Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stra/ Din 2000.—, pol strani Din 1000.—i četrt strani Din 500.—, »/• stral Din 250.—, Vi. stran! Din 125.-
Mali oglasi vsaka beseda Din 1.-
*
Prls&nar&f^ d&iliovstvuL.
Nevernitk ali verski'mlačnež nima za «duhovstvo in za njegovo veliiko nalogo, ki jo ima izvršiti na svetu, nobenega razumevanja, še manj priznanja. ,Če le more kje sprožiti puščico proti kakemu članu duhovstva, to rad stori, če ne drugače, vsaj v obliki psovke. Delovanju duhovnika zlasti v javnem življenju pa se protivi z vsemi sredstvi, hoteč pognati duhovnika v cerkev in zakristijo, najrajše pa kar iz župnije. Kolektivno neverstvo, ako razpolaga z javno močjo in s sredstvi državne sile, stopnjuje to nasprotovanje do preganjanja duhovščine. Ruski boljševizem je vprizoril krvavo gonjo zoper duhovščino: na stotine in tisoče jih je po-¿aprl, vlačil po ječah, duševno in telesno mučil, izgnal v pregnanstvo ali usmrtil.
Mehiški učenci boljševiških učiteljev hočejo iz Mehike spraviti poslednjega duhovnika. Najprej so ukazali, koliko duhovnikov bi še smelo ostati v mehiški državi, ko so določili številčni ključ: 1 duhovnik na 50.000, 100.000, 200.000 vernikov. Njihovemu sovraštvu do katoliške cerkve in katoliškega duhovstva to ni zadostovalo. Izdali so povelje: vsi duhovniki iz države!
Španski framasoni in brezverni socialisti sicer ne morejo duhovnikov izgnati iz države, ker jim zato manjka prisilna moč države, zato pa so pri zadnji revoluciji v Asturiji pobili do 40 duhovnikov.
Ta dejstva, obžalovanja in obsodbe vredna, dokazujejo, kako važnost pripisujejo neverniki: liberalci, framasoni, isocialisti, boljševiki itd., duhov-ništvu. V duhovniku hočejo zadeti vero, koje poklicni zastopnik je duhovnik. Če udarjajo po duhovnikih, so ti udarci namenjeni cerkvi, koje oblastveni predstavnik je duhovnik. Kot pro-tivniki krščanskega družabnega reda in krščanske kulture onemogočujejo i. razdirajo delo tistih, ki so pijonirji krščanske kulture in prosvete med ljudstvom, in to so duhovniki. Tako ravnajo oni, ki so sinovi teme. Njihove mračne nakane osvetljujejo — to osvetljevanje ni od njih hoteno — veliki pomen duhovstva na vero in cerkev, za narod in kulturo.
Navedimo v naslednjem še tako osvetljenje, ki je hoteno in ki prihaja iz krogov tistih, ki so otroci luči. Tak je vladar (predsednik) avstrijske države g. Viljem Miklas. Na nekem zborovanju na praznik Kristusa Kralja je o pomenu katoliškega duhovstva med
drugim to-le rekel: »Ali nima naša država, naše ljudsko in državno občestvo dolžnost, skrbeti za to, da se življenjsko drevo katoliške cerkve v naših krajih ne posuši, marveč da črpa iz domačih tal in iz našega katoliškega ljudstva vedno nove sile, da nastavlja nov cvet ter obraja nov sad v katoliškem duhovstvu? — Vprašanje je že tudi odgovor.
Naša dežela, naša država je težko ogrožena od notranjih in zunanjih nevarnosti, ki zadevajo temelje našega verskega, družabnega in državnega življenja. Težko je ogrožena od duhovnih zablod in zmot časa, ki povzroču-jejo, kakor se mi zdi, zmedo v glavah tudi najboljših celo v katoliških vrstah. V takem času nam je bolj ko prej potrebna luč iz nebes, svetilo resnice, moč in blagoslov svetovne cerkve, njenih škofov in duhovnikov.
Potrebni so nam duhovni voditelji v zmešnjavah sedanjih dni in na krivih potih naše dobe, ki po njih hodi toliko ljudi, potrebni so nam, zlasti pa našim bratom, ki so v zablodah, posebno med našim ljudstvom. V teh razmerah nam samo more pomagati katoliška vera, ki jo ©znanjujejo duhovniki, in krščanska ljubezen, katera nam kaže pravo pot, ki vedi do naših bratov.
Drugi pijejo vodo iz gnilih kapnic, ki njim jo duhovni kramarji ponujajo kot zdravilo. Drugi tekajo za preroki časa, za preroki materializma, ter se dajo prevariti od obljub ljudske sreče, ki se vselej izkaže kot krivo ter slabo blago. Mi katoličani kot zvesti sinovi cerkve in častna straža Kristusa Kralja pa hočemo piti iz virov življenja, ki nam jih odpira katoliška cerkev, ter tukaj črpati za sebe in naše brate, za naše ljudstvo in našo domovino pravo
V NAŠI DRŽAVI.
NAŠA SPOMENICA RADI MAESEJ-SKEGA ATENTATA KOT OBTOŽNICA MADŽARSKE.
Dne 28. nov. ;e predal jugoslovanski zastopnik pri Zvezi narodov v Ženevi spomenico naše vlade, ki naj podpre z dokazi pismo, katerega je izročil tajništvu že naš zunanja minister Jevtič. Spomenica obsega 60 strani, je razdeljena v poglavja in ta v odstavke. Celot-
srečo in čisto veselje, ki ga more datj mir iz Boga.
V mnogih slučajih ni zla volja, ki ¡i naše brate spravila na krivo življenji siko pot, majrveč nespamet. Da! Nespa/ met in neverjetno neznanje tega, kai je načelno in poglavitno v verski! stvareh, je strahotno razširjeno po sve} tu. Da to zlo premagamo, so nam potf trebni katoliški duhovniki, pa tudi kai toliški laiki (svetnjaiki) ter zunanja drJ žavna in družabna svoboda za učitelj< siko in pastirsko službo katoliške cer« kve in njenih vernikov.
Bolj kot kedaj je danes treba, da po< svetimo v državo in družbo z balcljtf katoliške resnice in krščanske ljubez* ni, da preženemo duhovno nevednost in lenobo tolikerih kristjanov, da re-šimo brate iz trnja zmote in greha ter jih popeljemo v božje kraljestvo milosti in resnice, v kraljestvo Kristusa Kralja!
Kdo naj nas vodi v vseh velikih vprašanjih našega časa? Nikdo drug nam katoličanom ne more kazati poti k<i naša sveta katoliška vera, vera v Boga, v njegovo resnico in pravico. Vero in ljubezen božjo pa nas uči naša cer«-kev in pot nam kažejo škofje in duhov niki. Oni so naši voditelji v kraljestvu duš na našem zemeljskem potu.«
Tem besedam priznanja duhovstvu bi samo to dostavili: Ako kateremu ljudstvu, bil je slovenskemu katoliški duhovnik vedno voditelj, prijatelj in rešitelj. Porojen iz slovenskega ljudstva, je vedno ostal zvest ljudski duši, ker je ta duša živela iz katoliške vere. Iz te vere je slovenski duhovnik sredi svojega ljudstva črpal ter črpa luč in' moč za sebe in svoj narod. Tako je bilo dozdaj, kakoi spričuje zgodovina. Ako poslušamo nauk zgodovine (in to moramo, ker nam mora biti zgodovina' učiteljica življenja), bo to ostalo tudi v, bodočnosti.
no gradivo je podprto z dokazi ter s slikami. Iz spomenice je jasno razvidna krivda Madžarske na marsejskem umoru. Že v uvodu spomenice je na-glašeno, kako je Jugoslavija tekom zadnjih dveh let ponovno opozarjala Madžarsko na delovanje nasilnežev ali teroristov, ki se shajajo, vežbajo ter navdušujejo za atentate na madžarskih' tleh pod zaščito madžarske policije ter, žandarjev in pod vodstvom madžarskih oficirjev. Radi organizacije vežbajočih se teroristov na madžarskem ozemlju blizu naše državne meje je bilo storjenih od strani naše vlade več korakov, in celo brzojavnih na odgovornih me-
PLANIN&A-čai Bahovec iSSSS^
Deluje izvanredno, in sicer brez strupov, pri vseli sledečih-boleznih:	.,¡ m . .,. ..
pri slabi prebavi želodca In zaprtja telesa, pri slabem delovanju črevesa in napetosti telesa, pri omotici in slabosti,
pri obolenju na hemoroidih in bolezni jeter. PLANINKA zdravilni čaj Bahovec pospešuje apetit.
Zahtevajte v lekarnah samo pravi PLANINKA-Saj BAHOVEC, ki se ne prodaj;-, odprto, temvei samo v originalnih plombiranih paketih po Din 20*— 8 proizvajalčevim naslovom:
Lekarna Mr.BahOVSC, Ljubljana, Kongresni trg 12.
stih v Budimpešti. Naša vlada je celo obvestila madžarsko o prihodu ¡kraljevega morilca Kelemena — Georgijeva — na Madžarsko in izrazila sum, da je ta človek edev najbolj opasnih nasilnežev. Spomenica vsebuje natančen opis začetka delovanja teroristične organizacije na Madžarskem in taborišča teh nevarnih ljudi. Posamezni vodilni teroristi so navedeni v spomenici imenoma in z opisom njihove močno obremenjene preteklosti. Spomenica očita dokazano madžarski vladi, da je bila dobro poučena, ¡kaj pripravlja na njenih tleh bivajoča teroristična organizacija, a zločinskega početja ni preprečila, ga ni zavrla, pač pa podprla moralno in z velikimi denarnimi svo-tami. Teroristi, ki so krivi ter soudeleženi pri atentatu, so se podali pred umorom iz Madžarske iz Janka puste z madžarskimi potnimi listi na Francosko.
Spomenica povdarja ob sklepu še enkrat, da se je obrnila Jugoslavija večkrat v Budimpešto, naj prepreči madžarska vlada delovanje teroristov. Ta ni storila niti enega ukrepa, da bi celi Evropi opasno delovanje zatrla. Radi povsem brezbrižnega zadržanja Madžarske je došlo do marsejekega umora. Radi brezbrižnosti je prevzela madžarska vlada nase težko odgovornost in naša vlada smatra za svojo prvo mednarodno dolžnost, da to javno povdari pred Društvom narodov, ki je najvišji zastopnik mednarodne skupnosti.
Jugoslovanska spomenica je zadela na mogočen odmev po vseh državah. Odobravajo spomenico vsi prijatelji naše države. Francosko časopisje jo pozdravlja kot odločen korak za okrepitev miru.
polfwéfl	svktiil
katolišknm	
Poincare umrl kot veren katoličan.
Med velikimi francoskimi državniki zadnjega časa zavzema prvo mesto poleg Brianda bivši predsednik francoske republike in večkratni minister Poin-carč, ki je umrl letos meseca Oktobra. Sličen je bil Briandu, znamenitemu zunanjemu ministru Francije, tudi v tem, da se je v politiki velikokrat udejstvo-val v smislu, iki ni v skladnosti z verskimi in cerkvenimi načeli. Storila je to družba, ki je v njej vzrastel, od katere Je bil politično odvisen in v kateri
Krivda Madžarske je dognana. Sedaj imajo besedo velesile in Zveza narodov. Svet Zveze narodov bo obravnaval vsebino spomenice na izrednem zasedanji! 5. decembra.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Preselitev teroristov iz Madžarske v Avstrijo. V političnem poročilu iz našs države omenjamo spomenico naše vlade glede krivde na marsejskem umoru. Spomenice, ki je predložena Zvez5, narodov v Ženevi, so se ustrašili Madžari. Po Avstriji od socijalnih demokratov razirošeni letaki očitajo Madžarski, da je spravila radi preprečenja morebitne mednarodne preiskave teroriste iz madžarskega ozemlja v Avstrijo. V Avstriji bi naj ostali le kratek čas, ker bi jih iztihotapili v manjših skupinah po raznih potih v Italijo. V minulem tednu so pripeljali po očitkih omenjenih letakov večjo skupino teroristov iz Madžarske v Avstrijo in med temi take, katere je doslej jugoslovanska vlada zaman zahtevala in o katerih so madžarske oblasti trdovratno trdile, da so jim neznani. Ti nevarni ljudje so nastanjeni zaca.22« Y okolici Wieuer-Neustadta. Omenjena razkritja so izzvala v javnosti veliko ogorčenje.
Poroka angleškega princa. Dne 29. novembra je bil poročen v Londonu angleški princ Jurij z grško princeso Marino. Nad vse slovesnemu poročnemu obredu so prisostvovali: norveški in danski kralj, bivši grški kralj Jurij, oče nevestin grški princ Nikolaj ter naš knez namestnik Pavle s svojo soprogo princeso Olgo, ki je sestra neveste Marine. Svečano poroko so prenašali potom radija po celem svetu. Novoporo-čeni par je prejel nešteto častitk iz celega sveta.
je deloval. Čim bolj pa je rastel v letih, tem bolj je pojmoval resnobo življenja in njegovega končnega cilja: tudi v tem je bil Poincarč sličen Briandu. Poslednji je umrl dosti nagle smrti z željo po katoliškem duhovniku na ustnicah. Poin-carč je imel več časa, da pred zatonom življenja nastopi pravo pot ter se povse sprijazni s katoliško cerkvijo. Že nekaj mesecev pred smrtjo je storil vse, kar je v to svfho potrebno. Pred dvema letoma je Poincarč srečal na ulici katoliškega duhovnika monsignorja Baudril-larta, znamenitega učenjaka in predstojnika katoliškega znanstvenega zavoda. Poincarč ga je poznal kot tovariša v francoski akademiji. Baudrillart se je vračal iz cerkve, kjer je služil sv. mašo.
Povabil je Poincaréja na svoje stanovanje in tukaj je bivši predsednik francoske države — bil je predsednik v težav* nem času svetovne vojne — pri njem brez obotavljanja opravil spoved. Ni te bila edina spoved, sledilo jih je še več. Zadnjo nedeljo v svojem življenju je Po-incaré sprejel iz rok duhovnika, nameščenega tamkaj v dušnem pastirstvu, sv. zakramente za umirajoče. Poincaré je s solzami v očeh sledil sv. obredom ter pobožno izgovarjal za duhovnikom in z duhovnikom besede liturgičnih molitev. Umrl je mirno, vdan v božjo voljo,
Čehoslovaški samostan v Palestini. Slovani nismo v sveti deželi tako zastopani, kakor to zahteva važnost sv. dežele in ugled v mednarodnem kulturnem svetu. Rusi s svojim velikim zavodom v Jeruzalemu tvorijo kajpada častil- izjemo, s katero se je caristična Rusija proslavila kot prva predstavnica pravoslavnega krščanstva. Slovenci ter Hrvatje imamo v posameznih palestinskih samostanih svoje rojake kot menihe, nimamo pa svoje lastnine, svojih gostišč, zavodov ali samostanov. To velja tudi o Čehih. Sedaj pa se Čehi pripravljajo, da stopijo v vrsto tistih narodov, ki imajo v sveti deželi lastno zemljo, svoje zgradbe in svoje samostanske naselbine. Čehoslovaško katol. palestinsko društvo, ki ima svoj sedež v Brnu, hoče na Oljski gori pri Jeruzalemu zgraditi samostan za čehoslovaško redovnike. V to svrho so že kupili neko zgradbo z zemljiščem kot potrebno pri-tiko. V zgradbi se bo izvršila temeljita prezidava in vsa tista obnova, ki je potrebna, da bo poslopje primerno svojemu namenu in dostojno časti čehoslo-vaškega naroda. Blagoslovitev in otvoritev samostana se bo izvršila prihodnjo Veliko noč po zastopniku čehoslo-vaškega episkopata (škofov). Čehoslo-vaki so v tem oziru tudi nam Slovencem v zgled in spodbudo . . .
Ear«Í2?l k®t pevec. O rajnem dunajskem nadškofu kardinalu Pifflu je znano, da je v ožji družbi ná ?ro|njo navzočih s svojim lepim glasom rad zajpei kakšno domačo pesem. Nekaj sličnega je nedavno storil nadškof v Quebecu v Kanadi (v Severni Ameriki) kardinal Rodrigo Villeneuve. Potoval je po železnici ter je prekinil vožnjo v postaji Per-ce, da bi obiskal svojega prijatelja iz mladih let z imenom Drottier, ki je bil predsednik občine. Ko je kardinal bil v sobi v razgovoru s svojim prijateljem, je prišlo vseh deset Drottierjevih otrok v sobo, da bi videli kardinala. Ostali so plahi blizu vrat ter od daleč opazovali. Kardinal jim prijazno namigne, naj pridejo bližje. Ko se zberejo okoli njega, se z njimi očetovsko-ljubeznivo razgovar-ja. Vpraša jih, ali znajo peti. Da: je bil splošni odgovor. Kateri otrok bi ne znal peti. Samo upajo se ne pred tako visokim gospodom. Kardinal sam začno znano domačo pesem in vsi otroci pritisnejo za njim. Naposled jim kardinal sam zapoje lepo pesem v veliko veselje otrok in drugih ljudi, ki so se zbrali v hiši predstojnikovi in okoli nje.
Tridnevni tečaj zaprtih duhovnih vaj pri sv. Jožefu nad Celjem se začne: v torek dnei 11. decembra za fante; y sredo dne 26. decenal
bra, na Štefanovo, za dekleta. Fantje in dekleta, lep čas in lepa priložnost za duhovno obnovitev in okrepitev se vam nudi! Torej pridite v prav obilnem številu! Agitirajte pri drugih! — Začetek vsakokrat ob 6. uri zvečer imenovanega dne. Prijavite se pravočasno! Priložite znamko za odgovor. Vzdrževalnina za tri dni znaša 75 Din. Pri tej priložnosti opravite tudi lahko molitve in obiske za sve-toletne odpustke!
Duhovne vaje. Dragi fantje! Čital sem v našem »Slovenskem gospodarju« štev. 42, stran 4, da se začnejo v lepi cerkvi pri Sv. Jožefu nad C.eljem v drugič zaprte duhovne vaje za fante dne 11. decembra, ob 6. uri zvečer. Te vrstice piše eden, ki se je udeležil prvih duhovnih vaj meseca sepetmbra t 1. Dragi fantje, pridite v prav obilnem številu na ta tečaj, saj je v tako ugodnem času, da ne bo nobeden veliko zamudil. Slišali boste veliko lepih ter ganljivih naukov, ki jih zlasti mladina v današnjh časih tako slilno potrebuje, naj nobeden ne odlaga, da bi rekel: bom pa pozneje enkrat šel, ne veš, če še včakašl
Oselakie vesti.
Zasluženo odlikovanje. Sveti Oče je imenoval s posebnim pismom z dne 22. novembra t. 1. g. Franca Ks. Meška, dekana in župnika v Selah pri Slovenj-gradcu, za svojega častnega komornika ali monsignora. Našemu od vseh priznanemu pisatelju, vzglednemu in gorečemu duhovniku ter mladinoljubu k zasluženemu odlikovanju naše iskrene časti tke!
Štiridesetletnica dela v tiskarski stroki. Ta teden praznuje s še tremi drugimi mariborskimi grafičarji v krogu svojih stanovskih tovarišev 40-letnico svojega delovanja po tiskarnah g. Stržina Karol, dolgoletni nastavlje-nec Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Vstopil je kot vajenec v knjigoveznico Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani ter nadaljeval in dokončal uk kot črkostavec v Tiskarni Kralik (sedaj Mariborska tiskarna) v Mariboru. Vstopil je kot ročni stavec v Tiskarno sv. Cirila v Mariboru leta 1905 ter slavi drugo leto tudi svojo 301etnico nepretrganega dela v tej tiskarni. Zaposlen je bil večji del teh 30 let kot strojni stavec ter stavil skoraj ta celi dolgi čas našega "»Slovenskega gospodarja« ter druge liste. Preživel je dobre in slabe čase tiskarne, posebno pa nevarne ob prevratu za časa ponočnega dela in slovitega napada »Orjune« na Cirilovo tiskarno. Tudi v javnem življenju se je udejstvoval. Ob prevratu je pomagal ustanavljati narodno stražo na Pobre-žju„ kjer ima svoj skromen dom, proti zloglasni »Zeleni gardi«, ki je bila vse drugo, samo varnostna straža ni bila. Bil je prvi slovenski občinski tajnik na Pobrežju, od takratne pokrajinske vlade imenovani prisednik občinskega gerentstva. Leta 1921 je bil izvoljen v pobrežki občinski odbor in prevzel delo podžupana. Leta 1924 je bil izvoljen za župana z večino glasov. Leta 1927 enoglasno, ker je bila vložena samo
Novi stolni kanonik.
Dne 29. novembra je bil v mariborski stolnici slovesno umeščen od pre-vzvišenega g. škofa dr. Tomažiča za stolnega kanonika g. dr. Ivan Žagar, dosedanji prošt v Ptuju.
Novi kanonik se je rodil 3. dec. 1886 pri Sv. Petru v Savinjski dolini. Gimnazijo je končal v Celju, bogoslovje v Mariboru, kjer je prejel mašniško po-svečenje 25. 7. 1909. Kaplanoval je pri Sv. Martinu na Pohorju, v Slov. Bistrici in v Čadramu. Na Dobju pri Planini je bil provizor in župnik. Kot župnik je napravil v Ljubljani bogoslovni doktorat 27. 6. 1923. Iz Dobja je bil imenovan za ptujskega prošta, kamor se je preselil 15. 3. 1927. V Ptuju je ostal do imenovanja za lavantinSkega stolnega kanonika.
Priljubljenemu, delavnemu ter obče spoštovanemu g. kanoniku želimo na novem mestu obilo božjega blagoslova!
.njegova lista. Znak, da je bilo vse prebivalstvo zadovoljno z njegovim občinskim gospodarstvom. Leta 1931 pa je bil razrešen svoje službe kot dolgoletni župan in občinski javni delavec, on in mnogo drugih. V letih njegovega žu-panovanja se je uvedla na Pobrežju električna razsvetljava ter se je ustanovilo frančiškansko pokopališče. Bil je tud pod g. dr. Leskovarjem in g. dr. Vebletom imenovani član Okrajnega zastopa. Želimo jubilantu čvrstega zdravja ter da bi ga ljubi Bog ohranil še dolga leta veselega med nami ter za svojo družino!
Nesreče.
Nenadna smrt mladega družinskega odeta. Pri majšperški tovarni strojil je bil nastavljen za uradnika 331etni Roman Wiegele, oženjen in oče dveh malih otrok. Na večer ga ni bilo domov, čeravno je poprej obljubil, da se vrne pravočasno. Žena ga je čakala v nepopisnem strahu zaman celo noč. Drugo jutro so ga začeli iskati in si biii edini, da je moral ponesrečiti na brvi nad Dravinjo, ki je v slabem stanju in je prehod nevaren. Po daljšem iskanju so našli truplo v Dravinji, zapleteno med grmovje in malo niže od brvi. V temi na povratu je najbrž stopil mimo, omahnil v globočino, se vsled padca na glavo onesvestil in utonil v plitvi vodi.
Dc-mačija pogorela. V Dornovi pod Ptujem je pogorela posestniku Jakobu Čušu domačija do tal. Rešili so živino. Gasilci so preprečili razmah požarne nesreče.
Slama zgorela v nočL V noči na pon-deljek je zgorela na Pobrežju pri Ma ribaru na zemljišču posestnika Roj ki,, velika kopa slame.
Hiša pogorela. Dne 27. nov. zvečer je pogorela hiša posestnika Maksa Trat niika, po domače Dularja na Selah pr Kotljah. Iz gorečega poslopja so otel sosedi v vsej naglici samo nekaj opre me ter obleke. Vse na podstrešju shra njeno žito je zgorelo. Sreča, da se n vnelo blizu goreče hiše stoječe gospod, poslopje. Ogenj je nastal vsled slabeg; dimnika. Zavarovalnina je delna.
Avtomobil zdrknil v prepad. Dne 27 nov. proti večeru je vozil tovorni avk ptujskega mesarja in prekajevalca Fr Urbana proti Sv. Andražu. V bližin' cerkve je zašel avtomobil na strmini prepad in se razbil. Na vozilu so bile c osebe. Dve sta bili poškodovani lažje, težje pa sin lastnika avtomobila, kate rega so prepeljeli v ptujsko bolnico.
Avtomobilska nesreča. Nevarno jc povozil v Konjicah avtomobilist seden. letno hčerko posestnika iz Veš eni k f-pri Tepanju Jožefo Vedečnik. Poškodovanega otroka so spravili v celjsko bolnico.
Ubit ed električnega toka. 161etni St. Sovinek je bil vajenec pri električnen podjetju v Celju. Dne 29. nov. je dela pri zamenjavi drogov električnega voda v Šmarjeti pri Celju. Tok daljnovoda v smeri proti Šmarjeti je bil odklopljen, v smeri proti Škofji vasi pa ga niso odklopili. Sovinek je splezal ne drog poleg transformatorja v Šmarjeti in odklopil obe žici, pri čemur je nastai sklop in tok 380 voltov je mladeniča ubil na mestu. Smrtno poneserečeni je bil iz Gaberja pri Celju.
Zidanica pogorela. V Straški gori pri Vavti vasi na Dolenjskem je uničil ogenj lepo zidanico, last posestnika in krčmarja Ivana Kulovca iz Vavte vasi. Nad zidanico je bilo lepo urejene i.i z vsem potrebnim opremljeno stanovanje. Poslopje je bilo celo krito z eternitom. Sosedje, ki so zapazili požar, so udrli vratca in rešili vsaj vino iz kleti. Zgorela je lepa stiskalnica V tem slučaju gre sigurno za požig iz maščevanja.
Skoro nov kozolea dvojnik je uniči! ogenj v Škocjanu pri Mokronogu posestniku Francu Luzarju na Hrvaškem brodu. Zgorela je tudi krma, stelja in precej lesa.
Mazne novice.
Bridko razočaranje. V mariborski okolici je imel nekdo svoje prihranke po raznih varnih hranilnicah naložene. Te prihranke je dvignil iz hranilnic, jih zamenjal v tisočake in te tiso-
čake, 103 po številu, dal v nogavico in nato vse skupaj shranil v slamo in v posteljo. Ko je te dni hotel kupiti gozd od soseda, je s strahom opazil, da so miške zgrizle ne samo nogavico, ampak tudi vse tisočake do nespoznanja. Tekel je na sodišče, kjer mu pa tudi niso mogli pomagati, ker paragrafov zoper miši ni.
Gdhed hitlerjeveev iz naše države v Nemčijo in v Avstrijo. V zadnji številki smo poročali, da se preselijo izza zadnjega ponesrečenega puča v Avstriji pri nas bivajoči avstrijski hitlerjevci v Nemčijo. Uživali so pri nas gostoljubje in zatočišče 4 mesece. Po lastni izjavi Bo bili zavsem zadovoljni in niso pričakovali od strani naših oblasti tolike prijaznosti. Ko so se pripeljali z vlaki iz raznih taborišč na Sušak, sta jih čakali tamkaj že dve nemški ladji. Znanega jim je bilo le toliko, da se bodo vozili po morju 11 dni do Hamburga; kam ter kaj bodo napravili z njimi tam kaj, je bilo beguncem še prikrito. Vsi po bili pri odhodu v uniformah. Zastopani so bili med njimi vsi stanovi: profesorji, zdravniki1, trgovci, obrtniki, delavci in hlapci. — Dne 28. nov, so se pripeljali v Maribor oni avstrijski hit-lerjanci, ki so izjavili, da nočejo v Nemčijo, ampak nazaj v Avstrijo. Mesto 80 najavljenih iz Varaždina so se pripeljali samo 4, 9 se jih. je pripeljalo z zagrebškim vlakom iz Požege. Prenočili so v Mariboru. Dne 29. nov. zjutraj so jih odpravil čez mejo pri Špilju, kjer so jih prevzele avstrijske oblasti. Postavili jih bodo v Gradcu pred sodnike. Oni, ki so res kaj zagrešili, bodo obsojeni, ostali pa pridejo v eno izmed avstrijskih koncentracijskih taborišč.
Dva potresna sunka so čutili v Ljubljani dne 30. novembra pred in po pol štirih zjutraj. O istočasnih potresnih
ijojavih poročajo iz Savinjske doline, z Avstrije in Lz Nemčije.
Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna Franz Joseiova« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev.
Obžalovanja vredni
slučaji»
Starka v prostovoljno smrt. V mariborski oskrbnišnici se je smrtno zastrupila z lizolom 701etna Jera Volker.
Obmejni morilec prepeljan v Maribor. O umoru krošnjarja na severni meji v Gradiški pri Zgornji Rungoti in sicer radi borih 150 Din, smo že poročali. Morilca Viktorja Juhanta je prijela ljubljanska policija koj, ko se je zatekel po krvavem dejanju v Ljubljano. Dne 28. novembra so prepeljali 32-letnega morilca v Maribor, kjer bo sojen. Juhant je priznal na policiji in obema preiskovalnima sodnikoma v Ljubljani, kako je umoril tovariša St. Hacina, s katerim sta se poprej skregala radi denarja.
Hoparski napad. V ulici Soteska v Ljubljani stanuje vpokojena jetniška paznica Josipina Kalan v eni sobi. Zadnjo soboto 1. decembra se je podala proti večeru v cerkev in je pričakovala še isti večer k sebi na obisk nečakinjo. Vrnila se je krog V* 7. ure. Kmalu nato je potrkal na vrata njenega stanovanja neznanec in Kalanova mu je, nič hudega sluteč, odprla. Ko je zagledal tujec pred seboj žensko, jo je udaril s topim predmetom trikrat po glavi, da se je zgrudila nezavestna in okrvavljena. Premetal je vse po stanovanju in še1 ni znano, koliko in kaj je odnesel ter je neznano ¡kam zginil. Zadeva z napadom se bo že pojasnila, če bo smrtno nevarno ranjena prišla k zavesti.
Novorojenčka vrgla v Ljubljanico. Pri Štepanji vasi blizu Ljubljane so potegnili iz Ljubljanice novorojenčka. Komisija je dognala, da je nečloveška mati otročička koj po rojstvu zadavila in ga nato vrgla v vodo.
Podtaknjen ogenj. V občini Kopriv-nik na Kočevskem in sicer v Svetlem Potoku, sta postala žrtev od požigal-čev3 roke podtaknjenega ognja kozolca posestnika Ivana Kobetiča in župnika Henrika Vitine, ki biva v Borovcu pri Kočevski Reki. S poslopji je pogorela krma ter razno poljsko orodje. Zavarovan je bil samo župnikov kozolec. Škode je za blizu 40.000 Din.
Avstrijski kancler Suschnigg v Ženevi. — Levo: Angleški poročni par (princ Jurij in grška princesa Marina) sprejemata poročna darila lz celega
sveta.
Za popolno gimnazijo Prekmurcem v Murski Soboti so se zavzeli v najnovejšem času najznamenitejši predstavniki Slovencev in kulturni delavci. Na čelu vsem sta oba škofa dr. Ivan To-mažič in dr. Gregorij Rožman.
Turoišče. Dne 24. novembra se je vršil pri nas nadomestni živinski ii<n kramarski sejem, ki bi se moral vršiti dne 4. oktobra, toda je bil radi grližne epidemije v našem srezu preložen. Prignane je bilo nekaj nad 100 komadov goveje živine. Številno so bili tudi zasto^ parili kramarji in čevljarski obrtniki. Živine se je pmadalo bdremalo. Ni čudno, saj opazujemo zadnje čase popolen zastoj pri nakupu naše živine. Kupcev pač ni in ni. Kakor slišimo, je Kmetijska družba odkloniila dovoljeni ji kontingent. Samo tvrdka Benko se še drži dovoljene množine izvoza v Avstrijo in ta bo tudi baje ustavila ¡izvoz radi vidnih izgub v, zadnjem času. Zato se ne čudimo, če ni bilo' pričakovane trgovine z živino na našem sej-:, mu. Tudi kramarjli in obrtniki bo imeli slali dan.
Turnišče. V slovo g. Ivanu Greifu! Dne 28. februarja 1925 ste ¡prišli k nam. Bili ste prui nas Stiiri leta kaplan, šest let iprovizor naše. župnije. Če ste morali tu pa tam slišati' kaj grenkega za vaše srce, vemo, da ste pozabili. Saj ste imeli tudi vesele ure in veselje izbriše žalost. Spoznali ste nas dobro, živeli ste med nami, zato Vam je bilo slovo težko. Ubogali smo Vas, saj ste stremeli za čim večjim preporodom na verskem polju v Vaši župniji
tisteine
za trgovce, obrt«' nike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barve-tiske in druge v svojo stroko sp » dajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna 5P. Cirila Mariboru
BHHB^B
Rorošha c. S
Čekov, račun štev. 10.602
Telefon inter urb.št.2n3
v. V ■
Božja previdnost Vas je vzela iz naše sredine in ste odšli v starodavno mesto Ptuj, da ste zasedli stolico prošta. Ne pozabite nas, kakor 7as mi: ne bomo! Ostanite vedno naklonjeni Slovenski krajini, v kateri ste preživeli deset et! Vaši bivši župljani Vam kličemo: Naj Vas »premija božja roka iin Vas blagoslovi!
Turnišče. V pondeljek dne 26. novembra se |e mudil pri nas dekan lendavski g. Ivan Jerič. Ob tej priliki se je vršila predaja cerkvenega 'inventarja in sklep cerkvenih računov, ker je mil. g. Ivan Greif, novoimenovani prošt v Ptuju, zapustil našo župnijo dne 27. novembra. Začasno vodstvo naše župnije je prevzel g. Rantaša, ekspozit turniške župnije v Veliki Polani.
Turnišče. V torek dne 27. novembra je po dvomesečnemu prestanku zopet začel voziti poštni avto Sobota, Dobrovnik, Turnišče, D. Lendava; začasno ni mogel, ker se je gradil novi most na rečici Ledavi, na cesti Renkovci —Dobrovnik. Vozil je dosedaj na cesti Sobota, Dobrovnik, Lendava, tin se je donašala pošta k nam iz Dobrovnika. Tako bomo imeli sedaj zopet stalno prometno zvezo z Lendavo.
Sobota. V nas otroški vrtec se je vpisalo letos 94 otrok. Vsekakor rekordno število. Zato je banska uprava imenovala še eno otroško vrinaivco in sicer gdč. Rregar Zofija.
Sobota. Odšel je od nas komancMi pešadijske čete g. poročnik Velkovič Stavra in sicer v Varaždin.	M
Sobota. Nekatere naše ulice nosijo imena, k« nikakor ne odgovarjajo prestolici Slovenske krajine, in je končno bilo nujno, da pride do spremembe v naslovih ulic. Kakor čujemo, je občinski odbor na seji dne 17. novembra sklenil, da bo odstranil stare tablice z napisi ulic lp jtih nadomestil z novimi, ki bodo odgovarjale slovenskemu čutu. Ta korak občinskega .odbora moramo res pohvaliti.
Gornja Lendava. Bili smo na zadnjem letošnjem sejmu pri Gradu. Peli smo po madžarsko in po slovensko pesem niz starih časov. Tedaj v starih časih so vsi Goričanci hodili vsako leto* na poletno delo na Ogersko (v orsag) in pripeljal» potem od tam mnogo si-Ija, zrnja in denarja. Gospodarilo se je po hišni zadrugi. Na delo so hodili največ mladi. Ves pridobitek pa so spravili starši, kakor
j a še zdaj navada. Nekaj zrna se je doma odprodajo, drugo je bilo za kruh, tretji del za svinjke. Dve svinjki za doma, dve za prodajo za dačo in obleko itd. Pa so izhajali. Starša sta šla v nedeljo k cerkvi, ostala potem v krčmi navadno skoraj do večera, mladi pa 30 doma ležali, ker so prej čez poletje delali. In drugo leto speit tako. Po svetovni vojski pa Ogri naših delavcev niso več pustili v orsag, to je na Ogrsko. Zdaj pa pojemo drugo pesem. Ni Jugoslavija kriva. Zdaj pa Andražev sejem letos ni bil zadovoljiv. Sejmii na Ogrskem pi. so še manje zadovoljivi in narod je tam nezadovoljnejši od našega. Pri tem našem sejmu v pravi potek vprav ni prišlo nič, kakor da so peki prodali precej kruha in tr-
Tolažba nebeška.
Katoliški molitvenik, zlasti za postarn« ljudi, tudii z velikimi črkami, močno ve-i zan z zlato obrezo, stane 32 Din. Dobit® ga v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru,
*
govci iz Dolnje Lendave dobro količino slad-: ke paprike, katero pa bi> naši ljudje lahko, bili sami pridelali. Nekdaj eo ljudje na tem sejmu kupili največ obleke za šolarje, ki st> bili dani v šolo za časa Ogrov 1. dec. (mest** 1. sept.), pa so jih Ogri naenkrat toliko na-! učili, da eo ti od 1. dec. ob fašenku učili za« mudnike že pisanje in čitanje. Tako so mi Goričanci povedali.
PrO§¥€iili izseli.
Med sodobnimi izobraževalnimi sredstvi zavzemajo važno mesto prosvetni izleti. Prirejajo jih šole: osnovne, meščanske, srednje, strokovne in visoke. Priporočajo se tudi zasebnim prosvetnim organizacijam: bralnim, izobraževalnim društvom in mladinskim zvezam, odnosno odsekom. Ako se takšni izleti pravilno izvedejo, ^rittesejo udeležencem ne samo zabave in razvedrila, marveč tudi pouka j.i pobude. Mlad naš prijatelj z dežele —- preprost izobražen kmetski fant — nam je o takem izletu prosvetnega društva, prirejenem v zadnji tretjini meseca oktobra, poslal podrobno poročilo, iki iz njega povzamemo to, kar bi moglo feUi tudi za druge poučno in spodbtiunu.
Odločili smo se po daljšem razpravljanju, tako nam poroča naš prijatelj, za Maribor. Ne mislite morda, da smo šli občudovat njegovo zunanje lice ali vrvenje in življenje na ulici, ki gre v nervoznem tempu svojo pot. Šli smo zato v Maribor, da si ogledamo to, kar
je za nas kmečke ljudi resnično pomembno.
V frančiškanski cerkvi smo bili pri sv. maši, to je bila prva točka našega izletnega programa. Kot voditelj nam se je pridružil v Mariboru g. Geratič.
Ob 8 do 8.45 smo si ogledali splošni ustroj gledališča, ikar je posebno zanimalo igralce našega domačega odra.
Ko smo si nekoliko potolažili lačne želodce, smo pohiteli proti Studencem, da si ogledamo tekstilno tovarno Doc-tor in drug. Sprejel nas je eden od pred stojnikov ter nas opozoril, da za varnost jamči vsak sam. Trdno smo si zapeli obleko, nato pa mu sledili v predilnico bombaža. No bom opisoval, kako presenetljivo je vplivalo na nas bu-čanje čudnih strojev, da smo si kar mašili ušesa. Šli smo skozi tri velikanske dvorane, natrpane z raznimi stroj\a ki opravljajo različno delo. Čudili smo se, skozi koliko strojev mora iti bombaž, predno nastane iz njega nit. Sledili so manjši oddelki, kjer niti lužijo, barvajo in navijajo v iklopčiče, šele potem ti pridejo v tkalnico, katera je bila za nas novo presenečenje. Med hruščem in truščem smo si ogledovali tkalne stroje, ki so res čudo tehnike. Naše oči so obenem prijazno in sočutno objele postave delavcev, odnosno delavk, ki se dan za dnevom nahajajo v tem hru-
Avfcmobilisti kot — berači.
Po amerikanski statist iki je v Združenih Siržavah 15 tisoč brezposelnih, ki so lastni-si avtomobilov. Nika-sor ne gre za kake lenuhe ali tatove. Po \meriki je namreč vse polno avtomobilskih pokopališč, kamor od-rržejo posestniki avtomobilov svoja vozila, iko ne ustrezajo .več njihovim potrebam in tahtevam. Po teh pokopališčih je dobiti Vedno tehnično izobražene ljudi, ki spravijo zavržene avtomobile zopet v pogon. So to po večini revne paro. V Ameriki pogosto srečaš avtomobilisia, ki ustavi na cesti svoj voz, izstopi in pobere cigaretni čik.
Januš Goleč:
21
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Dalje.
S to je prodrl do mesta Tumpiz, ki je že spadalo v državo Inkov. Tam je videl bogato z zlatom okrašen tempelj, velike palače, vrtove in neizmerne zaklade. Domačini so mislili, da so jih posetili bogovi.
Pizarro se je vrnil nato v Panamo, kjer so sklenili, da gre na Špansko prosit cesarja Karla V., naj mu dovoli osvojitev države Peru. Pizarro se je res vrnil v domovino. Kari V. mu je dal naslov vrhovnega poglavarja peruanske države. Ob tej priliki je začel razdor med Pizar-rom in de Almagrom, katerega Pizarro na cesarjevem dvoru niti omenil ni.
Ko se je vrnil Pizarro v Panamo, se je odpravil proti Peru z dvema ladjama. Spremljali so ga štirje bratje. Vzel je seboj tudi mnogo konj. Leta 1531 so se izkrcali pod mestom Tumpiz. Od tam so poslali ladje domov in nadaljevali prodiranje po kopnem, kar je bilo zelo težavno. Osvojili so otok Puna, mesto Tumpiz in so tam blizu ustanovili naselbino San Miguel. Potem so šli dalje po pustem in neobljudenem svetu. Med
potom jih je srečal sel ujetega kralja Iluaskarja, ki ga je bil ta odposlal skrivaj s prošnjo, naj mu pomagajo Španci do pravice in prestola. Dva dni za tem je dospelo odposlanstvo kralja Atahuall-pe, ki je imelo ukaz, pozdraviti belokožce kot sinove boga Virokoča, brata solnčnega božanstva. Poslanci so prinesli bogata darila: zlate posode, dragulje, živeža ter blaga za obleke. Prosili so Pizarra, naj neha s kaznovanjem prebivalcev Tumpiza, od katerih je bilo mnogo pomorjenih od belokožcev.
Španci so nato odpotovali proti kraju Kaza-marca, kjer bi naj srečali kralja Atahuallpa. Pizarro je poslal h kralju svojega brata Ferdinanda in še enega častnika, da pogledata, kako in ikaj. Kralj ju je sprejel sijajno in je obljubil, da bo obiskal španski tabor. Vrnila sta se in poročala o velikem bogastvu, katerega sta videla.
Pizarro je sklenil, da bo osvojil Peru na mah. Storil je nekaj podobnega kot Cortes v Mehiki. Ujeti je nameraval kralja Atahuallpo, da bi ga imel za talca. Ti naklepi niso bili nič manj drzni kakor Cortesovi. Hotel jih je izvršiti kar ob priliki prvega srečanja. Predno je prišel kralj s svojim spremstvom v tabor, je pripravil Pizarro vse potrebno za iznenadenje Indijancev. Jezdece, bilo jih je 60, je skril za zid, da jih Peruanci sploh niso videli. Pešce pa je razvrstil tako, da so lahko
šču in trušču, da si zasigurajo življenjski obstoj. Kaka razlika med tem in med kmečkim delom v božji naravi! Iz tkalnice grede smo si še ogledali tiste oddelke, kjer blago škrobajo, likajo, napravljajo flanelasto blago in kjer pripravljajo blago za promet; vse to delo se zopet opravlja s stroji: torej povsod. stroj! Zdi se, kakor da bi tukaj bili ljudje radi stroja. V tej tovarni smo se mudili od 9.15 do 10.45.
Sledila je tvornica mila »Zlatorog«. Za nas zopet nekaj novega: velikanski kotli, kjer se milo kuha; oddelki, kjer se stiska, reže, suši; kjer se pečati znamka firme itd. Posebno zanimanje je vzbujal stroj za pakovanje v papirnate zabojčke. Mudili smo se v oddelkih za napravo persila, raznih toaletnih mil in zobnih krem, med katerimi je najbolj znan »Klorodont«. Vodja tvor-nice nam je tolmačil o sirovinah, ki so potrebne za napravo mila in ki se dobivajo večinoma iz inozemstva. Dnevna produkcija te tovarne znaša 10 tisoč kg mila, to je 1 vagon, mesečno 2 vagona glicerina, ki se rabi v zdravilstvu in za različna razstreliva; izdelujejo se raznovrstna toaletna mila, zobne kreme itd. — Ob koncu ogleda nas je prijazni vodja tvornice nagradil: vsak je dobil lepo kupo z napisom »Klorodont« in tubo »Klorodonta« ter zavojček umi-valnega mila. Kaj ne da: lepo mariborsko darilo, spominček na izlet!
Kolikor nam je še preostajalo časa do obeda, smo pohiteli v muzej, da si hitro ogledamo starinske zanimivosti.
Za popoldan sta bili v našem izlet-nem programu dve točki: Cirilova tiskarna in Vinarska šola.
Točno ob 2.30 je Lil ogled Cirilove tiskarne. Ko smo prišli tja, se je ravno tiskal naš dobri znanec »Slovenski gospodar«. Imeli smo priliko videti ogromen rotacijski stroj, ki je bil ravno v obratu. Res čudna zanimivost: na eni strani ogromen zvitek papirja, ki ga vleče stroj v sebe, na drugi strani pa pride ven lepo zložen list; v eni minuti jih
natiska 100 izvodov. Videli smo veliko strojno dvorano, polno različnih strojev; v tej dvorani se tiskajo knjige, razni manjši listi, in med njimi tudi »Naš dom«, razni letaki in druge tiskovine. V prvem nadstropju smo si ogledali strojno in ročno stavnico. Ko smo si ogledovali tiskarno, smo se uverili, koliko dobrega pride iz nje v obliki tiskane besede. V misli pa so se nam vsiljevale tudi takšne tiskarne, ki izrabljajo slovensko besedo za sejanje zmote in laži, za gojenje strasti in sovraštva.
V Vinarski in sadjarski šoli nas je sprejel g. profesor Vojsk. Najprej nam je pokazal sobo za učila in vso notranjost zavoda samega; zunaj pa smo se čudili vzornim nasadom mladega sadnega drevja, pa tudi starejši nasadi so prav lepi, da je res užitek jih gledati. Sledila so gospodarska poslopja, hlevi, kjer smo videli lepo govedo Marija-dvorske pasme, krave, ki dajejo letno 4000 1 mleka. V svinjakih je "'bil predmet zanimanja, posebno pri dekletih, prašič, ki tehta 400 kg. Ogledali smo si tudi kalvarijske vinograde, ki so last zavoda. G. profesoi nam je tudi mnogo zanimivega povedal o načinu dela ter vzgoje. Dobili smo prepričanje, da je tudi kmečkemu stanu možno napredovati in si lajšati težkoče z različnimi pripomočki, ki so v to svrho na razpolago. Preverili siT>Q se tudi, da na zavodu vladata vzoren red in diK-lplina. ki sta važna činitelja ne sarno vzgoje, ampak tudi razvoja in napredka vsakega kmečkega gospodarstva. S prijetnimi čuvstvi smo zapuščali ta vzoren zavod, ki je namenjen nuditi strokovno izobrazbo kmečki mladini, služiti kmečkemu napredku in tako koristiti kmečkemu stanu.
Ob zaključku našega mariborskega izleta smo še obiskali Slomšekov grob, da počastimo spomin največjega slovenskega mladinoljuba. V duhu so plavale naše misli k njemu ter ga prosile, da čuva nas in ves slovenski — mladi rod!
Hoče pri Mariboru. Sv. Miklavž je sporočil, da namerava priti tudi k nam. Piše, da na svoj god ne more priti, ker ima takrat dru-god preveč dela; pač pa ga naj gotovo vsi čakamo v prosvetni dvorani v nedeljo dne 9. decembra popoldne. Obeta, da boste lahko vsi veselih obrazov In polnih rok zapustili dvorano. •— Naše Prosvetno društvo je po kratkem premoru zopet oživelo. Za božične praznike z vso vnemo pripravlja vprizoritev. povsod znane ljudske «gre »Mlinar in njegova hči«. Po svoji resnosti zapušča igra v srcu slehernega človeka globok vtis.
Sv. Lenart v Slov. goricah. V nedeljo dne 9. decembra bo imel g. kaplan Zdravko Kordež v dvorani Narodnega doma pod okriljem prosvetnega društva Zarja« skioptično predavanje z 80 slikami o svojem potovanju z avtobusom v sloveči Oberammergau v Nemčiji le pasijonskim igram in nazaj. Potovanje je izredno zanimivo. Pasijonske igre v Oberammergau so edinstven slučaj na svetu. Zato vabi predavatelj, kakor tudi prosvetno društvo »Zarja« vse bližnje in daljne, ki se zanimajo za izredno krščansko dramatsko umetnost,1 kakor tudi za potovanja, k prav obilni udeležbi!
Srsdišče, Odbor Narodne prosvete vljudno nSžnanja, da" se na-'Miklavžev večer ne bode vteil družaben Vetar pri pogrnjenih m zah', kakcir ,se je prvotna naznanilo, radi nepredvidenih ovir. Sicer pa ne boste nič prikrajšani, ker smo se potrudili, da je spored kar najbolj mogoče pester. Torej na svidenje dne 6. decembra ob pol šestih zvečer. Vabljeni so "«i pridni, da boste kaj dobili, pa tudi poredni, da vas	parklji pridnost« naučil". Ponovno vljudno vabljeni, dadne 8. decembra ob 3 popoldne udeležite predstave »¿¡C? hernika«. Na svidenje domači in okolicam!
Ljutomer. Proslavo 601etnice pisatelja Ksa-verja Meška bomo imeli v Ljutomeru dne 7. ii- 8. decembra. VpKzorimo njegov najnovejši božični misterij »Henrik, gobavi vitez«. Vr^l šita se dve predstav*! ena v jjetek večer oh 8. uri, druga na pcaznik Brezmadežne popoldne ob pol Štirih v dvorani Kat. doma. Prva je namenjena v prvi vrsti meščanom, druga' okoličanom. Henrik gobavi vitez je najvernejJ ši izliv Meškove rahločutne lirične duše, iz
napadli domačine od vseh strani. Vse skupaj ni bilo ničesar drugega kot izvrstno pripravljen in skrajno predrzen roparski napad.
Kralj Atahuallpa se je približal v zlati ndsil-nici. Obdajalo ga je 24.000 vojnikov. Ko je dospel, mu je takoj javil Pizarrov zastopnik, da se mora vdati cesarju Karlu V. in mu plačevati davek. Za tolmača je bil neki Felipillo, doma z otoka Pune. Slabo je poznal španščino in jezik Inkov. Vendar je razumel kralj, da tirjajo Španci Od njega nekaj velikega. Odgovoril je precej duhovito in odločno. Tedaj pa so Španci Indijance kar napadli in jim pričeli trgati z obleke zlate in Brebrne okraske. Začel je boj. Takoj so pridrli za zidom skriti jezdeci, se zakadili v Indijance, posekali kar cele trume ter ujel: kralja. Vse to se je vršilo na velikem obzidanem prostoru. Indijanci so bili tako iznenadeni, da so pričeli divje bežati. Ker so im-li zasedene vse izhode Španci, bo se zaleteli bežeči v obupu v zid, ga podrli ter ušli.
Pizarro je dosegel svoj namen, kralj je bil ujet. Atahuallpa se je hotel odkupiti. Obljubil je Špancem toliko zlata, srebra in drugih dragocenosti, da bi napolnil veliko dvorano, v kateri je ležal vklenjen, do tja, kamor seže veliki mož z iztegnjeno roko. Pizzaro je bil zadovoljen. Kralj je poslal v vse pokrajine poslance, da bi nabrali
zlato. Prinesli so velikanske množine zlata, vendar ni zadostovalo. Zato so šli po deželi Pizzarovi častniki, ki bi se naj prepričali na lastne oči, ali je sploh v deželi toliko zlata, da bi kralj lahko izpolnil svojo obljubo. Pizzarov brat Ferdinand je n. pr. poiskal velikansko svetišče boga Pača-kamaha, kjer je bilo zlata na kupe. Tam so videli Indijanci železne uzde, ki so jih imeli konji v ustih in so mislili, da jim služi železo v hrano. Zato so prinesli konjem velike kose zlata in srebra, češ, da tekne bolje nego železo. Španci so jim rekli smeje, naj še prinesejo, ker so konji grozovito lačni.
Drugi španski oddelek je jezdil na ogled za zlatom proti glavnemu mestu Kuzko. Med potom so zvedeli, kje je ujeti kralj Huaskar in so ga šli obiskat. Potožil jim je, kako grdo ravna z njim Atahuallpa in jih prosil pomoči. Španci so mu odgovorili, da mu ne morejo pomagati brez izrecnega povelja in so šli dalje v glavno mesto. Za Huaskarja je bil ta obisk usodepoln. Zvedel je zanj Atahuallpa in je dal ujetega kralja skrivaj umoriti. Huaskar je imel spravljene velike zaklade zlata in srebra. Pred svojo smrtjo jih je dal skriti. Pozneje so Španci njegovo spremstvo hudo mučili, da bi iztisnili, kje so skrita velika bogastva. Zaman! Tako je postal tudi Huaskar-jey zaklad do danes nerazjasnjena skrivnost
V angleškem mestu
Liverpool je 8000 mla-j dositnih ljudi, ki ne morejo dobiti nobene' zaposlitve. * • ^^^ Strelišča na ulici. Na več mestih Borz^ ne ulice v Njujorku so napravljena streliščaj kjer se vežbajo oboro-i ženi stražniki v etre.i ljanju iz samokresov in strojnic. Varnostno službo nad bankami v! omenjeni ulici vrši 5 tisoč mož.
Potratne ženske, Amerikanska grafistinja in strojepi^ ska izda 7 dolarjev na' teden za obleko.
Najbol) suh kraj na 1 svetu.	\,
Najbolj suh kraj nrt svetu je Paypa v južnoameriški državi Pe'j ru. Tamkaj je dobiti 10 do 121etne dečke, o<
steno-*
katere diha materinska ljubezen 'in vera v božične skrivnosti. Naj bo vprizoritev tega mi-sterija doživetje tihega večera. Pri obeh predstavah bo imel slavnostni govor o Mešku g. profesor dr. Ivan Dornik iz Maribora. Vse domačine in okoličane, tokrat zlasbi Tc-na-ževčane kot Meškove najbližje rojake, vabimo, da se te Meškove proslave v velikem številu udeležite! Tudi zveze z vlaki so ugodne na vse strani. Iz prijaz-osti sodeluje pri tej proslavi orkester Glasbenega društva v Ljutomeru. Naročite vstopnice v predprodaji!
Ljutomer. Miklavžev večer bomo imeli v Kat. domu tudi letos, kakor vsako leto in si-
cer v nedeljo dne 9. dec., popoldne ob 4. ur:. Na sporedu je Vodopivčeva spevoigra »Kovačev študent« v treh slikah in nastop Miklavžev. Kovačevega šturlenta poznate. Že samo to spevoigro je vredno priti poslušat. Pa tudi Miklavž, Matjaž Žnidarič, ima pripravljen velik meh za smeh. To se mu bomo zopet nasmejali. Tudi ti si pripravi meh za smeh. Vstopnina za ta večer je globoko znižana.. Danila se sprejemajo v nedeljo predpoldne do prireditve popoldne v čitalnici Kat. doma. Prinesite darila in pridite!
Dne 24. novembra t. 1. je izšla v »Službenih novinah« poleg nekaterih drugih uredb, ki posegajo globoko v naše gospodarsko življenje, tudi uredba o zaščiti denarnih zavodov. Prejšnja tozadevna uredba je bila izdana pred 1 letom in je veljala samo za eno leto, ker ni zadobila med tem potrdila v narodni skupščini.
Nova uredba se drži v glavnem stare uredbe, prinaša pa vendar nekatere važne in zanimive izpremembe, ki jih zato v glavnem navajamo.
Vse prošnje, ki so jih vložili denarni zavodi za odlog plačil še po prejšnji uredbi, veljajo še en mesec, nato pa lahko vložijo denarni zavodi prošnjo za zaščito samo po novi uredbi. Prošnje ne rešuje več ministrski svet na podlagi predloga ministrskega odbora, o takih prošnjah odloča samo minister za trgovino in industrijo. Le v posebnih elučajh, če gre za posebne olajšave, odločata poleg tega ministra še finančni minister in minister za pravosodje.
Odložitev plačil je mogoča za največ Sest let. Poleg odložitve plačil pa more denarni zavod zaprositi še za sanacijo ali pa tudi za likvidacijo izven stečaja. Odgoditev plačil se more nanašati samo na stare dolgove, vse nove obveznosti denarnh zavodov se morajo voditi v novih knjigah s posebnimi raču-
ni. Po preteku šest mesecev, ko je bila zaščita dovoljena, mora denarni zavod napraviti razporeditev izterjavanja ph.čil v tem času. Razen tega pa mora napraviti razpored, ikako hoče v bodočih treh mesecih kriti stare dolgove.
Pri izplačilu vlog morajo denarni zavodi vpoštevati najpreje male vlagatelje, med temi najpreje one, ki imajo vlogo manjšo od 10.000 Din, šele nato pridejo na vrsto večji vlagatelji. Med vlagatelji morajo imeti pri izplačilu prednost oni, ki so bolj potrebni.
Važna so tudi nova določila, kako dolžniki plačujejo svoje obveznosti pri zavodih. Do sedaj je bilo dano na prosto denarnemu zavodu, da sprejme v poravnavo dolgov v plačilo tudi svoje hranilne knjižice. Po novi uredb: je natančno določeno, da se more vršiti plačilo dolgov, starih ali novih plačil ali izplačil, na ta način, da mora sprejeti denarni zavod do 50% vsakikrat plačane svote v denarnih knjižicah (lastnih seveda), ako se plača ostalih 50% v gotovini. To določilo je važno tudi za kmete pri plačevanju vseh dolgov ali anuitet. Torej morejo kmetje, ki se poslu-žijo zakona o zaščiti kmeta, plačevati polovico svojih obveznosti v hranilnih knjižicah.
Zelo važno je določilo o pretvarjanju vlog (to je starih terjatev) v delnice te-
že stari Azteki so se naslajali nad neke vrsto primitivno čokolado iz kakovih zrn. Toda stoletja so pretekla, predno je uspelo izdelavo čokolade dvigniti do take popolnosti, kakor je mlečna čokolada Mlekita. Mlečna čokolada Mlekita je odlična slaščica, ki zadovolji najbolj razvajen ukus, pričara topeč se v ustih prijeten telesni počutek in oplemeni ustni dah.	1199

''Ml KIM
ga zavoda ter prenos starih terjatev v poseben rezervni sklad. Pri tem se vloge do 10.000 Din ne bodo pretvarjale v delnice, od vlog, ki se glasijo nad 10 tisoč Din, pa je mogoče pretvoriti v delnice zavoda vloge do največ 40% cele svote. Do tega odstotka se morejo pretvoriti vloge tudi v prioritetne delnice, ali pa v posebni rezervni sklad. To pretvarjanje pa je mogoče samo, ako pristane na to večina vlagateljev. Oni vlagatelji, ki se ne izjavijo, se štejejo, kakor da so se izjavili za pretvoritev vlog v delnice ali v rezervni sklad.
V novi uredbi so še posebej vpošte-vane tudi samoupravne hranilnice, ki v starih uredbah niso bile tolko omenjene.
Vsakemu zavodu, ki je aktiven, pa hoče likvidirati, mora minister za trgovino dovoliti odložitev izplačil v smislu te uredbe, da more izvesti lažje likvidacijo.
Zlasti v mestih je mnogo zadrug, ki se bavijo v pretežni meri z bančnimi posli, veljala pa so za nje določila zaščite za kreditne zadruge po uredbi o
katerih še nobeden ni M; del kaplje dežja, čeravno se podijo večkrat oblaki preko omenjene naselbine. V Pay-pa že ni deževalo 15 let. Kraj leži ob morski obali in je našii m vremenoslovcem — velika uganka.
Cvetlica, Ki raste samo na dveh krajih. Zelo redka cvetlica, kii se imenuje z latinskim imenom vul-fenia, ima modro-vio-letni cvet lin so jo izsledili doslej v območju Himalaja pogorja nad Indijo v Aziji in v višini 1994 pri Šmo-horju na Koroškem.
Smeti v Londonu.
Pri pometanju ulic v Londonu je dnevno zaposlenih 8000 oseb. .Londonski cestni po-metači stanejo na leto
Med tem je prispel na peruansko obrežje iz Paname de Almagro z veliko ladjo in številnimi vojaki ter se je pridružil Plzzaru. Na pobudo novodošlih, ki so pričakovali velikega plena, so postavili Atahuallpo pred sodišče in ga obdolžili, da zbira vojsko proti Špancem. Pred vsem je tlačil kralja v nesrečo tolmač Felipillo, ki je prevajal kraljeve odgovore nalašč napačno. Kralja so obsodili na smrt na grmadi. Ker se je dal pred smrtjo krstiti, so ga samo zadavili.
Po smili obeh sovražnih si bratov so bili Španci gospodarji vse dežele. Indijanci so bili kot čreda brez pastirja. Nastala je velika zmeda. Med Indijanci jih je bilo več, ki so se hoteli polastiti kraljevske kror.e.
Pizzaro in de Almagro pa sta se napravila na pot proti glavnemu mestu. Imela sta z Indijanci več hudih bojev. Ko sta dospela v Kuzko, sta takoj začela pobirati zlato, kar ga je bilo dosegljivega. Naropala sta velikansko bogastvo.
A tudi na španski strani-s£ je pojavila huda zmešnjava. Zvedelo se je, da koraka proti Peru Alvarado, ki se je bil udeležil že Cortesovega pohoda v Mehiko. Cesar Kari V. mu je dal dovoljenje za osvojitev vseh pokrajin, ki so ležale izven Pizzarovega območja. Alvarado je imel s seboj mnogo vitezov in izborno opremljeno četo. Pizzara je zaskrbelo, kako bo. Poslal je proti
Alvaradu Almagra s stotnijo vojakov. Ko sta se približala drug drugemu, sta bila nekaj časa neodločena, ali naj začneta boj, ali naj se pobotata, kar sta tudi storila. Alvarado se je obvezal, da bo skušal osvojiti pokrajine južno od Peru. Rad bi pa obiskal Pizzara in zato sta oe podala oba v Kuzko. Med potjo sta imela krvave boje z Indijanci.
Ko je zvedel Pizzaro, da se bliža Alvarado, mu je šel daleč naproti, da ne bi videl Alvarado sijaja in bogastva v Kuzko in se morda vendar le ne premislil glede odhoda. Srečanje je bilo zelo ljubeznivo. Alvaradt se je odpravil po pozdravu po svoji poti.
Med tem je dospel v Kuzko zakoniti dedič kraljevske krone Inkov. Imenoval so j- Manko Inka. Zahteval je od Pizzara, naj mu pomaga na prestol. Pizzaro mu je to tudi •obljubil, a je izvršitev obljube vedno zavlačeval, češ, da manjka še to, da se še ni izvršilo ono itd. Poleg tega so pričeli Španci sami razdeljevati posestva med seboj. Vse je kazalo, da starega kraljestva ne bodo več obnovili. Nasprotno! Pizzaro je dal mladega Inka zapreti v trdnjavo. Nato se je podal na morsko obalo, kjer je ustanovil ob izredno ugodnem pristanišču mesto Los Reyes (Sv. Trije kralji). To se je zgodilo leta 1534 na praznik Sv. Treh kraljev. Mesto se imenuje danes Lima. V,
Gospod, ostani pri nas I
Molitvenik za slabovidne z velikimi črkami smo na novo prejeli in ga posebno sedaj za zimski čas vsem priporočamo! Spisal ga je monsignor Janez Ev. Vreže. Lepo vezan v zlato obrezo stane 22 Din. Dobite ga v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
zaščiti kmetov. Ker pa nimajo v resnici te kreditne zadruge skoraj nič skupnega s kmetijskimi zadrugami in tudi ne mnogo z rednim zadružništvom, so te zadruge kakor tudi vse denarne zadruge in družbe z omejeno zavezo s to uredbo izločene iz vrst kmetijskih za-
Sele pri Slovenjgradcu. V torek dne 27. novembra zvečer je pogorela tukaj hiša posestnika Maksa Tratnika, po domače Spodnjega Dolarja. Goreti je začelo v dimniku «n lesenih delov hiše ni bilo mogoče več rešiti. Zdaj v jeseni je to hud udarec. Dobri ljudje, pa jih nesreča zalezuje, kakor trpina Joba.
Sv. Anton na Pohorju. Nenavadno pogosto se je sedaj oglasila pri nas božja poslanka smrt. V enem mesecu smo imeli kar tri pogrebe, kar je pri nas redkost. Dne 8. novembra smo pokopali Jurija Karbarja, ki je bolehal nad leto dni; dne 22.. novembra pa Mihaela Hribeirnika. V pondeljek, dne 26. novembra, je spremljala lepa vrsta pogrebcev na goro k Sv. Antonu rajnega Florijana Zebreka, kateri je bolehal že čez poldrugo leto ter boguvdano prenašal svoje trpljenje. Bil je odločno krščanski mož, večkrat previden s sv. zakramenti. V njegovi h>'ši se je vsak večer molil sv. rožni venec, kar je ponekod že redkost v sedanjih časih. Stari rod izumira, z njiim pa tudi globokovernost ter lepi stari običaji. Ob grobu mu je spregovoril lepe besede domači č. g. provizor. Tebi, dragi Flori-jan, bodii večni mir in plačilo pri Bogu!
Sv. Anion na Pohorju. Do pred nedavnim Časom se iz našega kraja ni dosti čitalo v časo-
drug. Za te zadruge velja torej tudi uredba o zaščiti denarnih zavodov.
Poleg te uredbe o zaščiti denarnih zavodov je izšlo zadnje dni še več važnih gospodarskih uredb. Tako uredba o znižanju režijskih stroškov pri gospodarskih podjetih in denarnih zavodih, uredba o javnih delih, uredba o občinskih uslužbencih, uredba o bano-vinskih trošarinah in uredba o zaščiti kreditnih zadrug. Ker so tudi nekatera določila v teh uredbah zelo važna za naše gospodarstvo, bomo v prihodnji številki prinesli še par pojasnil iz teh uredb, zlasti še iz uredbe o zaščiti kreditnih zadrug.
pisju kljub temu, da so nekateri ljudje skozi v 3 let pridno agitirali. za časnike. Ko pa je naš list ovekovečil zasluge pokojnega Gašperja Pušnika in pozneje krščansko dejavnega gosp. Peitlerja iz sosedne župnije Sv. Primoža, je to gotove elemente močno vznemirilo. Ne gre jim namreč v glavo, da bi mogli tudi krščanski možje 'imeti veliko zaslug in ne samo »napred-njaški« svobodom'isleci. Ljudje uvidevajo vedno bolj, da svobodomiselno in takozvano na-prednjaško časopisje vodi v pogubo, zato se v vedno večjem številu oklepajo »Slovenskega gospodarja«. To je bilo povod, da so gotovli ljudje navalili na našega organista, da bi mu onemogočili ali mu zagrenili nadaljno bivanje pri nas. Omenjeni vrši službo tukaj že četrto leto, dočim so njegovi predniki, čeprav še. kriza ni bila tako očitna, zapustili službo v treh letih kar trije. Naš g. organist je mož na svojem mestu.
Ribnica na Pohorju. Pri tesanju stavbenega lesa je bil zaposlen mlad kmečki fant France Pungartnik, po domače Kopnikov, v Hudem kotu. Spodletela mu je sekira, ki se je s tako silo zagnala v desno nogo, da si jo je skoro popolnoma precepil. Takoj poklicarui zdravnik mu je na licu mesta obvezal rano; njemu se ima zahvaliti, da ni prišel ob nogo. Že v drugič se mu je letos zgodila nesreča.
Št. Peter pri Mariboru. Kakor druga leta, se bo tudi letos priredila božičnica v prid ubogim šolskim otrokom. Po župniji se po-
birajo v to svrho prostovoljna prispevki'. Pa nabiralke niso nič kaj zadovoljne. Kajti kjer bi lahko dali, malo dajo, tisti pa, ki malo imajo, dajo kolikor pač morejo. — Gospodinjski kmetijski tečaj pri šolskih sestrah poseča 13 dekleit, bodočih gospodinj. Naj le skrbe, da se bodo usposobile za dobre in skrbne gospodinje, za takšne, ki tri vogle pri hiši podpirajo. — Te dni so nekateri davkoplačevalci prejeli »Obavest i nalog za plačanje poreza«. Želimo od finančne direkcije v Ljubljani, da za podrejene davčne uprave priskrbi slovenske tiskovine. — Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in se dobe v župnijski pisarni. L-Ker se bliža leto h koncu, bo treba obnoviti naročnino za naše liste. Naj v nobeni hiši ne manjka »Slovenski gospodar«.
Sv. Anton v Slov. goricah. Pokopali smo moža, ki je bil jako velik za našo župnijo. V četrtek dne 15. novembra, ob 9. uri dopoldne, se je razvil veličastni žalni sprevod od hiše pokojnega Jakoba Rojs proti cerkvi in nato na pokopališče. Zadnje slovo od njega je pričalo, kako je bil vsem ljub in drag. Več kot dvajset vencev in nebroj cvetja je krasilo njegovo krsto in gomilo. Godba in pevci so oskrbeli pretresljive žalostinke. Saj pa je tudi b'l pokojni mož dela' ig požrtvovalne ljubezni. Vseh njegovih zaslug se*-ne da' našteti. Tega niso mogli vsii govorniki oh odprtem grobu. Povemo le, da ni bil samo najskrbnejši gospodar in ljubeči družinski oče, temveč tudi velik javni delavec in gospodarstvenik. Desetletja je odlično deloval pri okrajnem zastopu in okrajni; hranilnici pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Njemu se mora zahvaliti naša in sosednje župnije za novo nanovinsko cesto liz Senarske k Sv. Antonu v Slov. goricah. Prav tako vneto je delal pri domači posojilnici, ki ji je Ml zadnjih 10 let na-čelnk. Znan je bil tudi kot dolgoletni cenilec v okraju. Na zadnji poti so ga nosili člani Društva starih vojakov, kli mu je bil pokrovitelj in boter njihovi dragoceni zastavi, katera je bila danej odeta vsa v črno. V sprevodu pa je tudi vihrala zastava Apostolstva mož in fantov, zakaj rajni ni bil samo mož dela, temveč tudi mož molitve in vere. Vsako prvo nedeljo je pristopil v prvih vrstah z več ko 200 tovariši k mizi Gospodovi!. Zadnjič je bil med njimi prvo nedeljo v mesecu novembru, in takrat nevede čil
Kuzko je pustil za mestnega poglavarja svojega brata Ferdinanda.
Od Ferdinanda si je izprosil Manko Inka dovoljenje, da sme bivati v svoji palači v mestu. Naenkrat pa je zbral Manko Inka stare svetovalce ter poveljnike in jih pozval, naj prepodijo z orožjem Špance in obnovijo staro državno življenje. Na ta poziv se je zbralo v mestni okolici nad 200.000 Indijancev. Napadli so ponoči Špance, ki so zašli v hude škripce. Boj je trajal deset dni in obleganci so že obupali. Vrhu tega jih je mučila lakota. Nekega dne so divje napadli Indijanci, hoteč izsiliti odločitev. Nenadoma so se spustili v beg; zagledali so namreč v oblakih blestečo postavo na konju in z mečem v roki. Bil je sv. Jakob, zaščitnik Španije, katerega so poklicali obleganci v skrajni nevarnosti na pomoč. Indijanci so zatem napadli v noči, a so zopet tbežali. Prikazala se je namreč Mati božja z Detetom v naročju. Vojna je trajala še več tednov. Indijanci so pobili in razpršili vse oddelke, ki •o hiteli obleganim na pomoč. Ko pa je prispel konečno s pohoda v neko oddaljeno pokrajino de Almagro s 470 možmi, so sklenili mir. Manko tnka se je umaknil v nedostopne skalne puščave tn je živel tamkaj s svojimi sorodniki.
Ko so se vršili ti zadnji boji s poslednjim vladarjem iz rodu Inka, je pa že zorel razpor med
obema voditeljema španskih čet. Šlo je za delitev ozemlja.
Ko je dal cesar Kari V. Pizarru dovoljenje za osvojitev peruanske države, mu je določil tudi mejo, namreč črto, ki bi šla nekaj več kakor 1000 km južno od Paname. Med zadnjimi boji z Indijanci je dospelo iz Španije Almagrovo imenovanje za mejnega grofa peruanskega z ozemljem, ki bi segalo od Pizarrove mejne črte kakih 1000 km proti jugu. Nesreča je hotela, da je ležalo mesto Kuzko blizu mejne črte. Imeti sta ga hotela oba. Začasno sta sicer sporno zadevo mirno uredila. Ko pa sta napodila iz dežele zadnjega Inka, je pozval Almagro Pizarrovega brata Fer< dinanda, ki je bil glavar mesta Kuzko, naj mesto izprazni, ker spada v njegovo ozemlje. Ferdinand je odgovoril, da ne more brez svojega brata ukreniti ničesar. Vnela se je državljanska vojna. Almagro je ujel dva Pizarrova brata. Pizarro mu je ponudil premirje in mesto Kuzko v upravo, dokler ne razsodi o sporu cesar. Almagro je hotel boj. Ko pa je zvedel, da je zbral P'zarro v mestu Lima precej močno vojsko, se je začel pogajati. Ker se nasprotnika nista mogla zediniti, sta predložila spor patru de Bobadilla, ki je bil predstojnik usmiljenih bratov. Ta je razsodil, da mora Almagro izpustiti Pizarrova brata in odstoniti Kuzko zopet Pizarru, Dalie sledi.
2 milijona funtov šter-lingov. Smeti, katere zmetejo letno, tehtajo poldrugi milijon ton.
Belokožci -- ljudažrci.
Od stotfsočev zamorskih sužnjev, katere so prepeljali beli trgovci s sužnji iz Afrike v Ameriko, se mi vrnil niti eden zopet nazaj v svojo afriško domovino. Radi beleženega dejstva so bili v Afriki ostali črnci prepričani, da so belokožci ljudo-žrci, katerim teknejo le zamorci.
Špageti so znana italijanska' močnata jed, ki je bila znana Kitajcem pred 3000 leti.
Svetovna uporaba popra
znaša na leto 40 tisoč, ton.
ha zdrav prejel sv. popotnico. Zadel ga je namreč dva dni pred smrtjo težek mrtvoud, da je na smrtni postelji lahko prejel samo sv. mazi-ljenje. 71 let je delal, trpel rin se trudil za druge na tej zemlji. Za vse mu bodi Gospod bogat plačnik, preostalim pa tolažnik!
Sv. Jurij ob Šč-avnici. Prehodila je pot po solzni dolini in dne 22. novembra popoldne ob 4. uri dokončala 881etno potovanje, in polna dobrih del, dobro pripravljena, sitopila v večno veselje, v pokrajine raja k svojemu večnemu Gospodarju Ana Cvetko, prevžitkarica v Stanetincih. Daleč naokrog znano blagopokoj-nico smo spremljali k večnemu počitka v nedeljo dne 25. novembra, ob 8. uri zjutraj, na domačem -pokopališču ob veliki udeležbi ljudstva. Naj ji Bog v nebesih bogato poplača vsa njena dobra dela! Preostalim naše iskreno so-žalje!
Ljutomer. Deset let je minulo dne 1. dec, odC:ar vodi ljutomersko župnijo priljubljeni monsignor Andrej Lovrec. Kot duhovnik pa deluje v naši župniji že celih 24 let. Koliko je v teh letih storil dobrega za ljutomersko župnijo, ve dobri 'Bog, ki mu bo enkrat obilen plačnik. Ob desetletnici župnikovanja želimo gospodu monsignoru obilo božjega blagoslova za nadaljnja desetletja. — Več javnih kapelic in križev je bila letošnjo jesen prenovljenih in zopet blagoslovljenih. Tako sino pred kratkim blagoslovili prenovljeno Lesjakovo kapelo na Moti, prenovljen in na novo blagoslovljen je bil Bajhov križ na Pristavi, to nedeljo pa se je vršila blagoslovitev prenovljenega križa ob potii Cven—Mota, ki je last g. Roškarja. Slišimo, da je tudi g. Babič na Podgradju dal prenoviti svoj javni križ, katerega blagoslovitev se bo vršila v kratkem.
—	Veliko pozornost vzbuja sodni proces šol-^kc-^n. upravitelja na Cvenu proti 39 cvenskim •posestnikoin. Poaov.no zaslišanje se vrši dne 22. dec. O izidu razprave bC^o še poročali.
—	Tatu smo imeli v ljutomerski cerkvi pretekli teden. Po dnevu se je skril v cerkev, se dal zvečer v njo zapreti in ponoči mirno izpraznil vse nabiralnike, katere je z dletvom odprl. Izginil je skozi zadnja vrata. Hvala Bogu, da je tabernakelj pustil pri miru. Dišal mu je samo denar, pa tudi od izropanih nabiralnikov ne bo obogatel, ker v sedanji denarni krizi tud'i> cerkveni nabiralniki niso prepolni. Za zločincem ni sledu. — »Mlinarjev Janez«, ki ga je naše društvo vprizorilo 'preteklo nedeljo, je amel popolen uspeh. Zlasti petje je ugajalo. Polna dvorana. Tako je ¡naš oder lepo začel svojo sezono. — Na stavbi ijiat. doma so se izvršile tekom počitnic ne-j^futere prenovitve, tako da je sedaj dvorana dn vsi prostori res oskus.no opremljeni1.
širigova. V noči od 20. na 21. nov. eo bili v Stanetincih kar 4 slučaji požara on sicer pri: fcolman Janezu, Cmrečnjak Jakobu (po domače Pučko), Novak Matjavžu in Kovačič Jožefu. Goreti je začelo pri: 1. Kolman Janezu ob 7.30 na parmi, kjer so požar pogasili on ni bilo posebne škode. 2. Cmrečnjak Jakobu ob 9.30, kjeir je zgorelo gospodarsko poslopje in »icer: Skedenj, parma, kukuružnjak s koruzo ¡vred. Škoda znaša 20.000 Din. 3. Novak Matjavžu, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje In sicer: škedeoij ,parma, hlevi, Stale z vso '¡krmo, ob 11. uri. 4. Kovačič Jožefu ob 12. uri, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje in sicer: (parma, Skedenj, hlevi, svinje in perutnina in snaša škoda cirka 20.000 Din. Ker gospodarji niso bili zavarovani, bodo morali vso škodo jšami pretrpeti. Razen domače stanetinske požarne brambe so prihitele na pomoč še polarne hrambe iz Preseke, iz Dravskega Sredi-
šča in Sv. Vrbana-Martinšovoe, ka/tere so z velikim naporom omejile požar, sicer bi bila upepeljena cela vas Stanetinci. Gre v tem slučaju za maščevalen požig, kar se da sklepati
iz tega, da je začelo goreto pri posestniku Kolmanu, na sev?rnem delu vasi; ko so tam pogasili, je začelo goreti pri Cmrečnjak Jakobu na iztočnem delu vasi; ko so tam pogasili, je začelo goreti pri Novak Matjavžu v fredini vasi, in ko so tam pogasili', je začelo goreti na severnem delu vasi pri Kovačič Jožefu.
Razkrižje pri Ljutomeru. V zadnji številki »Slovenskega gospodarja« pod gornjm naslovom je pomotoma izostalo še sledeče: Na pokopališču v Razkrižju bodo pokopavali umrla razen že omenjenih vasi in okoliščnih bregov še iz Vušivčaka. Tako bo polovica vernikov štrigovske župnije počivala in čakala na vstajenje na pokopališču v Razkrižju.
Prepolje na Dravskem polju. V nedeljo zvečer okoli 18. ure so se začeli zbirati fantje pri gostilni Eka/rt v Prepoljah, kar pa ni bilo brez posledic. Ko so se fantje malo ovinili, so se začeli med seboj prepirati in zmerjati. Zasvetile so se ostrine ostrih nožev in nastala je krvava bitka. Prijatelji pretepov so pokazali svojo spretnost. Po bitki sta obležala dva fanta s hudimi poškodbami. Eden je vrgel pos. sina Antona Gassenburgerja s tako silo v vrata, da si je zlomil nogo. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Uvedena je preiskava. — Mladina, kaj misliš? Kam so namenjena tvoja poita? Čemu se kažeš junaško z nožem v roki? Pokaži se raje junaka v verskem življenju. Po nedeljah, ko je v cerkvi pridiga, raje postopa okoli cerkve in snuje naklepe za zločine, kakor da bi šla v cerkev in tam poslušala bodralno besedo domačega dušnega pastiirja. Starši, pazite, da bo vaša mladina poslušala božjo besedo in živela po Kristusovih naukih!
Fram. Koncem novembra so se poročili: Fr. f^^vjiik^i^ Ana Tratnik, Albin Kobalej in Jožefa Kui?, "Franc"®c ¿ajdova Alojzija Trgiec. Bilo srečno- — Že nekaj tednov ji vodovod v Framu pokvarjen in ga popravljajo. Dobimo dnevno popoldne le eno uro vodo, v soboto pa so še to pozabili dati. Davčne položnice so vsakega potrle, saj tudi najbolj skrbnim kmetom ne bo mogoče vsega poravnati. Pridelki in živina nimajo cene. Vino je izvrstno, a ga je le malo in ni kupčije. V mlinih in oljarnah je vedno manj dela. Hudo je za vse *
-"v
Tepanje pri Konjicah. Smrt ne izbira. V nežni otroški dobi 6 lert, je preminul Jožefe Na-potnik dz družine Kol&rečevega Franceta. Padel je pod Moči voz in zadobil poleg notranjih poškodb še krvavečo rano. Pojavila pa se je k tej nesreči še okužba z bacilom krčevite odrevenelosti (Tetanus). Ko so poklicali zdravnika, j.e ta odredil takojšnji prevoz v celjsko bolnico, kjer je mali mučenik po hudem trpljenju tudi izdihnil. Nekateri trdijo, da pojav te vrste okužbe v konjiškem okraju niso redki. = Matija Klančnik, prevžitkar, a še močan m delaven mož, je nenadoma omahnil in se zgrudil. Zadela ga je možganska kap. Zapušča hčerko in sina. — Letošnje deževno leto je prineslo našim kmetom več dela, pa manj pridelkov. Živinske cene so se na zadnjih sejmih ponovno znižale. Edina ugodnost bi bila samo ta, da se bodo nekateri vsaj iz-nebili odvišnih zalog lanskega in letošnjega sena, k/i ga izvozniki še vedno kupujejo, četudi za nizko ceno 25 do 35 Din za 100 kg. — Povest »Lov na zaklade«, ki smo jo vsakokrat tako težko pričakovali in čiitalii s tolikim zanimanjem, se bliža koncu. Gospod pisatelj, za-
Stanovska država — vedno glasnejša zahteva vseh narodovi
Poznaš njen ustroj?. Edina slovenska knjiga o tem je: Dr. Aleksič, Stanovska država, stane 12 Din. Založila Tiskarna sv. Cirila y Mariboru.
hvaljujemo se Vam za njo in veselimo se že nove; napišete nam kmalu zopet novo! Mi naročniki in čitatelji hočemo ta naš list, ki je tako »zvrsten iin našemu kmetskemu ljud* stvu tako pri juhi j en, še bolj razširjati in urj pridobivati čim več novih naročnikov. Delovati moramo na to, 'da ga bo čitala vsaka naša kmetska družina.
Šmartno ob Pakl. Kakor mnogokje v naši ožji domovini, obstoja tudi pri nas bratovščina jeruzalemskega osla, ki šteje dokaj članstva. Člani so povečini podporni člani, to je: podpirajo zidovje cerkve ali obzidja, skrbi pa že tudi za naraščaj. Nenapisana pravila dopuščajo, da se lahko vpišejo in postanejo enakovredni članii tudi dekleta, kajpada tista, ki so bolj »nobel«. Jih je že res nekaj pristopilo. A'.i nismo tudi pri nas »napredni«?!
Globoko, Šmarje pri Jelšah. Na Martinovo je umrl 841etni starček, po domače Fr. Jug. Malokdo je nazadnje z njim obsevaj ker je zelo oglušal. V mlajših letih pa je bil gonilna' sila za vse poštene tukajšnje rodoljubne rojake. Vzgledno lepo je živel dn Bogu služil n silno veliko je žrtvoval za dobre slovenske knjige in krščanske časnike, jih pridno prebiral in izposojeval, pa tudi zbiral in marljivo zapisoval narodno blago, povedke, pesmi in običaje. »Slovenski gospodar« je zahajal v njegovo hišo nad 60 let, na kar je bil izredno ponosen; kot ravnotolikoleten član Družbe sv. Mohorja si je nabral izredno veliko domačo knjižnico, kakor je ni lahko najti drugje. Njegov poseben ljubljenec pa je bil naš rojak služabnik božji A. M. Slomšek. Njegove »Drobtinice« je ohranjeval kakor svetinje in njegove pesmi je rad prepisaval in prepeval ter o njem pripovedoval, da je večkrat v Šmarje prišel in se tudi V naši šoli' mudil in naduči-telja Brinšeka pohvalil zaradi lepega petja šolske mladine, med katero se je nahajal tu~dt Jug. Sedaj, ko je ta izredni mož že na božji pravici, sem našel v njegovi zapuščini pesem z naslovom: »Veselje letnih časov« in pripi-i som: »To pesem je zložil nesmrtni vladika Slomšek v svojih dijaških leitih in jo v počitnicah prinesel domov. Gotovo so se njegovi, domači razveselili nove slovenske pesmi, katerih je bilo takrat še jako malo. Bržčas je to prva njegova pesem. Zapisal Fr. Jug po narekovanju Slomšekove sestre Mice leta 1862 «, Bo;; nam daj dočakati Slomšeikovo beatifika-' c!jo, za katero pač vsi Slovenci prosimo. Fr. Ju;:u pa, da bo v njegovi družbi večno veselje. — Pri tej priliki pa še tole: Med letošnjimi Mohorjevimi knjigami se nahaja z lepimi slikami opremljena, od prelata g. dr. Fr. Kova-čiča spisana knjiga: A. M. Slomšek Veliko pozornost Šmarčanov vzbuja tudi slika na ?t. 19, kjer vidimo škofove pranečakmje: Marijo] v sredi, na desni Ano, ki še obe živita na Po-" nikvi; na levi pa Nežo, poročeno Baštevc, ki še tudi živi kot prevžitkarica na moževem domu pri hčeri Elizabeti, omoženi z Antonom Kramperšekom. V ozadju pa stoji Franc Slomšek- po domače »Grof«, posestnik v Brezju ob Slomu v župniji Sv. Jurija ob južni žel. Je to bratranec pranečakinj. — Škoda, da ta lepa knjiga ne pri roma v vsako hišo! Pa upam, da si Jo bodo še naročili an tudi, da ostanejo vsi letošnji naročniki zvesti tudi naprej in da se jim jih le velika število hiš pridruži. Opit
suje letošnja knjiga Slomšekovo življenje od zibeljke do tistih, dob, ko je postal opat v Celju, nam prinese prihodnjeletna knjiga op:s ¡njegovega škofovanja od leta 1846 do smrti •leta 1862.
Imeno pri Podčetrtku. Že dolgo se nismo nič oglasili, a tudi to pot nimamo nič kaj veselega. -Kriza gre vedno naprej svojo pot. Vse, kar pridela kmet, mora poceni proda/ti ali pa sko-ro zastonj, kar pa mora kupiti, je pa vedno enako drago. Veliko škode nam je letos naredila tudi Sotla, ki je večkrat preplavila naše travnike in polja. Nam že dolgo obljubljajo, da jo bodo regulirali, a sedaj, ko bi bilo treba delati, pa vse molči. .	..
— Zadnje čaise nas je obiskala parkrat tudi bela žena smrt. K zadnjemu počitku smo spremili našo dobro župljanko Marijo Turk, skrbno mater in dobro sosedo. Bolehala je že precej časa, toda odkar je zgubila svojo najmlajšo hčerko, so ji ginile očividno telesne moči. Že kmalu nato pa je zatisnil svoje trudne ooi daleč naokrog znani in spoštovani nekdanji dolgoletni župan občine Imeno v 81. letu svoje starosti Ivan Počivavšek. Pokojnii je bil pra-.va krščanska duša, vzoren katoličan in zaveden Slovenec, ki ni klonil niti v najhujših ča-E>:h. Bil je soustanovitelj tukajšnje hranilnice Jn posojilnice ter požarne brambe. Bil je predober in skrben oče, ki je vzgojil svoje otroke ,v istem duhu. Počivajta v miru, b'iag>i oče Po-jčivavšek in draga mati Turkova! Žalujočim naše sožalje!
t. Bizeljsko. Bizeljčani se upravičeno lahko ponašamo s številnimi junaki, ki so prima-hali že prav blizu 100 let. Nekateri imajo na ramenih že celih 9 križev in ša desetega pol. /Tekom zadnjih 14 dni nas je pa nekoliko presenetila smrt: z neizprosno svojo koso nam je iztrgala iz naše srede kair 4 take korenine: jtrije so šteli že precej nad 80 let. Eden izmed leh je bil pokojni g. Ivan Petrišič iz Orešja. Njegove telesne ostanke smo izročili materi zemlji v torek dne 27. novembra. Mož je bil ¡vse svoje življenje res dober in praktičen kristjan, umen, napreden gospodar, resen in odločen, zatto pa tudi povsod spoštovan. Kolik ugled je užival med znanci in koliko ljubezen smo videli v torek, ko smo ga v celi procesiji spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče pri Sv. Magdaleni v Grešju. Tu smo amelj priliko spet videti, kako zna naše ljudstvo ceniti in spoštovati ljudi kot je bil pokojni Ivan, mož, gospodar, poštenjak, prijatelj Kristusa in njegove cerkve, kakor je pokojnega označil preč. domači g. župnik, ki se je od njega ob odprtem grobu z ganljivimi dn v srce segajočimi besedami poslovil. Bog nam daj še več takih mož, Tebi, Ivan in ostalim pa večni pokoj!
S Marijagradec pri Laškem. Pogrebnih svečanosti Nj. Vel. kraja Aleksandra v Beogradu se •je udeležiMa naša občina po članu uprave g. Hrastniku, kateri je nesel venec z napsom:i »Občina Marijagradec svojemu kralju.« — Da-.vica se je pojavila v nekaterih vaseh šmiklav-Iške župnije. Umrlo je riz naše občine za to boleznijo dvoje otrok. Zdaj je bolezen pojenjala, jfp Občinski odbor je na svoji seji dne 25. nov. sklenil prositi bansko upravo, da se v smislu ¡tozadevne banovinske uredbe občinska cesta pz Lahomnega do Sv. Rupenta in dalje proti ¡Sv. Juriju ob južni žel. uvrsti med subvencionirane občinske ceste. = Dne 27. novembra ¡je umrl v vasii Poučeno šmiklavške župnije v pO. letu svoje starosti Martin Dremšak, po domače Miklavž. Bil je mož veren, dober gospo-'<lar, stare vrste poštenjak. Zapušča ženo in 8 ¿Sfero vzgojenih otrok. Svetila mu večna luč,
sorodnikom-iskreno sožalje! Sadna letina v našii občini je bila srednja, obrodile so hruške in jabolka le v višje ležečih vaseh. Letina je bila vsled deževja slabša od lanske, ker je ozimina slabo obrodila.
Dekleta — w®m prva!
Ko sem zadnjič brala »Slov. gospodarja'<, in sicer poziv slovenskim fantom, kako naj se lotijo dela za »Naš tlom«, me je kar zabolelo! Že zopet bi nam radi fantje naprej ušli! Ali pa nismo bile me .dekleta vedno prve in tudi najštevilnejše naročnice »Našega doma«? Me ga tudi letos ne pustimo, pa naj nam kdo reče kar hoče!
Nekaj je bilo krivo tudi uredništvo »Našega doma«, ker se za nae dekleta ni. dosti zmenilo. Tudi še nič ne vemo o osrednjem vodstvu dekliških krožkov Katoliške akcije, o katerem smo sicer slišale, da se bo ustanovilo in se nam kmalu predstavilo, pa še ni.«
Tako nam je pisalo neko delavno dekle iz naših organizacij. Danes ji lahko odgovorimo le v toliko, kolikor se tiče »Našega doma«. Res je, da so se fantje prvi spravili na delo za »Naš dom«. Upamo pa, da bodo dekleta pri uspehih — prva! Da se bi to zgodilo, jim sporočamo: Za dekleta pripravljamo v prihodnjem letu še prav posebno presenečenje. Nobeni ne bo žal, če si naroči »Naš dom«!
Poslednfc vesti.
Domače novice.
Novi ptujski prošt s. Ivan Greif je bil slovesno umeščen zadnjo nedeljo. Slovesnosti inštalacije so se udeležili: g. dr. M. Vraber, mariborski stolni jprošt, ki je pridigoval; stolna kanonika Časi ter Janežič tar vseuči-liiii profesor iz Ljubljane g. dr. M. Slavič.
Združenje trgovcev za mesto Maribor objavlja, da bodo trgovne v Mariboru v soboto na praznik Brezmadežnega Spočetja samo dopoldne odprte, v nedeljo pred Božičem dne 23. dec. pa ostanejo lahko odprte ves dan.
Pcžgalec na delu. V Parižljah pri Braslov-čah je pogorelo dne 27. novembra gospodarsko poslopje, last g. Repnika iz Polzele. Od 30. nov. na 1. dec. je upepelil ogenj v Ločici pri Polzeli dve gospodarski poslopji. Gre gotovo za pežg.
Utenec ljudske £ole Alojzij Matek je utonil pri drsanju po zamrznjenem Cerkniškem jezeru. / <: .,'	- . '
Dopisi in prireditve.
Sv. Anten v Slov. goricah. Naša dobro znana igralska družina priredi na praznik Brezmadežne ob treh popoldne v cerkvenem domu globoko duhovno igro »Slehernik«. Prijatelji prave prosvete, ne zamudite izredne prilike, ki vam jo s to svojstveno prireditvijo nudimo.
Posavje. Brali smo, da bo v prihodnjem letu izhajala v »Slovenskem gospodarju« povest iz naših krajev. Zato je v vsem Posav-ju zavladalo veliko zanimanje za »Slovenskega gospodarja«. V nekaterih župnijah so se že osnovali odbori, ki že agitirajo prav pa-idno. Upamo, da boete zadovoljni! (Zato nas veseli Vaše delo! Živeli vsi sodelavci! Op. ur.)
Črensovci v Prekmurju. V petek je umrla na Srednji Bistrici Raduha Ana. B'la je pred porodom in je izkrvavela, predno je porodila. Umirala je med delitvijo zakramentov za umirajoče. Pokojni 21jetni mladi ženi naj
svet; večna luč! — Zopet smo pridobili šest r.-vi hnaročnikov, tako da jih je sedaj rav-t no 110. Le tako naprej!
Polcžnice. Zadnjič smo %sem naročnikom priložili položnice. Najbolj brez skrbi bodoj tisti, ki takoj napišejo položnico in odpošljejo naročnino. Sedaj se bo to lažje uredilo, okrog1 novega leta se nabere veliko plačil. Ne pozai bite torej na položnice! Nikar jih ne izgubi-i te! Pošljite čimpreje naročnino 32 Din. Upravništvo »Slovenskega gospodarja« v Ma-i rihoru, Koroška cesta 5.	—
Agitatorji! Ste brali našo prilogo? Na d&n lo! Na tekmo! Povsod samo napredovati! To je naše geslo! Potrebujete še priloge, kjer so navodila, pišite po njo!
Reklamna priloga. Vse, ki so jo dobili, pa razdelili in jo še potrebujejo, prosimo, da naj nam samo sporočijo, jih dopošljemo y. zadostnem številu.
mu OZNANILA
Cenik malim ogla§pm.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—. do velikosti 50 cm1 D:n 2.50, Kdor inserira tako, da* "ne pove svojega naslova, '¿mpak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačat: napfej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malib inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—. sicer se ne odgovarja.
Iščem službo, sem dober strežnik pri starih al! bolnih. Fijavž Matija, Košaki, Maribor. 1193
Iščemo zaupnike, ki poznajo peke in trgovce ^ moko. Perssons, Ljubljana, pp. 307. 1178
Prodam posestvo 3 oralov, vinograd, njive in lep sadonosnik, poslopja so vsa zidana, i minut" od zidane ceste. Naslov: Jurjovski dol 60, Sv. Jurij v Slov. goricah.	1198
Praktična božična darila so: moški-, fantovski
i
in otroški klobuki, kakor tudi copate (poč^ ne) za ženske, moške in otroke v veliki iz< bir klobučarne Franc Bernik, Maribor, Trg Svobode 8, med gradom in frančiškanski cerkvijo. Znižali smo cene!	98!
Šivalni stroj Singer (versenkbar) na prodaj
Sidar Roza, Maribor, Pobreška cesta 9. 1203
*
Dvoje jajc dnsvco ne znese nobena kokoši najmanj pa letno 140, ako kupite izbrana štajerske jarčee in peteline. Prodaja vsak tržni dan v Mariboru na Glavnem trgu. ^ Perutninarstvo Spodnje Radvanje. 1201
Hcnja srednje močnega kupi Šepec, Maribor,
Grajski trg 2.	1200
-—,
Zgubil na cesti od Maribora proti' Jarenin^ novo konjsko plahto v soboto dne 24. noj vembra t. 1. Najdenec dobi lepo napitnino, alco vrne plahto pri g. baronu Twickel \
Mariboru, Tomšičeva cesta 1. .	1203
___•
Kupite za Miklavža v novi starinarni na Ko-. rošk cesti 3: lep šivalni stroj 550 Din, po-, hištvo, divan 120 Din, postelje, odeje, sto< lice, obleke, čevlje.	1205
Redka priložnosti Lepo arond. posestvo 9 ora-. •lov ob cesti in blizu cerkve in šole v Mis-. linjski dolini se proda za 40.000 Din. Ugod< no se proda tudi eno večje in eno manjše posestvo. Natančnejša pojasnila dalje Pete-, line Franc, Mislinje. '	\1?M
Prodam posestvo 30 oralov v okolici Maribora. Najslov v upravi lista.	1197
Kmetice! Najboljše zamenjate 6emena za olje v tovarni bučnega olja v Mariboru, Taborska 7, južna stran mosta.	1195
Klobuki, čepice, nogavice po najnižji ceni pri A. Filipančič, Maribor, Vetrinjska 6. 903
.Vaš denar ni v nevarnosti, če kupujete sadna drevesa in vinsko trsje le v znani in dobri drevesnici J. Gradišnik, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte cenik!	1038
Volno, prejce, čipke, ročna dela v veliki izbiri nucli Pavla Slugova, trgovina ročnih del, Vodnikova ulica	1184
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, stan papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
ur/o si prihranite,
če &e poslužite nakupa v 1192 TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
-7P--A!i\ . : ■—7TT!-
Pozorl	j Ue ■■i Bioi :T;sqii.Pozor!
Klobuke
dobite najcenejše pri tvrdk.1
Bogataj & Jane
rv
Maribor, Gosposka ulica 3.
Izdelki samo iz lastne tovarne. Oglejte si naše izložbe in cene.	999
Naznanjam cen}, občinstvu, da sem spopolnil
zalogo krst "^b
(mrtvaških rakev) ter se dobijo vse vrste istih kakor tudi vse potrebščine po znižani ceni pri
Alojzij Munda
mizarstvo v Mariboru
nasproti Magdalenske cerkve, Taborska 2. 1
Družinska preti ha!
Izredno lepo opremljena je že na prodaj. Dobite jo v knjigarnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Trgovci dobite izreden popust. --Predno kupite drugod, vprašajte pri Tiskarni sv. Cirila.
Hranilnica Dravske banovine Naribor!
i! centrala: mmrn	Podružnico, icifc
\ v lastni novi palači na ogle	nasproti pošte, prej Južnošta- {
\ ©osposfte-Siovensfce niice.	**	sersha Hranilnica. j
¡1 Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj $ <[ varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim £ ¡i premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. |
Maši Javnosti I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake šk~de vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,OOO.OOC Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
de tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda.
Spodnteštafcrska ijodsha posojilnica v MariDora.
Citatelfem v pouk In ^alb^vo.
NšiItlšSe prestolu© nesle.
V državi Bolivija v Južni Ameriki je izredno mnogo zelo starih ljudi. Na 2.8 milijona prebivalcev odpade 1200 stolet-nikov. Dobrih 80 odstotkov vseh Bolivi-jancev prebiva 3000 m nad morjem, in najbrž radi tega jih doseže toliko izredno starost.
Bolivijansko glavno mesto La Paz leži 3700 m nad morjem in je najvišje ležeča prestolica. Takoj za imenovanim mestom pride Lasa, glavno mesto sred-nje-azijskega Tibeta, ki pa leži nekaj sto metrov niže nago La Paz. Srednja temperatura v La Pazu znaša 22 stopinj C, kar je gotovo zelo prijetno. Zrak je nepopisno čist in vendar se ne počuti Evropejec tamkaj ugodno. Greje se lahko edinole na solncu, ker tamkajšnji pre bivalci niti ne znajo ne, s čim bi naj kurili za ogrevanje. V La Pazu ni drv in ne premoga. V najnovejšem času so uvedli v najboljše hotele električne peči. Navadni ljudje iz naroda se morajo uriti v kosanju repe od mrazu, kakor hitro zatone solnce. Iz tega dejstva je tudi umljivo, zakuj so častili v Boliviji v poganskih časih solnce po božje. Preostrega zraka v La Pazu navaden Evropejec ne prenaša. Napade ga gorska bolezen, kateri se mora umakniti bolj v nižave.
Ozadje La Paza tvori gorovje Kordil-lerov z gorami, katere so visoke 6400 m in so pokrite od večnega snega in leda.
oflfia
V Egiptu se je zgodilo pod vlado Mohameda beja leta 1840 tole:
Egipčanski kmet bi moral plačati v našem denarju 840 Din davka. Posedal je same eno kravo, ki je preživljaja nje-g- in njegovo družino. Davkar je zahteval neusmiljeno in brezobzirno od drugih kmetov, da morajo kupiti kravo. Ker niso hoteli slediti njegovemu povelju, je pustil kravo zaklati od mesarja in jo razkomaditi na 60 delov. Vsak ta-mošnji kmet je. moral kupiti en kos, dokler ni bilo prodanih vseh 60 kosov.
Ves obupan se je podal kmet k vladarju Mohamedu beju in mu je potožil svoje gorje. Gospodar Egipta je zapove-dal k sebi: davkarja, mesarja in kmete, ki so kupili razkosano kravo. Mesarja je vprašal, zakaj je kupil kravo. Odgovoril mu je, da je to storil, ker mu je bilo tako zaukazano od oblasti.
Prejel je od vladarja povelje, da mora zaklati davkarja, kar je tudi storil. Na smrt obsojenemu je odrezal ušesa, kakor je to navada iia vzhodu pri zakolu vola. Vladar je še napovedal, da mora razrezati davkarjevo telo na 60 komadov. Vsak kmet, ki je poprej kupil falad zaklane krajVe, je moral vzeti kos dav-karjevega t%lesa. Za vsak posamezni del davkarjevega mesa jc moral plačati kupec d vojno-cen a. Od davkarja oškodovani kmet je prejel kot odškodnino 1680 Din. Mesar je pa dobil za plačilo: gavkarjevo glavo!
Pred kratkim je dospel v Rigo par-nik, ki je vozil seboj velike kovinaste dele. Pri natančnejem ogledovanju se je dalo sklepati iz delov, da gre za spomenik ruskega carja Petra Velikega na konju. Bronasti spomenik je bil močno porasten od školjk in raznih podmorskih rastlin, kar se bo dalo odstraniti. Petra Velikega bodo postavili v muzej.
Omenjeni spomenik je počival 19 let na dnu morja. Nemška zavarovalna družba je poslala dvigalni parnik, ki bi naj poiskal 2200tonsko ladjo, ki je bila potopljena od nemške podmornice leta 1915 na vožnji med Rigo ter Petrogradom. Na krovu torpedirane ladje je bilo več različnih vrednosti, k tere je hotela osigurati carska vlada pr.I vpadom Nemcev na Rusko. Med temi so bili zvonovi mesta Riga ter spomenik Petra Velikega.
Ko se je spustil s parnika na mesto potopa ladja potapljač, mu nišo niče-s—* povedali, da se mora tamkaj nekje na dnu morja nahajati veliki bronasti spomenik. Kakor hitro je bil blizu'dna, je pozvonil na pomoč in koj so g,a potegnili kvišku. Bil je ves iz sebe in preplašen. Potapljač je pripovedoval, tresoč se cd strahu, da je videl na morskem dnu strašnega jezdeca, ki je jezdil proti njemu. Car Peter Veliki iz brona in na konju je bii videti vsled valovanja podmorskih rastlin, kakor bi se premikal in to dejstvo je nagnalo toliko upravičen0strahu v potapljača.
1MM§ho owehowcceiüe.
Angleščina poseda besedo, ko je izvor sega nazaj v zapiske šotske obravnave ali procesa. Gre namreč za glagol »to burke«, kar pomeni v slovenščini »na skrivaj umoriti«. Kako je zašla ta beseda v angleški jezik, razlagajo takole: Krog leta dvajset minulega stoletja je preživljalo mesto Edinburgh strašne in skrivnostne zločine, katerih pozorišča so bila priprosta ljudska stanovanja. V gotovih presledkih so zginjali možje, žene in otroci ubožnejših slojev, rie da bi bila ostaia za njimi kaka sled. Slučaj je na nesel, da so pojasnili zločine, pred katerimi so trepetali siromaki po ubožnejših stanovanjih. Lepega dne se je raznesla po mestu vest, da je zginilo na skrivnosten način zelo lepo dekle. Truplo deklice so odkrili na mizi mestnega vseučilišča, kamor je zašlo v pouk mladim zdravnikom. Poizvedbe so dognale, da je izročil truplo vseučilišču gluhonemi moški in je prejel za to 10 funtov šterlingov od vodstva zdravniške visoke šole, ki je rabila mrliča za šolanje zdravniškega naraščaja. — I :~d obravnavo, v kateri je bil Burke, tako se je pisal gluhonemi, obsojen na smrt, so dognali, da je izvabljal že d-Igo časa revnejše ljudi v svoje stanovanje, kjer jh je opojil in zadavil s
svojimi goljatskimi rokami. O strahotah, s katerimi so razburjali zločini te zverine v čleveški podobi Edinburža-ne, priča še danes glagol »to burke«, v katerem je ovekovečeno zločinjevo ine.
Leta 193 , zadnje leto ko še ni bilo alkoholne prepovedi ali prohibicije v ameriških Zedinjenih državah, so popili Amerikanci 135 milijonov galonov viskija (1 galon = 4.543 I). K tej številki še pride 12 mil. galonov uvoženih alkoholnih pijač. Na podlagi zgorajnih številk in z ozirom na neuradno zabeležene, vendar popite alkoholne količine med prohibicijo je bilo vse prepričano, da bo znašal konsum vseh alkoholnih pijač v Ameriki po odpravi alkoholne prepovedi v letu 1934 200 milijonov galonov. Že nekaj dni pood-prr.vi prohibicije je zadostovalo za dokaz, da je bila omenjena trditev daleč pretirana. Številke konsuma so bile znatno nižje, nego so bile prerokovane in vedno bolj padajo. Decembra 1933 je bilo obdavčenih še 8 mil. galonov, februarja 1934 niti ne 4 milijoni in junija komaj 2. Pod takimi okoliščinami bo znašal alkoholni konsum v celem letu 1934 35 milijonov galonov.
Najhujše orožje, s katerim so se borili mokri proti suhim, so bili davki, na katerih bo zaslužila državna blagajna, če bodo odpravili alkoholno prepoved. Državni dohodek na alko-holziem davku so prerokovali letos na 1 milijardo dolarjev. Sedaj računajo, da bi prejela država pri domačih alkoholnih pijačah na davkih 70 milijo nov, 40 milijonov pri uvoženem alkoholu, pivo bo vrglo kvečjemu 300 mi. Iz navedenih Levilk je razvidno, da ni žeja Amerikancev tako velik?, kakor so jo napovedovali nasprotniki prohibicije.
pili $¥®f Cgft
Ameriški naravoslovec Rutledge pripoveduje naslednjo zgodbo: »Ni mi zadostovalo, da sem poslušal ptice opo-našalke, ki so prepevale v cedrah Ka-roline, kot deček sem nekoč sklenil, da ulovim mladiča in ga zaprem v kletko, kjer naj bi prepeval meni samemu. Naslednjega dne sem opazil, kako je priletela k njemu njegova mati s hrano v kljunu. To mi je bilo po volji, kajti starka je gotovo bolje vedela nego jaz, kako naj streže svojemu mladiču. Dan nato je bil moj mali jetnik" mrtev. Ko sem o tem pripovedoval znamenitemu poznavalcu ptičev Art. \Vaynu, je dejal: Dogaja se, da ptica oponašalka umori svojega ujetega mladiča s tem, da mu prinese strupenih jagod. Rajši ga vidi mrtvega nego ujetega. — Odslej sem bil za vse življenje ozdravljen strasti, da bi lovil svobodne živali v kletke^
VZAJEMNA ZAVAROVALNI ILIUOLJAN
A
ZAVARUJE:
s	>idi .-•
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE
KARITAS ♦
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	16?

ledar Slovenskega gospodarja
l
i 'j
lz tehnike
Dimnikarski predpisi
Pravica revnih
Zastaranje pravic
Kako se pozna starost govedi
Praktičninasvetiza ohranitev Vašega zdravja
Nega zob
Sejmi za Štajersko, Koroško in Prekmurje Sejmi na Kranjskem
Tabela: Kako se določi vsebina debel in hlodov na podlagi dolž. in srednjega premera
Tabela: Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad
Vsebina Koledarja Slovenskega gospodarja za leto 1935 |e sledeča:
Katendarij od oktobra 1934 do decembra 1935
Vremenski ključ
Cirilica in latinica
Poglavarstvo katoliške cerkve
Vladarska hiša Jugoslavije
Jugoslavija v številkah
Države vsega sveta
Poštne pristojbine
Plačevanje kmetskih dolgov
Denarstvo
Denar in delo naj se izplača v sadjarstvu Nova doba v hmeljarstvu Zatiranje sadnih škodljivcev Zatiranje plevela — zvišanje pridelka Globoko oranje pomnoži rodovitno zemljo Koliko in v čem se izplača pokladanje tečnih
(močnih) krmil kravam molznicam Nekaj o naprednem čebelarstvu Kako se mešajo umetna gnojila Tabela kubičnih metrov okroglega lesa drevesa Tabela za preračunavanje oralov in kvadratnih sežnjev v hektare, are in kvadratne metre Tabela: Koledar brejosti
Tabela: Koliko časa traja pojatev pri domačih živalih
Tabela: Razmerje med živo težo in težo zaklane živine Tabela: Pri zaklani živini dobimo v odstotkih
k živi teži Tabela: Prejemki 1 Tabela: Izdatki / Tabela: Zapisnik delavcev in njih plače, 6 strani Tabela: Zapisnik plače v blagu in delu, 2 strani Tabela: Zapisnik živalskega prirastka, 4 strani 64 strani praznega, črtanega papirja
za 12 mesecev
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih ■•. ■•■ obrestnje najbolje. .•■ .. Denar je pri njej naložen po-.'. .-. polnoma varno.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.*. v m oženjem!	v .•.
;
I
Vsebina sama že sili vsakega razumnega gospodarja, da si kupi ta koledar. Poleg te vsebine je pa koledar tako urejen, da služi kof povsem zadostna knjiga za vse kmetijsko knjigovodstvo in vse beležke, ki si jih v kmetskem
gospodarstvu mora vsakdo zapisovati, da ima vse v redu. Zunanja oprema koledarja, ker je vezan v celo platno, ima priložen svinčnik, na robu odtisnjeno mero, znotraj pa močen denarn! predal, je prvovrstna. Cena koledarju je Din 10'—. Po pošti ga pošiljamo za Din 11'*—, Najbolje je, da pišete po koledar, dobite položnico in plačate Din 11'—, ali pa aarn v pismu pošljete znamk za Din 11'—. — Organizirajte skupna naročila i Kdor bi bil pripravljen to prevzeti, naj se javi!
NaroČilo §pre(€ina Tiskarna s*. Cirila ¥ Pl@rii§rp

i
> i
I
Prvovrstna kvaliteta!
Mil 65'-
Priljubljeni športni. čevelj za šolsko mladino z prvovrstnimi usnjenimi podplati. Štev. 26—28 Din 65.— Štev. 29—30 Din 85.— Štev. 31—35 Din 95.— Štev. 36—39 Din 125.^
PRILJUBLJENI PRAKTIČNI DAROVI ZA MIKLAVŽA
Toplota in zdravje za občutljive noge so našJ priznani melton čevlji
Okusni ženski čevlji: na zapono ali v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, rjav ali črni boks. Lakasti Din 125.—, 145.—,
Za elegantne gospode v slabem vremenu. Izborni podplati.
Za elegantno damo: razkošna izbira snežnih čevljev vseh vrst in najnovejših oblik od D'n 75.— dalje.
Jamstvo za zdravje Vaše dece. Štev. 25—30 Din 75.— Štev. 31—35 Din 95.— Štev. 36—39 Din 125.—
Din 95 -
VISOKO-KVALITATIVNI ČEVLJI OD OBIČAJNIH DO NAJFINEJŠIH VRSTI
PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE! PEKO USNJENA OBUTEV VAM JAMČI ZDRAVE NOGE! NAŠE LASTNE PRODAJALNE NUDIJO BOGATO IZBIRO ČEVLJEV ZA
VSAK OKUS IN VSAK ŽEP! OGLEJTE SI IN KUPILI BOSTE PRVOVRSTNE SMUŠKE IN GORSKE ČEVLJE!
KUPUJTE NAŠE GOODYEAR ČEVLJE, KI JIH IZDELUJE V JUGOSLAVIJI SAMO
„I> SKOw!
GOODYEAR ČEVLJI SO NAJBOLJŠI ČEVLJI NA SVETU!
Udobne tople copate iz velblodje dlake, neobhodno potrebne vsakomur za oddih po napornem dnevnem delu.
Î5-
VELIKA IZBIRA, NIZKE CENE IN PRVOVRSTNA KVALITETA NOGAVIC, HIGIJENIČNIH »LUFA« VLOŽKOV, KOPIT, PEKO-KREM, POLITUR IN OSTALEGA PRIBORA OMOGOČAJO NAJCENEJŠI NAKUP!
Prvovrstna kvaliteta!



1196
Za Hm© priporočam:
ženske spodnje majce:
surove in bele Din 22.—, 20.— ženske triko hlače od Din 18.— ženske telovnike iz močnega bombaža od Din 39.— iz čiste volne Din 85.—, 65.—, 50.— moške triko hlače in majce: i bele in barvane od Din 23.— moške pulovarje za 98.—, 70.— nogavice, rokavice, volna.
H*
Gosposka ulica 4.
1155
krvavice in riževe izdelujemo specijtlno diša-vno mešanico, katera daje klobasam dober okus in prijetno aromo. Ako hočete imeti "res dobre klobase, poslužujte se »Aromatina«. — Glavna zaloga »Aromatin« dišavne mešanice: Adria Coloniale, Filip Šibsnik, Ljubljana. — Zahtevajte »Aromatin« pri Vašem trgovcu. Za poskusne vzorce vpošljite 3 D v znamkah. 1108
Trgovci in obrtnih)!
Novoletno reklamo stenskih koledar* jev z bloki vam najugodneje natisne
f isfeairo sv.Cirila v PSariDorn
lllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllliuilllllllliu
kjer imate tudi veliko izbiro. Ne odlašajte z naročili, da jih boste pravočasno imeli!
E«ST Inserirajte! J
Cpskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Golect novinar y. Mariboru, es
Izdajatelj: .Tiskarna sv, Cirilaz predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.