77 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.52Slomšek 81.373.232.1 Prejeto: 4. 11. 2021 Boris Golec prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0003-0367-0141 Hudič kupi Slom in postane Slomšek Razkriti prvi prednik škofa Slomška na Slomu pri Ponikvi* IZVLEČEK Prispevek dopolnjuje in nadgrajuje leta 1938 objavljeno raziskavo Maksa Goričarja o rodu blaženega škofa Antona Martina Slomška (1800–1862), ki ga je lahko Goričar zaradi uničenih matičnih knjig župnije Ponikva s težavami rekonstruiral samo do leta 1700. Odkrivanje neznanih virov je kot najpomembnejše prineslo ugotovitve o izvoru škofovega prapradeda Matije Novaka – Slomška, ki se je imenoval tudi Hudič in je konec 17. stoletja na kupljeno hubo na Slomu prišel iz sosednje vasi Brezje. Hube na Slomu tako ni kupil šele njegov sin Štefan Novak – Slomšek. Ohranjeni viri Matijo slikajo kot precej nasilnega človeka, njegovima priimkoma Novak in Hudič pa je v Brezju mogoče slediti v drugo polovico 16. stoletja oziroma v prvo tretjino 17. stoletja. KLJUČNE BESEDE Anton Martin Slomšek, predniki, rodoslovje, Slom pri Ponikvi, Brezje ob Slomu, Gornji Grad ABSTRACT HUDIČ [THE DEVIL] BUYS SLOM AND BECOMES SLOMŠEK. THE DISCOVERY OF BISHOP SLOMŠEK’S FIRST ANCESTOR AT SLOM PRI PONIKVI The contribution draws on and further develops Maks Goričar’s study (1938) on the lineage of Blessed Bishop An- ton Martin Slomšek (1800–1862), which Goričar already had difficulty reconstructing until 1700 due to destroyed civil registers of the parish of Ponikva. The most important findings enabled by the discovery of the previously un- known sources on the origin of the bishop’s great-grandfather Matija Novak–Slomšek, who also bore the name Hudič and at the end of the seventeenth century moved to a hide that he had bought at Slom from the neighbouring village of Brezje. The hide was therefore not purchased years later by his son Štefan Novak–Slomšek. The sources preserved portray Matija as a rather violent man, whose surnames Novak and Hudič can be traced back to the second half of the sixteenth century and the first third of the seventeenth century, respectively. KEY WORDS Anton Martin Slomšek, ancestor, genealogy, Slom pri Ponikvi, Brezje ob Slomu, Gornji Grad * Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti« (P6-0052) in temeljnega raziskovalnega projekta »Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in komunikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku« ( J6-2575), ki ju financira ARRS iz državnega proračuna. 78 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 »Tole si malo poglejte,« mi je, tedaj še ne šest- najstletniku, navrgel zdaj že pokojni mariborski ško- fijski arhivar Anton Ožinger, ko me je mladostniško navdušenje nad rodoslovjem in rodom mojega savinj- skega prapradeda prignalo v Maribor, menda sploh šele tretjič v življenju v Slomškovo mesto ob Dravi. Na naslovnici skromne knjižice z letnico 1938 sem prebral meni neznano ime avtorja Maks Goričar,1 po- gled pa mi je obvisel zlasti na naslovu z nenavadno, štajersko zvenečo obliko škofovega priimka: »Slom- šekov rodovnik«.2 Knjižica se me je tako dotaknila, da sem si jo karseda hitro izposodil v knjižnici. Koliko potrpežljivega dela, kakšne ugotovitve, predvsem pa kakšna odkrivanja novih svetov zame začetnika! Močno me je prevzelo spoznanje, kako domi- selno se je avtor lotil na videz nemogočega, sestaviti rodovnik Antona Martina Slomška (1800–1862), čeprav so župnijske matice škofove rodne župnije Ponikva ohranjene šele od požara leta 1782 dalje. Duhovniku in ljubiteljskemu etnologu Maksu Go- ričarju je kljub temu uspelo rekonstruirati škofov rod po očetovi liniji za sto let oziroma štiri rodove nazaj, do leta 1700, in za isti časovni razpon dognati za- poredje šestih gospodarjev Sloma, od katerih so bili Slomškovi predniki samo trije – prapraded, praded in oče, saj je škofov rod medtem poldrugo generacijo prebival v Šaleški dolini, kamor se je priženil škofov ded.3 Dejstvo, da so šele od pradeda dalje uporabljali priimek Slomšek, na Slom pa prišli še kot Novaki, mi je pomagalo dognati in razumeti spremembo pri- imka pri mojem rodu po materini strani, do katere je prišlo v približno istem času. Pri tem sem se podobno kot Goričar spopadal z vrzelmi v matičnih knjigah in z nujnostjo, da, kakor vem in znam, posežem po drugih virih, zlasti zemljiškogosposkih. Kar zadeva Slomška, nisem mogel ali hotel ver- jeti, da ne bi bilo kdaj vendarle mogoče priti do dna vprašanju, od kod so prišli Novaki, ki jim je Slom dal poznejše rodbinsko ime, pa čeprav je Goričar zapisal: »Dalje nazaj bi morali zasledovati Slomšeke v Nova- kih. To pa je nemogoče, kajti ponikovske matice so zgorele, Novaki pa so zelo običajno ime, zato je ne- mogoče spraviti jih v sorodstveno zvezo s Slomšeki. Ne ostaja torej drugega, kakor da ostanemo pri Šte- fanu Novaku-Slomšeku in ga smatramo za pradeda Slomšekov, kakor ga je označil – po izročilu – že škof Slomšek sam.«4 1 Maks Goričar, eden prvih raziskovalcev matičnih knjig na Slo- venskem, se je rodil 22. oktobra 1877 v Mozirju, bil leta 1901 v Mariboru posvečen v duhovnika, služboval v različnih župni- jah lavantinske škofije in umrl 11. februarja 1941 v Šoštanju (NŠAM, Službeni listi duhovnikov, šk. 7, Goričar Maks). 2 Pravilnost sklanjanja Slomšek – Slomšeka je v monografiji o škofu utemeljeval zgodovinar Franc (Fran) Kovačič (Kovačič, Služabnik božji, str. 14, op. 1), čigar dognanja o Slomškovem rodu so bila izhodišče za Goričarjevo raziskavo. 3 Gl. zlasti tabelarični prikaz škofovih prednikov in gospodar- jev na Slomu v: Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 35. 4 Prav tam, str. 10–11. Goričar je imel nedvomno prav, da iskanje Nova- kov po matičnih knjigah sosednjih župnij in drugih virih ne bi imelo pravega učinka in smisla. Obstajajo stvari, ki jih je skoraj nemogoče poiskati, ampak jih je nekega dne preprosto treba najti. In tako se je slaba tri desetletja po mojem prvem srečanju s Slomško- vim rodovnikom zgodila – najdba. Na Matijo Novaka, Slomškovega najstarejšega znanega prednika po očetovi, glavni liniji, sem pov- sem po naključju naletel v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, kjer sem v fondu Gornji Grad iskal po- datke v zvezi z Janezom Vajkardom Valvasorjem. Le malo preden sem uzrl prvi dokument s konca 17. sto- letja z imenoma gornjegrajskega podložnika Novaka in Sloma, sem presenečen obstal ob imenu Janeza Matije Šivica, okoli leta 1730 upravitelja gospostva Gornji Grad, saj sem v njem prepoznal svojega se- demkrat pradeda po očetu. Šivic je med službova- njem v Gornjem Gradu vsekakor prihajal v stik s Slomškovimi predniki na Slomu, njegov predhodnik na mestu gospoščinskega upravitelja obsežnega go- spostva v lasti ljubljanske škofije pa je bil ta, ki je v zapisih pustil otipljive sledi o najstarejšem znanem škofovem predniku. Slom pred Slomški in Novaki Slomškov rod je dobil priimek po zaselku Slom pri Ponikvi, ki od uvedbe uradnih naselij (1770) spa- da pod Uniše.5 Zaselek z dvema celima hubama je bil stoletja podložen gospostvu Gornji Grad, ki ga je imel dobrih tristo let v lasti tamkajšnji benediktinski samostan, po njegovi ukinitvi pa je od leta 1473 do zemljiške odveze s kratko prekinitvijo ostal v rokah novoustanovljene ljubljanske škofije.6 Slom je v 17. stoletju postal tudi sedež najvzhodnejšega gornje- grajskega urada, sprva imenovanega po Lembergu, nato po Celju in slednjič po Slomu.7 V cerkvenem 5 NŠAM, Matične knjige, Ponikva, R 1782–1802. 6 Pirchegger, Die Untersteiermark, str. 194–198. 7 Ob prvi omembi v urbarju leta 1426 se je urad imenoval Urad v Marki blizu Lemberga (Officium in Marchia prope Lemburg) (NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 2, urbar Gornji Grad 1426, pag. 123), v cenilnem zapisniku leta 1542 Urad v hribovju pod Celjem (Ambt zü Pürg vnder Cilli) (StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Gültschätzungen 1542, Nr. 20/268, fol. 149r), v popisu ognjiščnine leta 1572 preprosto Urad Celje (Ambt Cilli) (Rauchgeld 1572–74, Nr. 143, s. d., s. p.), v urbarju iz leta 1602 Urad Hribovje Celje (Ambt Püer- gkh Cilli) (NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 3, ur- bar Gornji Grad 1602 – 2. del, pag. 1067), v urbarju iz leta 1714 pa prvič s Slomom na prvem mestu: Urad Slom in hri- bovje pod Celjem (Ambt Slomb vnd Pürg vnter Cillÿ) (NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 48, knj. 39, urbar Gornji Grad 1714, fol. 178r). V terezijanskem katastru sredi 18. sto- letja je slednjič ostal le še Urad Slom (Ambt Slamb) (StLA, Maria-Theresianischer Kataster, C H 9, Herrschaft Ober- burg, Extract auß dem Oberburgischen Zünß=Treÿdt Regi- ster, 26. 9. 1749). Goričar je izraz Pürg v cenilnem zapisniku iz leta 1542 razumel kot Birke (Breza) in je urad zmotno poimenoval po vasi Brezje ob Slomu, po urbarju za leto 1714 pa pravilno »bregovje niže Celja« (Goričar, Slomšekov rodov- 79 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 pogledu je bil del ponikovske župnije sv. Martina, ene od štajerskih pražupnij na tleh oglejskega patri- arhata, prvič izpričane leta 1236.8 Sicer pa je vedenje o Slomu pred priselitvijo Novakov, ki so tu posta- li Slomški, razmeroma skromno. Kljub častitljivosti ustanov, s katerimi je bil življenjsko povezan, se na- mreč ni ohranilo toliko virov, kot bi pričakovali. Izhodišče za raziskovanje Slomškovega rodu je Goričarju in še pred njim Francu Kovačiču dal škof Slomšek sam, ki naj bi v svojem tretjem potopisu (1837) o zgodovini Sloma zapisal naslednje ključ- ne besede: »Pred sto petdesetimi leti, torej okoli l. 1680. je Slom bajè imel pet posestnikov, med njimi je bil neki duhovnik glavni lastnik. Vsa ta posestva je pokupil Štefan Novak, po domače Slomšek.«9 Kot je ugotavljal že Goričar, je rodbinsko ustno izročilo ustrezalo dejstvom. Prvi Slomšek je prišel na Slom nik, str. 9). Da je šlo v resnici za hribovje (Gebirge), priča formulacija v urbarju za leto 1724: Ambt Slomb Vndt Gepierg Vnter Cillÿ (NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 49, knj. 40, urbar Gornji Grad 1724, pag. 528). 8 Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije, str. 84. 9 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 10. še kot Novak, se tu začel imenovati Slomšek in, kot pričajo urbarji iz prve polovice 18. stoletja, v svojih rokah združil posest petih posestnikov.10 Žal Gori- čar ni imel v rokah Slomškovega potopisa, ampak se je zanašal na Kovačičevo razlago Slomškovih besed, Kovačič pa je, kot bomo videli, izpustil ravno ključni podatek, da je bil Novak premožni sosed Sloma.11 Precej teže kot v času Novakov-Slomškov je mo- goče po urbarjih zasledovati posestno zgodovino Sloma pred tem. Goričar je imel v rokah najstarejši gornjegrajski urbar iz leta 1426, nato pa nobenega vse do urbarja iz leta 1714, ker »jih ni bilo mogoče vpogledati«. Urbarji iz vmesnega, skoraj tristoletnega časovnega razpona bi, kot je zapisal, razkrili, kdaj se je gospoščinski urad, v katerem je ležal Slom, začel imenovati po Slomu in kdaj se je glavnega posestnika na Slomu – še v času pred priselitvijo škofovih pred- nikov – prijel priimek Slomšek.12 10 Prav tam, str. 10–12. 11 Kovačič, Služabnik božji, str. 12. 12 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 9. Urad Slom (s štev. IX), tedaj imenovan še Urad v Marki blizu Lemberga, ob prvi omembi Sloma leta 1426 (po: Gestrin, Gospodarska in socialna struktura, zemljevid med str. 480 in 481). 80 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 Po urbarju iz leta 1426 je bil Slom tako kot v na- slednjih stoletjih do zemljiške odveze v sestavi istega gospoščinskega urada, ki je vključeval hube na širšem območju Šentjurja pri Celju. Urad, pozneje poime- novan po Slomu, se je tedaj imenoval Urad v Marki blizu Lemberga (Officium in Marchia prope Lemburg) in je štel 31 hub (mansus) v osmih krajih, od tega štiri hube na Slomu (Slum), ki se takrat sploh prvič omenja. K prvi hubi je spadal mlin, noben kmet pa še ni imel priimka, ampak le eden poklicno oznako.13 Poznejši urad Slom žal le izjemoma najdemo v ohranjenih urbarjih in drugih urbarialnih virih ško- fijskega gospostva Gornji Grad za 16. in 17. stoletje. Razlog tiči v dejstvu, da je Gornji Grad svoj naj- vzhodnejši urad redno oddajal v zakup in ga v ne- posredno upravo ponovno prevzel šele leta 1683.14 Iz omenjenih dveh stoletij razpolagamo tako samo z urbarjem iz leta 1602 in s tremi popisi podložnikov, sestavljenimi za davčne potrebe na zahtevo štajerskih deželnih stanov. Prvi popis je t. i. cenilni zapisnik iz leta 1542, ki znotraj urada, imenovanega Urad v hribovju pod Ce- ljem, ne razlikuje posameznih vasi in zaselkov, ampak so ti navedeni ob imenu posameznega posestnika, kadar ta nima priimka – in takih je bila velika večina od skupno 25 kmetov v uradu, tako kot pozneje pa sta bili na Slomu najverjetneje dve hubi. Ena je tista, na kateri je sedel Primož Na Slomu (Primus Naslo- mo hueben) in je popisana na tretjem mestu, druga pa je na popisu prva. Kot slomsko jo prepoznamo po mlinu in priimku Martina Rožiča, ki ju trideset let pozneje srečamo v okviru Sloma. Med njiju se je vrinil župan Filip iz Brezja (Philip Supan zu Prükh), Primožu pa sledijo Janez Petelin z majhno hubo in trije gospodarji majhnih hub v Brezju (zu Prükh), vsi brez priimka.15 Priimka Slomšek torej še ni bilo, am- pak ga nadomešča kognomen Na Slomu, kar je prvi slovenski zapis predložne zveze z vsebovanim topo- nimom Slom.16 Ob popisu ognjiščnine (Rauchgeld) trideset let pozneje, leta 1572, sta bili na Slomu (Zu Slom) po- pisani dve podložniški posesti, ki sta plačevali vsaka 13 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 3, urbar Gornji Grad 1602 – 2. del, pag. 124. Prim. Gestrin, Gospodarska in socialna struktura, str. 497; Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 9; Orožen, Das Benediktiner-Stift Oberburg, str. 297. 14 Leta 1662, ko se je urad imenoval še Hribovje pod Celjem (Ambt Pürkh vndter Cilli), ga je imel v zakupu Maks Satlber- ger (NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 11, register zaostankov 1662, s. p.), nato do leta 1678 braslovški župnik Andrej Karel Staidler, za njim pa baron Andrian, dokler ni leta 1683 prešel v neposredno upravo gospostva (prav tam, šk. 85, Proces Steidler 1697–1700, Specification, s. d.). 15 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Gültschätzungen 1542, Nr. 20/268, fol. 149r–150r. 16 Priimek so imeli v celotnem uradu samo trije, če izvzamemo župana (Supan) iz Brezja: Rožič, Petelin in Klanšek. Drugi so poimenovani po kraju: Brezje (zu Brükh, zu Prükh), Hotu- njem (Nachutinni), Vidmu (Nawidmi), Predelu (Na Predeli), Spodnjem Predelu (zu Vnder Predeli), »Pečini« (Na Patsim, Na Patschim) in Slatini (Slatini). po 20 krajcarjev, enako kot vseh 25 podložnikov v sedmih krajih urada. Na prvi posesti sta skupaj go- spodarila Ahac in Janež brez priimka, na drugi pa Jurij Rožič, ki se je pisal enako kot leta 1542 Martin Rožič, kmet s hubo in mlinom.17 Slom (Am Slam) iz zgodovinske teme zopet pokuka čez natanko tri desetletja, v gornjegrajskem urbarju iz leta 1602, ko na njem najdemo dva posestnika. Andrej Zorko je imel celo kupnopravno hubo in še polovico druge, prav tako podeljene v kupno pravo. Na drugi polovici hube je gospodaril Vide, sin Petra Na Slomu (Petter am Slam Sun Vide genannt), pri katerem ni navedeno, ali je šlo za kupnopravno ali zakupno posest.18 Enako posestno stanje srečamo v popisu davka na osebo iz let 1632–1634. Na Slomu (Am Slomb) je imel Mati- ja Zorko (Matthia Sorkho) poldrugo hubo, Peter Na Slomu (Petter am Slomb) pa polovično.19 O priimku Slomšek tudi v tem času še ni sledov, ni ga ne na Slomu ne drugje v uradu. Kot bomo videli, Slom- ške prvič srečamo šele proti koncu 17. stoletja; tako se priimek Slomšek po nastanku uvršča med mlajše slovenske priimke. Posestno stanje Sloma prikazuje nato šele dobrih 80 let mlajši urbar iz leta 1714, že iz časa, ko je na glavnini Sloma gospodaril rod škofa Slomška. Na pr- vem mestu je naveden Blaže Slomšek (Blasche Slom- schegg) s polovično hubo, za njim pa škofov praded Štefan Slomšek (Stephan Slombschegg) s tremi pose- stnimi enotami: s celo kupnopravno hubo, na kateri je bil prej gospod Andrej Standler, z njivo in s polo- vično kupnopravno hubo.20 Več Slomškov srečamo tudi drugje v uradu, tedaj imenovanem Urad Slom in hribovje pod Celjem. V sosednji vasi Brezje se je od desetih podložnikov kar polovica pisala Slom- šek: Matija, Blaže, Primož, Matija in še en Primož, prvi trije vsak na celi zakupni hubi, zadnja dva pa sta bila glede na majhne dajatve kajžarja.21 Od kod toliko Slomškov? Ni prav verjetno, da bi na nastanek in širjenje priimka vplivalo novo poimenovanje urada po Slomu. Slomški so se pač imenovali tisti, ki so na Slomu bodisi prebivali ali od tam izšli. Le malo prej se je priimek prijel škofovih neposrednih prednikov, na Slom priseljenih Novakov. 17 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Rauchgeld 1572–74, Nr. 143, s. d., s. p. 18 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 3, urbar Gornji Grad 1602 – 2. del, pag. 1070–1071. 19 Prav tam, šk. 4, register davka na osebo 1632–1634, s. p. – Postavlja se vprašanje, ali se slika iz let 1632–1634 res nanaša na ta čas ali morda na nekoliko starejše stanje. Leta 1625 je namreč šentjurski župnik Mihael Wollich poročal, da je po- sestnik hube na Slomu skupaj z družino umrl za kugo, in prosil škofa Tomaža Hrena, naj hubo podeli njegovemu svaku Mihaelu Pilpahu (Orožen, Das Dekanat Tüffer, str. 134). 20 NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 48, knj. 39, ur- bar Gornji Grad 1714, fol. 179v. 21 Prav tam, fol. 178r–179v. 81 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 Slomškov prapraded Matija Novak ali Hudič († 1697/1700) Kot rečeno, se je Goričar opiral samo na Kova- čičevo interpretacijo kratkega zgodovinskega orisa Sloma izpod peresa škofa Slomška. V Kovačičevem izvlečku, objavljenem leta 1934, manjka ključni po- datek, od kod je Novak prišel na Slom, zelo svobo- dno pa so prevedena še nekatera mesta. Kovačič je vsebino povzel takole: »Pred sto petdesetimi leti, torej okoli l. 1680, je Slom baje imel pet posestni- kov, med njimi je bil neki duhovnik glavni lastnik. Vsa ta posestva je pokopil Štefan Novak, po domače Slomšek. Potem se je staro ime polagoma opustilo in po priliki od l. 1700 je obveljalo ime Slomšek kot domače ime.« O Štefanu Novaku – Slomšku pa: »Bil je premožen in podjeten mož in je zapustil več sinov, med njimi dva duhovnika.«22 V prevodu se zadev- ni izsek iz Slomškovega rokopisa glasi: »Slom, pred 150 leti srenjo petih posestnikov, med katerimi naj bi bil glavni posestnik nek duhovnik, je povezal in združil v eno kmetijo premožni sosed Novak. Z več hubnimi posestvi pripada nekdanjemu gospostvu Rudenek, zdaj Gornji Grad, je lasten urad in podlo- žen ljubljanskemu škofu. Štefan Novak, po domače Slomšek, je imel več sinov, med njimi dva duhovnika. Dejansko rodbinsko ime je zastaralo in rodbini je od leta 1700 postalo lastno domače ime Slomšek.«23 Po pričevanju škofa Slomška je, kot rečeno, pet posesti na Slomu v eno združil Štefan Novak, po domače Slomšek, prvi njemu znani prednik. Ustno izročilo je segalo še malo dlje v preteklost, do ne- imenovanega duhovnika, ki naj bi bil gospodar pred Štefanom. Od kod je prišel Novak, kar ni bil nujno omenjeni Štefan, se je pri Slomškovih na Slomu v začetku 19. stoletja še vedelo. Na drugem mestu, kjer opisuje cerkvico sv. Ožbolta v bližnjih Unišah, Šte- fana Novaka škof imenuje moj praded: »Ta prijazna cerkvica, ki jo je po pripovedovanju na novo zgradil moj praded Slomšek Štefan leta 1737 …«.24 En sam, a za nas ključni vir neposredno priča o tem, da je bilo Štefanovemu očetu ime Matija. Pri- čevanje o Matiji Novaku-Slomšku je Goričar našel v vpisu poroke njegovega sina Štefana Slomška, v kate- 22 Kovačič, Služabnik božji, str. 12. 23 V izvirniku: »Slom, vor 150 Jahren eine Gemeinde von 5 Besi- tzern, darunter der Hauptbesitzer ein Priester gewesen seyn soll, ist durch einen benachbarten vermöglichen Bauern Novak zu- sammengebracht und zu einem Bauernhof vereinigt worden. Es gehört mit mehrern Hubgründen der einstigen Herrschaft Rud- negg, jetzt Oberburg, macht ein eigenes Amt aus, dem Bischofe von Laibach gehörig. Stephan Novak vulgo Slomshek hatte me- hrere Söhne, drunter 2 Priester. Der eigentliche Familien Nahme veraltete, und der Vulgar-Nahme Slomshek wurde der Familie seit 1700 eigen« (NŠAM 3005, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, VIII - Potopisi, 1837, pag. 48). 24 »Dieses freundliche Kirchlein von meinem Urgrossvater Slom- schek Stephan 737 der Sage nach neu erbauet …« (NŠAM 3005, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, VIII - Potopisi, 1837, pag. 47). rem je prepoznal škofovega pradeda. V poročni ma- tici župnije Vojnik z dne 17. februarja 1700 je Matija naveden že kot pokojni in s priimkom Slomšek, nje- gov sin Štefan, poročen s Heleno Jošt, pa kot ženin iz župnije Ponikva (Stephanus filius defuncti Mathiae Slomsekh ex parochia ponikliensi).25 Ko je ta Štefan tri leta pozneje, 6. februarja 1703, kupil v kupno pra- vo hubo, imenovano Slomovina ali Slomski dvor (so genanten Slamber hoff), je v listini ljubljanskega ško- fa imenovan Štefan Novak,26 kar je poleg ustnega izročila škofove rodbine edini podatek, ki Novake povezuje s Slomški. Po Goričarjevem mnenju to ni mogla biti šele prva posest Štefana Novaka na Slo- mu, ampak je moral škofov praded nekaj tamkajšnje posesti imeti že pred poroko leta 1700, da je po njej lahko dobil priimek Slomšek in je nevesto pripeljal na Slom. Prva Štefanova posest na Slomu naj bi bila Štefanova cela huba, pri kateri je v gornjegrajskem urbarju iz leta 1714 zapisano, da jo je prej imel go- spod Andrej Standler. Listina iz leta 1703 pa naj bi se po Goričarju nanašala na tretjo posest v urbarju, na polovično hubo, saj jo je Štefan Novak kupil od Janeza Krstnika Škorje in potemtakem ne more biti identična s Standlerjevo.27 Kot bomo videli, je imel posest na Slomu dejan- sko že oče Matija Novak, ki se je tja tudi preselil, in to iz neposredne bližine, iz sosednje vasi Brezje, prav tako v uradu Slom. Vendar v nasprotju z Gori- čarjevim sklepanjem ni posedoval polovične hube, ki je v urbarju leta 1714 navedena kot Štefanova tretja posest, ampak prvo, tj. celo hubo duhovnika Andreja Staidlerja (ne Standlerja ali Staudlerja). Isto posest je njegov sin Štefan Novak leta 1703 prejel od ljub- ljanskega škofa v kupnopravno posest, potem ko jo je kupil od Janeza Krstnika Škorje, za katerega Goričar ni mogel vedeti, da je bil Staidlerjev dedič in da so mu bile vmes formalno priznane lastniške pravice. Nova spoznanja o prenosu lastništva hube na Novake – Slomške temeljijo na tistem delu gornje- grajskega gospoščinskega arhiva, ki je danes v Nad- škofijskem arhivu Ljubljana in ga Maks Goričar v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kjer je bil tedaj shranjen, ni imel v rokah. Goričar je tam sicer brez uspeha iskal urbarje, kot piše leta 1936 v pismu Francu Kovačiču,28 drugo gradivo pa ga očitno ni za- nimalo. Šele od leta 1979 je ta del gornjegrajskega gospoščinskega arhiva v Ljubljani, kamor je prišel v okviru arhivske restitucije.29 Dokumente o očetu in 25 NŠAM, Matične knjige, Vojnik, P 1684–1784, s. p., 17. 2. 1700. – Goričar je vpis objavil samo v slovenskem prevodu, ohranil je le izvirno obliko priimka Slomsekh (Goričar, Slom- šekov rodovnik, str. 10). 26 NŠAL, NŠAL 101, Zbirka listin, št. 931, 1703 II. 6., Gornji Grad. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 11. 27 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 11. Goričar je zmotno bral Staudler namesto Standler. 28 NŠAM 3005, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXXVI-B-1, Slomškov rodovnik, 10. 8. 1936. 29 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, popis. 82 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 Razglednica Sloma, izdana ob stoletnici škofovega rojstva leta 1900 (iz zbirke Milana Škrabca). Slomškova rojstna hiša na Slomu (foto: B. Golec, oktober 2021). 83 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 sinu Matiju in Štefanu Novaku, o prejšnjem lastniku duhovniku Andreju Karlu Staidlerju in o vmesnem Janezu Krstniku Škorji najdemo v njem raztresene v več sodnih spisih. Iz posameznih drobcev je bilo slednjič mogoče sestaviti trdno in logično celoto. Priimek duhovnika Staidlerja je v urbarju iz leta 1714 in v poznejših urbarjih vsakič zmotno zapisan kot Standler, kar je Goričar bral kot Staudler. Je pa v gospodu Andreju pravilno identificiral Andreja Kar- la Staidlerja, med letoma 1657 in 1679 župnika in komisarja v Braslovčah, rojenega okoli leta 1619 v Gornjem Gradu.30 Kaj se je dogajalo s Staidlerjevo, pozneje Novak- -Slomškovo posestjo na Slomu, razkriva sodni spis t. i. Staidlerjevega procesa z dokumenti iz let 1694– 1701.31 Ko je nekdanji braslovški župnik Staidler leta 1685 umrl, sta dve njegovi hubi, obe precej zanemar- jeni in z neplačanimi obveznostmi, zapadli gornje- grajskemu gospostvu. Prva, imenovana Prenhof, je le- žala pri Braslovčah, druga, označena kot Slomhof, pa na Slomu. Gospostvo je za obe takoj zatem poiskalo primerna posestnika.32 Vse kaže, da se je to zgodilo že leta 1686 ali najpozneje 1687,33 saj se popis ne- poravnanih obveznosti pokojnega župnika Staidlerja za Slom konča z letom 1686. Iz popisa izvemo, da je imel Staidler do leta 1678 v zakupu celoten urad Slom, nato je bil njegov zakupnik gospod (baron) Andrian iz Gornjega Grada, leta 1683 pa je urad spet prešel v neposredno upravo gornjegrajskega gospo- stva. Iz naslova zakupa urada in pozneje neporavna- nih dajatev se je pri Staidlerjevi posesti do vključno leta 1686 nateklo za dobrih 252 goldinarjev dolga, ki ga je odvetnik Gornjega Grada Elija Köschner ob prodaji hube na Slomu odtegnil od kupnine.34 Do- brih deset let pozneje, leta 1697, iz prošnje Janeza Krstnika Škorje ljubljanskemu škofu izvemo, da je bil tedanji posestnik dvora Slom (Hoff Slam) Matija No- vak. Škorja je kot priznani Staidlerjev dedič zahteval zase izročitev Slomovine iz Novakovih rok ter prosil za inventar živine in premičnin, ki so bile izročene Novaku ob predaji posesti, in za ocenitev, koliko je Novak medtem vložil v izboljšavo posesti. Ko so bili kupnopravni dvor Slom in druga Staidlerjeva posest odtujeni, je bil Škorja še majhen in ni mogel vedeti, kako je do odtujitve prišlo.35 Zadeva se je vlekla že od jeseni 1685, ko je Škorja na podlagi Staidlerjeve opo- 30 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 11. 31 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 85, Proces Stei- dler 1697–1700. 32 Prav tam, s. d. (Information). – Prenhof je ljubljanski škof 12. januarja 1687 podelil v kupnopravno posest Janezu Juriju Peeru; I. Orožen je sklepal, da gre za posest v Rakovljah pri Braslovčah (Orožen, Das Dekanat Fraßlau, str. 46). 33 Prenhof je ljubljanski škof 12. januarja 1687 podelil v kupno- pravno posest Janezu Juriju Peeru; I. Orožen je sklepal, da gre za posest v Rakovljah pri Braslovčah (Orožen, Das Dekanat Fraßlau, str. 46). 34 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 85, Proces Stei- dler 1697–1700 s. d. (Specification). 35 Prav tam, s. d. (pripis 10. 10. 1697). roke prvič zahteval dediščino, a je bil zavrnjen kot mladoleten in zaradi pravic drugih dedičev. Pravico do izključnega dedovanja mu je šele leta 1693 s sod- bo priznal štajerski deželni glavar,36 pred katerim se je Škorja nato še več let pravdal z ljubljanskim škofom zaradi svoje zahteve po izročitvi obeh Staidlerjevih hub oziroma dvorov. Škof je priznanju Škorje za de- diča oporekal s sklicevanjem na dva razloga: prvič, da Škorja kot nezakonski sin duhovnika Staidlerja (filius naturalis) sploh ni upravičen do dedovanja, in drugič, da sta obe hubi zakupni (Miedt Hüeben oder Pfenich) in kot takšni po smrti prve ali največ dveh genera- cij pripadeta gospostvu, Staidler pa kot duhovnik ni mogel imeti naslednikov in tudi ničesar oporočno zapustiti.37 Po večletnem pravdanju sta nasprotni strani, Škorja in pooblaščenec ljubljanskega škofa, 6. novembra 1700 v Gornjem Gradu sklenili porav- navo. Škofov pooblaščenec je bil po njenih določilih dolžan Škorji kot priznanemu Staidlerjevemu dediču izročiti hubo na Slomu (die Hueben zu Slomb), in si- cer v takem stanju, v kakršnem jo je zapustil pokojni Staidler, ter skupaj z inventarnim popisom, kaj je s hubo prevzel pokojni Hudič (der Huditsch seel.). Kot bomo videli, je bil Hudič drugi priimek Štefana No- vaka. Od drugih zahtev je Škorja odstopil, tako tudi od zahteve po vrnitvi hube, imenovane Prenerhoff, ki jo je, enako kot tisto na Slomu, medtem prevzel drug posestnik. V zameno je moral Škorja baronu Andria- nu poplačati Staidlerjeve robotninske zaostanke v vi- šini 200 goldinarjev, ljubljanskemu škofu pa vrednost prodane Staidlerjeve hube in Hudiču (Novaku) 400 goldinarjev kupnine (Kaufschilling). Za hubo na Slo- mu naj bi nato škof Škorji izdal zaščitno pismo.38 Bilo je torej črno na belem, da bo Štefan, nasled- nik pokojnega Matije Novaka, v zameno za vrnjeno kupnino moral zapustiti hubo na Slomu ali t. i. Slom- ski dvor, so mu pa priznali nadomestilo za vse, kar je bilo medtem vloženo v izboljšavo posesti. Pri tem so se pojavile tehnične težave, ker niso nikjer našli inventarja izročenih Staidlerjevih premičnin Štefanu Novaku, ne pri takratnem ne pri prejšnjem gornje- grajskem odvetniku.39 Tako je 28. junija 1701 trinajst nepristranskih cenilcev ocenilo izboljšave na posesti in stavbah na Slomu, odstopljenih Štefanu Novaku. Ugotovili so, da je bilo za ogredje in streho pri veliki stavbi vloženih 6 goldinarjev, pri kolnici (Wagenhüt- ten) 24 goldinarjev, pri kovačiji 5 goldinarjev, za po- pravilo ogredja in strehe na novi hiši 10 goldinarjev, prav toliko za oboje pri stari hiši, enako za popravilo ogredja in strehe še ene stavbe (besedilo je tu zabri- sano), za gumno, skednje in hleve 30 goldinarjev, pri mlinu pa za streho in mlinske kamne 11 goldinarjev, skupaj 106 goldinarjev. Štefanu Novaku so priznali 36 Prav tam, s. d. (pripis 20. 12. 1697). 37 Prav tam, s. d. (Information). 38 Prav tam, 6. 11. 1700. 39 Prav tam, s. d. (Information). 84 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 tudi pridelek posejanega žita, ki ga bo dala naslednja žetev, zato pa je moral Škorji izročiti vse nepremič- nine, ki jih je ta navedel, ne glede na to, da niso na- šli inventarja.40 Zadnji dokument v Staidlerjevem sodnem spisu je nastal dan po cenitvi na gospostvu Vrbovec, kjer ga je napisal Volf Andrej Filiaš, očitno eden od cenilcev. V kratkem pismu je gornjegrajske- mu odvetniku sporočal, kako poniglavo, neposlušno in trdovratno se obnaša Janez Krstnik Škorja, ki hi- tro spreminja odločitve (balt Ja: balt Nein), tako da ni pričakovati poravnave. Proti njemu bo treba nastopiti s pravo resnostjo in na drugačen način, sicer se sodni spor zlepa ne bo končal.41 Škorja, o katerem vemo le to, da je moral biti še mlad in da je živel v Braslovčah,42 je očitno nagajal in izsiljeval, a se je spor slednjič le razrešil. Zadnje de- janje pravdanja za Slomovino je listina ljubljanskega škofa Ferdinanda grofa Kuenburga o podelitvi dvora Slom (so genanten Slamber Hoff) Štefanu Novaku in njegovim dedičem v kupno pravo, izdana 6. februarja 1703 v Gornjem Gradu. Po njenih besedah je Novak Škorji plačal 500 goldinarjev kupnine ter poravnal deseti in dvajseti pfenig v višini 75 goldinarjev. Če- prav je šlo za kupnopravno posest (Kauffrechtsweis), se je ta pravica nanašala le na dva rodova (auf zweÿ leiber zu verstehen).43 Goričarjevo sklepanje, da je Štefan Novak – Slomšek moral imeti na Slomu nekaj posesti že ob poroki leta 1700, da se je lahko imenoval Slomšek, se je torej pokazalo kot pravilno. Prav tako, da je šlo za Staidlerjevo posestvo.44 Ni pa res, da za to posest ni ohranjena kupna pogodba. Listina iz leta 1703 se namreč nanaša na nekdanjo Staidlerjevo hubo, ne na polovično hubo, ki jo najdemo v Štefanovih rokah kot tretjo posest v urbarju leta 171445 in je bila gle- de na to očitno pridobljena zadnja. Brez poznava- nja predzgodovine bi nas listina tako kot Goričarja zlahka zavedla, da je Štefan Slomski dvor kupil šele tedaj, v resnici pa ga je imel že njegov oče Matija. Ta je zanj, kot smo videli, odštel 400 goldinarjev, po- 40 Prav tam, 28. 6. 1701 (Schätzung). 41 Prav tam, 29. 6. 1701. 42 Škorja je gornjegrajskemu odvetniku 10. januarja 1700 pisal iz Braslovč (prav tam, 10. 1. 1700). Da je bil verjetno od tam, je sklepal že Goričar na podlagi dejstva, da je Gornji Grad imel v tej župniji podložnike in da se je v njej leta 1637 rodil neki Janez Krstnik Škorja (Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 11). Ta je bil občutno prestar, da bi mogel biti sin braslovške- ga župnika Staidlerja, zapovrh pa se je rodil kot zakonski sin (NŠAM, Matične knjige, Braslovče, R 1632–1639, pag. 36). Glede na podatek, da je bil Janez Krstnik Škorja leta 1685 ob smrti očeta Andreja Karla Staidlerja še mladoleten, se je moral roditi v šestdesetih ali sedemdesetih letih 17. stoletja. Priimek Škorja je tedaj v Braslovčah živel, je pa v vrsti krstnih matičnih knjig vrzel vse od leta 1639 do 1672. Po tem letu Škorjevega krsta ne najdemo (prav tam, R 1672–1708). 43 NŠAL, NŠAL 101, Zbirka listin, št. 931, 1703 II 6, Gornji Grad. 44 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 11. 45 NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 48, knj. 39, ur- bar Gornji Grad 1714, fol. 179v. tem ko je posest po smrti župnika Staidlerja zapadla gornjegrajskemu gospostvu. Vmesna epizoda s Škor- jo, Staidlerjevim nezakonskim sinom in dedičem, je bila le pravni spor, pri čemer huba na Slomu, matična Slomovina, nikoli ni fizično prišla v Škorjeve roke. Kdo je bil Matija Novak ali Hudič in od kod je prišel na Slom? Da je Štefan Novak Slomovino kupil zelo kmalu po Staidlerjevi smrti (1685), o čemer brez navedbe imena novega lastnika govori nedatirano poročilo ljubljanskega škofa v sodnem spisu,46 potrjujejo tudi drugi dokumenti gornjegrajskega arhiva. Še več, iz treh drugih sodnih zadev je mogoče razbrati, kje je Matija Novak živel pred tem, leta 1685, in kdaj pri- bližno se je preselil na Staidlerjevo hubo na Slomu, kjer ga najdemo tri leta pozneje. Od kod je prišel na Slom, razkriva njegova izjava, ki jo je podal 1. julija 1688 pred gornjegrajskim go- spoščinskim upraviteljem v zvezi s sporom z lastni- kom gospostva Blagovna. V zapisani izjavi je omenil svojo hišo v Brezju, tik ob Slomu (danes Brezje ob Slomu), in svoj travnik na Slomu.47 Ozadje nastanka omenjenih dokumentov o Ma- tiji Novaku je vprašanje deželskosodne jurisdikcije nad Brezjem in Slomom, ki sta ležala prav na meji med deželskima sodiščema gospostev Blagovna in Zbelovo. Meja tu očitno ni bila jasno določena, Slom pa je imel lastno pomirje, ki je pripadalo njegove- mu zemljiškemu gospodu, gospostvu Gornji Grad.48 Dokumenti, nastali v letih 1688–1690, povedo mar- sikaj tudi o Matijevi človeški plati, zato si jih bomo ogledali nekoliko natančneje. Prvi dokument je zapis njegove že omenjene izja- ve (deß Matthia Nouakh aussag) pred gornjegrajskim gospoščinskim upraviteljem z datumom 1. julij 1688. Matija se je prepiral z lastnikom gospostva Blagov- na (pri Šentjurju) in iskal zaščito pri svojem zemlji- škem gospodu. Blagovnski graščak grof Gaisruck, za katerega je moral Novak točiti t. i. dvorno vino, mu je namreč naložil več kazni. Kot je povedal Ma- tija sam, bi moral prvo kazen v višini 6 goldinarjev plačati zato, ker sta se dva njegova hlapca, Marko Guzi in Jurij Skale, zapletla v pretep (Rauffhandl) s furmani »gospoda komisarja« iz Šentjurja, ko so v Brezje pripeljali sod vina. Ko je nato Novak prine- sel na Blagovno plačilo dvornega vina (die bezallung des Hoffweins), mu je pokojni grof od vsote odtegnil 6 goldinarjev kazni. Druga kazen se je nanašala na pretep pred tremi leti, torej leta 1685. Gregor Pevec, župan gospostva Štatenberg na Mlačah, se je zaradi nekega zapitka (wegen Zallung einer Zöch) stepel z 46 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 85, Proces Stei- dler 1697–1700, s. d. (Information). 47 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 88, Različni pro- cesni akti 17. st., 1. 7. 1688. 48 Historischer Atlas, Bl. 32, Cilli. 85 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 Matijo pri njegovi hiši v Brezju (beÿ seinem Hauß im Dorff Wreßie). Grof mu je nato naročil, naj na go- spostvo prinese plačilo za dvorno vino. Prvič grofa ni bilo doma, ko pa je Matija prišel drugič, je Gaisruck dal zapreti grajska vrata in mu rekel, da se bosta naj- prej poravnala glede omenjenega pretepa, sicer Ma- tija ne bo prišel z gradu. Na prošnjo jo je Matija nato odnesel ugodno (mit Vortl Loß worden), a po tistem ni več hodil na blagovnsko gospostvo. Ko je potem prišel zaradi žitne desetine k njemu blagovnski go- spoščinski pisar, mu je Matija plačal 13 goldinarjev zaostanka za dvorno vino, a je pisar od dolga odpisal samo 7 goldinarjev, preostalih 6 goldinarjev pa odštel kot kazen. Po tistem je Novak ostal dolžan za dvorno vino še 7 goldinarjev, ki jih je prvič poslal na Bla- govno po Tomažu Godcu in drugič po blagovnskem podložniku Antonu Kovaču, a ju grof od njiju ni ho- tel vzeti, ampak je denar obakrat poslal nazaj. Matija Omemba Matije Novaka ali Hudiča v dopisu grofa Gaisrucka z 10. avgusta 1688. 86 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 ni vedel, da mu je pisar zapisal 6 goldinarjev kot ka- zen, saj mu o tem ni ničesar povedal. Tako je vztrajal, naj se mu plačanih 6 goldinarjev računa za dvorno vino in ne kot kazen (Straffgelt), grof pa mu je zato 5. maja 1688 na njegovem domačem travniku na Slo- mu (in der hämbischen Wisen zu Slamb) zarubil par volov, ki ju ni hotel vrniti, dokler Novak ne plača 13 goldinarjev.49 Na podlagi Novakove izjave je upra- vitelj gornjegrajskega gospostva pisno protestiral pri grofu Francu Leopoldu Gaisrucku in zahteval po- ravnavo v 14 dneh, ker naj bi kršil jurisdikcijo Gor- njega Grada nad njegovim podložnikom. Iz dopisa še izvemo, da je grof prisodil Novaku kazen 6 gol- dinarjev junija prejšnjega leta 1687 in da je Matija Novak gornjegrajski podložnik na Slomu (Zu Slamb wohnenden vnderthan).50 Kako se je zadeva iztekla, ne vemo, ker viri o tem molčijo. Da se je Matija iz Brezja prav med letoma 1685 in 1688 premaknil na sosednji Slom in kam natanko, pove naslednji dokument. Le malo pred rubežem, ki se je, kot smo videli, zgodil na Novakovem zemlji- šču na Slomu (!), se je gornjegrajski podložnik Ma- tija Novak z blagovnskim graščakom zapletel v nov spor, ki ga v izjavi pred svojim zemljiškim gospodom raje ni omenil. Odvetnik gornjegrajskega gospostva je sredi poletja prejel prošnjo grofa Gaisrucka, dati- rano 10. avgusta 1688 na Blagovni, naj v štirinajstih dneh njemu ali kakemu nepristranskemu sodniku izroči gornjegrajskega podložnika Matijo Novaka, sicer bo prisiljen zoper tega uporabiti druga v deželi dovoljena pravna sredstva. Matija Novak ali Hudič (!) (Mathia Nouak oder Huditsch), ki živi na hubi ozi- roma pristavi nekdanjega braslovškega komisarja pri Brezju (auf des gewesten Commiʆsari zu Fraʆlau Huben oder Maÿrhoff, beÿ Preʆia wohnhafft), naj bi namreč aprila istega leta v svoji hiši (in seinem des Nouakhen Hauß) brez vsakega razloga tako grozovito pretepel blagovnskega podložnika Pongraca Grižanca, da mož osem dni ni mogel vstati iz postelje.51 To skromno dokumentirano nasilno dejanje je za poznavanje razmer na Slomu in v rodu škofa Slom- ška še pomembnejše od prvega. Izvemo namreč, da Novak ne živi več v Brezju, ampak pri vasi, natanč- neje, na hubi ali pristavi nekdanjega komisarja v Bra- slovčah. Prav to pa je ključ za razumevanje lastništva poznejše posesti Štefana Slomška s Sloma. Hubo v bližini Brezja je torej braslovški župnik in komisar Staidler uporabljal kot pristavo, ležati pa ni mogla nikjer drugje kakor na Slomu. Blagovnskemu pisar- ju ne gre zameriti, da je namesto na Slomu zapisal pri Brezju, saj mu razmere na tleh drugega gospostva niso bile domače. 49 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 88, Različni pro- cesni akti 17. st., 1. 7. 1688. 50 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 85, Različni pro- cesni akti 17. st., 6. 7. 1688. 51 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 84, Procesi 17. st., 10. 8. 1688. Pismo grofa Gaisrucka, ki dokazuje povezavo med to posestjo in Matijo Novakom, razkriva še eno, za Matijo nič kaj laskavo podrobnost. Po grofovih besedah naj bi se prapraded škofa Slomška imenoval Novak ali Hudič, pri čemer ne vemo, ali je bil Hudič vzdevek, ki si ga je mož prislužil s svojim vedenjem, ali podedovano rodbinsko ime. Matija Novak sicer v Brezju ni bil edini Hudič. Drugega, Jakoba Hudiča, srečamo malo pred prvo omembo Matije Novaka. Ko je grof Franc Leopold Gaisruck julija 1687 s slu- žabniki prijezdil v Brezje, na silo odprl gumno in iz njega odpeljal približno dve kopi (Schober) zimskega ječmena, potem pa je eden njegovih služabnikov še s pištolo streljal na Valentina Slomška, iz pisma gor- njegrajskega pooblaščenca grofu izvemo za naslednja imena oškodovanih podložnikov gospostva Gornji Grad: Valentin Slomšek, Jurij Novak, Primož Remih, Jakob Hudič (Huditsch) in Jurij Kolar.52 Za Valentina Slomška naslednje leto beremo, da je prebival v Brezju. 10. avgusta 1688, sočasno z zahtevo po izročitvi Matije Novaka, je namreč grof Gaisruck poslal v Gornji Grad enako zahtevo za izročitev dveh Matijevih sovaščanov iz Brezja (zu Preʆia wahnhafft), ki sta se oba pisala Slomšek (!), in sicer Jakoba in Valentina Slomška (Schlomschegg), ker naj bi 13. junija Jakob Slomšek na tleh blagovnske- ga deželskega sodišča, nedaleč od Sloma ali Brezja (unweidt Slom oder Preʆia), Valentina Slomška ranil do krvi z udarcem s krepelom (Pluerieʆig mit einem Priegl geschlagen).53 Nasilno obračunavanje v tej dobi ni bilo nič ne- navadnega niti za osebe višjega družbenega stanu, za podložnike pa je bilo sploh zelo običajno. Prapraded škofa Slomška Matija Novak ali Hudič tako v tem kontekstu ni več videti tak nasilnež, kot bi ga preso- jali z merili današnjega časa. Tretji primer, v katerega se je škofov prednik za- pletel zaradi uporabe sile, je dokumentiran najbolje, enako kot za prva dva pa ne poznamo epiloga. Zade- va je zanimiva, ker v njej nastopata tako Novak kot Slomšek. O njej je v poslopju celjske Grofije (Zilli in der Graffeÿ) 23. junija 1689 kot nepristranski so- dnik razsojal Janez Pavel Adam Mayr pl. Meyerberg, upravitelj deželnostanovskega proviantnega urada v Celju. Tokrat je Matijo Novaka kot tožnik jemal v precep upravitelj deželskega sodišča Zbelovo Janez Franc Dixl. Zbelovo si je nad območjem Sloma po- dobno kot Blagovna lastilo deželskosodne pravice. Matija Novak, naveden kot podložnik Urada Hri- bovje ali Slom (ambt Purgge oder Slam), je bil obto- žen, da je 23. junija 1688 na tleh zbelovskega dežel- skega sodišča z motiko (mit ein Hakhenstreich) po glavi udaril Pavla, sina Blažeta Slomška, in ga nato 52 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 82, Procesi 17. st., 23. 7. 1687. 53 Prav tam, šk. 84, Procesi 17. st., 10. 8. 1688, prezentirano 11. 9. 1688. 87 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 ranil do krvi še po hrbtu. Zbelovsko deželsko sodišče je 23. maja 1689 od gospostva Gornji Grad zaman zahtevalo Novakovo izročitev. Nepristranski sodnik je zdaj razsodil, da mora Matija Novak zaradi storje- nega zločina (seines begangenen Landgericht Frauel) v 14 dneh tožniku Dixlu plačati 15 kron.54 Iz pritožbe gornjegrajskega odvetnika Elije Köschnerja zoper Dixlovo zahtevo izvemo še eno pikantno podrob- nost. Novak se je Pavla Slomška lotil skupaj z drugim gornjegrajskim podložnikom Videtom, sinom Jerne- ja iz Slatine, in sicer zaradi njegovega nečistovanja (Vnzucht) z Marijo Ferlež na zbelovski vinski gorici Globoko.55 Ranjeni Pavel, sin Blažeta Slomška, bi bil lah- ko doma tako iz Brezja kakor s Sloma. Po urbarju iz leta 1714, četrt stoletja po dogodku, je namreč na celi zakupni hubi v Brezju gospodaril Pavel Slomšek, na polovični hubi na Slomu pa Blaže Slomšek. Vide iz Slatine je prejkone istoveten z Videtom Rojškom, po istem urbarju podložnikom na manjši posesti v Slatini, Marija Ferlež pa bi bila lahko doma s Hotu- njega, kjer je leta 1714 gospodaril manjši posestnik Matija Ferlež, ali iz družine kajžarja Jakoba Ferleža v Brezju. Vsi našteti so spadali pod slomski urad gor- njegrajske gosposke,56 medtem ko je gorica Globoko, kjer so imeli vinograde, ležala na zbelovskih dežel- skosodnih tleh. Omenimo, da je tam, v Spodnjem Globokem, kot imetnik vinogradniške posesti že leta 1571 izpričan Lovrenc Novak,57 ki ga naslednje leto prepoznamo kot podložnika iz Brezja.58 Tretji in hkrati zadnji znani primer nasilja Ma- tije Novaka z omenjeno naloženo denarno kaznijo še ni doživel epiloga. Gornjegrajsko gospostvo je na- mreč pri cesarju oziroma pri notranjeavstrijski vladi v Gradcu protestiralo zoper neupravičeno sojenje svojima podložnikoma.59 Ohranjenih je več ločenih dopisov Matije Novaka in Videta iz Slatine, v kate- rih prosita za odložitev izvršbe, dokler kompetenčni spor med gospostvoma Gornji Grad in Zbelovo ne bo razčiščen. Seveda si podložnika s cesarjem nista dopisovala na lastno pest in sama, ampak so dopise v njunem imenu pošiljali iz gornjegrajske gospoščinske pisarne, dopisovanje, ki sega do začetka leta 1690, pa vsebinsko ne prinaša ničesar novega.60 Kot smo videli, je bil Matija Novak še živ jese- ni 1697, ko je izrecno naveden kot tedanji posestnik dvora Slom (Hoff Slam). Umrl je kmalu zatem, pred 54 Prav tam, šk. 82, Procesi 17. st., 10. 6. 1689. 55 Prav tam, 28. 5. 1689. 56 NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 48, knj. 39, ur- bar Gornji Grad 1714, fol. 178r, 179r, 179v in 181r. 57 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Bodengeld, C 5, s. p. 58 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Rauchgeld 1572–74, Nr. 143, s. d., s. p. 59 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 82, Procesi 17. st., 28. 5. 1689, 10. 6. 1689, 16. 7. 1689, 3. 9. 1689, 4. 1. 1690, 2. 2. 1690, 25. 3. 1690. 60 Prav tam, 30. 6. 1689, 19. 8. 1689, 3. 9. 1689, 19. 12. 1689, 19. 1. 1690, 1. 3. 1690. 17. februarjem 1700, ko se je njegov sin Štefan v Voj- niku poročil kot sin pokojnega Matije Slomška. S preselitvijo na Slom je torej po vsem sodeč že Matija začel namesto prejšnjega priimka Novak uporabljati novo hišno ime Slomšek. Štefanov novi priimek Slomšek, prvič zapisan ob poroki leta 1700, pa glede na listino, ki ga leta 1703 imenuje Novak, tedaj še ni bil trden. Vpis poroke je tudi edini vir, ki kot Slomška označuje že njegovega očeta Matijo. Goričar tega podatka ni komentiral, am- pak zaupal izročilu, po katerem je vseh pet poznejših Slomškovih posesti na Slomu pokupil šele Štefan.61 Kot je zapisal Goričar, je bil priimek Slomšek »že v okolici običajen davno pred prihodom Štefa- na Novaka na Slom«. Številne Slomške namreč pred letom 1700 in zlasti potem razkrivajo matične knji- ge sosednje župnije Šentjur. Kot smo videli, se ko- nec 17. stoletja tudi v uradu Slom Slomšek ni pisala ena sama rodbina, tista, ki je gospodarila na polovič- ni hubi Slom. Takšno sliko, več Slomškov v uradu Slom, kmalu zatem ponuja urbar iz leta 1714. V vasi Brezje (Püerg oder Wreʆia genannt) so gospodarili kar trije kmetje Slomški (Slombʆchegg), Matija, Pavel in Primož, vsak na celi zakupni hubi, ob njih pa še dva Slomška kajžarja, Martin in Primož.62 Na sosednjem Slomu srečamo dva Slomška, Blažeta na polovični hubi (zakupni ali kupnopravni) in našega Štefana, ki je imel največ posesti: kupnopravno célo hubo, nekoč v lasti gospoda Andreja Staidlerja, njivo in polovično kupnopravno hubo.63 Prav tako v Brezju ni živel en sam Novak – naš Matija, ki je kupil Staidlerjevo posest na Slomu, am- pak je leta 1687 s tem priimkom izpričan še en gor- njegrajski podložnik, Jurij Novak. Lahko bi bil Mati- jev brat ali starejši sin in bi prevzel hubo po Matijevi preselitvi na Slom. Tudi urbar iz leta 1714 med brez- janskimi podložniki pozna dva Novaka. Jurij Novak (Nouakh), nemara isti kot 27 let prej, je imel célo hubo (brez navedbe, ali je zakupna ali kupnopravna), Anton Novak pa zakupno.64 Od treh drugih priim- kov, ki jih v Brezju srečamo leta 1687, se je do leta 1714 ohranil samo Remih, medtem ko sta rodbinski imeni Hudič in Kolar izginili.65 Matija Novak, ki je kot gospodar na Slomu iz No- vaka postal Slomšek, torej ni prišel od daleč in v teh krajih ni bil »novak«, ampak bližnji sosed iz Brezja, čigar rod je imel tu globoke korenine. Ne samo, da ni bil nič manj Slomšek kakor drugi kmečki gospo- darji na Slomu pred njim in v njegovem času, ampak 61 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 10–12. 62 NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor, šk. 48, knj. 39, ur- bar Gornji Grad 1714, fol. 178r–179r. 63 Prav tam, fol. 179v. 64 Prav tam, fol. 179r. 65 Primož Remih, verjetno isti kot leta 1687, je gospodaril na celi hubi (prav tam, fol. 178v). Med štirimi kajžarji sta v ur- barju poleg dveh Slomškov izpričana še Jakob Ferlež in Bar- bara Oblak (prav tam, fol. 179r). 88 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 so Novaki v sosednjem Brezju izpričani že več kot sto let prej. In enako tudi priimek Hudič, kot Matijo neodvisno imenujeta dva vira, prvi, nastal leta 1688 v blagovnski gospoščinski pisarni, in drugi leta 1700 v Gornjem Gradu. Glede na to, da Matija Novak ali Hudič konec 17. stoletja v Brezju ni edini nosil teh dveh priimkov, je tem večja verjetnost, da je bil od tod tudi po rodu. En priimek je moral biti v njegovem primeru hišno ime, drugi pa podedovani priimek. V času, ko priimki še niso bili stabilni in obvezno prenosljivi s staršev na potomce, sta se lahko priimka Novak in Hudič z ene osebe na drugo prenašala na različne načine. Novaka srečamo v Brezju že leta 1572, in sicer Lovrenca (Lo- renz Nouakh), navedenega med šestimi plačniki izre- dne dajatve ognjiščnine.66 Leto prej, 1571, je isti (Lo- renz Nouakh) popisan kot eden od desetih plačnikov zemljarine (Bodengeld) za vinsko gorico Spodnje Globoko (Vnnder Globoku), ki je prav tako spadala pod gornjegrajski urad Celje.67 Novak je v Brezju bo- disi nasledil enega od petih posestnikov hub iz leta 1542 – trije so bili tedaj brez priimka, imenovani samo po Brezju (Štefan, Matija in Primož), četrti žu- pan Filip, peti pa po vsem sodeč Janez Petelin – bo- disi je njegova huba medtem nastala kot nova, šesta, in je bil v polnem pomenu besede novak. Leta 1572 je bilo namreč v Brezju šest plačnikov ognjiščnine, vsi z enako obveznostjo. Njihove posesti v gornje- grajskem urbarju iz leta 1602 prepoznamo kot hube, ob katerih so bile tedaj še tri manjše posesti, sku- paj devet gospodarjev. Priimek Gašperja Novaka, ki je gospodaril na celi hubi, se skriva v germanizirani obliki priimka Neuelich (Casper Neuelich).68 V popisu davka na osebo za leta 1632–1634 je namreč med šestimi gospodarji hubne posesti na istem, četrtem mestu naveden Matija Novak (Matthia Nouakh), ki bi bil lahko oče ali ded Matije Novaka ali Hudiča, začetnika Slomškovega rodu na Slomu. Na šestem mestu so tedaj popisali Jurija Hudiča (Jurÿ Huditsch), gospodarja polovične hube,69 na kateri je leta 1602 66 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Rauchgeld 1572–74, Nr. 143, s. d., s. p. – Obdavčenci v Brezju so bili: Ahac Kolar (Achez Khollar), Lovrenc Novak (Lorenz Nouakh), Klanšek (Khlanschekh), Mihael Šuster ali čevljar (Michel Schuesster), Gregor Amsešik (Amseschikh) in Martin Zupan ali župan (Suppan), vsi z enako obveznostjo 20 šilingov. 67 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe VI, Bodengeld, C 5, s. p. 68 NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 3, urbar Gornji Grad 1602 – 2. del, pag. 1067–1070. – Gospodarji celih hub so se imenovali: Jurij Cimerman ali tesar (Jurÿ Zimerman), Martin Kolar (Marttin Kholler), Boštjan Klajnšek (Bastian Khlainschegkh), Gašper Novak (Gasper Neuelich) in Gregor- jev sin Marko (Markho des Gregor Sun). Na polovični hubi je gospodaril Gašper Klajnšek (Casper Khlainschegkh), Matija Cimerman starejši (Matthia Zimerman der Alte) je imel hiši- co na gmajni, Barbara, vdova Avguština Zupana ali župana (Barbara Augustin Suppans wittib), zemlje za en dan oranja, Jurij, sin omenjenega pokojnega župana oziroma Zupana (Jurÿ des vorgemelten Supans seligen Sun), pa njivo za pol dneva oranja. Od leta 1572 so se torej ohranili štirje priimki. 69 NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija, šk. 4, register davka na ose- gospodaril Gašper Klanjšek. Enako verjetna pa je možnost, da je istoveten z Jurijem, sinom pokojnega Avguština Zupana ali župana, v urbarju navedenega z njivo za pol dneva oranja.70 Priimek Novak torej v Brezju sega v tretjo četrtino 16. stoletja, medtem ko se je Hudič tu naselil ali dobil priimek v prvi tretjini 17. stoletja. Prejkone sta oba prva nosilca priimkov v Brezje prišla od nekod iz slomskega urada, če se nista v tej vasi že rodila. Kakor koli, rod škofa Antona Martina Slomška ima na območju okoli Sloma po zadnjih ugotovitvah precej globlje korenine od doslej znanih. Prvi je na Slomu gospodaril Matija Novak ali Hudič, oče ško- fovega pradeda Štefana Novaka – Slomška, in ne šele Štefan, ki je nato v nekaj desetletjih vso podložniško posest v zaselku združil v svojih rokah. Novaki in Hudiči pa so že veliko prej živeli v sosednji vasi Brez- je in niso prišli od bogvekod, kot je veljalo do sedaj. Že škof Slomšek je vedel in v svojem potopisu iz leta 1837 zapisal, da je njegov prednik izšel iz nepo- sredne bližine. Ta podatek sem našel kot zadnjega in je samo potrdil moje ugotovitve. Če bi Maks Goričar poznal škofovo navedbo o premožnem sosedu No- vaku, bi se lotil iskanja bližnjih Novakov, ki bi jih v urbarju iz leta 1714 našel v Brezju. Za odkritje po- datkov o Štefanovem očetu Matiji Novaku – Slom- šku pa bi bil neizogibno potreben temeljit pregled gornjegrajskega arhiva v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kjer je Goričar, kot rečeno, iskal samo ali predvsem urbarje. A tudi potem, ko je gradivo leta 1979 prišlo iz Gradca v Ljubljano, je trajalo še deset- letja, da je ime Matije Novaka pritegnilo pozornost zgodovinarja. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL, NŠAL 20, Gornji Grad Avstrija NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad Maribor NŠAL 101, Zbirka listin NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor Matične knjige Službeni listi duhovnikov NŠAM 3005, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin  bo 1632–1634, s. p. – Imena obdavčencev so skoraj enaka kot imena gospodarjev leta 1602. Na celih hubah so živeli: Jurij Cimerman, Martin Kolar, Boštjan Klajnšek, Matija Novak (Matthia Nouakh) in Gregorjev sin Matija, na polovični hubi pa Jurij Hudič (Jurÿ Huditsch). 70 Gl. op. 68. 89 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–902022 StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz Laa. A. = Landschaftliches Archiv Maria-Theresianischer Kataster LITERATURA Gestrin, Ferdo: Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426. Zgo- dovinski časopis 6–7, 1952–1953 (Kosov zbornik), str. 473–514. Goričar, Maks: Slomšekov rodovnik. Maribor: Tiskar- na sv. Cirila, 1938. Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung: Die Landgerichtskarte. 4. Lieferung. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1929. Kovačič, Fran: Služabnik božji Anton Martin Slomšek knezoškov lavantinski. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. Kovačič, Franc: Zgodovina Lavantinske škofije (1228– 1928). Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat, 1928. Orožen, Ignaz: Das Benediktiner-Stift Oberburg. Marburg: Selbstverlag, 1876 (Das Bisthum und die Diözese Lavant, II. Theil). Orožen, Ignaz: Das Dekanat Fraßlau. Cilli: Johann Rakusch, 1880 (Das Bisthum und die Diözese Lavant, IV. Theil). Orožen, Ignaz: Das Dekanat Tüffer [Maribor]: Selbstverlag, 1881 (Das Bisthum und die Diöze- se Lavant, IV. Theil). Pirchegger, Hans: Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: R. Oldenbourg, 1962 (Buch- reihe der Südostdeutschen Historischen Kom- mission, Band 10). S U M M A R Y Hudič [the Devil] buys Slom and becomes Slomšek. The discovery of Bishop Slomšek’s first ancestor at Slom pri Ponikvi The contribution draws on and further develops Maks Goričar’s study (1938) on the lineage of the bishop and beatification candidate, Blessed Anton Martin Slomšek (1800–1862). Because civil regis- ter books from the bishop’s native parish of Ponikva were destroyed by fire in 1782, Goričar already had great difficulty in reconstructing Slomšek’s family tree until 1700, a year marked by the wedding of his great-grandfather Štefan Novak–Slomšek, then al- ready the master of a farm at Slom and a subject of the Gornji Grad seigniory. The family history, writ- ten by Bishop Slomšek himself, reveals that Štefan Novak consolidated five landed properties into one in the hamlet of Slom pri Ponikvi, that the main part of Slom had previously belonged to some priest, and that about 1700 the Novak family took on the new surname Slomšek. The veracity of these indications was already established by Maks Goričar. Unfortu- nately, however, only knowing Slomšek’s words sec- ond hand, he could not dispose of the key piece of information, namely, that the bishop’s ancestor No- vak, who had moved to Slom, was a wealthy neigh- bour. Due to the strong prevalence of the family name Novak as the most frequently used Slovenian surname, Goričar gave up further search for the bish- op’s ancestors, seeing it as a futile effort. However, he did identify the parish priest Andrej Karel Staidler as Novak’s predecessor at Slom and found the name of Matija, the father of Štefan Novak–Slomšek, who had already been deceased at the time of his son’s wedding in 1700. The inclusion of archival sources from the Gornji Grad seigniory, which were unavailable to Goričar, has now brought to light a number of new pieces of information about Matija Novak–Slomšek, dis- persed among various court files. Matija was a sub- ject of the Gornji Grad seigniory from Slom’s neigh- bouring village of Brezje, where he first appeared in sources in 1685. One source identifies him as Matija Novak or Hudič, meaning »the devil« (!), and anoth- er refers to him twice simply as Hudič—his second surname or house name. Sources portray him as a rather violent man who frequently embroiled him- self in altercations with the neighbouring peasants and seigniors. However, in the period concerned, violence was a widespread and normal part of life across all social strata. In 1696 or 1697, the Gornji Grad seigniory, owned by the bishop of Ljubljana, sold him one of the two farms at Slom that had re- turned into the possession of the seigniory on the death of its previous owner, the parish priest Staidler. The court proceedings, in which Staidler’s illegiti- mate son Janez Krstnik Škorja claimed ownership of his father’s farm through inheritance and demanded for it to be physically returned to him from Novak’s hands, reveal new details on how Matija Novak came to Slom and became the master of Staidler’s farm. He died between 1697 and 1700, before the legal dispute came to completion. Once a settlement was finally reached in 1703, the Bishop of Ljublja- na leased the contested farm to Matija’s son Štefan Novak–Slomšek with the right to purchase (Ger.: in Kaufrecht, kaufrechtweise), and Štefan subsequently also bought the other smallholding at Slom. Given the above, the lineage of Bishop Slomšek therefore has its origin in the neighbouring village of Brezje pri Slomu. Based on the rent-rolls and tax sources of the Gornji Grad seigniory, it was possible to determine that the surname Novak (signifying a new settler) first appeared there between 1542, when 90 BORIS GOLEC: HUDIČ KUPI SLOM IN POSTANE SLOMŠEK, 77–90 2022 three out of five serfs still did not have a surname, and 1571, whereas the surname Hudič appeared between 1602 and 1632. In the case of Matija No- vak or Hudič, one name must have been a surname and the other a house name. When Matija moved to Slom at the end of the seventeenth century, his family replaced its old names with the new surname Slomšek. At that time, several other Slomšeks lived at Slom and Brezje, whose surname was of a more recent origin than Novak and Hudič, having been first documented in the 1680s. It likewise did not exist between 1632 and 1634, when Na Slomu was still used in its place, after being recorded for the first time in 1542.