—   383   —
Novičar iz slovanskih krajev.
1% Terviza poleg Pazna v lstrii. P—k. Dam Vam vediti, da letošnji krompir zadnje dni svečana sajen in konec veliciga serpana izkopan je pri nas popolnama zdrav. Tudi repa se je prav dobro ponesla; gosp. Janez Mrak je repo pridelal, ki je marsiktera tako dolga kot debela, in vaga še čez 5 funtov.
Od Kupe. Minulo nedeljo, to je, 28. dan preteklega meseca se je a Metlički okolici na tako zvanim g. Ko-strevčevem selišči, ki tik velike ceste med Metliko i Kupo stoji, zutra ob 6. med rano mašo, prederzno i grozovito hudodelstvo zgodilo. Staro gospo Kostrevčevko, ki je sama doma ostala, so od maše pridši posli o kervi ležečo našli i poleg nje jekleno sekiro. Široko od-perta rana na glavi je kazala, da je bila pomiluvanja vredna sirota s tem morivnim orodjem umorjena. Hrami i predali — se ve da — so bili tudi vsi prazni najdeni. vKdo je tako pakleno zločest dopernesel, ni še znano. Čudno i jako čudovito pak je, da se je to vse godilo o dobi, ki so ravno ljudi memo v Metliko k maši dohajali. — Lepa prihodnost se nam odkriva!
Borovčan.
1% Postojne. M—. Po mnogih nemških časnikih je plavala neka „nežicaa , o kteri so se gotovo marsikteri bravci čudili, zlasti ko je s tako modrim obrazam povedana bila, da je namreč nekod 4 leta staro deklice dvanajsti dan po hudi bolezni 5 polžev 1 pave dolgih in 4 čerte širocih izbljuvalo, ki so se še gibali in so bili živi; zraven popisa je bil še dobrovoljiu opomin pri-stavljen! Za božjo voljo 1 ali smo zares v taki tami, da si upajo časniki take marine merdjelice bravcam na mizo postavljati! Ali vredniki celo nič ne prevdarijo, kar jemljejo v svoje liste! Ali je vsaka vraža ali izmišljena reč res že resnica! Ali jim je vse ljubo, kar jim kak dopisnik tisi!
Modri nebeški stvarnik je določil vsaki živi stvari svoje bivališče, v kterim živeti in se ohraniti zamore; kadar pride ob to, mora poginiti; celo človek in živina imata svoje lastne červein gliste, kteri poginejo, ako morajo njim določeno prebivališče zapustiti. Deni červa ali glisto, ki živi pod milim nebam, v človeka ali kakošno ž i vin če, poginiti mora, kakor človek umerje, če ga deneš kam, kjer zraka ni; — deni pa človeške gliste ali živinske červe pod milo nebo, ravno tako ti bojo poginili kmalo, ker to ni njim vgodno prebivališče; vzemi konjske breceljne, ki kot červi žive le v želodcu konjskim, in spravi jih, na priliko, v želodec goveje živine, boš vidil, kak kmalo bojo poginili*
Vse to so gotove skušnje, zoper ktere ni ugovora več. Kaj si more tedaj pameten človek misliti, ako od taciga „medveda" bere, da so polži 12 dni v želodcu živi bili in strašno bolezin napravili, kakor da bi želodec s svojimi šoki in kislinami kaj taciga tako dolgo živiga v sebi terpel, da bi ne izmetal kmalo iz sebe, ali saj razkrojil in do mertviga prekuhal, kakor prekuha marsiktere druge še bolj terdovratne reči. Res je, da je človek že marsikrat kaciga červa, kebra ali kteriga druziga merčesa požerl, tudi marsikter krajcar je že derčnil v želodec, — ali kmalo se je bljuvajoči želodec vsega tega spraznil, ali je pa prišlo pozneje skozi čeva na dan, tode nikdar živo, ako je, postavim, 12 dni v životu človeka bilo.
Bo morebiti kdo rekel: „živo ali neživo, je vse eno; da je prišlo iz človeka;" — jez pa menim, da je dolžnost vsaciga časnika, da ne trosi zmot po svetu, in ker večidel bravcov tako nima pravih naravoslovskih vednost, da jih saj še bolj ne zmoti po pripovedkah, ki so bose od  konca do kraja.    V vsim  se  mora  le res-
—    384   —
niča odkrivati,   da  se   razjasni um  in  tarna   prežene, ktera v naravoslovskih rečeh še toliko glav tare.
Od Verhnike. Priprosti ljudje prašajo: ali bo res železnica tako kmalo gotova, kakor pripovedujejo? sej se do zdaj le tako počasno dela". Pri železnici se mi zdi, kakor pri čebelnim panji; na prašnicah ni vselej gosto zasedeno, le po samim čebele noter in vunkaj letajo; vender v zadnje je panj zadelan, in poln medu. Naj pogleda kdo železnico med Borovnico, Verhniko in Logatcam ; ni sicer vsaki čas na kupe ljudi, pa pot je po pustim, stermim in skalovitim gojzdu skozi in skozi pretergana, visokih škarp je velik del dodelanih, pod-stave za mogočne mostove so že močno od tal vzdignjene ; nič teskiga ne bo, da bi leta 1855 se že hlapom tod vozili. Mnogi uzroki so dozdaj delo zaderže-vali , zlasti tudi vremena slabe. — Ker ravno vremena imenujem, naj povem, da kaj svojiga je to, daje strela letos tako rada zažigala; v treh krajih je v Verhniški okolici za strelo gorelo: v Samotorci, v Lavrovcu, in na Verhi pri s. treh Kraljih je ravno ponoči pred s. Petram mežnarija pogorela* — Skozi Verhniko zdanje čase mnogoteri višji in nižji gospodje potovajo, vender za vsa-kterim ne ostaja stanovitniga spomina; nadvojvodinja Elizabeta pa, ktera se je zavoljo bolezni svoje hčerke pred letam nekaj dni tukaj mudila, je pred kratkim lep masni plajš v dar poslala za tisto cerkev, kjer je vsaki dan  pri s. maši bila.
Iz Železnikov. Ker imajo naše ;?Novice" med drugim tud blagi namen, domorodno umetnijo povzdigniti in imena domačih slovenskih umetnikov širocimu svetu razodevati, upam da bodo mojim versticam majhin prostorček v svojih listih rade dovolile. Imajo namreč namen, zasluženo hvalo dati Petru Rojc-u, orglo-delcu v Podbrezjah nad Krajnjam, (JBirkendoif, Post Krainburg), ki je 23. listopada v podružnico sv. Frančiška Ksaverja v Železnikih kaj izverstne nove orgle na 10 spremenov dodelal. Po vsi pravici se zamore reči, da so te orgle ravno tako zavolj zvunanje oprave kakor zavolj notranje natanjčnosti vse časti in hvale vredne in kar njih glas zadene, tako prijetno in veselo pojejo, da bi jih le poslušal; zatoraj je pa tud zadovoljnost med ljudmi o njih splošna.
Ime Petra Rojc-a , ki tudi trempencine, harmonike, posavne itd. dobro izdeluje, je zavolj izverstniga dela, niske cene in urne postrežbe ne le po Krajnskim, temučtudipo Štajarskim in Koroškim dobro znano; v živi dokaz tega zamore že to služiti, da ima vedno po dvoje, tudi troje nove orgle naprej naročene v delu. Ker so ga pa „No-vice" že lansko leto kot umniga mojstra častno pohvalile , mu moram tudi jez zastran naših orgel zasluženo hvalo dati, in ga vnovič živo priporočiti vsim cerkev-nim predstojništvom.                              Josip Levičnik.
Iz Ljubljane. Mestni tesarski mojster gosp. Pa j k je prejel iz Dunaja od c. k. vikšiga vojaškiga stavstva častno naročilo, da naj po modelih svoje znajdbe, ki jih je, kakor so „Novice" že povedale, c.k. ministerstvu vojaštva poklonil, mašino za vodnjak izdela in na Dunaj pošlje. — Na popis izida preskušinj v podkovijski učilnici Ljubljanski pretekliga šolskiga leta, ki gaje kmetijska družba vsled svoje dolžnosti tudi slavnimu ministerstvu poduka predložila, je blagovolilo visoko mini-sterstvo družbi s pismam od 12. p. m. naznaniti, da je izid omenjenih preskušinj v vednost vzelo in da kmetijski družbi za podporo te koristne učilnice dobrozasluženo pohvalo z veseljem izreče. — Nadcolnije vodja gosp. H. Costa in fabrikant g. W. Mollioe sta kot odbornika austrianske   komisije   za  Londonsko   razstavo  1. 1.
prejela v spomin njeni kovano veliko medaljo in krasno natisnjeni popis te razstave, kteriga je tudi kmetijska družba dobila.