovenskemu starostnemu domu. Skupno s člani in podborniki Doma zbirajo sredstva in študirajo ideje in načrte za skorajšnjo uresničitev te nadvse potrebne človečanske zadeve. Cas prinaša probleme staranja. Socialni in gospodarski sistem današnje družbe izključuje starejši rod iz aktivnega pozitivnega življenja in prepušča rešitev problema starostnosti zasebnikom in dobrodelnim ustanovam.
Zadnja leta pa državna vlada po ministrstvu, za socialno skrbstvo,
v večji meri prevzema odgovornost za graditev in oskrbovanje domov in zavetišč za ostarele.
Človek je več številka in statistika. Z leti postaja občutljiv in rahel. Vrača se s širokega polja svojega udejstvovanja, kjer so izgorevale njegove moči in zdravje v skrbi za vsakdanji kruh in streho nad glavo, kjer je razdajal sadove svojih rok družini, otrokom in družbi, iz katere izhaja, ter več ali manj shranjeval za brezplodne dni. Samega, brez družine, prostega sredi sveta, je vodilo življenje preko nemirnih valov na drugo stran k zatonu, kjer se mnogi znajdejo nepripravljeni. A življenje je treba živeti do konca dostojanstveno in častno, kakor nam ga je odmeril Stvarnik . . . Mnogim je dano uživati ljubezen in družinsko srečo, dostikrat povezano z žrtvami in odpovedjo . . Otroci so
Vsi kanadčani
niso enaki.
Vive la difference!
Zedinjeni kanadski narod je sestavljen iz ljudi iz vseh kotov sveta. Je to odlični mozaik ljudi, katerih korenine različnih kultur in vrednot svojevrstno združujejo iste v enotno narodstno družino, ki živi skupaj v miru, razumevanju in duhu svobode. Resnica, da vsi Kanadčani niso enaki nam daje našo različnost. Ta bogata različnost dovoljuje vsakemu Kanadčanu svobodo biti drugačen . . . enak. Svoboda razživetja v svoji osebnosti; obdržati lastne kulturne korenine in vrednote, ki jih delimo z drugimi.
Mnogokulturnost se zrcali in odgovarja tej kanadski stvarnosti. Vaša kanadska vlada ima preko svoje stalne politike o mnogokulturnosti široko polje različnih načrtov, ki nudi vsakemu izmed nas in nam vsem možnosti krepitve nas samih in prav tako vspodbuja k rasti in veliki življenski možnosti Kanade. Vaš minister Mnogokulturnosti dela za zagotovitev, da bo mnogokulturna politika res uveljavljena v vseh aktivnostih vaše vlade "In da bodo vsi kanadčani, neglede na njihovo
Mnogokulturnost
edinost preko človečanskega razumevanja
kulturno dediščino, enako upoštevani.
Njegov Mnogokulturni Direkto-rat povspešuje novinarstvo, da bi poročalo in predstavilo natančno naše kulturno življenje kot je. Preko Mnogokulturnosti mi pripoznamo, da vsi Kanadčani niso enaki in da jim moramo vsem pripoznati pravico do enakosti. Vive la Difference!
Za predstavitev vaših pogledov in za nadaljne Informacije, pišite na: Multiculturalism Ottavva, Ontario K1A 0M5
l+l
Honourable Norman Cafik Minister of State Multiculturalism
L' honorable Norman Cafik Ministre dEtat Multiculturalisme
Marec 1979
'SLOVENSKI BR2AVA" — fOlOTO a CANABS
OPOZORILO
Vedno višji stroški tiskanja in poštnine so nas prisilili, da bomo začeli z mesecem majem pošiljati naš časopis le rednim naročnikom, ki so naročnino za leto 1979 že poravnali.
Ce želite časopis v bodoče še prejemati in naročnine za letos še niste poravnali, storite to takoj, da si zagotovite nadaljno dostavljanje.
V času, ko se število slovenskih demokratskih časopisov iz dneva v dan bolj krči, je potreba po »Slovenski Državi« še večja. Kje bomo razpravljali o prepotrebnih aktualnih slovenskih problemih, če še S.D. utihne? Ne pustimo ji umreti! Ali ne bi z njeno smrtjo zabili še nadaljni žebelj v krsto svobodnega slovenskega tiska? [Ali bomo dopustili, da bodo v bodoče komunisti edini slovenski zgodovinarji? ]
Prosimo vse odgovorite:
Uprava S.D.
naročnike, da nam na spodnja vprašanja čimprej
■ ODREŽI IN ODPOŠLJI '
Ime in priimek.
Točen naslov.
Prilagam ček za $6.- za naročnino (če še ni poravnana)...............
Želim ostati naročnik S.D. a bom naročnino plačal pozneje............
Pripravljen sem s članki prispevati v S.D............................
Pripravljen sem darovati v tiskarni sklad za odplačilo dolga, ki se je
S.D. v zadnjih 30 letih izdajanja nakopičil............................
Moji predlogi, kako bi se višina časopisa dvignila.........\...........
Knjige in revije
HUMAN DEVELOPMENT THROUGH SOCIAL CHANGE. Procedings of St. Francis Xavier University's International Sym-posium commemorating the fiftieth anniversary of the Antigonish Movement 1928—1978. Antigonish, N.S. Philip Milner, editor. Ah-tigonish: Formac Publishing Co., 1979. 232 strani s slikami.
Pričujoča knjižica vsebuje govore, poročila diskusij, imena povabljenih udeležencev, opazovalcev ter organizatorjev simpozija ter kratke življenjepise desetih oseb, ki jih je univerza počastila s častnim doktoratom. Med glavnimi predavatelji so bili: Allan J. McEachen, namestnik «presednika vlade, bivši študent in profesor te univerze (Antigoniško gibanje in mednarodna odgovornost Kanade); Shridath S. Ram-phal, glavni tajnik Commonwealth Association (Opredelitev problema človeškega razvoja); Barbara Ward (zdravnik ji je prepovedal potovanje, poslala pa je kratko osebno sporočilo na magnetofonu ter predavanje: Rešitve problema razvoja-futuristični vidik); msgr. Joseph Gremillion (Svetovni pregled problemov razvoja in njih rešitev); in Michel Dupuy, predsednik CIDA (Vloga Kanade v razvoju in razmerje CIDA do Coady International Instituta). O dejanskem položaju na različnih kontinentih so poročali bivši gojenci instituta. V knjižici so vključena tudi poročila o zgodovini in sedanjem
položaju instituta, pridga bivšega študenta, sedaj nadškofa Petra Deryja, nagovor rektorja Theodor-ja Hesburga pri graduaciji, govor bivšega predsednika univerze dr. Gregorja MacKinnona ob začetku simpozija ter dnevi posnetki dogajanj. Slike je posnel študent Mike Reppa. Zaradi mnogovrstnih vidikov, o katerih so razpravljali na večdnevnem simpoziju, ni mogoče podati vsebine poedinih prispevkov. 2e imena sama predavateljev pa so jamstvo, da je to svojevrstno delo, ki bi moralo zanimati vse, ki se zavedajo
^""^OPOZORILO
OBVEŠČAM ROJAKE, ZNANCE IN PRIJATELJE
DELAVSKE ZADRUGE
Med mnogomi vrstami zadrug niso najštevilnejše delavske zadruge. V teh zadrugah so delavci obenem lastniki podjetja in odgovorni, tako za celotni proizvajalni postopek od nabave surovin, do izdelave in prodaje. To je oblika zadružništva, kateri je celo Marks priznal nekaj veljave, ker je v njej preprečena delitev med delom in kapitalom. Bil pa je mnenja, da ni mogoče upeljati take organizacije proizvodnje za sobobno množično družbo.
Med Slovenci je najbolj slavna zadruga te vrste zadruga Plamen v Kropi, ki je bila nekaj časa, dokler so pravila to dopuščala, direktni član Mednarode zadružne zveze v Londonu in je izdajala tudi svoj časopis Zadrugar. v
Koncem lanskega leta sta bila dva kongresa delavskih zadrug.
Prvi je bil v Parizu. V Franciji je trenutno 556 takih zadrug in njihova skupna proizvodnja leta 1977 je znašala 4,200 milijonov frankov. Na kongresu je bila poudarjena ideja, da so delavske zadruge potencialno "narodni sektor svobodnega kolektivnega podjetja za proizvodnjo in služnosti".
Mednarodni kongres v Rimu je zbral nad 400 delegatov, ki so predstavljali 42,000 delavskih zadrug s šest milijonov zadružnikov. Na tem kongresu so predvsem poudarili važnost delavskih zadrug za dežele razvoja. Take zadruge nudijo mnogo učinkovitejšo pot do gospodar-
važnosti našega časa za bodočnost človeštva kot tudi za vse, ki se zanimajo, kako je možno živeti krščanstvo v njegovi družbeni dimenziji. Med udeleženci je bila tudi Slovenka sestra Zora Skerlj iz Vipave, sedaj misijonarka v Botswani, med dnevnimi poročevalci pa Rudolf Cuješ.
skega in družbenega izboljšanja kot multinacionalna podjetja, ker nudijo več možnosti zaposlitve večjemu številu domačinov, ker lahko
izrabijo v večji meri domača sredstva in se tudi lažje prilagodijo zadovoljevanju lokalnih potreb.
VESELO VELIKO NOČ
ter najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev pošiljajoHomišljeni-kom v Sloveniji in po svetu
prijatelji v Washinqtonu.
PISMO UREDNIKU
SLOVENSKI DEMOKRATI ZGANIMO SE je izvrsta analiza vloge in delovanja slovenske politične opozicije, kakršna bi morala biti. Vendar ima članek anonimnega Boruta silno napako, ker je NEPODPISLAN in s tem izgubi 90% učinkovitosti, odnosno je celo Škodljiv, ker jasno in glasno pove VI DEMOKRATI pojdite na delo, dočim pisec bo pa stal v ozadju v varni anonimnosti. Očividno se pisec celo sedaj, ko so se stvari umirile, saj je minilo 34 let od revolucije, BOJI in pri tem pa verjetjo celo živi v inozemstvu. S takim pisanjem daje čuden zgled demokratom in tak n^čin delovanja samo podaljšuje današnje stanje. Več je vredna še tako mala ampak odprta gesta, kot pa še tako perfekten načrt za delo demokratov.
Peter Urbane tajnik SDS
(Opomba uredništva: Če se je pisec Borut podpisal s psevdonimom, pač dokazuje to, da se pisec boji. To pa potrjuje spet drugo dejstvo, da Borut, katerega dopise smo že tudi poprej objavljaji, najbrž ne živi v inozemstvu. To dejstvo pa izpričuje, kako misleča Slovenija, ki od časa do časa pride v stik z inozemstvom, dejansko misli in čuti o današnji vseslovenski problematiki.)
KOTPOTROŠNIK V ONTARIO IMATE PRAVICO DA SE PRITOŽITE
*
da imam URARNO IN ZLATARNO pod novim imenom
Slovenska Narodna Zveza v Chicagu želi vsem prijateljem slovenskega državnega biganja veselo Alelujo!
Uredniku SD — Toronto
dne 21. marca 1979.
Iemiliaim jewellery
LIMITED
In novitn naslovom;
1700 WILSON AVE. NORTH YORK	—
ait Jane
SHERIDAN M ALL
1
ZA OBISK SA PRIPOROČA EMIL SLOKAR
Izognete se zapletljajem, če veste pravila predno zaključite prodajo
Večina potrošniških pritožb so lahko izravnana, če kupec in prodajalec vesta za pravice drug, drugega, kakor tudi odgovornosti in če uporabljajo vsakdanje občutke pravilnosti.
KAKO NAPRAVITI PRITOŽBO
Ko si se odločil, da imaš pravo pritožbo, vedi, da jo napraviš na ta način:	-
•	Razloži tvoj slučaj jasno in natančno prodajalcu. Ce vam ta ne more pomagati, se obrni na poslovodja.
•	Se vedno nisi zadovoljen? Pošlji priporočeno pismo na odgovorno osebo podjetja. Pismu priloži svoje ime in naslov ter telefonsko številko; ime in opis predmeta, ki si ga kupil, dan nakupa ter ceno izdelka; popis tvojega problema in načina, kako si hotel stvar urediti; kopijo računa, številko naročilnice in vse ostale potrebne dokumente in kako si predstavljaš, da naj podjetje razreši nastali problem.
•	Razgovarjaj se o problemu. Lahko da boš pregovoril trgovca, da ti zamenja izdelek, ali da naredi drugačno transakcijo.
•	Zakon »The Business Prac-tices Act« te ščiti pred laž-njivimi, dvomljivimi in za nos vodečimi predložitvami. Za iz-brisanje pogodbe pošlji priporočeno pismo, ki izjavlja:
»I exercise my right of rescission under Section 4 of the Business Practices Act.« Prideni svojo izjavo in razloge zakaj zahtevaš to in to.
•	Obišči najbližji urad »Consumer Services Bureau« in tudi »Better Business Bureau«, ter prosi za pomoč pri sestavljanju pisma pritožbe ali preklicanja pogodbe. Ce ti ni mogoče rešiti problema, bodo ti njihovi nastavljenci pomagali v tvojem imenu rešiti istega.
KAJ STORITI PRED NAKUPOM
Naslednja preprosta navodila ti bodo pomagala preprečiti nevšečnosti:
•	Primerjaj prodajalne. Poglej si cene, zagotovila in uslužnostne dogovore v različnih trgovinah.
•	Prepričaj in informiraj se o dobrem glasu podjetja pri »Better Business Bureau«
•	Povprašaj o načinu poslovanja podjetja v pogledu povrnitve kupnega denarja in zamenjavi predmetov. Lahko da do istjh nimate pravice.
•	Pomni, da te vežejo vse pogodbe. Ce se premislite glede nakupa, ali če najdete boljšo ceno drugje, vas še vedno veže vaš podpis na pogodbi.
•	Prihranite si prodajne listke, vnovčene čeke, pogodbe, prepise oglasov, računov in drugih zapopadenih informacij.
Za nadaljno pomoč, ali za brezplačno kopijo Informacijskega Buletina »Consumer Com-plaints«, piši na: Consumer Information Centre Ministry of Consumer & Commercial Relations 555 Yonge Street Toronto, Ontario M7A 2H6 (416) 963-1111 Frank Drea,
Minister of Consumer & Commercial Relations
Willlam Daviš, Premier
Ontario
Prvorazredna pisma, 17« in
vošCilne karte, 15« ... kamorkoli » Kanadi in v Z.A.D.
Vzdržuj zveze z družino in prijatelji v tujini s petintridesetimi centi
i*
Canada Postes Post Canada
Keep in touch vvith family and f riends ab for thirty f ive cents
First Class letters, 17C and greeting cards, 15? .anywhere in Canada and the U.S.A
Letters to other countries, 35Č. Greeting cards, 18C.
CARIBBEAN
CANADA
Canada Post...linking 23 million Canadians vvith the rest of the vvoiid.
Pisma v druge zemlje, 35«, »oSčllne karte, 18«.
Kanadski poštni urad ... povezuje 23 miljonov kanadčanom z ostalim svetom
SLOVENSKA DRŽAVA" — TORONTO — CANADA
Marec 1979
Monument Dedicated
The unveiling of the statue of Frederic Baraga, sculp-tured by France Gorse, took plače in Trebnje, in BARAGA PARK, August 20, 1978. More than 5,000 people, with three bishops and 60 priests gathered at the memorial celebration. A great number of speakers addressed the crowds, each in turn highlighting Baraga's spirituality. Among the
Iz slovenske zgodovine
/171 ■
BOGDAN NOVAK
KOSEZI
Večina slovenskih zgodovinarjev se strinja, da so bili kosezi pomemben slovenski sloj, ki je bil na družbeni lestvici višje kot svobodni kmetje in da so bili ozko povezani z ustoličevalnim obredom koroških vojdov. Vendar niti s to ohlapno oznako se ne strinjajo vsi. Josip Mal, na primer vztraja, da so koroške vojvode ustoličevali svobodni kmetje, in da so kosezi nastali šele v poznem srednjem veku. Tako so nam kosezi še vedno velika uganka. Se vedno nimamo dokončnega odgovora na vprašanja, kako je nastal beseda kosez, kako je nastal sloj kosezov, in kakšen je bil zgodovinski razvoj tega sloja.
Za starejšo dobo nam pisani viri skoraj nič ne povedo. Po desetem stoletju pa nekoliko več, vendar ne dovolj, da bi si lahko ustvarili dokončno sodbo o kosezih. Ravno zaradi tega pa je nastalo toliko različnih, mnogokrat prav nasprotujočih si razlag. Vse teorije in razlage je kritično obdelal Bogo Grafenauer v svojem temeljitem znanstvem delu, Ustoličevanje
NAJSTAREJSI VIRI
dignitaries present were Father Charles J. Strelick of the Diocese of Marquette, Michigan and Father Tone Zrnec of Toronto, Canada.
The Eucharistic assembly which consisted of 52 co-cele-brants was presided over by the Archbishop of Ljubljana, Dr. Joseph Pogačnik. He vvas assisted by his auxiliary, Bishop Stanko Lenič, as well as by the bishop of Koper, Bishop Janez Jenko.
Music for the Mass was provided by 16 combined choirs from Lower Carniola comprising 350 singers under the direction of the chaplain of St. Rupert Parish, Venceslaus Zadravec. During the Mass, more than 100 persons in native costumes formed a wreath around the altar.
At the conclusion of the Mass, the bishops unveiled the Baraga monument. Then taking their turns at the speaker's rostrum several representatives gave short | commentaries.
Included among these vvere: Bishop Jenko of Koper and Dr. Franc Perko, dean of the theological faculty in Ljubljana.
Prelate Dr. Lojze Sustar was the principal speaker of the day. The main thrust of his talk was encouragement to every person to make his mark on history during the time allotted him. In essence he said that "every person with his špirit, labor and knowledge impresses his seal on history." He noted that Baraga did this especially by his cultural, social, and missionary achievements among the Indians in America. Thishe did easily because "he vvas rooted deeply in the Faith and trust in God, was extremely unselfish and self-sacrificing."
Prelate Sustar reminded the thousands in attendance that the Baraga statue which they had just cMJcated should serve as a reminder that not one of them should shut themselves off from the world into a world of self. Rather, they should be inspired by Baraga's selflessness to "share their own spiritual and natural values with others, so that the world will be enriched and mankind enobled."
The monument, Prelate Sustar concluded, is not only a figure east in bronze. It is above ali "a testimony to saintly heroism and tenacity ! of pur po se. It is Baraga'« invitation to faith, trust, and love for God; it is an invitation to a life of heroism in the špirit of the Gospel messaze." *>.THE BARAGA BULLETIN
Vemo, da je bil na Koroškem dvakrat. Konec leta 1443 in v začetku leta 1444 je preživel skoraj mesec dni v St. Vidu, v bližini Gosposvetskega polja. To je bilo v času, ko se je cesar pogajal s koroškimi stanovi, da se mu kot cesarju ne bi bilo treba podvreči umestitvi po kmetu. Piccolomini pa je, kot cesarjev tajnik, zbiral podatke o ustoličevanju v preteklosti, da je seznanil cesarja z vsemi podrobnostmi. Pozneje je še enkrat potoval s cesarjem skozi Koroško in St. Vid ob Glini.
Kar se tiče obreda je zanimiv njegov opis funkcije goriškega grofa. Na ustoličevalčevo vprašanje, s kakšno pravico ga vojvoda prežene s knežjega kamna, mu odgovori goriški grof in ne okolisto-ječi. Kmeta-ustoličevalca imenuje le "rusticus", to je kmet, čeprav ga je Janez Vetrinjski označil kot "rusticus libertus". Priznava pa, da je ustoličevalčeva funkcija dedna. (Tekst v Grafenauer, str. 129-31).	__
Vsem Slovencem širom sveta in v domovini VESELO VELIKO NOČ Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
Vesele in zadovoljne Velikonočne praznike želita
Glavni odbor in Svet Slov. drž, gibanja