Oznanila in „poslanice“ plača se za Stiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiaka lkrat, 7 n n n rt ^ n ® it n it it ^ n Večkrat — po pogodbi. Za veče črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G, Likarja in v tobakarni v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Bokopisi se ne vračajo. St. 42. „Nova Soča“ izhaja vsak petek zvečer in vel ji s prilogo »Gospodarski List" vred po puiti prejemana ali v Gorici na dom puiiljana: Vse leto .... gld. 4-40, Pol leta .... „ 2-2«, Četrt leta .... „ J'10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je v«»ja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri npravnrttvu. ..Gospodarski List'1 izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta liitaže v č#trtek. Uredništvo in npraviiiiton je v Mar-ziaijevi hiši, Via del llercato št. 12, II. V Gorici, dne 16. oktobra 1891 Po zaključku naše deželne razstave. II. Z zadnjim uvodnim člankom smo prav v žiro zadeli odbor, ki je na goriško mestno kopito prikrojil deželno razstavo naše po-kneien* grofovine Goriško-Gradiščanske. V onem fclanku padli so tudi nekateri izrazi, ki so #e prizadetim gospodom zdeli pretrdi in prehudi, kakoršnili odbor ni zaslužil, č«š, saj se je vendar prizadeval kolikor je bilo mogoč«, da se v razstavi ni žalila ndrodna ravnopravnost obeh narodov v deželi. Na take opazke odgovarjamo, da v slovenskem jezika skoraj da nimamo takih izrazov, s katerimi bi bilo mogoče po pravi vrednosti oliičati mliodno- politično razmerje v bivši naši raastavi. To razmerje bilo je za slovensko dvetretjinsko večino v deželi tako žaljivo, da se je zahvaliti le velikej potrpežljivosti in prizanesljivosti našega naroda, ako se v razstavi ni prigodil mai sikak škan-dalček. Denimo za zgled, da bi se bile klicale šUvilke pri srečkanju le v slovenskem jeziku, kar bi bilo bolj opravičeno nego le V italijanskem, ki je občevalni jezik neznatnega številca ljudij v deželi naši, kak hrup iu šum bi bili zagnali navzoči Lahi in Furlani ? In prav bi bili imeli!! Preverjeni smo tudi, da bi bili dosegli svoj namen, kajti takoj bi odbor skušal pomiriti razburjene duhove z — italijanskim klicanjem. Nočemo prigovarjati s tem našim slovenskim čita-teljem : -pojdite in storite tudi vi tako, ke-dar bi »e zopet kdafiTa Jedliak način prezirala in žalila slovenska večina v deželi11, ampak podali smo s tem le izgled, kak vi-liareu ročer bi bili uprizorili naši laški so-deželftiti, ako bi se na tak6 zaničljiv način prezrla ujih deželna tretjina, kakor se je z nesramno drzovitostjo prezrla slovenska d v e t r e tj i n s k a večina — in dosegli bi bil svoj namen, razstavili odbor pa bi dobil s tem na najsijajnejši način prezaslu-ženo zaušnico za svojo breztaktnostin žaljivo drzovitost. A: »Slovenci smo p o t r-pežljiji o.li !“ dejal je nekoč Stritar po vsej pravici, zato smo inolčč požirali vsa žaljenja in preziranja od prvega početka do zaključka z glasovitim laškim srečkanjem, 8 katerim je razstavin odbor ovenčal konec svojemu nam Slovencem neprijaznemu delu. V zadnjem uvodnem članku smo našteli uzrokfl, zaradi katerih moramo Slovenci res skoro na najsvečanejši način protestovati, da »e ta razstava imenuje deželna, kajti narodno-politično razmerje, kakoršno se je ondi razstavljalo, nima nikoli obveljati pri nas na Goriškem. T&ko prepričanje prešinjalo je vsakega slovenskega obiskovalca in razstavljalca, kajti vsakdo je zapustil to razstavo s trdno zavestjo, da bodo morali biti v prvi naslednji razstavi (morebiti ob 150-letnici naše c. kr. kmetijske družbe) n&rodno-politični odnošaji vse drugačni od letošnjih. Pri sedanjih razmerah bi se slovensko prebivalstvo nikakor ne dalo več pridobiti za razstavo, saj so celo mnogi letošnji slovenski razstavljalci bili tako razkačeni zaradi opisanih razmer, da bi bilo treba 1« migljaja —fin razstava bi se bila izdatno izpraznila takoj po slavnostni otvoritvi. S takimi in jeduakimi čustvi ločuje se slovenski narod na Goriškem od bivše d e-ž e 1'n e razstave ! * ♦ * Čajte Slovenci! Vse t&ko in jednako žaljenje in zaničljivo preziranje slovenskega jezika v naši deželni razstavi zdelo se je našim rudečim „Corrierovcem“ še vse premajhno ; slovenščini se je po njih lahonskej pameti izkazovala še vse prevelika čast in veljava. „CcrriereM seje namreč drznil priti na dan z izjavo, daje v c. kr. kmetijski družbi že od nekdfij bil v rabi le italijanski in latinski jezik in da so bile zaradi tega hudo ikritikovane (od koga?!) koncesije, ki so se dovolile narodnosti slovenski. Po Corriarori izjavi ni bilo treba slovenskih lepakov, »iti trojezičnih napisov, katere je napravil razstavin odbor, niti govora deželnega glavarja r obeh deželnih jezikih, ampak Tee (o bi moralo biti «am6 italijanski, kajti v Gorici, kjer seje razstava priredila in vršila, gospoduje jedino le italijanski živelj, ki pa „i»-o lono pacisu (zaradi ljubega miru) nima dovoljevati takili koncesij slovenskim sodeželanom. Slovenci, zapomnimo si take drzovi-tostij goriških Židov in renegatov, ki mašijo predaie P a t e r n o 11 i-jevega lista, in pripravimo se na odločen odpor z vsemi svojimi močmi, ako bi se kdaj skušale uveljaviti njih brezumne in smešne sanjarije. Predrzni pisarji nahajajo se v „Corrie-rovem“ uredništvu! Oni dobro vedo, da je bivša razstava bila deželna in da je Slovencev v deželi naši še vedno dvakrat toliko kolikor Furlanov, Italijanov, Židov In slovenskih renegatov, a vkljub temu se drznejo ropotati celo proti onim malenkostnim znamenjam, ki so kazala, da v naši deželi bivajo tudi Slovenci. Ker v Gorici gospodujejo še vedno Židje in slovenski renegati, hočejo pred zunanjim svetom celi deželi u-siliti italijansko lice ; vse, kar se tukaj viši pod deželnim imenom, prikrojeno mora biti na laško kopito, da ne bo žaljena „narodnost goriškega mesta" (nazionalita citta-dina), ki je italijanska (!?). Tak6 zahtevajo, židovski politični modrijani v „Corrierooem“ uredništvu! Smešni čudaki to! N«>j le poskusijo delovati po o-značenem načrtu in prepričajo se takoj, s koliko odločnostjo jim narod slovenski pobije ošabne rožičke! Narod uaš zaveda se prav dobro, da biva v tej deželi v ogromni večini, zato si nikdar in nikoli ne bo dal zapovedovati.. od_j)ar Ih bonskih kričačev, ki so se v Gorici preobjeli slovenskega kruha. Gospodje pri nCorriern“ naj le nadaljujejo po dosedanji poti svoja rovarstva in brezumna kovarstva proti slovenskemu narodu na Goriškem, iu prepričani smo, da v malo letih pretrgajo poslednjo zvezo slovenskega prebivalstva v mestu in deželi z laškimi meščani. Čegava bo škoda ?! Naša ne! # * * Govorili smo že v svojem listu, kako nečuveno je „Corriereu razžalil ves slovenski narod povodom slavnostnega sprejema Njegove cesarske Visokosti nadvojvode Karola Ludovika. Ta židovski nesramnež drznil se je trditi, da so slovenski živio- klici neugodno uplivali na visokega gosta in da je proti nekaterim slovenskim napetežem celč z besedami izjavil svojo nejevoljo zaradi „izzivajočega1* ponašanja slovenskega občinstva. Mi smo takoj odločno zavrnili to nesramno in drzovito laž, s katero se na najsilovitejši način žali naše slovensko ljudstvo. Je li mogoče misliti si večje razžalje-nje nego je laž, da je slovensko prebivalstvo za svoje patrijotične izjave do vladarske hiše prejelo še le grajo iz ust Njegove cesarske Visokosti?! Slovenski narod mora za to krvavo in nečuveno razžaljenje prejeti primerno zadoščenje! V ta namen smo se v listu obrnili do pristojnih oblastnij s prošnjo, da storijo primerne korake v namen, da se prekličejo „Corrierove“ drzovite trditve in laži, kajti nikdar in nikoli ne morebiti res, da bi bila Njegova cesarska Visokost na tak način zavrnila udanostne izjave od strani večine prebivalstva v deželi Goriško-Gradiščanski. Toda zaman smo čakali takega preklica ! Namesto njega čitati smo morali v „Corrieru“ po zaključenju razstave zopet ono lažnjivo trditev, da je Nj. ces V. nadvojvoda Karol Ludovik izrekel grajo nekaterim slovenskim napetežem ter tako pokazal, da so prava jezika in kulture italijanskega naroda priznana v najvišjih krogih in da se onih prav v naši deželni razstavi ni imelo žaliti niti z revnim izgovorom o uljud-nosti do slovenskih sodeželanov. Na ponovljeno grdo laž „Oorrierovihu pisačev uprašamo : 1. Kihtj in pri lcatei'i priložnosti je Njegova cesarska Visokost pokazala nejevoljo zaradi udanostnih izjav slovenskega prebivalstva'} — 2. Kdo so tisti slovenski na-peteii, katerim je visoki gost izjavil svojo grajo? — Dokler rCorriert* ne d& na te dve uprašanji določnega in natančnega odgovora, velji v naših očeh in pred vsem svetom kot ostuden lažnik in podel obrekovalec. — Čudimo se, da je naše strogo c. kr. državno prfrvdniStvo pustilo v javnost take očitne 1;Uži, ki pač nimajo drugega namena, nego da po jedni strani ščuvajo oba naroda v deželi drugega proti drugeiuu, po drugi strani pa, da delajo prepad med slovenskim narodom in jednim udom vladarske hiše habsburške. Zaradi tega pozivamo zopet pristojne oblasti, naj poskrbe za to, da se „Corriero-ve“ laži prekličejo, kajti nikakor se ne sme pustiti naroda našega v nepotrebnih dvomih, da bi Nj. ces. Visokost morebiti vendarle utegnila kaj takega reči. Narod, tak6 zvest in udan vladarski hiši habsburški, kakor je slovenski, pač ne zasluži takega in jedna-kega žaljenja!! * * * Iz teh vrstic je razvidno, s kiko la-lionsko svojatjo imamo Slovenci opraviti tu v Gorici. Iu take drzovitosti proti našemu narodu počenjajo ljudje, ki nas stokrat več potrebujejo nesro mi nje ; upijanili so se slovenskega kruha, zdaj pa zasramujejo svojega krušnega očeta! Goriški Lahi brez slovenskih deželanov morali bi polagoma drug za drugim povezati svoje culice ter iti iskat kruha po svetu, kakor njih sorojaki po jeziku in duhu tam iz dežele polente. Ker nam pa „Corrierovci“ v svoji pijani prenapetosti napovedujejo boj, dobro, sprejmimo in izbojujmo ga z največjo vstraj-nostjo do konca. V ta namen poslužujmo se jedino tega gesla: da ne damo nikdar in nikjer niti novčiča zaslužka našim narodnim sovražnikom. Podpirajmo v prvi vrsti naše trgovce, obrtnike, rokodelce, odvetnike, zdravnike,' notarje itd. — nCori’ieio>e" sanjače pa pustimo v miru. Ko se zlačnijo, postanejo krotkejši! Kdor ima le količkaj rodoljubja r sebi, ravnal se bo dosledno po tem načelu in bo poučeval v tem zmislu tudi svoje manj zavedne sosede, kar je prav v najbližji okolici goriški največja potreba. Kedar se bo naše ljudstvo povsod ravnalo po tem geslu, takrat bo v Gorici v kratkem času toliko narodnih trgovcev, obrtnikov, rokodelcev, odvetnikov, zdravnikov itd. in ob enem ž njimi posestnikov in v o 1 i 1 c e %, da se sanjarije „Corrierovih“ sedanjih hujskačev same ob sebi razbijejo v prazen nič — in v Gorici prisijejo narodu našemu za vselej boljši in milejši dnevi. Ta lepa prihodnost je v tvojih rokah, o narod slovenski! Zbudi se, kjer še spiš, molči in delaj po gornjem načelu, in uverjen bodi, da pride čas, ko boš v Gorici in v celi deželi tisočkrat bolje cenjen in spoštovan nego si bil v letošnji deželni razstavi. Rojaki, vzdramimo se, kajti: bdečih je prihodnost!! H lllll 11:4.11111 lllll IIIIIIM11II111 lili 1111IIMIU1114 HM III Ki Državni zbor. Čisto navadnim načinom otvorilo se je učeraj te,len drugo zasedanje novega državnega zbora. Večina poslancev je bila na svojih sedežih; ministri so bili vsi navzoči, celo T a a f f e, ki je bil ravnokar okreval. V ložah in na galerijah je bilo vse natlačeno radovednega občinstva. Predsedniški stol zasedel je ropet 82-letni dr. S m o 1 k a, ki je s kratkim nagovorom pozdravil došle državne poslance. Mož se je čez leto sicer okrepčal v gaštanj-skih toplicah, a nekdanje živahnosti in spretnosti ni več. Danes je dr. S m o 1 k a predsednik poslaniške zbornice le p o imen n, pravi predsednik pa je levičar baron C h 1 u m e c k y, poleg katerega je konservativni drugi podpredsednik dr. K at lire in skoro brez nikake moči. Grof T a a f f e je bil čil, zdrav vesel, kakor po navadi. Poln šale in dovtipa sprejemal je voščila poslancev ter stiskal jim roke na desno in levo, zlasti pa se je mudil na strani v živahnih razgovorih z Jaworskim, H ohemvartom in Plenerjem. Predsednik naznaui poslancem, da je o počitnicah umrl poslanec kranjskih veleposestnikov baron T a u f f e r e r. Tega moža poslaniška zbornica ne bo posebno pogrešala, saj v 16 letih svojega poslan-čevanja ni nikdar odprl ust s svojega sedeža niti se ni udeleževal drugih državnozborskih opravil. Poslanec P e r n e r s t o r f e r je podal predlog, naj se izvoli odsek 24 poslancev, ki bi se dogovorili o spremembi ustave v zmislu splošne in neposredne volilne pravice. Ta predlog ,so podpirali tudi narodni poslanci s Češkega. Češki poslanec P a c i, k s tovariši je predlagal tri načrte o spremembi tiskovnega zakona v duhu odločno svobodomiselnem in napreduem, kakoršen je v drugih državah, kakor na Francoskem, v Italiji in na Nemškem. S prvim načrtom se predlaga odprava časnikarskega koleka in časnikarske varščine, da bi se dovolila svobodneja prodaja časopisov ter olehčava pri dopošiljanju dolžnostnih iztisov. Dovolila naj bi se tudi svobodna kolportaža (prodaja na ulicah) s časopisi, kakoršna je n. pr. v Italiji, kjer se večina časopisov po ulicah prodaja. Zato pa tamkaj časnikarstvo cvete! — Drugi in tretji načrt predlagata zrušenje objektivnega postopanja proti časopisom; namesto tega naj bi se vršile obravnave vselej pred porotniki, Zakonske določbe gled6 na „popravke“ naj se premen6 takč, da odgovorni urednik sme odkloniti objavo popravka, ako pred sodiščem dokaže resnico objavljenih sestavkov. Poslanec J a q u e s poročal je v imenu kazenskega odseka o svojem in dr. Roserja predlogu, kakč je odškodovati tiste, ki so bili po nedolžnem obsojeni in kaznovani. Zbornica je sklenila, da se takim državljanom moia dati primerna odškodnina, iz državnih blagajnic. Poslanec K a t it r e i a je poročfil V resoluciji poslanca B u r g s t a 11 e r j a, s katero se je je vlada pozvala, naj povodom odprave proste luke v Trstu, kjer bo zaradi tega življenje mnogo dražje, poviša službeno doklado tamošnjim c. kr. uradnikom in slugam. Poročevalec je priporočal vladi, naj resno premišlja o tem uprašauju. Ta predlog, kateri sta podpirala poslanca Nabergoj in Burgstaller, je zbornica vsprejela. K sklepu je češki poslanec T i 1 š e r s tovariši interpeloval m inis terskega predsednika zaradi znanih dogodkov v L i b e* recu in ga upraša, kaj misli vlada storiti, da se češkemu narodu v pomešanih krajih na Češkem ne bodo godile take neznosne krivice, kakoršne so se dogodile v Liberecu cel6 pred očmi cesarja samega? Poslanec K i 11 d e r m a n u popraša predsednika kolenskega odseka, ali ne misli pospešiti razpravo predloge o ponarejanju živeža. Poslanec Bilinski odgovori iia to, da predloga pride na vrsto v kratkem času. ** * V soboto je bila druga seja. Predno je zbornica prešja k dnevnemu redu, interpeloval je poslanec N e u b e r g e r s tovariši visoko vlado, ali vč, kaki so zamaški p:ii steklenicah znane sodne vode in ali ne misli ukreniti potrebnih korakov, da se odpravijo protizakoniti, zdravju vsled svinca škodljivi zamaSki? Na to je finančni minister med grobno tišino čital svoje poročilo o držvnem Jpro* računu za 1. 1892. Potrebščine bodo znašale 584,620.378 gold., dohodkovpa bo585,238.262 gld., torej bo preostanka 617884 gld. Letos so preračunjeui dohodki na 568,375.521 gld., potrebščine pa na 56.853.027 gld. Letos kaže torej preostanka nad 3V2 milijone goldiuarjev proti dobremu p o 1 milijonu gld. v prihodnjem letu. Potrebščine 1. 1892. bodo skoro za 20 milijonov večje od letošnjih. Zato so se morali tudi viri, iz katerih dohajajo milijoni v državne blagajnice, prav dobro nategniti, da se je vkljub mnogo večjih stroškov pokazal celo majhen preostanek. Potrebščine za prihodnje leto so pa toliko narasle zato, ker vojni minister zahteva lepo svotico novih milijonov za vojsko, a kar ta minirster hoče, dati se mu mora brez ugovora. Kdor se temu pro-tivi, tega smatrajo že na pol izdajalcem Avstrije. Drugi, ki je letos zahteval novih milijonov iz državnih blagajnic, je trgovinski minister, ki potrebuje novih 14,224.569 gld. za državno-železniški promet, 2,235.370 gld. pa za podporo obema avstrijskima parobrodarskiina družbama. Ko je minister dokončal svoje obširno poročilo, so m posebno živo nje- govi tovariši na ministerskih sedežih, katere je tak6 lepo skrbel s potrebnimi milijoni. Poslanci pa niso bili posebno veseli tega proračuna, ki kaže kar nakrat 20 milijonov večjih potrebščin od letošnjih. Na to je dr. Smolka prepustil predsed-ništvo ‘drugemu podpredsedniku dr. Kat h-r e i n u ter zapustil dvorano, ž njim vred pa tudi večina poslancev. V tem, kar se je vršilo za Kathreino-vega predsedništva, zanimivi sta dve interpelaciji. Prvo je podal istrski poslanec dr. Bartoli s tovariši do ministerskega predsednika o volitvah v Pomjanu, ki so čitateljem našim znane. Toda laški poslanci so to reč tako zasuknili, da je slovenska stranka, ker ni upala na zmago, tako silovito napadla Italijane, da so slednji morali bežali, radi česar se je volitev odložila. Kdo se ne nasmeje tej interpelaciji? Lahi, ki so tako samosilno postopali, kakor ni precej znano v zgodovini volilnih borb, drznejo se cel6 v zbornici interpelovati o tej volit vi. Upamo, da grof Taaffe odgovori tem gospodom tako, kakor zaslužijo. Z drugo interpelacijo pa je uprašal češki poslanec E im ministra deželne brambe, kako se je mogla izdati gojencem kadetne šole v Pragi prepoved, da v zasebnih pogovorih ne smejo češki med seboj občevati, kar silno razburja ves češki narod, — Na to interpelacijo bodo češki poslanci bržkone zaman čakali odgovora. * * * Tretja seja je bila v torek. Predsedoval je zopet dr. Smolka; navzoči vsi ministri. Na dnevnem redu so bili predlogi o podržavljenju železnice Karola Ludovika, o zgradbi dveh železnic na češkem, o P&ca-kovih spremenbah tiskovnegazakona, oPer-nerstorferjevem nasvetu za volitev odbora, ki naj predela Ustavo v zmislu občne volilne, pravice ter o važnem predlogu posl. Fussa, po katerem bi vlada bila siljena enkrat na leto podati poročilo, kako je rešila v zbornici sprejete peticije. Četrta seja je bila učeraj. IM Vlili HiM MN I »1*14 MI MII UH 11 N«« DOFIil Z dežele, 6. oktobra ( Vprašanja veleč' dr. Mahniču) — Oprostite, g. doktor, da Vas duhovni sobrat javno z različnimi upra-šanji nadleguje, kajti prehuda sodba o „ N. S.“ v zadnjem Vašem »R. K.44 me je k temu prisilita. Vzemi, drag; čiUtelj, še enkrat zadnji K„“ V nike. Na »tr. 338. dobiš sledeče stavke: „NovaSoča41.... stoji *,d prvega po* četka v vsakem oziru na liberalni strani".... Dalje ravno tam :.... „v leposlovju izpoveda principe „Lj. Zvona“, Stritarjeve in Gorazdove11 ....... „ s m rdi jej vže naslov vsakega katoliškega društva" .... „plesi in druge zabave.... najdejo v nji zagovornico “ .... (čujte!) „N. S.44 škofe in duhovne ometava z blatom in jih izpostavlja zaničevanju vernega ljudstva".... Tako piše g. doktor M. v svojem listu. Po tem takem je „N. Soča44 popolnoma liberalna. Kaj je to »liberalno1* ali kaj je »liberalizem11? Tem besedam moramo dodati prave pojme. Kaj da je »liberalizem41 nam g. doktor pove jasno in določno v letošnjem „R. K44 in sicer na str. 19. Oujmo: „In mi smo trdili, da liberalizem je negacija vsakega kerščanst-va“.... Str. 20:... »Liberalizem ... napoveduje vojsko avktoriteti Božji“... Dalje ravno tam: .... »Liberalizem napoveduje vojsko pred vsem Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju, hote ga izobčiti iz človeštva44 .... Spodaj na isti strani:.... liberalizem — hoteč človeštvo pred vsem izneveriti krščanstvu".... Str. 267: »Liberalca, ki zanikuje in sovraži Boga, vodi povsod, k vsemu nagiblje sovraštvo do Boga41.... Str. 268:.,. »liberalci brezverci1*.... »R. K.“ 1889. str. 458............»naši liberalci tajijo, iz- podkupujejo vero simo, ki je prvi pogoj kerščanskemu življenju, zveličanju14 . . . „R. K,“ 1889. str. 460 . . . »Vsakemu liberalcu najvišje, najsvetejše: sovraštvo do katoliške c e r k v e41.... Dosti. Kaj ne g. doktor, z gori omenjenimi citati ste pač dovolj jasno označili »liberalizem*. Zdaj pa Vas uprašamo: 1. Kje, kedaj, kako, v kateri številki je »N. S.“ ,negirala vsako krščanstvo“? 2. Kje, kedaj, kako in v kateri številki je »N. S.44 napovedala vojsko avktoriteti Božjiu? 3’ Kje, kedaj, kako in v kateri številki je „N. S.“ napovedala vojsko pred vsem Jezusu Kristusu in njegovemu sv. evangeliju in hotela ga izobčiti iz človeštvau? 4. Kje, kedaj, kako in v kateri številki je »N. S." hotela človeštvo izneveriti krščanstvu ? 5. Kje, kedaj kako in v kateri številki je „N. Soča" napovedala vojsko avktoriteti Božji**} 6. Kje, kedaj in v kateri številki je »N. S.“ zanikala in sovražila Boga*? 7. Kje, kedaj, kako in v kateri številki se nahajajo dopisi, članki, podlistki, notice itd., ki so bili pisani zaradi tega, ker je urednika »N. S.44 nagibalo sovraštvo do Bogau, da jih je spisal ? 8. Kje, kedaj, Kako in v kateri številki je „N. S.14 tajila in spodkopovala vero*'? 9. Kje, kedaj, kako in v kateri številki je „N. S/ pokazala, da ji je »najviše, najsvetejše: sovraštvo do katoliške cerkve“? 10. Kje, kedaj, kako in V kateri številki je ,N. S.“ izpovedala »principe Lj. Zv., Stritarjeve in Gorazdove? 11. Kje, kedaj in kako je „N. S.“ pokazala v svojih predalih, „da ji smrdi vže naslov vsakega katoliškega društva44 12. Kje, kedaj in kako je »N. S.“ bila zagovornica plesov14? 13. Kje, kedaj in kako, v kateri številki je »N. S.44 Škofe in duhovne ometavala z blatom ter jih izpostavljala zaničevanju vernega ljudstva*? Kaj ne, 13 je judeževa številka, ki le nesrečo donaša, kakor nekateri trdijo; zato ne smem s to številko končati. V zadnjem času vedno poudarja veleč, doktor Mahnič, da z liberalci nobenega „ kompromis a41. Se v zadnji številki trdi rekoč: ^Stopali bomo vstrajno po poti pozitivne katoliške dogme brez k o p r o m i s a." Str. 346. »R. K.“ od 1. 1889. str. 465 pa pišete; „Z liberalci nobene zveze, k večemu k o m p r o m i s,44 kar je nadpis članku, v katerem pravite med drugim: »Kaj hočemo, faktum je, da bivajo (liberalci) na svetu in kot s takimi moramo hote nehote računiti. Večkrat se zna pripetiti, da imamo i mi i liberalci skupne interese, katerih doseči, skupne sovražnike — pri nas so pred vsem narodni nasprotniki — katerih zavr ifi-t i n a m n i mogoče, nego se združeni-m i moč m i. Tedaj je dovoljeno začasno in le od slučaja do slučaja z liberalci se pogoditi in zjediniti v skupno postopanje;... liberalci so ljudje, in kot s takimi se da še od časa do časa kaka pametna beseda govoriti Stalno, prijateljski zavezati se ne moremo, a od časa do časa v roko si seči, skupno zaganjati volka, ki hoče raztrgati, je vendar dovoljeno To je takozvani kompromis, ki ga z dobro vestjo z liberalci sklepamo o volitvah, o peticijah za narodne pravice itd.44 Tako ste pisali, g. doktor, pred dvenii leti. Zato vas uprašamo: 14. Kako se gori navedene besede ujemajo z vašim najnovejšim geslom ? Pred sklepom še nekaj. Mi imamo pred seboj Goriško, sploh političen položaj na Primorskem, Novo Sočo in njenega urednika; s tega stališča sodimo in motrimo ves boj »R. K.“ z »Novo Sočo.44 Na tem stališču bodemo tudi stali, ako bo treba ugovarjati. Prosimo tedaj, g. doktor, dajte nam pojasnila na 14. uprašanj. Pričakujemo, da nam boste odgovarjali s peresom ne pa z b a t o m in c e p c e m. »Responsio mollis fraugit iram; sermo durns suscitat furorem. Lib. prov. c. XV. 1. Duhovnik. Dostavek uredništva. — Tem uprašanjam in zahtevam rodoljubnega duhovnega gospoda pridružujemo se trdi mi ter z a h te V a m o n a n j e s t v r e n o tl g1 o v >>r. Ilivdovr-dat smo, k&kv W g\ ’dr. M. zopet dlake,cepil! Sv. Ludja, 13." oktobra. - Kav je p. -več, je preveč; vsake reči, kar je prav. Mislili smo skriti vse »topove44, katere smo bili že nastavili čislanemu županstvu ter popolnoma obmolkniti. Toda naslednji dogodek nam je potisnil pero v roke, da ne moremo več mirnim srcem prenašati ter k vsemu še dalje molčati. Dne 2. okt. t. 1. prišel je podžupan na Idriji k gosp. županu zaradi občinskih opravil. Pri tej priložnosti mu zažuga g. župan rekoč: „Ako ne boste... Vas izključim iz starešinstva44. Oho! g. župan, kje imate pravico kaj takega storiti ?! Vidite, g. župan, s tem je Vaša drznost vzkipela do vrhunca, zato pa Vara potom javnosti posvetimo te vrstice ter naravnost v obraz, brez ovinkov in okolišev, povemo, kar zaslužite. Molčanje bi bilo zeJ6 škodljivo celi županiji, zato smo prisiljeni Vam pokazati, d& se ne pustimo pometati in tudi ne ustrahovati, tim bolj, ker nekateri agenti so že začeli lagati in ljudstvo begati, da bi s tem zopet Vam pripomogli na županski stol. Cel6 pije se že na ta račun in se kujejo načrti, kako bi zopet volilce oslepili z visokoletečimi obljubami, in to v rmen-kasti in nizki čumnati, četrt ure od til oddaljeni; v kateri se ljubeznivo kreta zala oseba, ki splošno pozornost na se obrača... Tu imamo opraviti z g. županom in ne z gospodom Ž a n j č e m, in kot takemu veljajo naše besede. Vašega zasebnega življenja, g. župan, se mi ne dotikamo. Župau je javna oseba, zato ste se tudi Vi, zapus-tivši ozke stene zasebnega moža, izpostavili javni sodbi. Župan, ki modro in vestno gospodari z občinskim premoženjem, je vreden javne časti in hvale: župan pa, ki stanovitno zanemarja svoje dolžnosti, posebno občinsko gospodarstvo, je vreden očitne graje, da se s tem zapreči škoda občini. Ker čujemo, da vkljub slabemu dosedanjemu gospodarstvu hočete še nadalje sedeti na županskem stolu in ne mislite odpovedati se vsemu, kakor je to storil Vaš ljubljeni prijatelj g. Devetak v Tolminu, zato smo prisiljeni tudi mi poklicati na pomoč neizprosne številke, »proti katerim vsi pekleu-ščeki nič ne opravijo41. Najprvo Vam moramo, g. župan, povedati, da ste Vi že tri dobe nepostavno voljen. Znano je Vam in deželnemu odboru, da tisti, kateri je o zamudi s kakim računom, ne more biti več voljen. Občudujte, ljubi kmetje, županovo skrb in gospodarstvo in potrpežljivost (?) deželnega odbora. Računi za 1.1882. in 1883. so bili od župana predloženi dež. odboru še le dne 1. avgusta 1889.; tedaj celih šest let ni bilo uobene-ga računa. Računi za i. 1884., 1885. in 1886. so bili predloženi dež. odboru dne 23. avg. 1890. Račun za 1. 1887. so poslali šele 30. dec. 1890. Kmalu bode 1. 1891, pri koncu, pa računov za l. 1888., 1880. in 1890. še ni, Da je mogoče po tolikih letih in brez denarničnih dnevnikov, v katere bi se moralo po postavi sproti dohodke in stroške vpisovati, vestno in natančno račune sestaviti, naj verje deželni odbor, mi ne moremo. Tedaj: — kako je mogoče, da ta mož še danes sedi na županskem stolu ?! Leta 1888., meseca aprila, je bila volitev, račun za 1. 1887. je bil pa od župana sestavljen še le meseca decembra 1. 1890. Kaj pravi k temu deželni odbor.??!! Takisto tildi 1. 1885. in 1882. Po tem ta kem, Vi g. župan, že 9 let r dite na županskem stolu proti postavi. Ne ustrašite se.g. župan, ako Vam til navedemo §. 25. občinske postave, glaseč se tako le : »Udje županstva, kakor tudi starešine in njih nastopniki izgubijo svojo službo, kedar se prigodi ali zve kaj takega, zavolj česar bi vže iz prva ne bi mogli izvoljeni biti44. Tedaj na podlagi tega paragrafa bi moral deželni odbor v zmislu §. 89. dogovorno z namestništvom županstvo in starešinstvo razpustiti, tim bolj, ker »najvažnejše44 dolžnosti, to je »gospoda r s t v o“, trdovratno zanemarjate. — Da je g. župan res prav slabo skrbel za občinsko gospodarstvo ter 'občini škodoval s svojo veliko nemarnostjo, se razvidi iz tega, da je celo županijo pripravil v sramoto. Cujte, d n e 1 4. sept. je bila že cenitev 1 o m s k i h občinskih zemljišč in z odlokom dež. odbora od 15. aprila 1891. št. 1687. — je »Mont" zarubil 1000 gl. občinske doklade. — Ali more županijo večja sramota doleteti ?? Za božjo voljo, g. župan, kaj delate, da ste v tako sramoto pripravili županijo ? Zakaj ne skrbite, da se take nečastne reči odvrnejo od naše županije ? Ali hočete, da pridemo vsi na boben ? Sosedne občine se z nami norčujejo in porogljivo posmehujejo, češ, da smo slabi davkoplačevalci. Vkljub temu g. župan ne misli še težke butare županovanja odložiti. Mislimo pa, da bodo vo-lilci pametneji nego mislite Vi in da Vas pustč lepo v miru ter poiščejo drugega moža, ki bo bolje skrbel za davkoplačevalce. Vi ste že dosti let županovali, naj pa še kdo drugi okusi županske sladkosti. Kje pa stoji zapisano, da mora biti vedno le jeden za župana ?! No, ako bi bili na kak čuden način voljeni, upamo, da pa postava takrat pokaže svojo moč in da Vas strga z županskega stola, če tudi je s smolo namazan. Vi pa, volilci, zberite se in skličite sosede ter pogovorite se med seboj, ka-, • , može boste volili. Vsaka občina, naj izbere svoje može. Poslušajte svete mož, ki Vam hočejo pomagati; »mežnarjem44 in »ptičarjem14 pokažite vrata, ker so za to plačani, da Vam mečejo peska v oči. Tu na Mostu je središče županije, tu mora biti pi-sarnica in župan ; zato izberite, kateregakoli hočete, druge občine so z vsakim zadovoljne, samo da se enkrat prekucne cela stvar. Mi se bodemo bojevali z resnico in pravico in ž njo upamo zmagati. Drugi agenti bodo pa z debelimi lažmi okoli Vas hodili ter Vas z obljubami obsipali — da bi jim šli na limanice. Hujši »kanoni44 sledijo... (Toda, prosimo Vas, gosp. dopisnik, da imate o vsaki svoji trditvi stanovitne dokaze. Ako nam zagotovite, da morete vse pravoveljavno dokazati, priobčimo ; ako pa nimate dosti pravih dokazov, treba bo nadaljne »kanone44 — kakor pravite — opustiti. Stvarnih dopisov, seveda, pa ne moremo odkloniti. Uredništvo). Izpod Čavna, 14. oktobra. — Pohajko-vaje po prjjazni Vipavski dolini došel sem pod Čaven. Tu stoji velika vas. Gredoč po vasi oziram se na levo in na desno, da bi zapazil, česar želi moje oko. Na cesti ne najdem ničesar. Mogoče je kaj v vasi nad cesto. Prekoračim tudi ta del. Pa zastonj. Nikjer ne najdem zaželjenega napisa. Pa, če imajo brez napisa? Poprašujem. Nič uspeha. Torej nič za me v tej vasi? K večemu kozarec ipavca. Nekoliko jezen, nekoliko žalosten zapustim meni pusto vas. Grem dalje po cesti in si mislim: Take malomarnosti malokje dobiš na Slovenskem. Tako velika vas, pa nima svojega narodnega d r u š t v a, svoje čitalnice in ničesar ne, česar bi si narodnjak želel. Da bi bilo uboštvo temu krivo, ne verujem. Da bi tako bogata vas ne mogla položiti na žrtve-nik domovini niti novčiča, je jako čudno. Saj so imeli letos v tej vasi že tretjič ples. 1'udi gostilnic ne nedostaja. Cemu so, če bi jih nikdo ne obiskoval? Par nedelj po popoldanski službi božji odvrni vsak svoj korak od krčme in, kar bi tu zapravil, žrtvuj domovini, pa bo društvo cvetelo. Le vstraj-nosti je treba! Mislim dalje: V C .... ah so nekateri jako premožni posestniki. Najbrže ni sloge med njimi. Tudi če niso povse složni, mogoče je vendar osnovati društvo. Slovenci imamo mnogo društev in med temi žalibog le dve, kateri vsi naši rojaki radi podpirajo. Eno teh je »Družba sv. Cirila in Metoda44. Rojaki brez razlike stanu ali političnega prepričanja tekmujejo z darili pri tem društvu, ker poznajo veliko važnost, sveto nalogo njegovo: otroke na mejah uaše domovine ohraniti Sloveniji. Iz Č . . . č po lepi cesti došel sem v S . . o. Spomnim se, da je bila tu pred par leti lepa narodna veselica. Tu gotovo najdem, kar želim. Grem čez cesto v vas. Pogledujem nad vrata, kje je kaj pisano. In res ne iščem dolgo: „B r a 1-n i c a4* je napis nad vrati. Stopim nekoliko stopnic navzgor in odprem. Soba res ni velika, pa vendar prijetna. Miza je polna časopisov. Stene krasijo razne slike, kakor Erjavca, Stritarja, itd. Tu torej imajo svoje »Bralno društvo14, kar mora vsakega narodnjaka veseliti. Na mizi zagledam tildi »Koledar44 družbe sv. Mohora44. Odprem ravno kjer so imena č....................h udov te družbe. Jezen vržem knjigo zopet na mizo in grem svojo pot dalje po dolini vipavski. Vsak lahko ve zakaj: Toliko udov — taka vas! Še nekaj. Nekdaj sem naletel na dvojico mladih gospodičen. Pridem blizu njih in poslušam : kako govore. Da kar naravnost povem: govorile ste it ali j ansko. Domačinki iz središča Vipavske doline pa, italijanska govorica, to ne gre skupaj. Kaj takega se nisem nadejal tu slišati. Ko sem jima bil že za hrbtom, zinil sem nekaj prav slanih. Torej bi vendar koristilo, ako bi imeli pod Čavnom narodno društvo! Ipavski. (Novica o gospodičnah se res nekam čudno glasi. Toda treba bi bilo vedeti: ali oni gospodični navadno ital. govorite ali morebiti le za vajo, da ne pozabite, kar ste se v šolali učile. Mi poznamo nekatere tamkajšnje g.čne, ki znajo izvrstno italijanski, a so prav dobre Slovenke. — Nekatere se pa res skoro sramujejo slov. govoriti, kar je — prav žalostno!! U r e d u.) MWIIHIIII HI IIMIH Ul I Iti III Ml 141N11MII KUttUlMI 141441 Politični razged Avstrija. — V nedelio 12 t. m. bil je v pražki razstavi posebno slavnosten dan. legO' dni se je namreč z bliščečimi slovesnost imi slavila dovršite,o 2,250.000 obiskovalcev. lo se je dogodilo 10 minut pred 4. uro popoldne, ko je stopil skozi štetveni stroj član pražkega „Sokola“ Jaroslav Bartoš, kije bil v hipu obdan od celega odbora, kateri mu je radostnim obrazom častital k srečnej na-kljuČbi. „ Pražki Sokol11 ima posebno srečo, ker že prvi slavljenec, ko se je slavila dopolnitev prvega milijona, je bil njegov član. Srečni ^Sokolovec* je dobil v spomin težko zlato uro z verižico in več drugih darov; poleg tega je bil cel večer predmet prijaznih ovacij. — Slavljenec je bil ves ginjen. Z balkona doli je vskliknil: „ Želi m narodu našemu, da bi ta razstava bila začetek lepše prihodnosti! Na zdarl“ — V nedeljo je bilo 66.281 takiji obiskovalcev, ki so plačali vstopnino. Ker je pa mnogo tisoč talcih, ki imajo trajne, drugi brezplačne vstopnice, računijo, da je bilo oni dan okoli 90.000 ljudij v razstavi. Vseh obiskovalcev do onega dne je bilo 2,274.374, — Razstava se zaključi z veliko slovesnostjo 18. t. m. — » K l n b konservativcev “ si je izbral tiskovni odsek, ki bo imel namen : pošiljati svojim listom poročila ter pobijati : kriva poročila o tem klubu. Iz slovensko-hrvatske zveze (ako je še vedno kaj iz te moke) so izvoljeni gg. Klun, Perič in Lupul. Klun poroča lahko prav dobro — ako hoče. — Ministra dr. Steinkxch in markiz Bacquehetn sta baje v razporu, ker prvi se vsled dosedanjih neugodnih uspehov ne zlaga z nazori drugega o podržavljenju zasebnih železnic. Za državljane so ugodnejši nazori trgo» vinskega ministra Bacquehema. — Dunajska »Extrapost* je objavila novico, da nameravajo odstopiti vsi sta roč ti k i deželni poslanci, raaun Riegrovega zeta dr. Brafa in Zeithamerja, ker so se prepričali, da je za češki narod nenadomestljivo škodljiva ona »sprava*, katero 3krbna naša vlada hoče na vsak način dognati. To pa, sevida, le na Češkem, kjer so Nemci v manjšini. Tamkaj, kjer Nemci neusmiljeno gospodujejo Slo* vanom, s prava ni potrebna! — Slovenski poslanci Šuklje, Klun in PovSe so se pritožili pri grofu Taaffeju proti novomeškemu glavarju vitezu Schwarzu ter zahtevali, naj se takoj odstrani. Ta novica neprijetno zadene tudi marsikoga drugega, katerega prav lahko doleti jednaka usoda. — Tržaška „Edinostu objavila je govorico, da tržaška vlada bo podpirala laškega kandidata markiza Pollesin ij a, ki jr protikandidat dr. L a g i n j i, onega mož A, ki se iz znanih uzrokov ne mara niti imenovati z baronskim naslovom, kateri je njegov oče dobil od cesarja, ampak le z naslovom benečan-skega markiza. Lepe razmere! — Borba bo prav huda! Rojaki, napnite vse svoje moči, da strete in poteptate sovražne spletke in naskoke! Zunanje države. — Bolgarski uradni list » Svoboda 44 objavil je ročno pismo princa Koburga, sedanjega nepriznanega bolgarskega kneza, s katerim je bil sprejet odstop pravosodnega ministra To n če v a. — Glasilo ruskega plemstva nG raž dati, in* je prinesel novico, da ruski minister zunanjih poslov Giers radi bolehnosti kmalu odstopi ter je dostavil, da pri tej spremembi se ni treba nadejati Mo vi kaj posebnega, ker rusko politiko vodi jedino le car, a minister zunanjih posloj ima le izvrševati ukaze svojega cesarskega gospodarja, — Glasoviti voditelj irskega naroda Parnell je umrl. Dni H. t, m. so njeggea truplo prepeljali o glavno mesto Irskega Dublin, kjer je bilo razpostavljeno v mestni hiši. Istega dne ob 3. popoldne vršil se je velikanski pogreb. Parnell je imel v zadnjem času mnogo sovražnikov. Poslanci nasprotne mn stranke se niso udeležili niti njegovega pogreba. M1IMHM44MM41111M111111 • 1M11114 M 1:11 llllllll 1:1 MII 1111111IIIIII! Domače in razne novice Osebne vesti. — Gosp. Feliks Kovačič, naš rojak od sv. Lucije, napravil je diič 8. t. ni. na dunajskem vseučilišču prvi državoznanski in pravoznanski izpit z enoglasnim u spehom. — Dr. Ivan P i t a m i c, odvetnik v Postojini, umrl je dne 9. t. m. ob 7. uri zjutraj po kratki a zelo mučni bolezni v 43. letu svoje starosti. Pokojnik bil je naš rojak iz volčanske županije, čislan in široko znan odvetnik in rodoljub. Imel je baje že kaka tri leta neozdravno vranično bolezen, ki je v zadnjem času prav budo nastopila ter pretrgala naposled nit življenja v liajlepši inožki dobi. Njegova odvetniška pisarnica je bila jako obširna. Zahajal je tudi redno zastopat stranke v Senožeče, v Vipavo, v Ajdovščino in v Logatec. Sijajen pogreb vršil se je v soboto ob 4. popoldne. Zapustil je udovo gospo Ireno P i-tam ic rojeno Marički pl. Sremoslav in dva sinčka Aleksandra in Leonido. Naj v miru počiva ! »Nova Soča“ pred okrožnim sodiščem. — Kakor znano, podali smo ugovor proti zadnjim dvem zaplembam našega lista. Obravnava se je vršila v sredo 14. t. m. od 9. — lO1/*- predpoldne. Predsedoval je višjega c. kr. deželnega sodišča svetovalec gosp. Leopold Buda u, prisednika pa sta bila c. kr. deželni svetovalec C r u s i g in c. kr. sodnijski pristav M. Kuta r. Zapisnikar je bil c. kr. avskultant Eduvard S t r a u s g i 11. Državno pravdništvo je zastopal c. kr. državnega pravduika namestnik gosp. Zorrer. Urednik „N. S.“ zagovarjal se je sam. — Obravnava se je vršila od prve do zadnje besede v slovenskem jeziku brez uikakih težav, kar je dokazalo, kakč lahko so mogoče s slovenskimi strankami tudi čisto slovenske obravnave pri našem c. kr. okrožnem sodišču. Zapisnikar je prečital najpoprej zaplenjeni članek v 39. št. »N. S.“ o koraku tukajšnjega redarstva proti slovenski zastavi, potem predlog državnega pravdništva, za njim razsodbo, s katero se je zaplemba potrdila, in potem naš ugovor proti razsodbi. Na to je dostavil urednik še nekatere opombe in druga pojasnila, na kar je zastopnik c. kr. državnega pravdništva ugovarjal v slovenskem jeziku urednikovim razlogom v ugovoru in onim, katere je ustmeno navedel. Ko je urednik končal svoj zagovor, je sodišče po dokončanem posvetovanju naš ugovor zavrglo. — Na jednak način se je vršila obravnava tudi o ugovoru proti zaplembi 40. št. »Nove Soče“, ki je bila tudi potrjena. V obeh zaplenjenih člankih našla je tudi II. instanca pregrešek ščuvanja proti c. kr. o-blastnijam pa § 300 kazenskega zakonika. — Obravnava dokončala je torej takč, kakor smo pričakovali. Prepričali pa smo se, da tudi naše c. kr. državno pravdništvo prav lahko v slovenskem jeziku zagovarja svoje zatožbe proti slovenskim strankam in da tudi takt) stori, ako Slovenci to hočemo, t. j. ako so uaše uloge slovenske. Zato kličemo svojim rojakom: Pojdite in storite tudi vi tak6 1 LTnioue, patrijotičen in nam Sloven-oen naklonjen časopis, ki je izhajal pol leta po trikrat na teden, nehal je izhajati z Utterajšnjo številko. S tem se je zopet izjalovil poskus, da bi v Gorici izhajal časopis v itanjanskem jeziku, ki bi gojil avstrijsko patrijotično čut ter prijaznost med obema narodoma v deželi. Glavni uzrok prenehanju so gmotne težave. Ker je list imel zaradi mnogih so-v ražnikov še vedno mnogo premalo naročnikov, zlasti pa zat6, ker ga je poleg tega prepogosto doletela ostra roka našega gospoda državnega pravdnika, moral je gmotno obnemagati ter nadaljno izhajanje ustaviti. List je pri vsaki priliki iskreno zagovarjal Slovence pred zlobnimi napadi „Corrierovimi“. Zatd nam bo močno žal po njem, kajti odslej bo židovski list še drzo-vitejši, ker ne bo več nikogar, ki bi mu za vsako nespametnost takoj stopil na prste ter potegnil mu pred laškimi čitatelji zlobno krinko z obraza. — Obžalujemo tudi, da tisti krogi, katerim bi moralo biti mnogo na tem, da bi v Gorici izhajal patrijotičen časopis v italijanskem jeziku, tega lista ne le da niso podpirali, ampak da so mu delali celč ovire, ter da so prav za prav največ oni krivi, ako je list pri tako žalostnih okoliščinah ustavil nadaljno izhajanje. To smo mi svetovali takoj po ponesrečenih mestnih volitvah, ki so pobrale vso dobro voljo tistim možem, ki se bore proti izrredentizmu za Avstrijo. — Zal nam je torej po imenovanem listu, a izdajateljem skoro ni kazalo drugače nego da no opustili to nehvaležno nalogo. Ali bi ne bilo pa vsaj to mogoče, da bi se izdajal tednik a ta dobro in previdno ure- dovan?! . , .. »Corriere* zaplenjen. — V zadnji številki smo povedali, da je bil učeraj teden tudi „Corriere“ zaplenjen. Iz diuge izdaje f»Q isvedeli, da se mu je pripetila ta ue« zgoda zaradi članka, ki je bil napisan proti nam Slovencem. Soditi po tem, kaj sme ta list brez strahu pred zaplembo pisati proti nam Slovencem, moral je biti oni članek posebno strupen, da ga je gosp. državni pravdnik ohranil sam za se. V svoji sobotni številki je pa goriška Židinja spustila iz peresa celo jereuiijado proti ostremu našemu gosp. državnemu pravdniku, ki jej ne pusti, da bi z dejanji (!!) osvetlila nevarnost slovanskega poplav-ja. Z dejanji — hm! — ali ne z zavijanjem resnice, z natolcevanjem, z obrekovanjem in z lažjo ? ! Kar je „Corriere» dosiej pisal proti Slovanom, bila je še veduo suha in grda laž! V isti številki je pa Židinja morebiti nehote izblebetala, kje jo čevelj žuli. Vsebina njenega govoričenja je ta le: Pred dobrimi 25 leti so Slovenci še narodno spali. O, kako krasni časi so bili to za nas, kajti Slovenci so se polaščevali, (la je bilo veselje. Potem so pa nastopili slovenski kričači, ki so ves narod zbudili, da se ne pusti več polaščevati. Slovenci napredujejo, laški živelj se mora pa umikati. — Vedite pa gospoda, da Slovenci napredujemo na svoji h tleh. ne na vaši h. Tamkaj, kjer laški živeli izgubi dosedanje gospodstvo, tudi doslej niso bila vaša tla, ampak slovenska, katera ste si po krivici osvojili, ko smo Slovenci še narodno spali. Zdaj pa, ko smo se zbudili, t i r j a m o ukradeno lastnino nazaj. In upamo, dajo polagoma tudi dobimo in sicer toliko prej, kolikor bolj bodo proti nam besneli goriški napeteži v krogu „Corrierovem“. ,.Corriere‘ nraden Ust. — Človeku, ki ima le še količkaj avstrijskega čuta, se skoro neverjetno zdi, da se list s takimi političnimi težnjami, kakoršne ima goriški »C or-riere“, pošteva kot nekako uradno glasilo raznih c. kr. oblastev, ki le v njem priobčujejo svoje oglase in razpise. S tem dajejo listu tudi mnogo gmotne podpore. — Med drugimi razglašajo tudi vojaške oblasti le v tem listu svoje oglase, dasi po večini niti ne tičejo v list, ki zunaj Gorice nima skoro nikakih čitateljev. — U n i o n e, patrijotičen list, se je pa pustil propasti. Potem naj se kdo čuili, ako iri'edentovci ošabno nosijo po koncu svoje vroče glave, ko dobivajo potuho cel6 od tam, od kjer bi morali dobiti palico. Koncert v Čitalnici. — V nedeljo 1. novembra bomo imeli goriški Slovenci lepo priložnost slišati v naši Čitalnici svetovno-znani tamburaški in pevski zbor iz Mitroviče v Sremu. Na svoji poti v Italijo se ustavi tu v Gorici in da jeden koncert v Čitalnici, ki bo obsegal 14 točk.^ V uredi med od počitkom pa bodo čitalnični igralci predstavljali kako veselo igro. — Ta tamburaški pevski zbor je čaral s svojimi krasnimi jugoslovanskimi pesmami že celo Evropo. Bil je n. pr. v Benetkah, Turinu, Lyonu, Dijonu, Baselu, Zurichu, na Dunaju, v Budimpešti in drugod. Na svetovni razstavi v Parizu sviral je dva meseca pod Effeltovim stolpom in dva meseca v gledišču. Na -letošnji razstavi v Zagrebu je sviral pred »Hrvatskim douiom“ več časa. Društvo mandolinistov v Milanu podelilo je temu zboru častno diplomo. — Kakor je videti iz teh podatkov, smemo se le veseliti koncerta tega tambnraškega zbora, ki si je pridobil že po celi Evropi dobro im6. Zato se nadejamo, da bo dne 1. novembra do zadnjega kotiča natlačena dvorana naše Čitalnice. Pričakujemo tudi gostov iz okolice, saj tako lepa priložnost se ne ponudi več tak6 kmalu, da bi mogli od tako slavne družbe poslušati mile glasove naših prekrasnih narodnih pesnij iz zvonkih strun jugoslovanske tamburice. — Spored priobčimo prihodnjič. Deželna razstava. — Prejeli smo naslednji dopis: Slavnemu uredništvu N. Soče v Gorici. Podpisano c. kr. kmetijsko društvo zahvaljuje prav toplo slavno uredništvo na izdatnej podpori, katero je v svojem cenjenem listu blagohotno naklonilo kmetijski iu gozdarski razstavi, ki 8e je ravnokar zaključila. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, 9. oktobra 1891. Predsednik C O R O N I N I. Tajnik Velicogna. Oznanilo. — Naznanja se s tem, da se bodo dne 31. oktobra 1891. ob 10 uri zjutraj v pisarnici tukajšnjega deželnega odbora javno srečkale obligacije zemljiščno odvez-nega zaloga v znesku odmerjenem v razdo-ložitvenem načrtu 3. marcija 1856., (Drž. zak. II št. 4). Deželni odbor v Gorici due 13. oktobra 1891., deželni glavar C o r o n i u i 1. r Goriški mandollnisti dobro znane politične barve postali so v svoji preveliki drznosti že — smešni. V nedeljo so se peljali v O slavij e nad Pevmo okušat slovensko kapljico. To jim je razgrelo živce, da so začeli brenkati in popevati. Potem sname jeden mandolinist svoj klobuček z glave ter oblazi vse naše kmete, proseč jih m iloščine za ubogo »Lego Nazionale“. Kmetje niso vedeli, kdo ja ta revica, za katero se pobira miloščina, in so vrgli v klobuk nekaj novcev. Ko so pa pozneje kmetje izvedeiii v kak uameu so dali ono milo- ščino, raztogotili so se*-gorje onim lahonskim fantih uejo tako nesramno izziv ljudstvo, ako bi ne bili k s. brali šila in kopita. Pripoveduje se nam, da no pobiral jeden sin vinskega trb s a na Rajliovem dvorišču, katt posebno naši gorjani v kobariški, na Cerkljanskem nenavadno uneto j da njegovi „nadepolni“ renegati toli skrbneje hujskajo in rujejo proti slovenskemu. Kdaj bodo naši Slovenc, ko pametni, da ne bodo redili gada na jih prsih ?!! \ Drobne novice. — Naš državni post* nec Alfred grof C o r on i n i je te dni pla čal svojo kazen 200 gld., v kar je bil obsojen pri okrožnem sodišču vsled znanega odpora proti žendarmeriji v Krombergu, a z izrecnim določilom, naj se ta svota po postavnih določbah razdeli uied ubožce k rombe r š k e. občine. — Gosp. Jernej Kopa č, znani naš narodni svečar v Gorici, predstavi se te dni raznim gg, na deželi. Z ozirom na vse to, kar smo že doslej pisali o tem iskrenem rodoljubu našem, priporočamo g'a prav toplo našim č. prijateljem na deželi, zlasti, da bi mu že naprej dali kaka naročila, kar bo zanj, kot za začetnika, velike važnosti, da bo po priliki vedel, koliko raznega blaga mora imeti pripravljenega. G. Kopač je bil odlikovan na naši razstavi s srebrno svetinjo, kar je zanj gotovo velika čast. — Neki goriški Slovenec ima na prodaj prav dobrega psa — varuha, ki je star 4 mesece. Cena zmerna. Kje — povč uredništvo. — V ponedeljek od 10. do poldue se proda na prostovoljni dražbi kakih 80 tramov (telegrafnikov) in drugih predmetov, ki so bili v rabi pri deželni razstavi. Proda se pa le proti gotovemu in hitremu plačilu. — »Solkanska Čitalnica* bo imela v nedeljo dne 25. t. m. veselico. Na-tančneji spored prihodnjič. Kazpisi. — Mesti dveh deželnih svetovalcev pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici sta zopet razpisani. Uzrok je baje v prvi vrsti ta, ker je ajdovski sodnik gosp. Al. D e m o n t e, ki je bil v prvi vrsti namenjen za jedno mesto, nagloma umrl. Raspisano je tudi mesto c. kr. okrajnega sodnika v Ajdovščini. Zahteva se znanje nemščine, slovenščine in italijanščine v besedi in pismu, V ajdovskem kraju italijauščiua! Ko je razpisano mesto sodnika v Č e r v i n j a n u, se nikoli ne zahteva znanje slovenščine. Joj, kak krik bi zagnali Lahi, ako bi v razpisu stala taka določba. Sloveuci smo pač povsod zadnji! Slovenska šola v Ločniku strašno razburja goriške irredentovce, ki so mislili, da imajo že gotov most iz Furlanije čez Ločnik v Gorico. Zdaj pa pride ta preklicana slovenska šola, ki zabrani nadaljno polaščeva-nje slovenskega prebivalstva v ločniški županiji. V svoji jezi so naši lahončki pisali v »Neue fr. Presse“ dopis, s katerim lažejo na dolgo iu široko ter napadajo c. kr. okrajni šolski svet, ki je začel poslovenjevati Furlanijo, ustanovivši kot prvi korak slovensko šolo v »čisto furlanski" ločniški občini. Mislili smo, da c. kr. okrajni šolski svet zamaši usta goriškim dopisnikom s popravkom v imenovanem dunajskem listu, a to se ni zgodilo. — Tudi „Corriere“ je že muogo p.isal o tej šoli; enkrat je bil cel6 zaplenjen radi prestrupenih napadov. „C o r r i e r e“ vedoma laže v tej zadevi, trdeč, da je šolska oblast ustanovila slovensko šolo v čisto furlanski županiji, saj je vas Gradišču ta v tej županiji čisto slovenska, a tudi v Ločniku žive še vedno Slovenci. V slovensko tamošnjo šolo hodi letos okoli 40 otrok. Tatvina. — Kobariškemu trgovcu g. Janezu Manfreda odrezal je v Trstu, mad tem ko je spal, neki nzmovič žep, v katerem je bilo 500 gld. Odnesel mu je tudi srebrno uro z zlato verižico. — Tržaško redarstvo (policija) je našlo drznega tatu v osebi nekega 21-letuega Ivana Bozzer-ja. Na njegovem stanovanju so našli sam6 190 gld. iu uro; nad 300 gld. je zločinec že zapravil ali pa jih je spravil bolj na varno. Radodarni doneski. — Za »S lo g i u e učne zavode je dalje došlo: Č. g. A. Bevk, kapelan v Podmelcu, 1 gld.; č. g. J. Mar-zidovšek, voj. kapelan, 5 gld.; veleč. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kapelan, 10 gld.; preč. g. Lovro Rutar, vodja na sv. Gori, 4 gld. »N. S.“ je darovala več knjig za šolsko in učiteljsko knjižnico. Gosp. Anton J e-retič, trgovec s papirjem v Gorici, je dalje daroval še naslednje reči: 1 škatljico peres, 1 škatljico pisal iu 1 zavitek peresnikov. Podružnicama „Družbe sv. C. in M.“ došli so naslednji izredni doneski: G.čna Josipina Dominco, učiteljica v Kobaridu, nabrala je 25 gld. 90 kr. V pušici pri trgovcu Likarju je bilo 1 gld. 62 kr., pri Urbančiču pa 1 gld. 30 kr. Očitna hvala rodoljubnim dobrotnikom! I/, Idrskega pri Kobaridu prejeli smo obširem dopis, v katerem se opisujejo razmere pri tamošnjem »Mlekarskem društvu", o katerem je »Nova Soča“ že večkrat pohvalno govorila. Ta dopis nam pa razkriva tl, pri kakoil skem di'l čine, pa tudi pW Te besede naj za\. - celega izvirnega dopisa. ' '" Nemščina pri nas na Primorskem ni deželni jezik, to smo trdili o vsaki primerni priliki in pri tem ostanemo tudi v prihodnje. Pa tudi visoko ministerstvo je razsodilo v našem zmislu. To je pa bilo takč le: V Istri so imeli vsi uradi od kraja navado, da so pošiljali tudi slovanskim strankam in občiHam laške dopise, V novejšem času pa so se slovanski rodoljubi uprli tej navadi in so večinoma tudi zaprli italijanščini duri — toda namesto nje prišla je n e m š č i n a. Cesarsko namestništvo v Trstu je v tem oziru dajalo potuho političnim uradom po Istri, ki so namesto v italijanščini začeli dopisovati s slovanskimi občinami v, nemškem jeziku. Toda pazinska občina se je radi takega postopanja pritožila pri ministerstvu, ki je tudi razsodilo, da slovanskim občinam ui smeti dopisovati v nemščini, katera v Istri ni deželni jezik. Kar velja v tem oziru za Istro, mora veljati tudi za Goriško, kajti tudi tukaj nemščina ni deželni jezik. Tu poznamo le slovenščino in italijanščino kot deželna jezika, nemščine kot take pa nočemo nikdar pripo-znati. Zaradi tega bi tudi pri nas na Goriškem politične oblasti slovenskim občinam ne smele nikdar pisati v nemškem, ampak vselej le v slovenskem jeziku. — Proti takemu jedino pravemu ravnanju se doslej menda nikjer ni toliko grešilo, kakor v go-riškem okraju. Slišimo pa, da se je v naj-itovejšem času tudi tu obrnilo na bolje. Prav bi bilo, ako bi se to zgodilo mirnim potom, ne da bi bilo treba posnemati občino pazinsko v Istri. LJndsko štetje. —- Osrednja statistična pisarnica je obelodanila te dni nekatere podatke o letošnjem ljudskem štetju. Iž njenega poročila smo izvedeli, da je naša državna polovica štela dne 31. decembra 1890. leta 23,895.413 prebivalcev, ki se dele po naroduosti: Nemcevv8,461,997 (več 453.133 nego pred 10 leti), Čehov in Slovakov 5,473.578 (več 292.670), Poljakov 3,726.827, Rusov 3,101.497, Slovencev 1,176,535, Srbov in Hrvatov 644.769, Italijanov s Furlani vred, 674.701, Rumuncev 209.026, Ma-djarov 8139. — Ako seštejemo število vseh Slovanov, dobimo, da nas je skoro dvakrat toliko kolikor je Nemcev. In vendar hočejo Nemci jedini gospodovati v naši državni polovici! Književnost. — »Obrtno sp is je. Sestavil Anton Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. V Celji. Natisnil in založil Dragotin Hribar 1891“. To je naslov knjigi, katero je gosp. Funtek sestavil po naročilu slavnega deželnega odbora kranjskega. Gosp, pisatelj po pravici povdarja. v predgovoru, da smo Slovenci doslej živo pogrešali primerne knjige v obrtnem spisju, katera bi povsem ustrezala potrebam obrtnega stanii. Po naših šolskih knjigah je sicer raztreseno marsikaj, kar se je dalo uporabljati v obrtnem spisju, toda vse to nikakor še ni zadoščalo urejenemu pouku v tej stroki. Da bi se odpomoglo tej potrebi, spisala se je ta knjiga. Knjiga je pa tudi res kaj spretno sestavljena. Poleg vseh možnih spisov, ki utegnejo kdaj dobri biti vsakemu obrtniku, vsprejeta so v knjigo vsa poglavitna določila o obrtnem poslovanju iz obrtnega reda, trgovskega zakonika in iz drugih zakonikov, dalje vsi važnejši poštni in brzojavni propisi. — Posebno pa je gosp. sestavlja-telj obrnil svojo pozornost na Vloge, ki delajo priprostim obrtnikom velike težave. Toda kedor se bo učil obrtuemu spisju. po tej knjigi, ne bodo mu delale posebne preglavice vloge, katere mu je pošiljati raznim oblastvom. V prvem oddelku uči knjiga o napisih na trgovskih tablah in podaja mnogo izgledov. Dalje so tu izgledi o naslovnih listkih in oznanilih v časopisih. Ko učenec preuči to tvarino, jasno mu je marsikaj, kar dandanes niti odrasli obrtniki ne vedo. — V drugem oddelku uči ob obrtnem dopisovanju t. j. kako se je obrtnikom vesti pri otvorjenj i svoje obrti, kak6 pri <^uikih, pri dopisavanju UK. ^ Hvala mu! — Gorici pa pri Ci- pi. v .■.k.jh. V . "'iHt >';j . — POtl u -ia • jivri gosp. pisa-kitjigj , m vojakom v postno lahko ponosni na nje. za to požrtovalnemu rojaku naše-■ Ta knjižica stane 20 kr. in se v prodaja pri G. Likarju, v Trstu D as s e-ju. Visoka opravama, stalna plača, predplačilo, dovolim vsakemu, ki se peča s prodajanjem srečk in srečkinih knjižic na obroke. Weehselhaus H. Fuchs Uudapent, K run/ l>tt»kganni' IS Anton Jorlič fotograf y Gorici v ulici sv. Klare se priporoča slovenskemu občinstvu. Zagotovlja izvrstno delo po najnižjih cenah. C. in kr. izreč. zas. Žepna lekarnica Vsebina: 18 ifravil in prohnrto« Ceno 60 kr.t po poiti 80 ta*. af Pobi se v vsaki lekarni "•8 A1.0GA VINA r- isa* r» Dekleva / .e c 2 vinom v Gorici j voj ih založnicah (v Marj,, .i in Stolni ulici ter na ne’ ališcu — Prehod Edling) ••■•* »vrstna domača vina, Itela in črna istrijanska ter bela dalmatinska vina. Pisarnica se nahaja v Magistralni ulici v Ivalistrovi hiši na voglu proti Generališču. PRODAJA NA DEBELO Listnica uredništva. — Don, iz Po d-b r d a na Tolminskem: Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker je nepotrebna in celč nezaslužena Vaša hvala, katero s toliko hvaležnostjo in ponižnostjo obkladate moža, katerega prav nič radi ne vidimo tam, kjer je. Ako sem ter tjč nekaj stori, kar jev korist kake občine, storil je le svojo dolžnost, saj je za to postavljen in plačan. Zatč ni treba tolikega hvalisanja, zlasti ker je dokazano, da mož po drugih straneh pa toliko škoduje in zanemarja svoje dolžnosti, kolikor še nihče njegovih prednikov. Zato „N. S.“ tega možž ne more hvaliti, dokler tega v resnici ne zasluži. Gosp. N-N. O. v ??: Mi ne moremo nič za to. Ako je dopisnik tak mož, da mu moramo verovati in ako piše stvarno — moramo dopis sprejeti. Saj je potem tudi nasprotniku naš list vedno odprt v stvaren zagovor V takih priložnostih je najbolje, ako pustite list in urednika na miru. POSLANICA Gosp. Fr. Culotu-Luchesig-u v Renčah. Na Vašo poslanico v zad ji štev. „N o v e SoČ e“ in, kakor slišim praviti, celč v nekem laškem časopisu, odgovorim Vam na tem mestu le to-le: 1. Govorice o Vašem vinu slišal sem v Gorici ,pri zvezdi** in drugod ter tudi po poti proti domu. V Renčah in v sosednih vaseh raznesle so se one govorice še predno sem jaz kaj vedel o njih. 2. Ko sem se vrnil iz Gorice doinov in sem prišel v družbe, v katerih se je govorilo o Vašem vinu, povedal sem, seveda, tudi jaz, kar sem slišal o tej novici v Gorici in po poti grede. 3. Že po vašej nepotrebni poslanici sem se pa prepričal od veljavnih prič, da je Vaš vinski kupec Die triclistein sam kriv, ako so se raznesle neugodne govorice o Vašem vinu, kajti povedal je pred več ljudmi neki osebi, ki Vam blizu stoji, daz Vaš im vinom ni bil z a d o v o -Ij e n. Ker je več ljudij slišalo te besede iz ust g. Bietrichsteina, je pač naravno, ako so se neugodni glasovi o Vašem vinu hitro raznesli na vse strani in da so prišli potem tudi na moja ušesa. Ako Vam je gosp. B. dal drugačno pismo, potem bodisi pred ljudmi ni govoril resnice, ali pa ono pismo, katero ste tudi objavili, nima tiste veljave, kakoršno bi moralo imeti. Iz tega je slavnemu občinstvu razvidna moja krivda na tej govorici o Culotovem vinu. Razvidno je tudi, s kako opravičenostjo se drzne imenovani mladič imenovati mene „podlega obreko-val ca“, kar na najsvečanejši način odločno zavračam. V Rančah, 14. oktobra 1891. Franc Hebaf. krčmar. Vse stroje za pspoiarstvi) in vinarstvo! Orala, brane, valjarje, stroje za seja* nje, za košnje, za obračanje sena, konjske grablje, tiskalnice za seno, mlatilnice, stroje za vlačenje lokotno, tive, triere, Hiiek-selove slamoreznice, mline za drobno mletev, stroje za rezanje repe, sadne mline, sadne stiskalnice, tiskalnice za grozdje in mas-line, stroje proti pe-ronospori, stroje za lupljenje sadja, od prave za sušenje sadja in vrtnin, vinske se salke, kletarske potrebe, sesalke za vodo, okrogle pile, decimalne vage, vage za blago-separatore za mleko, vzdigovalnice za po, sodje, stroje za vrtenje, samostalno delujoče tiskalnice krme, pralni stroji, stroji za čiščenje lana, itd. Vse Izvrstno izdelano in po ceni. — Zagotovilo, ugodni pogoji za plačevanje, doba za poskus! Skladišče gospodarskih in vinogradarskih strojev. fjcllrr, gmtnj gPf" 11. Praterstrasse N.o 78 Bogato ilustrovane, 144 stranij obsežne cenike v nemškem, italijanskem in sloveli skem jeziku pošilja na zahtevanje zastonj in franko. —- Solidna zastopstva se povsod ustanocljajo. Anion Bortoloiii y Gorici, ulica Tre Re št. 8. Kamnosekarska delavnica, kjer se dovrši vsako delo iz marmorja- in kama itd. ZALOGA nagrobnih spominkov po zmernih cenah. Anton Kuštrin trgovec v hiši dr. Lisjaka v Gorici prodaja: vseh vrst moke na drobno in debelo, kavo, sladkor, riž, sveče in sploh vsake vrste kolonijalno in jedilno blago. — Razpošilja tudi po pošti. Zunanja naročila se točno izvršujejo. — Cene kolikor mogoče nizke. svetlo V ponedeljek dne 19. oktobra izide na »Tzm v Postelja št. 7 v Gorici prodajainica drobega in bflrberškcga blaga na drobno in na debelo. JtiM la najccnejšs tupOvlišče. Posebna zaloga za kupovalce in razprodajalee ua deželi, za krošnjarje in cunjarje. Največja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih za otroke. Strune za godala. Pctčlmost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti na nas ov: Na sredi Eaštelja št. 7. j| VINSKI EKSTRAKT. To pripoznano specijaliteto priporočam za hitro in izvrstno narejanje izvrstnega i zdravega vina, ki se nikakor ne ločimo naravnega vina. Cena za 2 kila (za 100 litrov vina) gld. 5.50 Recep t se brezplačno prilaga. Za najboljši vspeh in zdrav izdelek jamčim jaz. PRIHRANITEV ŠPIRITA doseže se z mojo pokrcpčcralno esenco za kuanjine, ki daje pijačam prijeten in rezek žgos in ki se dobiva samo pri meni. Cena gld. 3.50 kilo (na 600 — 1000 litrov) navodom za rabo. Razim teh specijalit.et imam tudi vse esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih li> kerjev itd. Recepti brezplačno. Cenik poštnine prosto. Karol Filip Pollak Tvornica esenčnih specijalit v Pragi. Solidni zastopniki se iščejo. Idi lian je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztapljajoče domače sredstvo. Velika steklenica I gl., mala 50 kr., o pošta 20 kr. več. Na vseli delili /.uvojntiie Je moja tu d od h n a, zakonito varovana varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. Tam se tudi dobi: Mb nEiversalno domače mazil. To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svedočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg teg« tudi blaži bolečine. V škatljicah po po 35 kr. in 25 kr. Po pošti 6 kr. več. Na vseli delih zn-voj»tinc je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.________________ ~~ GLAVNA ZALOGA B. fEAGNEB, Ma, št. 203-204, Mala strina, lekarna „pri črnem orlu4*. Poštna razpošiljatev vsak dan. _ jee sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo jc prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, di se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiši želodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo same omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekaruici Cristofoletti v Gorici, v Trstu V lekarni C. Zanetti in G. B• Hovis, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trukoczt/ G. Piccoli, in Ljud. Grečelna „pri Mariji pomagaj*1 ; v Postojni v lekarni Baccarcich, v Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Gugliebni, v Beljaku dr. Kumpf. ijSF' i steklenica velja 30 kr. NB. Varovati se. je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi iu nevarni nasledki. Voščene sveče. ^ ♦ ❖ i ♦ ♦ ♦ ♦ Jernej Kopač 9 na Solkanski cesti št, izdeluje in prodaja sveče iz pristnega, garautovanega čebelnega voska, enem prodaja raznovrstno medeno pecivo. Ob Priporočevaje se svojini rojakom v mestu in na deželi zagotavljam najboljše blago po najniže mogočih cenah. ♦ ♦ ♦ ! ♦ ♦ ♦ Hiša »dvoriščem in vrtom Medeno pecivo. proda se, oziroma v najem ochht, po primerni ceni. Hiša je blizu železnične postaje goriske in ima v pritlisji tri sobe in kuhinjo, prav toliko v I. nastropji, pa zložno podstrešje. Vrt meri 1000 kvadratnih metrov. Natančneje pove županstvo v Št. Andrežu. V St. Roku BLIZU CERKVE, VIA LUNGA ŠT. 11. proda se hiša z 8 sobami, hlevom in lopo ter vrtom poleg ceste za 3200 gld. Papirnica. Kpjiiaria. Zalop itzMj ia lepil nmitnostij. ^|| Tvornica šolskih knjižic in trgovskig knjih. — Delavnica za Manje pa knjig. — Zastop papirnice v Solkanu. [f|J SPIKIDIJON SKEKT veliki zgodovinski roman, zajet iz kranjske povestnice od Jakoba Bedeneka. 17 pol v osmenki. Broširan stane 1 gld, 50 kr. elegantno vezan 2 gld., po pošti 10 kr. več. Zanimivo in živo pripoveduje cenjeni gospod pisatelj v romanu, čegar junak je veliki matematik Jurij Vega, 'življenje tega slavnega Kranjca. Naročbe izvršujejo se z dnem 19. t. m. in nadalje, zaznamke pa že zdaj vspre-jemlje knjigotržnica Ig. pl. Kleinmagr in Fed. Bamberg v Ljubljani naKongresnem trgu. Kacaracacacacaca ■icacacacacau«-. ” PODRUŽNICA * vcacassEacaeaca^ _ fl KLAVNA ZALOGA g __ fVD Tf