228514 Tako se lahko prijavimo za letovanje v Novigradu, Runkah, Stupicah, Puntu, Fažani in Gozd Martuljku. Določen je že tudi razpored izmen, pri tem pa tudi nismo napredovali. Za nas se sezona začne šele 20. junija in jo že po prvih dneh septembra končamo. Seveda je možno v prikolicah sezono podaljšati, dokler je kamp odprt — to pa je navadno vse do srede oktobra. Toda očitno mi nismo za to, da bi bolje izkoristili naše počitniške zmogljivosti, saj kažejo prijave iz prejšnjih let, da večina želi letovati julija Na pragu poletne počitniške sezone Bolje izkoristiti počitniški dom Leto dni je naokoli in pred nami je zopet številka Predilica, v kateri obj avlj amo prijavnico za poletno počitnikovanje. Nič novega ni letos, čeprav je sprva kazalo, da se bomo dogovorili z Gradmetalom za zamenjavo — mi bi jim odstopili hišico v Novigradu, oni pa nam prikolico v Vrsarju. Toda, nič od tega. in še to najraje med 20. in 30. julijem. Takrat pa vsi ne moremo priti na vrsto. Zakaj se ne bi tisti, ki niso vezani zaradi otrok ali zakoncev na šolske počitnice, odločali za letovanje v predsezoni ali posezoni? Verjemite, da je morje v juniju že kar prijetno toplo, jeseni se pa zelo počasi ohlaja. Kampi večinoma odpirajo vrata že v drugi polovici aprila in jih zapro šele pozno v jeseni. Tudi goste imajo takrat — gneče pa ni. Ste že pomislil, koliko dni na leto sameva naš počitniški dom? Kakšna potrata! Cene letovanj v hotelih ali privatnih sobah pa skokovito naraščajo, tako da so mnogim že nedosegljive. Nekje sem prebral, da imajo v tujini — Nemčiji — to drugače urejeno. Njihovi delavski počitniški domovi obratujejo 222 dni na leto, pri nas pa največ 80 dni. Vredno je o tem spregovoriti na kakšnem sestanku, morda sindikalnem. Predvsem pa moramo biti, sami, za to. M. M. V tej številki S 1. april letos — 40-let-nica izgradnje mladinske proge »Šamac—Sarajevo«. Od takrat dalje je ta dan praznik mladinskih delovnih brigad. V tej številki lahko preberete, kako se za te akcije pripravljajo litijski mladinci. • Katere datume bomo slavili do konca tega tisočletja? Izdelan je koledar po- membnih obletnic za vse Jugoslovane. • Zvezni interventni zakon — velika uganka. Ali lahko ukrepi tega zakona prizadenejo tudi nas? Bomo morali znižati plače? Več o tem na 3. strani. • Delegati delavskega sveta bodo predvidoma sprejeli spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, pred tem pa osnutek sprememb, ki bo dan v javno razpravo. Gre za spremembe večih določil, kot npr.: o poskusnem delu, o ugotavljanju nezmožnosti uspešnega opravljanja del in nalog delavca, nekaj o dopustih in drugo. Objavljamo kratke obrazložitve, ki jih je tudi za delavski svet pripravil Anton Primožič. • Razpis kredita za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj Ob 1. aprilu — dnevu brigadirjev Spremembe mladinskega prostovoljnega dela Predilnica vsako leto pošlje v okviru svojih možnosti nekaj svojih delavcev, da se z litijsko mladinsko delovno brigado Franc Roz-man-Stane udeležijo ene izmed republiških ali zveznih delovnih akcij. Že pred nekaj leti so v okviru republike začeli z vsebinsko prenovo delovnih akcij, saj so ugotavljali, da je zanimanje mladih za udeležbo na akcijah v močnem upadanju. Danes že lahko reče-mo, da se je marsikaj spremenilo. Namesto klasičnih delovnih akcij se med drugim organizirajo delovni tabori, ki se jih udeležujejo celo univerzitetni profesorji, saj so organizirani tako, da je na njih moč uporabiti tudi svoje znanje, ne pa zgolj kramp in lopato. ski brigadirji lani prvič v nekaj zadnjih letih prave finančne in materialne pogoje za udeležbo na akciji. Žal pa ni bilo dovolj brigadirjev. Tako so v lanskem letu lahko kupili majice za vse brigadirje, pa še nekaj denarja jim je ostalo, da so si na akciji lahko pripravili kakšno družabno sreča- Brigadirjev je tudi danes vedno manj in marsikatera občinska konferenca ZSMS ne more več zagotoviti popolnih brigad, čeprav se je standard na akcijah močno izboljšal, poskrbljeno je tudi za izvajanje interesnih dejavnosti, vsaj na nekaterih akcijah ni več pretiranega »vojaškega življenja« ... Tudi v litijski občini so bile v lanskem letu velike težave z zbiranjem brigadirjev, tako da je na akcijo Trebče 86 odšlo zgolj dvanajst (12!) mladincev. Enega izmed vzrokov je moč iskati tudi v razočaranju nekaterih nad predlansko akcijo, ko so se nekateri udeleženci z Istre vrnili precej razočarani. Moramo pa zapisati, da so bili brigadirji na lanski akciji izredno zadovoljni, tudi zaradi tega, ker je bilo zanje tudi s strani matične občine dobro poskrbljeno (o financiranju kasneje nekoliko več). Lani na Trebčah Lani so brigadirji iz Litije na Trebčah delali skupaj s pionirsko brigado iz Kopra in s študenti iz bratislavske univerze. Navezali so tesne prijateljske stike in se imeli zares lepo, saj je bila akcija obenem tudi novost, ker so si prostočasno življenje v naselju mladi lahko organizirali po svoji želji, ni bilo vsakdanjih odvečnih postroja-vanj, jutranje telovadbe ..., čeprav je bilo včasih opaziti, da pretirana prepuščenost samoorganizaciji po sistemu znajdi se sam lahko pripelje do anarhije in nediscipline. Sicer o nedisciplini na lanski akciji skoraj ne moremo govoriti, tako da lahko zapišemo, da so na akcijah vendarle vpeljane težko pričakovane spremembe, ki bodo zanesljivo pritegnile v prihodnje nekaj več brigadirjev. Seveda pa bo treba ob tem pripraviti temeljito propagando in predstavitev sprememb in novosti na mladinskih delovnih akcijah. Do denarja po prispevni stopnji V litijski občini pa je razveseljiva še ena novost. V lanskem letu je bil med občinsko konferenco ZSMS Litija in občinsko komunalno skupnostjo podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje najrazličnejših oblik prostovoljnega dela. V lanskem letu so sredstva razdelili nekaterim osnovnim organizacijam v krajevnih skupnostih in seveda za udeležbo litijske brigade na republiški akciji. In tako so imeli litij- nje. Večino sredstev so seveda razdelili osnovnim organizacijam, ki so denar porabile za popravljanje cest v krajevnih skupnostih,... Lani se je nekaj brigadirjev litijske brigade udeležilo tudi enodnevne delovne akcije na Primskovem, kjer so skupaj z enoto JLA iz Vrhnike pomagali kopati jarke za krajevni vodovod. Vse skupaj se je vojakom pridružilo okrog 20 mladincev in mladink, izkazalo pa se je, da vsaj na Primskovem nekateri niso najbolj navdušeni nad mladinskim prostovljnim delom. Letos 3,6 milijona din Letos bodo osnovnim organizacijam razdelili približno 3,6 milijona dinarjev. Denar bodo mladi porabili za delovne akcije pri gradnji vodovodov, ureditvah in popravilih cest, gradnjo telefonskega omrežja, ureditev igrišč in drugih športnih ob- jektov, očiščevalne akcije, nakup orodja,... Sredstva bodo posamezne osnovne organizacije dobile nakazana na žiro račun takoj, ko bo točno znano, kdaj in kako bo akcija potekala. Letos bodo sredstva prejele osnovne organizacije ZSMS Dole (400.000 din), Polšnik (350.000), Šmartno (170.000), Primskovo (350.000) , Zavrstnik (300.000), Kresnice (250.000), Mamolj (100.000) , Ribče (250.000), Jevnica (200.000), Štangarske Poljane (450.000) , Konjščica (250.000) in Velika S tanga (350.000). Ob tem bo organiziranih še več lokalnih delovnih akcij. Predvidoma bodo brigadirji pomagali pri obnovi ceste na Dolah, pri pripravi prostora za praznovanje 1. maja na Sitarjev-cu, pri urejanju okolice na Bo-genšperku (te tri akcije bodo še pred poletnimi počitnicami), v Vintarjevcu pri vzdrževanju bazena ter na Javorju in v Ribčah pri urejanju ceste. Ob tem pa bodo pripravili, najverjetne v Kresnicah, enotedensko akcijo kot pripravo na udeležbo na republiški akciji. Letos v Belo krajino Letos bo litijska brigada Franc Rozman Stane odšla na republiško MDA Bela Krajina in sicer v drugi izmeni. Pred nekaj leti je litijska brigada že sodelovala na tej akciji, odtlej pa so v naselju v Črnomlju tudi izboljšali naselje in poskrbeli, da se bodo brigadirji kar najprijetneje počutili. Kdor bi se rad te akcije udeležil (trajala bo tri tedne) se lahko že zdaj prijavi na OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, 61270 Litija ali pa kar po telefonu (061) 881-269, če bi rad dobil še natančnejše informacije. Čeprav se na občinski konferenci ZSMS bojijo, da tudi letos ne bodo zbrali dovolj brigadirjev, si bodo prizadevali, da bi jih zbrali kar največ. Torej pridružite se njihovim prizadevanjem in okusite akcijaško življenje. Navsezadnje pa je akcijaško življenje vendarle lepo, ima v sebi nek poseben čar in se ga vsakdo rad spominja tudi, ko je že starejši. Torej, zakaj ne bi tudi vi poskusili. Rudi Bregar Datumi, pomembni za vse Jugoslovane Jugoslovani bomo letos obeležili nad 30 datumov iz svoje bo-t gate zgodovine. Med njimi bo tudi petdesetletnica prihoda tovariša Josipa Broza-Tita na čelo KPJ, 200-letnica rojstva Vuka Karadžiča, pol stoletja od ustanovitve KP Slovenije in KP Hrvaške ... Do konca tega stoletja bomo v Jugoslaviji tako skupaj obeležili nad 400 datumov iz zgodovine naših narodov in narodnosti, vse od VIII. do XX. stoletja. Ti datumi so določeni s koledarjem pomembnih osebnosti in dogodkov, v času od 1986, do leta 2000, in jih je sprejela zvezna konferenca zveze sindikatov Jugoslavije. Izdelava koledarja je trajala prek dveh let, z vsestranskim sodelovanjem vseh republiških in pokrajinskih organizacij, zveze sindikatov in Instituta za so- dobno zgodovino iz Beograda. Koledar predvideva obeležitev 279 zgodovinskih dogodkov in 190 osebnosti iz naše bogate politične, kulturne in vojne zgodovine. Od vseh datumov sta le dva vezana na zgodovino izven naše države. To sta: oktobrska revolucija in datum rojstva Vladimirja Iliča Lenina. S tem dokumentom smo uspeli na edinstven način izraziti svobodoljubne tradicije naših narodov in narodnosti, njihove ideje in dela, patriotizem, kulturno pestrost in dediščino ter da predstavi napredne in revolucionarne težnje jugoslovanskega delavskega gibanja. Vsak datum je bil dosledno analiziran — gledalo se je na njegov pomen v času dogajanja ter stališča sodobnih zgodovinskih spoznanj. Vsi datumi niso takoj našli odgovarjajočega mesta v koledarju, ki bo tudi tiskan, da bi služil negovanju in razvijanju revolucionarnih tradicij. Eden teh datumov je 1. december 1918. leta — dan ustanovitve Jugoslavije. Ta dan se bo do konca stoletja obeleževal vsakih deset let, ker je ocenjeno, da je bilo zedinjenje večletna težnja večine naprednih in osvobodilnih gibanj na jugoslovanskih tleh v boju proti mnogim zavojevalcem. Ustanovitev Jugoslavije je bila hkrati zgodovinska predpostavka nastanka nove — socialistične Jugoslavije. Do konca marca bo znano ali bomo prihodnje leto proslavili dva datuma iz leta 1912. Tu gre za Balkansko zvezo (Srbija, Bolgarija, Grčija in Črna gora) ter prvo balkansko vojno. Njihovi obeležitvi na področju cele Jugoslavije je nasprotovala republiška konferenca zveze sindikatov Makedonije, ker meni, da to niso svetli trenutki v zgodovini makedonskega naroda, kajti s temi dogodki se prične trganje Makedonije in tega naroda. Temu pa nasprotuje republiška konferenca Srbije ko s polnim razumevanjem za nesrečno usodo Makedoncev poudarja pomembnost teh datumov za balkanske narode, ker obeležujejo konec njihovega večstoletnega suženjstva pod Turki. Odločitev o obeleženju teh datumov bo sprejelo predsedstvo zvezne konference Zveze sindikatov Jugoslavije, ki mora tako vsako leto, do konca marca, sprejeti koledar za tekoče leto, je pa tudi pooblaščena, da ga lahko dopol- Tanjug: Ljubinka Miloševič Zvezni interventni zakon o višini osebnih dohodkov Zvezni zbor skupščine SFRJ je med ostalimi intervencijskimi zakoni sprejel 26. februarja 1987 zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev za leto 1987, nad rastjo produktivnosti dela. V zadnjem televizijskem tedniku (dne 19. 3. 1987) ste mogli slišati obširneje o tem zakonu, pa tudi pred tem ste že brali v javnih občilih in slišali v radiu ali na televiziji prve reakcije in odmeve delavstva na sprejeti zakon v naši državi. Kljub temu ga na kratko povzemimo po objavi v Uradnem listu SFRJ, štev. 12 z dne 27. februarja 1987. Upoštevali bomo samo ukrepe za primer naše delovne organizacije. Do 30. junija 1987 bi smeli mesečno izplačevati čiste osebne dohodke samo v višini povprečja izplačil za zadnje tri mesece leta 1986 (oktober, november, december), povečane le za doseženo povečano produktivnost v primerjavi posameznega tekočega meseca z istim mesecem preteklega leta. Morali pa bi tako izračunane osebne dohodke zmanjšati v treh zaporednih mesecih (po 1/3 zneska), če po zaključnem računu ugotovimo, da smo v letu 1986 izplačali čiste osebne dohodke na delavca v znesku večjem od zneska, ki nam je bil po starem zakonu oz. panožnem samoupravnem sporazumu dovoljen. Teh podatkov v času pisanja še nimamo, lahko pa bomo med prekoračitelji, ker vemo, da smo na račun velikih investicijskih del bili proizvodno in poslovno manj uspešni, nismo pa temu ustrezno manj namenjali za osebne dohodke in sklad skupne porabe. Dalje bomo morali zmanjšati za več izplačani znesek čistih osebnih dohodkov v vsakem naslednjem mesecu najmanj za tretjino, če bo po prvem periodičnem obračunu (I. trimesečje) tekočega leta SDK ugotovila, da smo v letu 1987 izplačali več istih osebnih dohodkov, kot je bilo dovoljeno v skladu s tem zakonom. Ali smo za mesec januar in februar 1987 izplačali višje čiste osebne dohodke, kot bi jih smeli v skladu s tem zakonom, bomo ugotovili šele potem, ko bodo znani podzakonski akti oz. metodologija, kako ugotavljamo produktivnost dela. Če bo obveljala fizična produktivnost, to je dosežena proizvodnja na zaposlenega ali efektivno delovno uro, se nam bo pisalo slabše, čeprav v letošnjih mesecih močno povečujemo produktivnost dela z ozirom na stek nove proizvodnje (po investicijah), če bo obveljala dohodkovna produktivnost pa problemov ne bi smelo biti. Omejitve veljajo tudi za sklad skupne porabe, kjer pravi 12. člen Zakona, da smemo v obračunskem obdobju leta 1987 razpolagati z družbenimi sredstvi za skupno porabo le v višini, kot je bila izkoriščena na delavca v predhodnem letu, povečanim za rast čistih osebnih dohodkov v istem obdobju. Ta omejitev pa ne velja za sredstva, ki se uporabljajo za izobraževanje ob delu, za stanovanjsko graditev in za uresničevanje solidarnosti pri graditvi in uporabi stanovanj. Za gospodarski prestopek so predvidene visoke denarne kazni. Tako je delovna organizacija lahko kaznovana od 1 000 000 do 10 000 000 dinarjev (stare milijarde), odgovorna oseba pa od 100 000 do 500 000 dinarjev. O tem so dodali svoje mnenje: Vinko Keržan — vodja plansko analitske službe: »Da začnemo živeti z realnimi pokazatelji rezultatov poslovanja in da smo nagrajeni po rezultatih svojega dela, je gotovo pravilno, le da bi potem nujno morali dati ekonomskim zakonitostim življenjsko veljavo. Dokler pa bomo sprejemali lepo napisane in obetavne zvezne in republiške resolucije, že nekaj mesecev po njihovem sprejemu pa nadaljevali po starem, še posebno z interventnimi zakoni, potem vsa stabilizacijska prizadevanja tekoče izgubljajo svojo vrednost. Že sam pojem »intervencija« ne opravičuje nič dobrega, zato bi bilo boljše, da bi ga čimmanj-kraf uporabljali. Če v drugi polovici leta 1986 ne bi ujeli prišepetavanja, da bodo v letu 1987 uravnavani osebni dohodki po povprečnih izplačilih iz zadnjega trimesečja leta 1986 (ali pa bodo zamrznjeni), tudi osebni dohodki gotovo ne bi tako podivjali. Napovedi oz. slutnje so se uresničile. Sprašujem se, če bo obveljala zgolj fizična produktivnost dela, kot merilo povečanja čistih osebnih dohodkov na poprečje zadnjega trimesečja 1986. leta, kako bomo mnogi živeli z manjkajočimi sredstvi, do zneskov podivjane inflacije? Razkorak bo prevelik! Jemati je vedno lažje, vračati ob času, ko morajo mnogi živeti z dobro računico, pa je boleče. Vredno bi bilo poiskati neko družbeno kompromisno rešitev v metodologiji, potem pa z novim zakonom, ki začenja veljati s 1. julijem 1987, tekoče spremljati izplačila osebnih dohodkov. Končno pa, ali obstoječi panožni samoupravni sporazumi niso bili dovolj zavezujoči, le izvajati bi jih morali. Mnenja sem tudi, da bi dober gospodar že poskrbel za svoje gospodarstvo, čeprav si občasno privošči malo več odstopanj, ker se boji, da mu bo »nadsamo-upravni organ« pobral še več njegovih samoupravnih pravic razpolaganja z ustvarjenim dohodkom. Mar mnogi ozdi niso gospodarsko šibki ravno zaradi mnogih zgrešenih zveznih predpisov. Marjan Sonc — vodja gradbene operative: »Ukrepi v interventnem zakonu zveznega izvršnega sveta se mi zdijo neprimerni, saj bodo pri osebnih dohodkih udarjeni predvsem tisti, ki so že do sedaj imeli nižje osebne dohodke. Konkretno pri nas osebni dohodki niso na zavidljivi ravni in se sprašujem, kako bodo reagirali predvsem tisti, ki delajo v težkih delovnih razmerah, če jim bomo še te osebne dohodke znižali.« Ani Povše — analitik dela in nagrajevanja »Kljub vsem zagotavljanjem, da ne prinaša zamrznitev plač menim, da to ne drži. Kaj pa pomeni drugega 14. člen zakona, ki pravi: »Dokler ne bo predpisan način sestavljanja obračuna sredstev za izplačilo osebnih dohodkov za leto 1987 v skladu s tem zakonom, sme uporabnik družbenih sredstev izplačevati čiste osebne dohodke v višini povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na delavca za četrto trimesečje leta 1986 v skladu z zakonom«? Ni mi jasno, zakaj hočemo tako drastično ukrepati samo pri osebnih dohodkih, ko pa vidimo kako nezadržno raste inflacija? Tudi pri nas, kot v mnogih drugih delovnih organizacijah, smo v začetku leta določili novo vrednost točke, sedaj pa naj bi naše osebne dohodke, ki že tako niso visoki, zniževali? Že sedaj nam primanjkuje delavcev, saj se ne odločajo radi za delo v treh izmenah, še z nižjimi osebnimi dohodki pa jih nikakor ne bomo pridobili oz. zadržali. Izplačilo za mesec februar je za nami, bojim pa se, da se bo pri marčevskem izplačilu zataknilo, če seveda ne bomo dosegli takšnih rezultatov, ki bodo višino obračunanih osebnih dohodkov opravičili.« Anton Primožič, vodja kadrovsko-splošnega sektorja: »Z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke se ne strinjam. Ker je zakon inter\rencijski, ne upošteva dejanskega stanja v gospodarstvu oziroma posameznih primerov. Pod njegov udar padejo tudi tiste delovne organizacije, ki imajo sicer nizke osebne dohodke in ki niso konec leta 1986 izplačevale visokih, kljub temu pa v letu 1987 ne morejo imeti višjih osebnih dohodkov, kot so jih imele v zadnjih 3 mesecih v letu 1986. Takšen način nagrajevanja prav gotovo ne vpliva stimulativno na delavca. Pravilneje bi bilo, da bi padli pod udar zakona le tisti delovni kolektivi, ki so nenormalno poviševali osebne dohodke konec leta 1986. Kljub temu pa je bil zakon sprejet in velja ter ga je zato treba tudi upoštevati.« O spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih Zaradi izobraževanja je bilo treba spremeniti določilo o poskusnem delu. Predlagamo, da se poskusno delo uvede za vse delavce, za katere ni možno ugotoviti njihovega znanja in spretnosti in to od I—VII stopnje strokovne usposobljenosti. Poskusno delo naj bi trajalo 3 mesece. Tudi v 29. členu je 6. odstavek prilagojen izobraževanju. V določilih, kjer je urejeno delovno razmerje za določen čas, je prišlo do spremembe prav zaradi izobraževanja v delovni organizaciji, kajti vsi delavci so sprejeti za določen čas. Precizirano je, da so po uspešno opravljenem usposabljanju, delovno razmerje sklene za nedoločen čas brez oglasa. V 39. členu in nadaljnih členih smo natančneje opredelili postopek o ugotavljanju o nezmožnosti uspešnega opravljanja del in nalog delavca, oziroma o ugotavljanju trajnega nedoseganja delovnih rezultatov. Odbor za delovna razmerja bo na predlog direktorja sektorja, samoupravnih organov imenoval 3-člansko komisijo, ki bo ugotavljala zmožnost za uspešno opravljanje del in nalog. Prav tako je tudi opredeljeno, kaj mora komisija ugotavljati in kako. Zaradi tega, da se ne bi postopek vlekel, so tudi določeni roki, v kakšnem času mora komisija opraviti svoje delo. V 7. členu je določeno, da pripada dopust po točki C vsem delavcem, ki imajo določeno v razvidu del in nalog, da je umski napor najmanj stalno povečan. Zaradi pogostih nejasnosti glede izkoriščanja dopusta v naslednjem letu pa smo precizirali določilo, kdaj lahko izrabimo letni dopust zaradi bolezni. Vsak delavec, ki je bil v zadnjih 3 mesecih koledarskega leta nepretrgoma v bolniškem stažu več kot 30 dni, lahko izkoristi dopust tudi v naslednjem letu, do konca februarja. V 9. členu pa je bolj natančno opredeljen izredno plačani dopust ob elementarnih nesrečah. Ta dopust pripada le v primeru, kadar je uničeno oziroma ogroženo imetje delavca. Veliko vprašanj je bilo postavljenih tudi v primeru, ko delavci zaradi naravnih ovir ne pridejo na delo. Sedaj je določeno, da taki delavci lahko vzamejo svoj dopust oz. dobijo neplačani dopust. Dodatek za izkoriščanje delovnega časa (stimulacija) pa delavcu v takem primeru pripada. Določila glede porodniškega dopusta pa so sedaj usklajena s spremenjenim zakonom o delovnih razmerjih. Na novo je opredeljeno tudi tako imenovano »lažje delo«. V pravilniku je še vedno ostalo, da mora imeti delavka 25 let delovne dobe v Predilnici Litija, da se lahko razporedi na druga dela, ne da bi se ji zmanjšal osebni dohodek. Odpravljeno pa je »lažje delo«. Namesto tega dela se uvede medicinska rehabilitacija. Vsi delavci, ne glede na delovno dobo ali starost, se zaradi zdravljenja lahko razporedijo na predlog obratnega zdravnika na lažje delo. To delo pa lahko traja največ toliko časa, dokler traja zdravljenje. Te spremembe so bile nujne, saj Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja »lažjega dela« ni priznavala pri razporeditvah zaradi kategorizacije invalidnosti. Seveda pa je bilo treba tudi menjati določilo člena 175, kjer so še vedno pavšalne odškodnine v višini, ki so bile določene leta 1982. Zaradi tega in pa zaradi visoke inflacije predlagamo, da se pavšalna odškodnina uvede na podlagi procenta in ne več v fiksnem znesku. Za varnost, red in disciplino skrbi vratarska služba, to pa smo zaupali podjetju »Varnost«. Vratar mora biti vedno na tekočem, kdo prihaja ali odhaja iz tovarne, kaj nosi s seboj in vrsto drttgih dolžnosti ima, ki jih ne sme niti za trenutek zanemariti. Na sliki je vratar Brane Za-dražnik. V zbiralnici cevk delajo delavke, ki so na lažjem delu. Dela je vedno dovolj. Zbirajo, sortirajo in pripravljajo cevke za nadaljno uporabo v proizvodnji. V zbiralnici cevk tudi previjajo različne, pomešane preje, ki jih prodamo po nižji ceni. C • • V lastnih servisnih delavnicah popravljajo in vzdržujejo dele strojev iz proizvodnje. Veliko rezervnih delov, vedno več, pa izdelajo sami, ker jih je drugod težko ali nemogoče dobiti. Na rezkalnem stroju izdelujemo vse vrste zobnikov, utorov, v zadnjem času tudi čistilne kljukice. Na dveh stružnicah opravljajo serijska dela, na ostalih pa dela za sproti. hhk* ■* ■ j 1 V mizarski delavnici so mojstri za popravilo in izdelavo vsega, kar je lesenega, pa tudi drugih del se morajo oprijeti. V elektrikarski delavnici — vse v zvezi z elektriko. Tega pa v naši tovarni ni malo. Delavci v zabojarni sestavljajo zaboje iz garnitur, ki jih izdelujejo v tovarni LIP, Slovenske Konjice. V zabojarni delajo štirje zabojarji — delavci, ki so na lažjem delu. Kot taki nimajo predpisanih norm, vendar sestavijo dovolj zabojev, do 30 na dan. Naši zabojarji niso zadovoljni s kvaliteto zabojnik delov, ker so preslabo narejeni — deske že pri novih odpadajo, ker so sponke prekratke. Nov način pretovora s traktorsko prikolico — platojem ne more, in se more prav zaživeti. Zidarska skupina šteje pet delavcev. Njihova glavna naloga je vzdrževanje zgradb in opravljanje manjših gradbenih del. Poleg tega skrbijo še za čisto okolico, pozimi pa postanejo zimska služba in skrbijo za varno hojo in vožnjo po poledenelih poteh v naši tovarni. Razpis kredita za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj Delegati delavskega sveta so na seji dne 30. 3. 1987, na predlog odbora za stanovanjska vprašanja, v skladu z 81. členom samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev PL, razpisali kredit za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj v višini 30.000.000 din. Razpis bo trajal od 10. do 30. aprila. V tem času morate oddati naslednjo dokumentacijo: — gradbeno dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše (gradbeno dovoljenje ne sme biti starejše od 8 let); — gradbeno dovoljenje oz. adaptacijsko dovoljenje za adaptacijo stanovanjske hiše, ali sklenjena kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja; — kopijo pogodbe o namenskem varčevanju in hranilno knjižico, kot dokazilo namenskega varčevanja; pogodba mora biti sklenjena pred 1. 1. 1987; — potrdilo o OD zakonca za leto 1986; — potrdilo o že prejetih dolgoročnih posojilih; iz potrdila mora biti razviden znesek in leto dodelitve kredita. Pogoji za dodelitev kredita: 1. namensko varčevanje pri LB, Stanovanjsko komunalni banki — pogodba mora biti sklenjena pred 1. 1. 1987; 2. prosilec mora biti delavec ali upokojenec Predilnice Litija; 3. urejena mora biti gradbena dokumentacija; 4. da prosilec izpolni obrazec, ki velja kot prošnja; 5. da je do najetja kredita kreditno sposoben; 6. da je novogradnja v tretji fazi; 7. da bo z nakupom stanovanja prosilčev stanovanjski problem rešen; 8. da je pripravljen z banko skleniti pogodbo o najetju in vračanju kredita. Obrestna mera se določa v skladu s pravilnikom banke. Prosilcem, ki so že vseljeni v novozgrajeni hiši in te še nimajo dokončane, imajo pa zagotovljen stanovanjski standard, kredita ne bomo dodelili. Z adaptacijo mora prosilec pridobiti dodatne prostore, v nasprotnem primeru ni upravičen do kredita. Člani odbora za stanovanjska vprašanja si bodo vse novogradnje in stanovanjske pogoje prosilcev ogledali. Sredstva bodo razdelili na podlagi zbranih prijav za posamezne namene: individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj, glede na število prosilcev. Vsako vlogo, ki izpolnjuje razpisne pogoje, bodo točkovali; na podlagi seštevka vseh točk pa določili vrednost točke; na podlagi vrednosti točke pa kredit razdelili prosilcem. O ogledu novogradnje boste obveščeni, zato morate biti v navedenem času na kraju novogradnje, v nasprotnem primeru bomo menili,' da se kreditu odpovedujete. Vsi interesenti za posojila, ki izpolnjujete razpisne pogoje, zglasite se v kadrovsko splošnem sektorju pri Heleni Hiršel najkasneje do 30. aprila. Helena Hiršel 28. februar 1987 je bil zadnji delovni dan, oziroma bolje rečeno zadnji dan rednega letnega dopusta, za 6 naših delavcev. Zadnji, sedmi, pa je bil zaradi invalidske upokojitve odjavljen že nekaj dni prej. Upokojili so se Naši upokojenci: (od leve) Anton Škrabanja, Jožefa Bajde, Pavla Urbas, Slavka Cilenšek in Franc Lesjak. Z našimi najmlajšimi upokojenci (tako ime so si dali sami), smo se srečali na plačilni dan v mesecu marcu. Z veselo družbo, ki so jo sestavljali Slavka Cilenšek, Pavla Urbas, Joža Bajde, Franc Lesjak, Anton Škrabanja, smo posedeli v jedilnici obrata družbene prehrane. Pridružil se nam je tudi pomočnik direktorja proizvodnega sektorja Andrej Štritof. Žal pa se našemu vabilu na srečanje nista odzvala Frančiška Štros in Gvido Zupančič. Delovna pot naših treh upokojenih predic je bila zelo podobna. Vse tri, Slavka, Pavla in Joža, so pričele z delom v oddelku predilnice. Delo snemalke so opravljale dlje časa, kot ga danes novosprejete delavke. Da si dobil »svoje« stroje je včasih preteklo kar nekaj let. Vse tri so bile dobre predice in to delo so opravljale vse do upokojitve. Tudi spomini na dolgoletno delo v predilnici so podobni. Veliko težkih in tudi lepih trenutkov se ne bo dalo kar čez noč izbrisati iz spomina. Napisati moramo tudi to, da imajo vse tri ob upokojitvi polno pokojninsko dobo. Tov. Cilenškova in Urbasova se svojim sodelavcem in sodelavkam najiskreneje zahvaljujeta za darilo, tov. Urbasova pa še posebno sodelavkama Lojzki Bračun in Mariji Demec. Anton Škrabanja se je odločil za predčasno upokojitev. Pred 30 leti se je zaposlil v Predilnici, najprej v vlagalnici, nato pa je vse do upokojitve opravljal delo dvigalničarja. Njegova pot na delo je bila vsa leta naporna, saj si je v Potoku pri Vačah zgradil svojo hišo. Zadnja leta se je na delo vozil z motorjem, če so to dopuščali vremenski pogoji, nič-kolikokrat pa je prišel na delo peš ali s kolesom. In kdo od zaposlenih v Predilnici ne pozna Franca Lesjaka, varnostnega inženirja. Od leta 1958 se je tov. Lesjak ukvarjal z varstvom pri delu v delovni organizaciji. Njegov delovni prostor je bil razpet med pisarni- škim prostorom, kjer se je prav malo zadrževal in vsemi proizvodnimi obrati. Vsa leta je budno spremljal in organiziral izvajanje varstva pri delu in skrbel, da ni prihajalo do večjih nezgod. Velike so bile tudi njegove zasluge pri izvajanju ukrepov požarne varnosti. Za svoje požrtvovalno delo je v letu 1984 prejel visoko državno odlikovanje — red dela s srebrnim vencem. Rad se je pogovarjal z ljudmi, rad je prisluhnil njihovim težavam in če je bilo le mogoče, tudi pomagal. Njegova velika zasluga je, da imamo v delovni organizaciji področje varstva pri delu in področje požarne varnosti dobro urejeno. Frančiška Štros se je leta 1963 zaposlila v Predilnici v oddelku sukalnice, kot dvojilka. To delovno področje je opravljala do leta 1976, nakar je bila zaradi bolezni razporejena za zbiralko cevk. Ta dela je opravljala vse do starostne upokojitve. Gvido Zupančič se je zaposlil v Predilnici leta 1963 kot delavec v predpredilnici, kjer je posluževal mikalnike. Že v letu 1967 je bil razporejen za skladiščnega delavca k zunanjemu transportu in ta dela in naloge je opravljal vse do upokojitve. Zaradi bolezni je bil v zadnjem času pogosteje v bolniškem staležu in bil v februarju invalidsko upokojen. Vsem upokojencem želimo, da bi svojo zasluženo pokojnino uživali veseli in zdravi še vrsto let. Vse o letovanju V letošnjem letu bomo letovali v Novigradu, Gozd Martuljku, Runkah, Stupicah, Punatu in Fažani. V Novigradu imamo 35 hišic s 137 ležišči. Hišice bomo razdelili za 7- in 10-dnevno letovanje, le v primeru prostih kapacitet bo možno tudi 14-dnevno letovanje. V Gozd Martuljku lahko letujemo 7 ali 14 dni. V prikolicah in kontejnerjih bo možno le 10-dnevno letovanje. Cene letovanja v Novigradu Predlagane cene: za člane naše delovne organizacije in njihove svojce (nepreskrbljeni otroci, zakonci, nepreskrbljeni starši, posvojenci, upokojenci Predilnice Litija) na dan: pred in posezona glavna sezona a) odrasli 2.450 din 3.500 din b) otroci od 4. do 14. leta 1.470 din 2.100 din c) zakonci, ki so zaposleni drugje 3.150 din 4.500 din Za otroke mlajše od 4 let je potrebno plačati 200 din dnevno za komunalne storitve in sicer ne glede na članstvo oz. čas letovanja. Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru posameznih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati ekonomsko ceno (do tri dni). CENA ZA TUJE GOSTE NA DAN pred in posezona glavna sezona a) odrasli 4.900 din 7.000 din b) otroci od 4. do 14. leta 2.940 din 4.200 din OPOMBA: Objavili smo le predlog cen, katere bo obravnaval še delavski svet. Če bodo cene spremenjene, vas bomo o spremembah obvestili. Cene v prikolicah in bivalnikih Stroške v prikolicah bomo plačevali dnevno 1.500 din, ne glede na število prijavljenih. Tako bodo znašali stroški bivanja v prikolici za 10 dni 15.000 din. Doplačilo za vsakega zaposlenega nečlana bo 600 din dnevno. Turistična taksa Plačevanje turistične takse določa odlok SO Buje. Dnevno bomo odšteli na osebo 276 din, za otroke od 7. do 15. leta starosti 138 din, otroci do 7. leta starosti pa so turistične takse oproščeni. V Fažani, Runkah in Stupicah mora plačati turistično takso vsak sam, medtem ko bomo turistično takso tistim, ki bodo letovali v Punatu, obračunali pri izstavitvi napotnice. Prodam Ugodno prodam osebni avto Zastava 750, letnik 1970, dobro ohranjen, obnovljen in registriran. O ceni se bomo dogovorili. Karlo Sluga, Trg na Stavbah 5, Litija. PRODAM 30 betonskih kvadrov (20x40), rabljeno strešno okno Pural (112 x 75), rabljene radiatorje Trika (650/4) — 90 členov, radiatorsko ploščo Jugoterm 140/60, raztezno posodo (12 1) za etažno centralno kurjavo. Informacije na int. tel. 91. Poškodbe v februarju Ko je mikalec Jože Zupančič stopil s podstavka raztezalke, mu je spodrsnilo in je z rebri zadel ob ogrodje stroja. Pri odstranjevanju obročnega železa z bale je Tomaž Tilia hotel odstraniti embalažno tkanino, pri tem pa je s prstancem leve roke zadel ob obročno železo in se urezal. Pri montaži iermenice na Bajer je Milan Skoberne začutil hudo bolečino v hrbtenici, zaradi česar je bil v bolniškem staležu. V. Bric Andrej Krhlikar Cene v Gozd Martuljku Tu bo veljal enak znesek regresiranja kot v Novigradu. Razpored izmen za letovanje 7-dnevne izmene od 20. 6. do 27. 6. od 27. 6 do 4. 7. od 4. 7. do 11. 7. od 11. 7. do 18. 7. od 18. 7. do 25. 7. od 25. 7. do 1. 8. od 1. 8. do 8. 8. od 8. 8. do 15. 8. od 15. 8. do 22. 8. od 22. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 5. 9. 10-dnevne izmene od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20.7. do 30. 7. od 30. 7. do 9. 8. od 9. 8. do 19. 9. od 19. 8. do 29. 8. od 29. 8. do 8. 9. V prikolicah bomo lahko letovali že od 1.6. dalje in še ves mesec september. Razporejanje in plačilo letovanja Pri razporejanju letovanja v naše počitniške domove bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih Predilnice Litija. Pomembno je leto minulega letovanja, zato prosimo, da vpišete v prijavnici pravilno letnico. K letnici letovanja napišite tudi kraj letovanja. Obveščamo vas, da pred in posezono ne štejemo za preteklo letovanje. Stroške letovanja bomo lahko plačali v treh obrokih. Prvi obrok bomo odtegnili od osebnega dohodka, ki bo izplačan v juniju, pri naslednjih izplačilih pa ostala dva obroka. Ta prednost velja samo za delavce, ki so zaposleni v naši delovni organizaciji. Vsi ostali, ki nimate možnosti obročnega odplačevanja oz. se boste odločili, da boste stroške letovanja plačali v celotnem znesku, boste to storili s položnico najkasneje mesec dni pred pričetkom letovanja. Kdor ne bo v roku plačal, izgubi pravico do tega letovanja, v tem času bomo razporedili druge. Pri izpolnjevanju prijavnice bodite natančni. Izpolnite vse rubrike, predvsem bodite pozorni pri obkrožitvi TAKOJ oz. v OBROKIH. V kolikor boste pozabili obkrožiti katerokoli od besed bo veljalo, da boste stroške letovanja plačali takoj. S podpisom odgovarjate tudi za točnost ostalih podatkov. V primeru, da želite za otroka, ki še ni star 4 leta, penzionske storitve, to označite na prijavnici. Ko se boste odločali za čas letovanja, vas opozarjamo, da pripišite vsaj dva željena termina, kajti če želimo razporediti delavce v skladu z njihovimi željami, je razporeditev možna samo na ta način. in še to! Kdor kupi plin, naj shrani račun, da bo kasneje dobil povrnjene stroške iz blagajne delovne organizacije. Ko prikolico prevzamete ali zapustite, morate pregledati ves inventar in pomanjkljivosti vpisati v knjigo gostov. Zadnji dan bivanja v Novigradu je potrebno hišico izprazniti do 10. ure. Penzion se prične s kosilom in konča z zajtrkom. V počitniškem domu lahko plačate le polno ceno letovanja, regresirano ceno obračunamo samo v delovni organizaciji. Razpis traja do vključno 10. aprila 1987. Prijave bomo zbirali tudi po roku, toda pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prijavljence, ki bodo prijavnico oddali do 10. aprila. Izpolnjeno prijavnico oddajte v kadrovsko splošnem sektorju pri Heleni Hiršel, soba št. 15 v poslovni zgradbi. Obvezno pa mora prijavnico podpisati neposredni vodja. Helena Hiršel Prijave do 10. aprila PRIJAVA ZA LETOVANJE Podpisani........................delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč.................................................. (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za letovanje v počitniškem domu NOVIGRAD GOZD MARTULJEK FAŽANA PUNAT RUNKE STUPICE (ustrezno obkroži) za.......................dnevno letovanje v izmeni od...................do Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od....................do..................... Za letovanje prijavljam Ime in priimek datum rojstva sorodstvo zaposlen odd. L 2. 3. 4. 5. 6. Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta: kraj ................................................ kraj ......................................................................... a) sem delovni invalid ......................................... DA NE h) udeleženec NOV.................................................DA NE c) samohranilka oz. samohranilec ................................DA NE d) delam v nočnem delovnem času .................................DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane.......................... DA NE Vzdržujem..............nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število članov.) Ceno letovanja bom poravnal: TAKOJ V OBROKIH V.................dne,................. Podpis nosilca prijave: Z navedbo letovalne izmene se strinjam. Podpis vodje enote: Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad zmagovalcem naših športnih iger v letu 1986 Čas hitro mineva in dnevi, tedni in meseci hitro beže. Tako je tudi zbrzel čas od zadnjega lanskoletnega sindikalnega tekmovanja, v šahu, ki je bilo sredi novembra, pa do petka, 20. marca, ko so člani komisije za šport in rekreacijo uspeli pripraviti sklepno dejanje sindikalnega tekmovanja, razglasitev rezultatov. »Dvakrat da, kdor hitro da« pravi pregovor! V tem primeru gre za podelitev odličij našim tekmovalcem, od katerih so mnogi že pozabili, da so kdaj tekmovali in zmagali. Podelitev pokalov, medalj in razglasitev rezultatov takoj po tekmovanju je še kako pomembna vzpodbuda za tekmovalce. To vemo, to vedo tudi člani športne komisije, to ve tudi njen predsednik z ožjimi sodelavci, ki so za organiziranje vseh desetih disciplin naredili vse, kar so mogli. — Toda kaj, ko to ni njihovo edino delo. Težko zapuščajo svoje delovno mesto, kar pa organizacija takšne dejavnosti, kot je športna, dostikrat zahteva. Člani športne komisije so imeli v letošnji zimi veliko dela tudi s postavitvijo smučarske vlečnice (sedaj jih čaka demontaža te) in tako ne smemo zameriti, če je bila naša podelitev odličij šele sedaj. Bolje sedaj, kot pa nikoli! Skozi vse leto smo tekmovali v desetih športnih panogah, od katerih so se ženske udeležile samo dveh — streljanja in kegljanja. Zmagovalcem posameznikom, ki so dosegli prva tri mesta, so podelili medalje, ekipam za 1. mesto pokale, prehodni pokal pa je prejel oddelek naše to- varne, ki je od vseh panog dosegel največ točk — tokrat so to delavci iz vzdrževanja. Za posamezne panoge so prejeli medalje in pokale: Veleslalom: 1. Marko Škulj (sukalnica), 2. Ma-taž Mirtič in 3. Janez Hauptman (oba vzdrževanje). Namizni tenis: 1. Veno Pajer, 2. Martina Jerina (oba skupne službe) in 3. Emil Lapornik (predpredilniea). Kegljanje: 1. Tone Kos (sukalnica), 2. Jože Strmljan in 3. Jože Vizlar (oba vzdrževanje). Ženske: 1. Marija Žnidar (predilnica), 2. Anica Kos (sukalnica) in 3. Barbara Nejedly (predilnica). Streljanje: 1. Jože Nejedly, 2. Ferid Seferovič (oba predilnica) in 3. Marjan Jug (predpredilniea). Ženske: 1. Mira Jeriha, 2. Vlasta Grom (obe skupne službe) in 3. Metoda Tomažič (predilnica). Košarka (ekipe): 1. vzdrževanje, 2. predilnica in 3. skupne službe. Odbojka: 1. vzdrževanje, 2. predilnica in 3. skupne službe. Nogomet: 1. predilnica, 2. vzdrževanje in 3. sukalnica. Športni ribolov: 1. Franc Žnidar, 2. Boris Okorn (oba vzdrževanje) in 3. Jule Dimeč (upokojenec). Balinanje: 1. Predilnica I, 2. predpredilniea I. in 3. sukalnica I. Šah: 1. Miro Dolinšek (skupne službe), 2. Ferid Seferovič (predilnica) in 3. Emil Lapornik (predpredilniea). Te skromne, sklepne, športne, slovesnosti se je udeležilo manj kot polovica vseh prejemnikov medalj in pokalov. Kljub temu se je razvil razgovor in iskanje poti, ki bi vodila k številnejši udeležbi športnih srečanj, k številnejši udeležbi rekreativnih ur v telovadnici, predvsem pa k številnejši udeležbi žensk. Ugotovili so, da so te želje vselej prisotne, število udeležencev pa je celo manjše. Bilo je nekaj predlogov, kot npr. od Borisa Okorna, da bi se pri ribiškem tekmovanju dogovorili še s katerim drugim kolektivom in povezali tekmovanje z družabnim sreča- njem. Tako bi bila udeležba gotovo večja. Toda vsi dobri predlogi končajo ob zidu »organiziranje«. Pa ne, da naši športni delavci ne bi bili sposobni, tudi volje jim ne manjka, toda čas je tisti, ki jim ne dopušča, da bi storili vse, kar želijo. Ugotovili so še, da bomo morali več narediti za medsebojno obveščanje o športnih dejavnostih. Informacije in plakati očitno ne zadoščajo. Potrebna je večja povezava z vodji oddelkov — s tistimi, ki sestavljajo ekipe in ki lahko ustno vabijo sodelavce k športnemu udejstvovanju. M. M. Prišli — odšli v februarju Prišli: 1. 2. 1987 Franc MARTINČIČ, Velika goba 10, Dole, predilnica rezerva; 23. 2. 1987 Gustelj ŠTRAUS , Ščit 8, Šmartno, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Peter MIKELJ, Bukovica 32, Šentvid pri Stični, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Tomaž ZORE, Valvazorjev trg 7, Litija, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Štefan KONJAČIČ, Trg na Stavbah 15, Litija, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Senija BUDIMIC, Sitarjevška cesta 36, Litija, predpredilniea rezerva; 23.2. 1987 Štefka BREGAR, Grbinska cesta 1, Litija, obrat družbene prehrane; i ■ i — Kakšen bo moj OD? — Okoli 20.000.— din za začetek, kasneje pa več. — Dobro, potem pridem kasneje. 23.2. 1987 Rasima BEGIČ, Okrogarjeva 13, Zagorje, pred-predilnica rezerva; 23. 2. 1987 Tomaž KONČAR, Tuji grm 14, L j ubij a na- Pol j e, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Tomaž PROSENC, Ribče 38, Kresnice, sukalnica rezerva; 23.2.1987 Tomaž BREGAR, Slivna 9, Vače, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Spomenko BALTA, Prvomajska 2, Litija, predpredil-nica rezerva; 23. 2. 1987 Sadija OMEROVIČ, Okrogarjeva 11, Zagorje, sukalnica rezerva; 23.2. 1987 Rafika GROŠIČ, Praprošče 11, Litija, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Kata KAJIŠIČ, Ul. Luke Svetca 5, Litija, sukalnica rezerva; 23.2. 1987 Martina JURIČ, Mala Kostrevnica 15, Šmartno, sukalnica rezerva; 23.2. 1987 Hedija ZAHIRO-VIČ, Okrogarjeva 22, Zagorje, sukalnica rezerva; 23. 2. 1987 Amira AVDIČ, Rudarska cesta 15, Zagorje, pred-predilnica rezerva; Odšli: Invalidska upokojitev: 18. 2. 1987 Gvido ZUPANČIČ, Ul. Luke Svetca 3, Litija, transport; Izjava delavca, da ne želi več delati: 20. 2. 1987 Marinka UČAKAR, Praprošče 7, Litija, predpredilni-ca 2. izmena; 5. 1. 1987 Ervin PAVLIN, Gob-nik 26, Gabrovka, vzdrževanje predpredilnice; Pismeni sporazum: 17. 2. 1987 Janez KOPRIVNIKAR, Ul. 25. Maja 7, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; Upokojitve: 28. 2. 1987 Jožefa BAJDE, Sp. Hotič 33, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; 28.2. 1987 Franc LESJAK, Cankarjeva 5, Litija, splošni sektor; 28. 2. 1987 Marija-Pavla URBAS, Cesta komandanta Staneta 1, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; 28.2. 1987 Frančiška Štros, Maistrova 1, Litija, zbiralnica cevk; 28.2. 1987 Anton ŠKRABA-NJA, Potok 12, Vače, predilnica sintetike 3. izmena; 28. 2. 1987 Slavka CILENŠEK, Prvomajska 2, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; V delovni organizaciji je bilo na dan 28.2.1987 zaposlenih 1056 delavcev. Od tega 667 žensk in 389 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 75 mladoletnih oseb. J. Zupančič Litijski Predilec izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj. Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona: (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.