SLOVENSKI LIST Naročnina: Za Ameriko in za celo leto S arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección, y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3667 Bs. Aires Loto VIII. BUENOS AIRES, 13. FEBRUARJA 1937 Štev. 6 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo SAMOPOMOČ Če je že naše prosvetno delo v Argentini težko in premalo uspešno zaradi razdrobljenosti sil, zaposlenih po mnogih malih društvih, in zaradi pomanjkanja, osrednje organizacije, ki bi vse to delo smotrno vodila, je pomanjkanje sleherne organizacije šs posebno škodljivo v gospodarskem življenju našega izseljenca. Koliko pošiljajo naši ljudje denarja odtod v Evropo, je te'zko reči, a te številke so bile nekoč zelo visoke in se bodo sedaj zopet dvigale; od vsake take pošilja-tve ostane nekaj pri tistem, ki jo je izvršil. Koliko imajo naši izseljenci naloženega denarja po hranilnicah in b?¡nkah, je že za glavno mesto mogcče le približno oceniit, medtem ko se mali jugoslovanski kapi tali, raztreseni po zavodih v provincah širnega državnega teritorija (na- katerem je najti na,še kolonije od skrajnega severa do skrajnega juga), docela odtegujejo vsakemu pregledu; ves ta densr ne daje samo skromnih obresti vlagatelju, ampak je tudi drugače ploden, toda njegove sadove pobira izključno zavod in izseljenec niti ne ve zanje. Mnogo naših ljudi si je ustvarilo skromen domek kje na periferiji mest* in se je nato v sili prepričalo, kako težko jih tepe pomanjkanje kredita in kako so vprav zaradi tega včasi v nevarnosti, da pridejo ob vse, kar so si z žulji in pri-trgovanjem v mnogih letih zgradili. Ta oč:vidn% resnica, da kapital, ki ga predstavlja skupnost izseljenskega prihranjenega denarja, koristi v glavnem ne vemo komu, neki anorjmni družba, v kateri pa izseljencev ni, in da gospodarski šibkemu izseljencu redoma odreka pomo«, ko bi je od njega, potreboval, je nagnala razne narodnosti, da so si ustvarile zavode, v katerih skušajo zbrati denarne sile svoje kolonije. Po z:¿o slabih izkušnjah mnogih let z raznimi bankami so Čehoslo-vrki sedaj jeli misliti na ustanovitev velikega denarnega zavoda in priprave so, kakor je tukajšnjemu poslovnemu svetu splošno znano, Se precej daleč napredovale; vprašanje potrebnega kapitala je po obvestilih, ki smo jih prejeli z naj-bo.je poučenega mesta, lahko rešljivo. Zanimivo je pri tem, da Če-hoslovaki ponujajo tudi nam, Jugoslovanom, naj bi v tem zavodu sodelovali — ponudba, ki jo bodo morali naši merocliijni čcnaitelji vse-strp ... ... _ , ^ J pravljeno, dokler se položaj v EvrpI prisotnost doslej šet ni spremenila, položaja, V zvezi z nemškim vmešavanjem v špansko državljansko vojsko, bi utegnilo zanimati dejstvo, da na pr. nemški genoralisimus Ludendorff tega vmešavanja, nikakor ne odobrava. Napisal je pred nedavnim v neki svoji reviji daljši članek, Notranji položaj v Jugoslaviji Pred nekaj dnevi je tukajšnja Prensa objavila zanimivo poročilo F. Jahna o notranjem položaju v Jugoslaviji. Pravi, med drugim: Sedaj, ko je prijateljska pogodba. z Bolgarijo že podpisana ter se izboljšujejo tudi odnošaji z Italijo, posveča načelnik vlade dr. Stojadi-novič svojo največjo pažnjo konsolidaciji notranjega, položaja v Jugoslaviji in hoče rešiti najprej dvoje najbolj nujnih vprašanj: hrvatsko vprašanje in ratifikacijo konkorda-ta z Vatikanom. Čeprav je bil Stojadinovic, odkar je prevzel vlado, ves čas zel'o vljuden s Hrvati, se hrvaški poslanci, izvoljeni maja 1935, niso udcdežili doslej niti ene same seje parlamenta, ker se volitve, po njihovem mnenju niso vršile v redu. Setdaj pa izgleda, da je prvemu ministru uspelo prepričati o iskrenosti njegovih namenov dr. Mačka, s katerim je imel že nekoliko razgovorov. Zel'o pomemben dogodek je, da se je po sedmih letih prostovoljnega proganstva vrnil z Dunaja bivši poljedelski ministetr Avgust Košu-tic, zet pok. Stjepana Radica, ustanovitelja hrvatske kmečke stranke. Košutic je prevzel sedaj posle strankinega glavneiga tajnika ter je izrazil zaupanje v končno poravnavo nesporazumov med Srbi in Hrvati. "To tolmačijo kot znak" pravi poročevalec dobesedno, "da je beograj- ne liazristi. Turški zunanji minister je bil na obiskih v liimu, kjer se je z ministrom Cianom domenil, da bo tudi Italija pristala na dogovor o Dardanelih. Ta sporazum med Italijo in Turčijo, ki si nista bili baš preveliki prijateljici, razlagajo kot posledico italijansko-angle-škega dogovora, glede spoštovanja medsebojnih interesov na Sredozemskem morju. Valencijanska vlada je ostro nastopila p/roti španskim trockijevcem ter je razpustila vse podružnice njihove organizacije POUM (Partido Ob re: to Unificado Marxista); dolži jih, da rovarijo proti republikanski vladi in podpirajo vstaše. Huda, letalska nesreča se je dogodila pri San Franciscu, v Združenih d:pa-vah, kjer je padlo v morje letalo "United Air bines"; osem potnikov in troje članov posadke je utonilo. Argentinska vlada je razpisala v ¡Vew-Yorkn posojilo od 70.000.000 dolarjev v konverzijske namene; s sedaj dobljenim dena:|Jem, na katerega bo plačevala 4 od sto obresti, bo odplačala dvo posojil iz let 1923 in 1927, pri katerih so znašale obresti 6 od sto. Argentinska državna blagajna bo s tem prihranila letnih 5.800.000 na obrestih. Novo posojilo je imelo izreden uspeh, ker je bilo v nekaj un&h krito, kar dokazuje, da uživajo argentinske državne finance veliko zaupanje pri mednarodnih kapitalistih. Na prometni berlinski ulici se je raztreščilo vojaško letalo, v katerem se je vozilo pet oseb. ki so umrle med plameni. Končala se je velika stavka avtomobilskih delavcev družbe General Motors v Zjj^uienih dri^vah Severne Amerike. Trajala je 42 dni in zmagali so delavci, ki jim je družba morala zvišati plače, kakor so zahtevali. General Faupel dosedanji nemki odpravnik poslov pri Francovi vladi, bo odslej zastopal bejflinsko vlado pri re^ volucionarcih s činom ambasadorja. žena italijanskega prestolonaslednika je rodila sina. S3 milijonov pe«et je daroval španskim revolucionarcem bogataš grof de Romanones in markiz de Fontalba, ki je bil v začetku državljanske vojne na strani republikancev ter je vladi dal 2 milijona peset, je sedaj pilestopil k vstašem ter je Francu dal na razpolago 25 milijnov peset. ska vlada, po mnogih obotavljanjih, sedaj pripravljena dati Hrvatom obširno avtonomijo, katero zahtevajo že vets čas odkar so mirovne pogodbe ustvarile Jugoslavijo. Tak sporazum bi mogel ustvariti pogoje za poznejšo vključitev Bolgarov v federacijo vseh južnih Slovanov na Balkanu". ' \ x ŽIVAHNA VOLILNA KAMPANJA V SANTA PE Opozicionalni radikali in vladni "antipersonalisti" so razvili po 'vseg pokrajini Santa. Fe izredno živahno kampanjo za volitve, ki jih je intervencija sklical'a za prihodnjo nedeljo 21. t.m., med naprednimi demokrati in med socialisti pa ni opaža^ ti prevcííke volilne vneme, ker se pač obe stranki zavedata, da se borita brez upa na zmago. Interventor Bruelimann je izdal proglas, v katerem obljublja, da bo vsakemu volilcu zagotovljena največja volilna svoboda, vendar pa so radikali že sedaj pritožujejo, da se za; te obljube policija ne zmeni, saj je zadnje dni v Ilosariu in v nekaterih drugih manjših krajih samovoljno ai-etirala več radikalskih voditeljev. Radikalski kandidat za mesto guvernerja je dr. Mosca, njegov "antipersonalistični" tekmec pa bivši minister Iriondo. AVENIDO GRAL. PAZ BODO ZAČELI GRADITI V kratkem bodo začeli graditi veliko avenido General Paz, ki bo tekla ob perfieriji mesta, od Riachuela do reke La Plata, ter bo tvorila, mejo mod buenosaireško občino in pokrajino istega imena. Avenida bo 100 metrov široka, v dolžini pa bo merila svojih 25 kilometrov. Z delom bodo najprej začeli med Ria-chuelom in Rivadavio, potem pa bo kmalu prišel na vrsto še drugi dol orjaške ceste. Računajo da bo avenida popolnoma končana že v začetku prihodnjega leta in da bodo stroški znašali vkupno devet milijonov pesov. OBNOVITEV TRANSANDSKE ŽELEZNIŠKE PROGE (Predsednik republike je v četrtek podpisal dekret, glede obnovitve trans andske železniške proge, ki so jo bila: poškodovala neurja in poplave, a jo družba ni hotela več popraviti, ker je bila proga pasivna. Vso akti'vo transandske družbe bo odkupila, država, ki bo poskrbela, da se čim prej vzpostavi železniški promet s Chilejem. Reklamo» cwa • JA^IE. Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico $ 225.- Avda. SAN MARTIN 2780 U. T. 59-0804 (Na pol kvadre) Buenos Aires Dr. ADOLFO HELMANN Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec Sptejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri Av. SAN MARTIN 6059 U. T. 50 — Devoto — 152S ŠPANSKI POSLANIK V BUENOS AIRESU PODAL OSTAVKO Španski poslanik v Buenos Aire-su M. Diez Cañedo je podal ostavko na svoje mesto in je valencijanska vlada njegovo demisijo sprejela. Vzrok poslanikovega koraka, ni znan. Mnoga španska udruženja iz Buenos Airosa, Rosaría, Córdobe in drugih krajev Argentine so se obrnila brzojavno na predsednika španske 'vlade Larga Caballera s prošnjo, naj bi vplival na' g. Diez Cañedo, da bi še nadalje ostal za poslanika v tem mestu, ker tukajšnji vladi vdani španski priseljenci v vsem odobravajo njegovo dosedanje delo. STRAŠEN VIHAR V FORMOSI V ponedeljek je razsajal v Fonno-si hud vihar, ki je kakim 40 hišam odnesel strehe in posebno hudo por škodoval poslopje tamošnje policije in urade ja'vne pomoči. Reka je bila tako razburkana, da ladji General Alvear in Bruselas nista mogli v pristanišče. Poročila pravijo, da je neurje divjajo s takšno silovitostjo, da se je ljudi polastila huda panika, ker so mislili, da je potres. VELIK POŽAR NA DOCK SUDU V četrtek popoldne je izbruhnil' silovit požar v skladišču lesa družbe Collazzo y Cía.-na Dock Sudu, in si-ecii1 na manzani, ki jo tvorijo ulice García, Cuba, Pellegrini in Praga. Zgorela je ogromna količina lesa. in ogenj je bil tako hud da je ogražal — in deloma tudi poškodoval' — nekatere hiše v sosednih manznah. Na kraj požara so takoj prihiteli prostovoljni gasilci iz Avellanede, ker pa sami niso mogli biti kos pre-veiiki nalogi, so priklicali na pomoč še ojačenja iz raznih bližnjih krajev. Po šest-urnem napornem delu se jo ognjegascem posrečilo omejiti požar tako, da je bila odstranjena vsaka večja nevarnost. Škoda je o-gromna. Policija je uvedla preiskavo, da bi ugotovila, kako je požar nastal. Aretirala je enega izmed družabnikov, Alfredo Canevara, ter čuvaja, in nekega uradnika, ki so se nahajali v skladišču, ko je začelo goreti. KOMISARJA SO USTRELILI NA KORZU V La Plati na ulici štev. 50, kjer se je 'vršil pustni korzo, so se v nedeljo zvečer vozili tudi štirje fanta-lini. ki so se tako nespodobno obnašali, da je službujoči policijski komisar Delfor — vkljub pustni prizanesljivo^ — smatral za svo'jo dolžnost, da razgarajače pozove k redu. Njegove besede pa niso nič pomagale, marveč so fantalini še nadalje žalili, posebno ženske, z nedopustnimi besedami in z nedopustnim obnašanjem. Komisar je tedaj poklical redarja ter mu naročil, naj razgrajače spravi s korza. Fantal'ine je pa to tako razgrelo, da je eden izmed njih potegnil revolver ter začel streljati proti komisarju. Komi- ANGEL VELYANOVSKY UVOZ — ZASTOPSTVA — IZVOZ Edini uvoznik jugoslovanskih suhih gob in semen za Argentimijo in Uruguay 25 DE MAYO 726 BUENOS AIRES P. T. 31 - Retiro 3315 sar, ki ,ga. krogle niso zadele, je še sami segel po orožju ter je enega izmed napadalcev ranil. Tedaj pa se je začela prava vojska: fantalini so poskakali z vozila ter z več strani hkratu začeli streljati na nesrečnega komisarja, ki se je kmalu mrtev zgrudil. Med navzočnini občinstvom je seveda nastala velika panika, ki so jo napadalci izrabili za beg. Ker so pa. policiji znani, se pač diolgo ne bodo mogli skrivati. TOLOVAJ "PIBE CABEZA" PADEL V SPOPADU S POLICIJO V torek zvečer je šel po 'vscan mestu glas, da je zloglasni vodja razbojniške tolpe "Pibe Cabeza" padel v spopadu s policijo, dočim je eden izmed njegovih pajdašev, ki se je nahajal v njegovi družbi, na neverjeten način pobegnil. Dne 27. januarja se je policiji posrečilo aretirati nekega Miguela Rit-tondalija, o katerem je sumila, da mora kaj podrobnejšega vedeti' o imenovani razbojniški tolpi. In res je aretirani izpovedal, da pozna tolovaje, da se "Pibe Ca.beza" in njegov "sodelavec" Caprioli nahajata v Buenos Airesu ter da obiskujeta svoji ljubici. "Cabezovo" ljubico je policija poznala, ker je imela pred nedavnim z njo opravka., pa torej ni bilo težko izslediti hišo, v kateri so se tolovaji zbirali; hiša se je nahajala v okraju Mataderos, na ulici Manuel Artigas. Policija je hišo zar stražila; v torek, okrog 8. zvečer, so stražarji opazili, da zapuščata hišo dva moška, izmed katerih je bil «len "Pibe Cabeza". Na. ul. J. B. Alberdi sta vzela colectivo štev 49 in policija je s svojim vozilom takoj krenila za njima. Tol'ovaja sta kmalu razumela, da> sta zasledovana. Na ul. Guardia Nacional sta izstopila, izvlekla revolverja ter začela izza vogala neke hiše in izza drevesa streljati proti policijskemu vozilu. Policaji so na. ogenj odgovorili in 'vnela se je pravcata bitka — boj na življenje in smrt. l>va policaja so krogle ranile, končno pa je tudi tolovajskega poglavarja zadel smrtonosni strel. Njegov tovariš, ki ni bil nihče «drugi ko Caprioli, se je bojeval dalje, dasi je bil' dva krat ranjen v nogo. Ko je videl, da ne more več kljubovati policajem ki so ga začeli obkoljevati, je začel bežati po ul. J. B. Alberdi; ko je prihitel za. njim colectivo, je Caprioli skočil vanj ter z revolverjem v roki strahoval potnike in šoferja, ki je moral voziti po ulicah, koder je tolovaj hotel. Na križišču ulic Gaona in Segui je ukazal ustaviti, nakar je 'vzel v nasprotni smeri prihajajoči taksi ter se je z n jim odpeljal. Predrznost tega tolovaja presega že vse meje verjetnosti. Med vožnjo po Rivadavia je namreč prisilil trgovca Caburija., da je slekel hlače ter jih dal njemu, ker so bile njegove vse krvave. Nato je nadaljeval svojo vožnjo v doslej nepoznano smer. Policija je aretirala tudi obe ljubici. Ko je vdrla v hišo, je našla na mizici iz časnika izrezano sliko "Ca bezo" in poleg nje gorečo svečo. Ljubica pok. "Ca.beze" je bila neka María Inés Romano, stara 27 let, ki je zaradi tolovaja pobegnila z doma ; Caprilova priležnica pa se imenuje Dora Costa de Romano, stara je 24 let, ločena od moža in mati dveh otrok. NA DALJNEM VZHODU Japonska, je v četrtek praznovala svojo 2.597-letnieo svojega obstoja. Ob tej priliki so bile velike vojaške parade po vsej deželi. Kot poroča neki francoski profesor, ki je sam potoval po Daljnjem vzhodu, je Japonska notranje z'elo nesložnn Vojsk a < trgovinaj, industrija in poljedelstvo živijo v velikem naspro'tstru. Veleindustrija dol'ži vojsko, da tira državo v propast. zadnja, pa dolži gospodarstvenike, da gulijo ljudstvo do kosti. Japonsko vojsko tvorijo brezposelni, ki so naravno prežeti socialnih teženj. Veleindustrija in veletrgovina trdi. da so brezposelni vsi komunisti ter nočejo nič slišati o pravični agrarni reformi, ki bi jim nudila življenski obstoj. Zunanjepolitični položaj Japonske tudi ni nič boljši. Vojska in mornarica je res ena prvih na svetu, toda Japonska je kot, Nemčija i Italija preveč osamljena od ostalega sveta. Združene države in . Anglija niso kar nič naklonjene japonskemu imperiju. Največja sovražnica Japonske pa je Rusija. Na Japonskem je javno mneje tako, da je spopad med Rusijo in Japonsko neizogiben. Vprašanje pa je, komu v prid bi se vojna iztekla. Omenjeni profesor je mnenja, da bi brez dvoma Rusi zmaga,li. Tega mnenja so tudi vojaški strokovnjaki, ki niso naklonjeni sovjetski U-niji. Rusija ima na vzhodu stalno vojsko 200.000 mož, t. j. 10% celokupne ruske vojske. Ta armada je "tehnično na višku. Japonska bi lahko postavila nasproti samo 17 divizij, več pa nikakor ne, ketr bi ji drugod premanjkovalo obrambe. Zasedba Mandžurije je povzročila velike str o Sive japonskli državni Pozor! STARŠEM IZ VILLE DEVOTO Starše iz Ville Devoto opozarjamo na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer, ob 7. uri in na keterom se bomo domenili glede slovenske šole v tem okraju. Sporočamo vsem prizadetim, da se sestanek ne bo vršil v prostorih GPDS, marveč pri rojaku Kebru ul'. Tinogasta štev. 5180. V interesu staršev, ki imajo mladoletne otroke, je, da se tega sestanka gotovo udeleže. Prip. odbor za Slov. šolsko društvo Oblast sedaj išče pobeglega Cai-priola. MAFFIA MED SEBOJ V ponectdljek ponoči je član zlo-glasne maffie Andrés Vinti umoril v cordob.ski jetnišnici svojega pajdaša. Joséja Frendo. Oba sta bil'a člana zločinske tolpe, ki je pred par leti ugrabila in umorila. Abela Ayer-zo, sina znane bogate argentinske družine. blagajni, medtem ko je ruska vojska v Zabajkalju le del' načrtnega ruskega gospodarstva. Ruska voj-/ ska vodi sedaj v mirnem času kolonizacijo; v prej zapuščenih krajih se je razvila živahna trgovina in so v nekaj letih nastale lepe vasi. trgi in mesta kot na: primer Komsol-mosk, ki je star še le 6 let, pa ima že (iO.OOO prebivalcev. Vzhodna ruska vojska, ni odvisna od centralne vojske v Moskvi, marveč se popolnoma samostojno vzdržuje, ker so vojaki — kmeitje. V zadnji rusko-japonski vojni so Rusi ravno 'vsled prevelike razdalje od centralne Rusije bili poraženi. Japonska mornarica bi v slučaju vojne z Rusijo mogla mnogo odločevati o vojni sreči, ker četudi bi Japonci zasedli Vladivostok, ki ne bila s tem dosežena nobena zmaga. Odločitev bi padla na suhem. Tu bi prišlo kot najvažnejši činitelj v poštev letalstvo, v katerem Rusija diaiiož pi'fjlmi» Ja.}¡jpiiakt>. Zato pravi omenjeni profesor, da ni mnogo izgledov, ,da bi se upala Japonska, napasti Rusijo; slednja pa ne želi vojne. Vkljub temu pa Rusija ogroža tudi Japonsko, ker se za socialne reforme vsi narodi ogrevajo, medtem ko imeprialistično-fašistične doktrine narodom le vsiljujejo. KRO J AČNIC A LEOPOLD UŠAJ IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Z'o 81 «i ' »+-»■»■> tin « ♦♦-♦44 ♦-♦ « « ♦ » ♦ ♦•♦ ♦♦« Franjo Huspaur FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu SLOVENSKA LEKARNA ; Vam nudi najboljša zdravila ' po nizki ceni, kakor tudi bre«-plačne nasvete. Železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se Prva slovenska prireditev na Avellanedi .Kaj bodo napravili! Nič! tako je bilo slišati na Avellanedi in tudi drugod. Zato pa niso hoteli biti Bog ve kako glasni, ko so s& pripravljali na prvo prireditev, ki se je vršila v nedeljo 7. febr. na dvorišču slovenske gostilne na ulici Chacabuco št. 501, ki nosi na oknu napisano "Slovcaiski bar". Začetek je to, zato seveda skromen. Drugače biti ne more. Prireditev z nekaterimi deklamacijami in pevskimi točkami in še mal'o komedijo za' nameček. Prvič so zapeli avellanedski pevci narodno pescan pred javnostjo, prvič sta Rezka in Elza deklami-rali in tudi igralci so bili začetniki. Žal je odprt prostor, brez stropa in sten — na dvorišču — kaj neprijetna stvar. Celo izvežbani ljudja morajo biti zelo pozorni in dati od sebe ves glas, tla položaj obvladajo, zato je bilo seveda treba ušesa nekoliko napenjati. Lepo je bilo vse, kar so pokazali in kar so povedali, posebno lcipa je pa bila pesem, ona naša slovenska pesem, kateri se ne moreš ustaviti, ki to mora prevzeti. Kako ne bi človeka prevzela ona "Glejte že soln-ce zahaja" aii "Škrjanček poje, žvr-goli", ali "Zabučale gore", ali "Ko ptičica, sean pevala"? Ni bila majhna žrtev s strani pevcev in še več jc moral doprinesti pevovodja g. Ciril, pijonir slovenske pesmi v tfij zemlji, da so mogli nastopiti pred ljudmi in tako lepo zapeti. Igralci burke "Zdaj gre sem, zdaj pa tja" so imeli zedo težavno nalogo. Vsi zrastli iz zemlje in šole, kjer je bila slovenska beseda usuž-njenai Zato jim je bilo teško usvojiti besedo knjižne slovenščine in jo podati. Pa so svojo nalogo dobro rešili. Nekateri so pokazali prav lepo zmožnost in zato jci ta prva prireditev izpadla izborno in je presegla pričakovanje tistih, kateri vedo, kako teški so prosvetni začetki. Za organizacijo prireditve se je največ potrudil g. Lah Andrej, ki je pokazal, da je spreten organizator, izboren igralec in kaj sposoben govornik. Iz Rosaría PUSTNA ZABAVA V ROSARIU Kakor je bilo javljeno v Slovenskem listu, se je vršila v soboto pustna zabava v SDD. "Trigl'a'v". Takoj po napovedani uri je bila dvorana napolnjena, slovenskih družin, fantov in deklet, in tudi Ar-gentincev je precej prišlo na našo zabavo. Razpoloženje je bilo izredno. Vse se je vrtelo in bilo veselo ter pozabilo na vsakdanje skrbi. Natakarji so imeli mnogo dela in so komaj gasili veliko žejo. To pot je res vladalo med vsemi pravo bratsko razpoloženja. Ob velikem zanimanju je bila izbrana za kraljico večera Valerja Gergolet, ki si je izbrala za svojega druga Antolia Velišeka; po stari pustni navadi sta se sama zavrtela po dvorani. Zabava je potekla, v najlepšem redu do jutra. Vse prezgodaj se nam je zdetlo, ko 'je bilo treba kreniti domov. Vdeleženec Tudi občinstvo se je dobro obner slo in je bilo ljudi toliko, da je zmanjkalo sedežev. PUSTNE ZABAVE PROSVETE IN TABORA Kot je bilo najavljeno, sta. društvi Prosveta in Tabor priredili dve skupni zabavi, eno na pustno nci-deljo in drugo na pustni torek. Obe zabavi sta bili dobro obiskani ter je vladalo med prisotnimi najlepše razpoloženje. Na, zadnjo zabavo je prišel za hip tudi poslanik dr. Cankar in je njen gov obisk napravil zelo povoljen vtis. KR0JAČN1CA Peter Capuder se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires RESTAYRANT - PARILLA IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR) F 1 0 R D E L L I Pripravno za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču. Odprto čez dan in ponoči Av. San Martin 2688 — Ü. T. 59-1656 MODERNO ZDRAVILIŠČE V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje ni v reda. Našli boste v tem zdravilišču specializirano zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. Upravitelj naš rojak dr. K. VEWANOVIO sprejemamo bolnike v popolno oskrbo in sicer po jako zmernih cenah. . . . Izvršujemo tudi operacije . .. 1 "osobo n oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure Glas iz Brazilije Sao Paulo, januarja 1937. Dolgo časa je že, ko se nisem oglasil v nobenem listu. Tisti, ki se ne zanimajo za skromne in preprosta izseljeniške dopise, gotovo niso tega nič pogrešali, onim pa, ki radi zvedo kako novico iz Sao Paula, naj bo mimogrede povedano, da mi ni bilo mogoče. Leto 1936 je bilo zame najnesre-čnejše leto, kar sem jih do danes doživel. Imel sem poroko in smrt. Zadnja me je bila tako potrla, da še čital nisem ničjesar, kaj še le, da bi kaj pisal. . . Zadnja vest iz Buenos Airesa, ko sem prejel prvo številko "Slovenskega lista", me je pa zopet zdramila iz ofcožnosti ter razveselila in napojila nekega novega duha, ki mi je dal poguma prejeti za pero, da pohitim s čestitko k vašemu mno-goobetajočemu koraku. "Slovenski tednik" in "Novi list" sta sedaj en list — "Slovenski list". To je zares velevažen korak n?prej, katerega mora, ali vsaj bi moralo, celokupno slovensko izseljeništvo pozdraviti. "Slovenski list" bodi naš stalni spremljevalec, razveseljuj nas, podpiraj nas z dobrimi in koristnimi nasveti v dobrih in slabih prilikah v življenju; pokaži nam vss mogoče in nemogoče prilike in neprilike, o katerih nismo poučeni, da se bomo znali ravnalt in varovati; jpvljaj n^m vesele in nevesele vesti iz naše domovine; drSi se trdno demokratičnih načel, biča,j one podle italijanske plačance (Domobrance -Rimobrance); povej zlasti krivice, ki se godijo našemu trpečemu jugoslovanskemu narodu pod Italijo. Jaz gojim to nado in mirne vesti lahko rečem, da je mojega mnenja 90% iio venskega izšeljetništva v Južni Ameriki, da bo "Slovenski list" hodil trdno po poti resnice in pravice ter si prizadeval za naš slovenski narod in sploh za človečan-stvo. In če nas prva obljube uredni-| štva ne varajo, bo storil še mnogo več. Saj dokazuje že prva številka, da je nastala s spojitvijo obeh listov koristna združitev sil in d?< je na obeh straneh res dobra voija. Če smemo temu verjeti (in tudi verjamemo, potem drugo desetletje na-šs naselbine v Južni Ameriki prav gotovo ne bo tako žalostno, kot je bilo prvo. Prav gotovfr se bodo vaše želje po ustanovitvi slovenske šole, slovenskega doma itd. v tem času uresničile. Vodnik vsakega kulturnega in socialnega napredka je dober list. Imamo ga: dve sili sta postali ena sama moč. Podprimo ta list z novimi naročniki in napolnimo mu vsaj pet stolpcev vsake njegove številke s poročili iz nT.elbin! Po dopisih se bc.mo spoznavali, vedeli, kod povsod biva naš slovenski rod in kako se mu godi. To bo slehernega či-tatslja brez dvoma zelo zanimalo. Samo tako pa bomo tudi lahko imeli mogočen časnik, ki bo n?jn vsestransko v korist, celokupnemu narodu pa v čast in ponos. "Slovenski iist" naj živi! Franjo Cotič DOMOTOŽJE Oj, vasica moja, ljuba domačija, dragi bratje, sestre, mlada tovarišija! Kar sem vas zapustil ne poznam več sreče, tu so mi tovarši le skrbi moreče. Grenko, prgerenkó je tuje to življenje, »< ki ga skopo hrani trudno hrepenenjei. Hrepenenje, dvigni obnemogla krila, nesi tja me, kjer je prva. sreča bila! Hiti, da še enkrat se srce spočije, hiti, ker že trudno, i preslabotno bije! Rihard Berlot, Rosario. Cerkveni vestnik 14. febr.: maša na Avellanedi za :lajne starše Gjorek, večernice na Pa-ternalu. ' 21. febr.: maša na Paternalu, za Antonijo Cunja, večernice na Avellanedi. Na Paternalu je služba božja, posebno maša, slabo obiskana. Prosim vas vse, ki tam kje blizu stanujete, da se potrudite in pridete, kadar je služba bož.ia na Av. del Campo 1653. — Kogar kaka druga stvar ovira tisti čas, naj poskusi z dobro voljo svoje opravke tak urediti, da se bo našel čas za naše tako urediti, da se bo našel čas za mašo. 23. februarja, če Bog da, bo maša v Berissu ob 11 h. Preje bo pa p:|ilika za spoved. Popoldne bomo pa še malo večernic napravili. Morda bo to dan, ko bomo iz B'uenos Airesa napravili semkaj skupen slovenski izlet, da se pozdravimo v Berissu z vsemi rojaki in znanci. Bomo imeli prav vesel dan 28. februa jja, če bo vse prav. Hladnik .Tanez OBJAVE KR. POSLANSTVA Kr. poslaništvo v Buenos Airesu (Charcas 1705) poizveduje po izseljencih, katerih imena so spodaj navedena. Kdor bi kaj vedel o njih, je vljudno naprošem, da sporoči podatke na zgornji naslov. Marko Vidovič, sin pok. Jerka in Jokice roj. Karabatic, rojen 1899 leta v Rogoznici pri Šibeniku. Peter B. Dragojlovič, doma iz Ubala; svoj čas se je oglašal iz Tan-dil'a. Prav tako se naprošajo izseljenci, da. javijo poslaništvu, če kaj vedo o zapuščini Janka Belaviča, roj. 1905 v Tomešnici, srez Karlovac, kateri je umrl leta 1936 v Quilmesu. Franc Male, doma iz Planinei pri Rakeku. Henrik D. Doerti. Nikola Stojanovic, krojač, rojen 1. 1883 v vasi 61'avnice, srez Para-čin. Roko Magazin, doma iz Betine, ^rez Šibenik. Prej je živel v Campo Largo (Chaco). Grgo Hecimovič, sin Grge in Mandet, doma iz Bukovca, srez Pe-rušic. Fran Drčar, doma iz Podgore hšt. 4, občina Šmihel-Stopiče. Franc Maurer, doma iz Vinkov- cev. Ivan Obradovic, pok. Nikole, i* Dobranje, srez Metkovic. Djokič Radislav, star 50 let, doma iz sela Donji Butački, srez Voj~ nic. Jovanovic Nikola Vandjev, doma iz Bitolja. Prekomorska pošta Iz Evrope 15. — Pulaski 17. — M te. P ase o al 18. — Pormose 19. — Massilia, H. Monarch in Al m. Star. V Evropo 15. — Florida 18. — Pulaski im H. Patriot 19. — Gral. Osorio 21. — Massilia. Prvi ste vi! V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni. "Slovenski list" v vsako izseljensko hišo TO JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE ker je v PRVEM REDU ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo s nami dok°z, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite NOBEDEN BOLJŠI kot SLOVENSKI ODDELEK na BANCO HOLANDÉS UNIDO SOCURSAL BUENOS AIRES Centrala: CANGALLO 360 Podružnica: CORRIENTES 1900 DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV — IZSELJENSKA P O d T A (Postrestan Slovenci doma in po svetu Ali bo res? Londonski tednik "Great Britain and Eaist" objavlja v eni zadnjih številk članek svojega belgrajskega dopisnika, v katerem pravi med drugim: "Že od konca oktobra se opažajo napori, da bi se izboljšali odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Prvi vzpon temu jo dal Rino Alessi s serijo člankov v "Piccolu". V enem teli člankov naglaša liberalnost fašističnega režima napram jugoslovanski manjšini v Italiji odkar so se italijansko-jugoslovanski odnosi izboljšati. Toda. istrski emigrantski krogi zanikujejo izboljšanje teli odnosov, trdeč, da nobeden od 12 slovanskih časopisov, ki so izhajali leta 1929, ne obstoja' več. Zdi se, da Rim kaže dobro voljo, kajti govori se, da bodo mnogi učitelji častniki in župani premeščeni in da bodo na njihovo mesto prišle osebnosti slovenske in hrvatske narodnosti. Še en, znak jo. ki govori za izboljšanje odnosov, in to je, da se po kavarnah in kioskih Trsta, zopet vidijo jugoslovanski časopisi in da je splitski nogometni klub "Hajduk" pozvan na, turnejo po Italiji." PETKRAT RODILA DVOJČKE Žena gozdarskega uslužbenca Jova Šimarice iz Bosanskciga Petrovca. je petkrat rodila dvojčke Roditelja imata zdaj devet popolnoma zdravili in normalnih otrok. Umrlo je za neko otroško boleznijo samo eno dete. Jovo se je rodil Icita 1898 njegova žena oka pa leta 1900 in je tako mogoče pričakovati še kaj prirastka pri tej rodbini. Tudi Jovina. mati je štirikrat rodila dvojčke, Joka pa je tudi iz rodbine, ki je imela mnogo otrok. Dr. Enrique Daniel Dauga Zobozdravnik Sprejema vsak den izven četrtkov od 14 do 19 ure PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires VSEVRSTNE BOLEZNI NOTRANJE IN ZUNANJE se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačeto — Govo-.. ..ri se jugoslovanski.. .. Dr Antonio Pereda Medrano 151 — Buenos Aires ČASOPISJE V VOJVODINI V Vojvodini izhaja en sam jugoslovanski dnevnik, novosadski "Dan", ki je letos stopil v tretje leto svojega življenja. Izdaja ga brez sleherne podpore senator inž. Daka Popovič. Dočim imajo to roj Jugoslovani v tej jugoslovanski krajini en sam dnevni list, jih imajo Madžari štiri, Nemci pa dva. Prav tako izdajajo Nemci in Madžari še 60 tednikov, dočim jih imajo Jugoslovani samo 20 in še od teh mnogi ne izhajajo redno... PARNIKE SO ZAČELI GRADITI Jadranska plovitba je naročila dva potniška parnika v domači ladjedelnici v Splitu. Parnika bosta i-mela po 500 ton s stroji za 800 konjskih sil' in bosta vozila, s povprečno hitrostjo 13.5 milje na uro. Parni-ka sta določena za brzo potniško službo med Splitom in Metkovičem ter Splitom in V ¡so m. Priprave za gradnjo ladij v splitski ladjedelnici so se že začele; prvi parnik bi imel priti v promet 1938. Z naročilom teh dveh pamikov v jadranski ladjedelnici v Splitu pridejo v promet prvi pri na,s izdelani parniki. PES REŠIL DRUŽINO V Novih Bazovcih v Sremu se je ponoči vnela, hišica delavca Jakoba Vegorja. V.sa družina je spala, in strašne smrti v plamenih goreče domačije jo je rešil pes čuvaj. Ko je pes opazil dim in plamene je lajal na vso moč in ker to ni pomagalo, se je s toliko silo zagnal v pritlično okno, da je šipet razbil, skočil v sobo in zbudil gospodarja. Iz goreče hišo je veččlanska družina rešila) življenje in nekaj najpotrebnejših predmetov. OTROKA SO POŽRLE PODGANE S tako vestjo je prišel k ddžur-nemu uradniku zagrebške policije na novega leta dopoldne brezposelni pekovski pomočnik Albert Gra-šic in uradnik je sprva mislil, da so njegove bosede posledica s slabo pijačo zstrupljene Silvestrov« noči. Izkazalo pa se je, da je bila, strašna vest resnična. V nekem bednem stanovanju zagrebške pdriferije je policija res našla dve leti starega dečka, ki je imel ves obraz razgri-zen in je moral umreti v strašnih mukah, ko so oče, mati in štiriletna hčerka pri nekom sorodniku slavili novo leto. Otroka so starši spravili v posteljo in podgane, ki v revnem stanovanju niso našle druge hrame^ ,so se spravile nanj. Zagrebška policija ima. v svojih spisih razne grozotne dogodke, a tako strašnega dosloj še ni imel'a zabeleženega. MORALI SO PITI MAZILNO OLJE KER SO PELI SLOVENSKE BOŽIČNE PESMI V CERKVI Na Goriškem je navada,, da set pri polnočnici na božič in V božičnih praznikih sploh med latinsko peto sv. mašo pri darovanju okrog oltarja pojejo tudi starodavne slovenske božične pesmi. Te pesmi poje v zboru vse v corkvi zbrano ljudstvo. Takšna, navada je tudi v Podgori pri Gorici. Nekateri člani fašistične organizacije pa so hoteli to preprečiti. Ko je župnik za to namero zvedel, je zolo pametno odredil, da se med službo božjo slovenske pesmi ne bodo pele, ampak šele po sveti maši. Obvestil je o tem tudi goriško kvesturo, ki je poslala, k polnočni službi božji večje število policijskih agentov, da preprečijo vse nerede, če bi jih hoteli izzvati omet-njeni ljudje. Tako je bila polnočni-ca opravljena v največjem redu in verniki so po službi božji nemoteno prepevali stare božične pesmi. Ne-mirneži se petja niso upali motiti, ker so se zbaJi policijskih agentov. V nedeljo, 27. decembra pa se je zgodilo, da je bil od zgoraj imeno-I vanih nemirnežev organist Lojze Bratuž obenem s pevci Nacetom Le-liovcem, Simonitijem. uslužbencem Katoliške knjigarne v Gorici in še dveh drugih domačih pevcev povabljen, naj se javi na. sedežu fašja v Podgori. Tam je bil vsak posebej zaslišan in so vsakega prisilili, da je popil iz čc do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 C U. T. 59 . 1723 Slovenska gostilna : "GRUTA DE POSTUMIA" Dobra postrežba, čisti in zračni prostori ter zmerne cine. — Rojakom se priporoča IVAN GAŠPERŠIČ Avenida Forest 621 ► Buenos Aires — Chacarita t M INSTSTUTO - DENTAL POPULAR 2261 - Av. SAN MARTIN - 2261 Pregled brezplačno Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop. Izdiranje zob brez bolečin $ 2,— . Nov način in različne vrste stavljanja zob. ROPARSKI UMOR PRI ŠT. PETRU NA KRASU V Kalu pri Št. Petru na Krasu je bil dne 6. jan. t. I. izvršen roparski umor, ki jo pretresel vso okolico in je zahteval smrtno žrtev Antona Smerdelai. Po maši se je Smerdel okrog 11 ure vrnil po bližnjici na svoj dom. Toda doma so ga zaman čakali. Iskali so gai po vseh gostilnah in znancih, toda nikjer ga niso dobili. Našli so ga šele drugo jutro v bližnjem gozdiču vsega okrvavljenega s široko rano na glavi. 0-blasti so dognale, da je bil Smerdel ubit z zelo ostro sekiro, ki mu je naredilo smrtno rano na tilniku in zaraeli tega. je morala smrt nastopiti takoj. Preiskava je dognala, da jc> bil umor izvršen zaradi ropa, ker pri pokojniku niso našli denarnice, v kateri pa. je bilo, kakor pravijo so-rodniki, le malo denarja. 80 LETNICA MARLJIVEGA DELAVCA V Biogradu. v Dalmaciji, je slavil svojo 80-letnico goriški rojak, bivši dtiželiii in državni poslanec A-lojzij Štrekelj, doma iz Komna na Krasu. Služil je celih 60 let narodu kot poljedelski učitelj ter kot narodni prosvetni in politični delavec. NOVE ARETACIJE V Podlainišču nad Tolminom so obmejni miličniki preteklo soboto aretirali tri mladiemice, ki so pred dobrini letom dni zbežali čez mejo, da' bi si drugje našli dela in zaslužka.. Sedaj so se vrnili meneč, da. se jim je razen morebitne krajše zaporne kazni ne bo nič hujšega pripetilo. Nedeljski listi so pročali o tej a-retaciji, ki so ji pa očividno pripisali še prav poseben pomen. Tako pravi "Popolo di Trieste" med drugim, da se bo moral eden izmed aretiran-cev zagovai-jati tudi zaraeli tega, ker ni izpolnil svojih vojaških obveznosti. Pri tem pa list z navedbo elaitumov posredno kaže. da sta tudi druga dva aretiranca zbežala čez mejo v času. ko se je imela pravkar pričeti italijaiisko abesinska vojna. Aretiranci so 24-letni Emilij lieja iz Ivrkavcev v slovenski Istri in 26-letni Bogomir Klavžar iz Grahovega na> Goriškem. Prepeljali so jih v goriške zapore. Zaradi bega čez mejo je bila istočasno aretirana tudi 26-letna Marija Cvek iz Grahovega. V Podbrdu pa so karabinerji pred dnevi dognali, da je zbeižal te dni čez mejo 24-letni Josip Hiede. Tudi njega so prijavili sodišču. Iz Sever. Amerike SMRTNA KOSA Po dolgi in mučni bolezni je v Clevelandu 16. jan. umrla Frančiška Virant, ki se je poprej pisala Kromar, stara 64 let. Tu zapušča sino Lojzeta in hčeri Karolino, poroč. Urli in Frajičišo, omož. Modic, brata Alojza in Franca Viranta ter druge sorodnike, sina Ivana pa v Argentini. Rojena je bila v Gorcmji vasi pri Ribnici na Dalenjskem, kjer zapušča sestro Uršulo, brata Janeza in druge sorodnike. V Ameriki je bivala 16 let. ŽALOSTNA VEST Marija Ljubič iz Hrušice je dobila iz starci elomovine žalostno vest, da, ji- je po enoletno hudi bolezni preminul oče v starosti 60 let v Hru- Fotografija 'U MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vara jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slik« od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsal dan od onmili zvečer, tudi ob sobotali. — Ne pozabiti: S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires UREDBA O NAJNIŽJIH PLAČAH Jugoslovanska vlada, je v načelu sprejela uredbo o minimalnih mez-dh, ki naj prepreči kruto izkoriščanje delavcev, kakor se jet doslej vršilo v marsikaterem podjetju. Go-spodarsko-finančni odbor ministrov bo izdelal končnoveljavno besedilo uredbe, nakar bo v najkrajšem času stopila v veljavo. Vlada je s tem začela izpolnjevati obljube, ki jili je bila dala svoj čas, da bo namreč poskrbela. z izboljšanje delavskega položaja v vsej državi. "PROSTOVOLJNI" VPISI ZA PREDVOJAŠKE VAJE Z dolenjega Krasa poročajo, da fašistične oblasti vršijo veliko stra-hovamje med: mladeniči, da, se morajo "prostovoljno" vpisati v predvo-jaške tečaje. Ker niso imeli uspeha /. grožnjami so se začeli posluževati dejanj. Vsi tisti mladeniči, ki niso podpisali prostovoljno obiskovati predvojaške tečaje,so bili s strani fašističnih oblastnikov pretepcaii in prignani v prostore fašistične organizacije. Kjer so morali izjaviti, in podpisati, da bodo hodili na predvojaške tečaje prostovoljno. šici na Primorskm. Pokojni jo bil j poznan tudi v Clevelandu, kjer je svoj čas živel 13 let. V stari domovini zapušča ženo, dve hčeri, enega sina in enega brata, tukaj pa hčer Marijo Ljubič. ZOPET NA SVOBODI Lepo božično darilo je dobil od go-vernerja rojak Franc Sušnik. Suš-nik je bil 1. 1931 vsled avtomobilske nesreče, pri kateri sta, bili ubiti dve osebi, radi neprevidne vožnje obsojcai na 5—10 let zapora, od katerega je zdaj polovico prestal, ostalo polovico pa mu je governer zaradi vzornega zadržanja v ječi in prejšnje neomadežovanosti na priporočilo pomilostitvenega odbora odpustil. Sušnik je bil izpuščen na svobodo 28. decembra in se se vrnil v. Milwaukee. \ N NOV GROB V STAREM KRAJU Pavel Šaloe, znani gostilničar je prejel žalostno vest od doma, da mu je v Zagorju na Notranjskem umrla, njegova mati v visoki starosti 98 let. Zapušča dva sinova, enega, v Ameriki in drugega v starem kraju. — V Križu pri Tomaju je padel s strehe, ko je na njej popravljal ope-ko, 25 letni Josip Bole in si prebil lobanjo. Vojaška pripravljenost Jugoslavije Pred finančno komisijo narodnei skupščine je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovic izjavil1, da se sme Jugoslavija zanašati na poldrag milijon zvestnih in izvežbanih vojakov, na katere oslanja svojo politiko miroljubja. Dejal je, da hoče biti Jugoslavija "prva na Balkanu in nikakor ne zadnja v Evropi" tor še dodal, da se je z italijansko-angleškim sporazumom glede Sredozemskega morja okrepila varnost ■Jugoslavije na Jadranu. Poudaril je. da politika vlade ni niti frankofil-ska niti anglofilska; oslanja se na Upoštevanje! mednarodnifh pogodb, ki jih je Jugoslavija vedno spoštovala in to tudi tedaj, ko so bile zanjo neugodne, kakor se je zgodilo na. pr. tedaj ko so se izvajale sankcije proti Italiji. Posojilo od 400 milionov funtov šter-lingov namerava razpisati angleka viada, da bo mogla kriti stiioške za oboroževanje. Danski parnik "Nancy\ ki je vozil iz Valencije večji tovor pomaranč, namenjenih na Angleško, so ustavile španske revolucionarne ladje; prisjlile so ga da je odplul v Ceuto, kjer so tovor iz-k ^ali. Uporniške vojne ladje so imele pretekle dni incident tudi z angleško ladjo "Killfern", proti kateri so sprožile več strelov, ki je pa niso zadeli. ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg obisk, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd. VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! SASTRERIA RECORD CORRIENTES 2084 — U. T- 47 - 4927 O0mm FAVSTA "Vprašam te, ali mi hočeš pomagati, da jo ugonobiva?" je nadaljeval Farne-se. "Njena oblast je strašna, njena moč brez mejá. Najmanjši mig njene roke lahko pomeni najino smrt. . . Ali je bila tvoja ljubezen do otroka dovolj velika, da hočeš biti zaradi nje moj pomočnik. . . ne, moj suženj za leto dni? Kadar bo Pavsta mrtva, prestaneS biti suženj in lahko spet postaneš krvnik. . . Tedaj me lahko ubiješ, če hočeš! . . . Hočeš li?" Claude je divje buljil vanj z očmi. Nozdrvi so mu utripale kakor tigru. Za-škrtal je z zobmi in odgovoril komaj slišno: "Od te minute, Svetlost, sem z dušo in teelsom vaš. . . kakor boste vi z dušo in telesom moji, ko bo opravljeno! Najprej ona. . . prav imate... in za njo vi!..." "Dobro!" Je hladno rekel Farnese. "Evo moje roke. Podaj tudi ti meni svojo!" Claude se je nekaj trenutkov obotavljal. Besno sovraštvo do tega človeka mu je goilelo v očeh. Nato je skomignil 7. rameni in njegova desnica je pala v kardtnalovo. Nekaj trenutkov sta se gledala iz o-brazu v obraz, bleda kakor dva mrliča. Nato se je kardinal obrnil in je odšel brez slovesa, nalik strahu, ki se utrne, da né veš kdaj ne kam "Najprej vladarico!'' je mrmral krvnik, gledaje za njim. "In za njo. . . tebe! ..." XII. Favsta! Videli smo strah in zmedo, ki sta zavladal med udeležniki orgije pri "železni stiskalnici", ko se je pojavil vojvoda Gulški. Videli smo, kako je menili Jacques Clément, ki je zjutraj pri Naši Gospe pomagal onesveščenemu kardinalu, osramočen pobegnil iz razuzdane družbe. Videli smo, kako so odnesli grofa de Loignes umirajočega k Ruggieriju na dom. Videli smo, kako je Margerita, kraljica navarska ali Montpensier, skozi spojna vrata ušla v Favstin dvorec in kako je Klavdina de Beauvilliers ubrala isto pot, med tem ko je Margerita, karljica navarska ali kraljica Margot, kakor so jo imenovali, zbežala na ulico te:f izginila neznano kam. Videli smo končno', kako je Guise nezavesten obležal v pivski izbi, kako je vojvodinja Guiška v svojem smrtnem strahu pala v Pardaillanovo naročje in kako je Pardaillan potrkal na železna vrata Favstine hiše. Favsta se je po svojem razgovoru z Ruggierijem vrnila domov, .uverjena, da je grof de Loignes zapisan smrti. Zakaj ji je bil ta opasni pristaš Henrika III. tolikanj na poti, bomo videli v nadaljnem razvoju naše povesti. Ustavila se je v tisti sobi, kjer je malo prej sprejela Henrika Guiškega. My:jthis in Lea, njeni najljubši strežnici, sta jo strahoma opazovali. Celo skrivnostne princese je bilo pokrito z oblaki in njene črne obrvi so se krčile v gubo, ki ni obetala dobrega. "Slabič!" je mrmrala sama pri sebi. "človek, ki trepeče pei^i njim vsa Francija, zagleda svojo ženo na kolenih drugega moža in pade v nezavest! Tak vojščak, in omedli kakor kaka deklina. . ." Toda zamislila se je. "Kdo ve," si je dejala, "ali ni bolje zame, da Je bodoči francoski kralj tako šibak? . . . Toda kaj bo z njegovo ženo, s Katarino de Cléves? Kako naj jo spravim v mrežo, ki sem jo razpela zanjo? ..." Po kratkem premišljevanju je rekla 8t!(3žnicama nekaj besed v tujem jeziku ter odšla iz sobe. Dvorec je imel tri dele, ki so se vi- dno razlikovali drug od drugega. Na desni so bile razkošne slavnostne sobane, ki so obdajale prestolnico, na levi zasebni prostori, ki jim je dajala izbrana oprema bolj ženski značaj. Zadaj so bile sobe za sti!p,žnike, častnike in služinčad in čisto v ozadju soba za usmrtitve... Ta hiša je bila več od navadnega dvorca. Bila je mesto zase, majhen Vatikan. . . papeški Rim v osrčju Pariza. .. Favsta je krenila v zasebni del. Počasi je stopala po dolgem hodniku. O-bičajna vedrost ji je spet pokrivala obraz. Pred nekimi vrati se Je ustavila in zamišljeno zamrmrala: "Tu je cigančica.. . . videli bomo!" P:}i drugih vratih Je pomislila: "Klavdina de Beauvilliers. . . morda je rešitev pri njej?" Pri tretjih vratih si je dejala: "Tukaj me čaka Marija Lorénska. . . Govoriti moram z njo o menihu!..." In pri četrtih vratih, že na meji prostorov, ki so bili odkazani stražarjem: '"Cigan Belgoder... dober pes, da ga naščujem na kardinala Farneške-ga!. . . " Pri vratih, ki so vodila v veliko ve-! žo, ji Je zdajci udaril na uho zvonek in jedek moški glas. Favsta je stopila k mrežici, da vidi, kaj se godi. Vzkliknila je od veselega pi\jsenečenja. "Bog sam je z menoj!" je zamrmrala. Obrnila se Je nazaj in mignila z roko. fie tisti mah sta prihiteli dve francoski služkinji. Favsta jima je naglo nekaj ukazala; nato je na stežaj odprla vrata v vežo, kjer je stal Pardaillan z vojvodinjo Guiško na rokali ter se p'jepiral s stražarjem, očitajo jima negostoljubnost te hiše... "Ne daj Btog", je izpregovorila Favsta, "da bi kdorkoli potrkal na ta vrata in ne bi našel pomoči, ki jo dolguje kristjan kristjanu. Dobro došli, gos- pod. . . Moje ženske bodo takoj postregle vaši onesveščeni dami..." Pardaillan je predal vojvodinjo Guiško služkinjama, ki sta izginili z njo v not anjost dvorca. Nato se je odkril ter se priklonil s kraljevsko vljudnostjo. "Gospa", je dejal, "bodite mi tisočkrat. zahvaljeni. Brez vas bi bil v največji zadregi. Ta žlahtna dama mi je namreč povsem neznana..." "Je li mogoče?" se je zavzela Favsta, opazujoč viteza z napetim zanimanjem. "Sredi ulice se je zatekla k meni, roteč me, naj jo rešim kaj vem kakšne opasnosti. Ker sem videl v vašem dvorcu luč, sem t:pial na vrata, dokler mi niso odprli. Vaša služabnika sta me hotela odpraviti in moj položaj je že postajal smešen, ko ste prišli vi in ste se gostoljubno usmilili moje varovanke, za kar vam izreka vitez de Pardaillan zahvalo in občudovanje." "Gospod vitez de Pardaillan", je odgovorila Favsta s svojim skladnim, mi-lujočim glasom, "vaš nastop in vaše besede me navdajajo z željo, da bi se bolje seznanila z vami. Storite mi veselje in oddahnite se pri kneginji Fav-sti Bo:(;ia, ki je tukaj prišla v Pariz, da bi spoznala umetnost in književnost Francije ter izbrane običaje francoskega plemstva . . .'' Vitez se je ozrl s tisto bliskovito o-preznostjo, ki je često spremljevalka skrajnega poguma. "Kaj je pravzaprav ta hiša?" je pomislil. "Ljubavno gnezdo? . . . Nič kaj priporočljiva se mi ne vidi v tak namen! . . . Ali pa jama razbojnikov? . . . Hm! Vsekako je gospodinja nekam neverjetno lepa za tak okvir... A bog-me, spustim se v prigodo! Ce zija pod cvetjem prepad, naj zija!..." S širokim naklonom, pri katerem ni' pozabil uveljaviti izredne dolžine svo jega rapirja, je dejal: "Slavno ime Borgia mi je porok, gospa, da bi nam bili v lepih umetnostih lahko učiteljica. In ka:l se tiče običajev, vam morem pokazati samo tiste, ki se jih nauči ubog skitalec na veliki cesti. S to pripombo sem vam na uslugo." Favsta mu je mignila, naj ji sledi, in je krenila v notranje prostore. "Oho", je premišljal Pardaillan, sto-paje za njo in strmeč nad bogastvom soban, po katerih ga je vodila, "menda nismo v kraljevskem Louv:.'u?. . . Ne, francoski kralj je premalo bogat, da bi si mogel nabrati takih zakladov. Glej, kakšna ogromna dvorana! . . . Kaj vidim? Prestol od suhega zlata! ... In nad prestolom krona... ne, ni krona! Tiara je... papeška tia:(a!..." Vzlic strmenju je nezaupno gledal okoli sebe. Slutil Je, da se je dal zvabiti v kraljestvo opasnili ugank in po-gubonosnih skrivnosti. Favsta se je -ustavila v budoarju. kjer je prej sprejela vojvodo Guiškega. "Gospod vitez", je dejala, spustivši se v naslanjač od belega satena, vi ste tisti, ki se je na Grévskem trgu postavil vojvodi Guišlcemu po robu in mu je v strmenje in občudovanje vsega Pariza prečrtal račun..." "Jaz, gospa?" je vzkliknil Pardaillan, delaje se osuplega in vprašujoč, se na tihem, ali ne bi bilo bolje popihati jo brez nadaljnih besedi... "Vi, gospod vitez, ste odvedli Crillo-na skozi množico meščanov in ste ga spremili tja do onkraj Novih vrat. . ." "Da bi me kuga!" se je ošteval Pardaillan. "Res treba je bilo, da sem se zavzel za prvo avšo, ki mi je pala v naročje! Gospa", je vprašal g:tisno, "ali ste trdno uverjeni, da sem bil jaz?. . .'» "Videla sem vas ■/. okna. . . Vse sem Piše Zadr.: GOSPODARSTVO Obnova trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo. Znano je, da je Nemčija (pred sankcijami je bila Italija) najboljši odjemalec jugoslovanskega blaga. V zameno pa uvaža Jugoslavija največ industrijskih izdelkov iz Nemčije. Ker v kratkem zapadejo dosedanje pogodbe, se je iz Beograda odpravila v Berlin komisija, katera ima nalogo vpostaviti nove še tesnejšu trgovske zveze med obema državama. It? Ji j a znižala carino na uvoz žita Kakor smo že poročali, mora Italija v najhitejšem času kupiti inomezemstvu velike količine žita. Da ne bo pedrago, je Mussolini znižal carino na lir 18.— za stot (do sedaj ju bilo lir 35.—), pšenična moka bo plačala lir 27.50 za stot, pšenični zdrob (gres) in testenine pa lir 42.50 za stot. Gospodarski poTožaj ss zboljšuje. Precej slaba letina v S. Ameriki in v Evropi ter priprave za vojno so prisilil«i svetovne trgovce, da so posegli po argentinskem žitu ter tako skoro izpraznili zalogo lanske žetve. Sedanja žetev, katera je precej dobra in v polnem razmahu, se tudi jako hitro prodaja. Vsak dan se naklada žito na prekooceanske parnike, katerih število dosega rekorde, karšnih že deset let ni bilo. Ta p'ojav je znak izboljšanja argentinskega gospodarstva, ker žito in drugi poljski pridelki so največji vir dohodkov argentinskega prebivalstva. Zato nekateri gospodarstveniki vidijo 'v t(«n ponehavanje krize, katera je prav trdo držala argentinskega kmeta in tudi ostalo prebivalstvo zadnjih pet let, drugi pa pravijo, da smo že spet v "pro-speriteti", kar da se na vsuh koncih in krajih vidi. Nekoliko imajo prav, ker lahko je ugotoviti, da je brezposelnost procej popustila, kar je pač najboljši znak izboljšavanja gospodarskega položaja. DROBNE VESTI Novi župniki. Goriški nadškof je imenoval za župnike nasl'ednj t duhovnike: Ivana Drsščka v Kobji gl vi, Martina Ivodriča 'v Levpi. Lojza Maitelica. v šmartnem pri Ivojskem in Tvana Premrla pri sv. Luciji. Zopet zaradi cen. T" dni je bilo spet vitč trgovcev kaznovanih zaradi prekrškov določb o cenikih in cenah v trgovini na drobno. ' Poleg drugih je bil kaznovan tudi trgovec Fr;;nce Cotič iz Škrbine pri Komnu. Tržaška pokrajinska uprava je najela večje posojilo, da bi krila primanjkljaj v okviru proračuna, ki je nastal zar<;di davčnih zaostankov, ki jih obvezniki še niso plačali in ki jih bržkone sploh ne bo mogoče iz-tirjati. V Vzhodno Afriko je zadnji torek odrinilo na daljnih 1100 delavcev iz severnih italijanskih pokrajin, med njimi je tudi 250 Goričamov. Odpeljali so se s parnikom "Italia". Vcjaško sodišče v Rimu jo obsodilo Bojana Lenardiča iz Gorice na 2 meseca strogega zapora, ker ni redno zahajal k predvojaškim tečajem. Sprememba pri fašističnih orga nizacijah na Krasu. Za fašističnega tajnika v Tržiču ju bil imenovan Rihard Rochetti za: tajnika v Zgo-niku pa Robert Bessone. Na Kontovelu pri Trstu je pred nekaj dnevi pri Mantovanovih nastal hud požar. Ogenj je razdejal poslopje, v katerum so imeli tudi gostilno, ter bližnji senik, v katerem je bilo 100 stotov sena in slame. Škode je bilo preko 25.000 lir. Smrtna nesreča. Blizu Štanjela na Krasu se je smrtno ponesrečil delavec Milan Valaš. Pri delu je našel staro granato, ki jo je skušal raz-dejati, a mu je nenadoma eksplodi- r.la ter ga težko poškodovala. Nemudoma so ga prepeljati v goriško bolnico, kjer je pa proti večeru podlegel poškodbam. Brigadir iz Doline znorel. Briga dir iz Doline, ki je dal ustreliti ne-!• rečnega Smodl&ko In ki ima tudi na vesti konfinacijo župnika Bidov-ea, je baje znorel. Vprašanje je samo. ali je znorul radi ustrelitve nedolžnega Smodlake ali pa sta omenjena dva zločina in še druge šika-ne posledice njegove duševne bolezni. Za tri dni je moral zapreti trgo- i vino Anton Ravbar iz Komna, ker je prodajal testenine po višjih c<> nah. nego so predpisane. i Franc in Josip Dakskobler, stara i :¡2 in 18 let, iz Podbrda. sta bila j naznanjena sodišču zaradi tatvine i bodeče žiee, cumenta- itd., na škodo vojaške uprave. Na 600 lir denarne kazni in na plačilo vseh stroškov je bil kaznovan 35 letni Franc Lahaniar iz Ponikve ker so ga dobili, da je kuhal žganji' in ker je hranil nekaj nabojev za samokres. 50 lir denarne kazni je dobila Ka>-tarinai P relie h vel. Seljak. starai 50 let, iz Grahovega, ker je vtihotapila tri četrt kg kave. — Iz neznanih vzrokov je pričelo goreti v seniku Josipa Proglja v Bukovici Zaradi vetra je bila kmalu vsa zgradba, v ognju. Priti so morali goriški gasilci, katerim se je posrečilo omejiti požar po nekaj urah. Škoda znaša 10.000 lir. Slovenski restavrant Edino slovensko zbirališče na Avellanedi — Lepi prostori — Postrežba točna — Cene zmerne Vsako nedeljo ples Se priporoča lastnik KAROL TERPLAN Chacabuco 501 — Avellaneda SLOVENSKI STARŠI IZ Y1LLE DEVOTO/ Vabljeni ste na sestanek, ki se bo vršil v soboto, 13. t. m., ob 7. po poldne pri rojku Kebru, ul. Tinoga ta E180, da se pomenimo kako bomo organizirali šolo, od katere bodo tudi starši imeli veliko korist. Pridite prav gotovo vsi, ki imate otroke! SLOVENSKI STARŠI IZ SAAVEDRE IN OKOLICE/ Sestanek slovenskih staršev iz Saavedre in okolice se bo vršil, z ena kim namenom, v nedeljo, 14. t. m., ob 6. popoldne pri Rojaku Kendi, Villa Martelli, ul. Perú 130. Nobena slovenska mati in noben slovenski oče naj ne izostane! IZŠEL JE PRVI SLOVENSKI IZSRJENSKI KOLEDAR v Južni Ameriki za leto 1937 VSEBINA: Uvod — Dnevi, tedni in meseci — Leto 1937 — Ob obletnici (pesmica) — Argentina — Bueno*; Aires (pesmica) — Kratek zgodovinski opis slovenskega ozemlja — Jugoslavija — Agrikultura — Kulturni pregled in gospodarski razvoj Slovencev v J. Ameriki — V Idriji (pesmica) — Nekaj o radiju — Hiša čaka, pesem o pajku in nekdanjem dekletu — Podbrdo in okolica — Slovenska kultura v Buenos AIrenu — Veseli in bridki spomini — Naše prireditve — Pri slovesu (pesmica) — Slovenec sem! — Bo z rakom v Argentini — Izšeljenčeva tragedija — Tinca iz Košanc — Kako je bilo kaj doma — Slovenska krajina Prekmurje — Brez naslova — Predpustno pismo in Velika noč (pesmica) — Spomini na ing. Brinška — Večer na morju pesmica) — Tiskarstvo — Sužnji — Vijolina — Za vinogradi — Sinko povprašuje in v Tihem večeru (pesmice) — Moje ječe — Pomlad prihaja (pesmica) — Slovanski svet, — Viničarjeva pesem — Ljubezen, žena in njena vzgoja — Na tujem polju (pesmica) — Pesmi slovenskih izseljencev — V naravi — Kar nas jedefavcev (pesmica) — Kako se kuha in utreže argentinski gospodi — Nekaj potrebnih naslovov po Bs. Airesu — Kako mora postopati kdor hoče klicati koga svojcev iz Evrope — Zanimivosti. Naročite ga lahko naravnost na uredništvu Slov. lista kakor tudi pri vsoh naših zastopnikih Poleg zelo zanimivih člankov in raznovrstnih navodil in nasvetov prinaša bogato ilustracijo 64 slik iz skoro vseh vasi s Primorske in ostale Slovenije i z Jugoslavije. CENA $ 1.50; po pošti 30 cent. več. videla; ko sem vas prejle zagledala, sem vas spoznala. Da, vi ste tisti." "Oe mislite, da je tako, se ne upam oporekati. Preslabo mneje bi dobili o francoskih plemičih." "Občudovala sem vas, gospod', je povzela Favsta. "To je dragoceno priznanje, gospa. Na obrazu se vam vidi, da ne razslp-ljate svojih pohval." "Vaš meč, je oste:(, gospod". Je dejala Favsta, 'toda vaše oko Je še ostrejše. . . Govoriva tedaj naravnost." "Kaj pomeni vse to?" se je vprašal Pardaillan. "Ko sem vas videla pri delu", je nadaljevala Favsta, zaman izkušaje pripraviti viteza do tega, da bi pobesil oči, "sem takoj sklenila, da se pozanimam za vas in se z vami seznanim. Vse, kar opažam zdaj, ko stojite pred menoj, me potrjuje v mojih namenih". "Tedaj izvolite imeti z menoj namene? Kol'.ka čast, gospa!..." "Njegova visokost gospod vojvoda Gulški vas mora sm Uno sovražiti," je počasi izpregovorila Favsta. "Sovražiti, da", je hladno odvrnil vitez, "a smrtno ne; če bi bilo sovraštvo Guiškega smrtno, bi moral biti zdavnaj mrtev. ..'' "Ako vas sovraži že toliko časa, bi bilo tem bolj pametno, da se pomirite z njim..." "Reči hočete, gospa, da bi bilo pametno, če bi se on pomi )il z menoj?" "Favsta Je ostro pogledala moža, ki se je upal tako govoriti o gospodarju Pariza. Njegove jeklene oči niso odsevale drugega kakor neustrašnost in pogum. "iGospod vitez", je dejala nato, "ako daste svoj meč vojvodi Guiškemu na razpolago, sem vam s prisego porok, da bo pozabil vse dosedanje sovraštvo. In ne samo to: storil vas bo mogočnega velikaša. .." "Po tem takem mislite," je mi tao rekel vitez, 'da bi bil vojvoda pripravljen seči v mojo roko?..." "Segel bo'', se je nasmehnila Favsta. "Jaz, gospa, imam o možu, ki utegne jutri postati francoski kralj, boljše mnenje. Vojvoda Guiški ne more seči v roko, ki se je dotaknila njegovega obraza..." Favsta se je zdrznila. "To ste storili?" je zam|mrala. "O-kloutali ste vojvodo Guiškega?..." "Ako ga vprašate, vam sam pove, kdaj in pri kaki priliki. Pove, vam, da se on, prvi velikaš v francoskem kraljestvu, ni obotavljal vdreti na čelu oborožene tolpe v dom brezzaščitenega, ranjenega, malone umirajočega sta-|ca. Priznal vam bo, da je dal on, Henrik Lorénski, z levjim pogumom umoriti tega nesreneža v postelji. Priznal vam bo, da Je dal v svoji velikodušnosti vreči krvavo truplo admirala Collgnyja skozi okno. P tiznal vam bo, da je naposled stopil mrtvemu na bledo čelo. .. Kako brezprimerno viteštvo, gospa! Kako s'jajna zmr.ga! Zaušnica moje roke je bila bogme majhno plačilo za tolike veličine. . ." "Vojvoda je branil stvar Cerkve!" je zamolklo oporekla Favsta. "Katere Cerkve, gospa? Cerkvi sta najmanj dve. . ." Pa (lalllan ni imel pri teh besedah drugega namena kkkor pošaliti se. Toda Favsta je mahoma prebledela. "Kako vestei da eta Cerkvi dve?'' je vprašala s trdim glasom kakršnega se ne bi bil nihče nadejal iz tako nežnih ust. "Dve?" je osuplo zamrmral Pardaillan. "Kaj pomeni to?..." "Kdo ve, če nI vohun?" je pomislila Favsta. "Oho!" je ugibal vitez. "Pa ne da bi bila ta ženska tajna glavar'ca Svete Lige... in Guise orodje v njenih uo- kah?. . . Liga bi bila po tem takem nova Cerkev! In ta dvorec bi bil papeš-ki dvorec... dvorec drugega papeža, ne Siksta V.!.. Papeža, ki stolu je v Parizu!. . . Oh, ali se mi meša, da premišljujem take budalosti? . . . " Gledala sta se in otipavala drug drugega z mislijo in z očmi kakor dva rokobo yia. Favsta se je kmalu odločila. Presodila je Pardaillana, da mora biti klatež, kakršnih je takrat na stotine umiralo za tistega, ki jih je najbolje plačeval. A tudi kot klatež se ji je zdel Junak in zmožen velikih podvigov; nobena cena nI bila predraga za njegov nezmagljivi meč. "Vitez", je povzela nenadoma, "ako se nočete pridružiti vojvodi Guiškemu, bi morda hoteli služiti kakemu d >ige-mu gospodarju?'' "Vse je na tem, kakšen bi bil gospodar," je odvrnil Pardaillan kar moči nedolžno. "Jaz, gospa, sem tak človek, da bi se rad zabaval na tem svetu, a bolj ko si želim zabave, bolj mi je pusto. Seveda je to tudi moja krivda. . . Doslej sem si zmerom predstavljal ljudi večje, nego so. Oh, če bi našel silnega viteza z neukrotnim srcem, demant-no dušo in šl ioko mislijo, ki bi me povabil, naj mu pomorem obnoviti svet!... Da, taka služba bi me mikala. . . Toda priznati moram, da sem zaman z lučjo iskal junakov te vrste, film večji so se mi zdeli od daleč, tem manjši so postali ko sem se približal, fiasih sem moral pobes'ti oči kar nižje od samega sebe... Nu, povejte, gospa; ali je gospodar, katerega mi predlagate, res tisti, ki ga pričakuje svet?..." Ko Je Pa pillan govoril te besede, je bil v njegovem glasu, nastopu in vaej njegovi pojavi tako močan izraz svobodne veličine, da tudi Favsta ni mogla ostati ravnodušna. In ko je končal, se je malone zgrozila nadtrepetom, ki ga Je čutila v globini svojega srca... "Gospodar, ki vam ga predlagam, sanja iste sanje kakor vi, gospod vitez de Pardaillan", je dejala z veličastve nlm hladom. "Bogme, gospa, potem bi ga rad poznal!..." "Evo ga preil vami", je rekla Favsta. "Sebe mislite, gospa?..." "Sebe, vitez. . . Znajte, da iščem ljudi za podjetja, ob kate:|';h se lahko nasiti tudi najbolj drzna častihlepnost. . . Ali hočete biti izmed njih?... Slutim, da je vaša duša velika, da je vaš duh močan ln da se vzpenja vaša misel nad nižave vsakdanjega človeštva. . . O, če bi vam povedala vse, kar mi je na umu! Sama ne vem, kaj me sili, da vam govorim tako d srca. . . Slutim, da ste tisti, ki sem si ga želela! . . .'' "Gorje ml!" je pomislil vite/.. "Lepo sem naletel! Ali mi Je res usojeno, dn ne smem živeti v miru?. . ." "Spoznajte me, vi, ki vas ne poznam," je nadaljevala Favsta s čedalje ognjevitejim glasom, "in čujte moje sanje!. . . Znajte, da sem tista, katero so škofje in kurdinali na tajnem zboru izvolili za voditeljico, ki naj povedo Cerkev na višek njenih usod! Znajte, da se moja duša ni ustrašila tega v f.ogla-vega načrta, vladarji so se potezali za mojo naklonjenost, toda odgovarjala sem, da hočem biti — ._" Obmolknila je, pritisnila si roko na čelo ln zamrmrala sama pri sebi: "Je U mogoče, da me Je skitalec tako prevzel? Bože moj! Jaz, ki govorim s kralji kako:j despotka, trepečem pred neznanim pustolovcem ln mu ne morem mirno gledati v obraz! . . . Kaj sem mu povedala, nesrečnica? Kaj sem hotela reči!..." Toda Pardaillan Jo je že razumel! Skrivnostna koprena, ki Je ogrinjala Favsto, se Je trgala na dvoje... Spe znanje ga je v pijvem trenutku malo ne oslepilo. . . "Oh!" je zamrmral, "tedaj je vendarle res! Vatikan v Parizu! . . . Prestol, ki sem ga videl, ni namenjen papežu... ampak papežinji!" Papežinji! Mraz ga je izpreletel. . . ženska!. . . j Pred prestolom strašnega, nepomirlji-vega sta:pa Siksta V. je vstajala ženska In je gradila« sama svoj prestol, da zavlada na nJem s svojo vsemogočno krasoto!... Ta nezaslišana domneva se je zdela Pardaillanu tako blazna, da je srdito skomignil z rameni in skoro na glas zamrmral' "Nemogoče. . ." "Uganil je mojo misel!" je rekla Favsta sama pri sebi. 'Zdaj ni več drugega izhodai . • Ali postane še to u:|o moj sluga... ali pa ne sme živ odtod! ..." Presunjenost nI nikoli dolgo držala Pardaillana. V pogledu, ki ga Je uprl v čudno princeso. Je bilo več radovednost) kakor strahu ali češčenja. "Gospa', je dejal, "ker ste mi že začeli odkrivati svoje misli, Izvolite nadaljevati. . . Vidim, da ste prišli v Francijo z nameni, kate:)ih sicer ne poznam, ki pa morajo biti ogromni. .," "Začetek ste videli'', je odgovorila Favsta, ki se Je med tem obvladala. "Henrik Valolškl Je pal na prvi udarec... Pobegnil je... Francoski pro-stol je izpraznjen... Kakšne so vaše misli o Henriku lil., vitez de Pardál-Uan?..." "MoJe misli, gospa?... Vse, kar) ml» slini o njem, je to, da je zbežal, kakor sami pravite." "Du... A morda Imate kak vzrok, da ste mu vdani?... Odgovorite po pravici." (Nadaljevunje) Med izseljenci v Berissu Berisso! Kje pa je to? Tam pri La Plati je. Sicer pa je menda kaj malo Slovencev, ki za ta kraj ne bi vedeli, saj so premnogi tamkaj začeli iskati srečo v tej zemlji... z onim Mikotom iz Bele krajine vred, ki se je v pismu pohvalil do-moA, da vsak dan zasluži za "enega konja" (tega ni povedal' da za ciganskega. Ko so na njegovo pisanje prišli njegovi znanci za njim, se je "s tistimi konji tako spretno vozil, da ga niso mogli nikjer najti, ko so elolge mesece po širni deželi iskali dela..." i ■ j Če hočeš v Berisso', potem je najbolje cla sedeš v Pulman. Iz Avclla- nede si v eni uri v La Plati, tam pa . i vzame.š še ómnibus št. ó ali tramvaj I 25 in si v 20 minutah v Berissu. Seveda, če ti njegovo veličanstvo tovorni vlak ne zapre poti, da moraš čakati cel' četrt ure, kakor se je meni zgodilo.. . Lepo malc^narno nam je pred nosom zaprl ograjo čuvaj in nam pokazal hrbet, in mate pil, pa smo čakali. On in mi. Le s to ra.zliko. da se je on smetjal, mi smo se pa jezili. Po zanemarjeni pokrajini ob u-metnem kanalu, ki okroža 'velike čistilnice nafte, stoječei na pravem otoku, smo drveli dalje. Kakor ela stoji tam ob strani cer kev z dvema veličastnima zvonikoma, na* je nekaj iz dalje pozdravljalo... pa ni videti na vrhu križa, Ka,j da je to. sem poizvedoval. Če je cerkev t "Toda molijo 'v njej ta črnega", tako sem izvedel. In so mi povedali še naprej, da v V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepe sliko v barvah. Atelj e MARKO RAD Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD Berissu "ta belega boga" še komaj inežnar in gospod kaj molita... In še njima se bo cerkev podrla. Berisso je niesto, ki ima kakih 20 tisoč ljudi. Ker ima z morjem ravno zvezo, pridejo tja še dosti velike tovorne ladje in tako se je mogla naseliti tam močna industrija. Prebivalstvo so In delavci iz vseh narodov in ljudstev. Tam je prišlo vse skupaj, "ne le ono kar je Noe v barko vzel. ampak tudi tisto, kar je zunaj ostalo", tako so mi povedali. Poljaki Lituanci, Ukrajinci, Slo-vaki, Hrvatje Bolgari, Grki Italijani Španci, Portugalci, Baski, Irci... vse na svetu je tam in kajpada tudi Slovenci: Od Soče in Mure in tudi od Kolpe. Največ so zaposleni v velikih mesnicah, kjer je včasih dela noč in d;.n, drugič pa spet dajo počitnic, da ljudje« žalostno čakajo boljše letine. Plačajo po 65 centavov na uro. Naši ljudje tam niso brez organizacije. Nekateri so člani .Jugoslov. podpornega društva, ki ima sedež v bližnji Ensenadi. Nekateri pa so tudi domobranci. Slovenskega društva ni. Bila je nekoč naša kolonija, tam večja in tudi živahnejša, posebno tedaj ko je tam živel kot organist naš rojak Gomišček, sedaj vodja vzgojevališča Lipe. V tistem času je eelo obstojal slovenski pevski zbor, ki je sodeloval posebno tedaj, ko je bil tam misijon, ki ga je imel za naše ljudi p. Ruškovič. "Kaj pa 'v cerkev, ali še kaj greste, kristjani božji?", tako sccii tudi zastavil vprašanje. "Ej, tako je. veste, gospod nune, malo smo še kristjani, mal'o. Celi? To je zares težka stvar. Če grem v ccirkev, saj se mi vse naokoli smeje. Je čisto elrugače kot doma. Tam smo šli vsi, tukaj ne gre nihče. In tako se človek navadi tudi na to. Ne rečem, ds- ne pride včasih človeku tudi misel na večnost, posebno, ka- dar smrt tik mimo človeka gre — pa kaj hočemo, ko je pa borba za življenje taka, da človeku nič časa ne pusti, smrt in večnost se pa približuje vseeno, če misliš nanjo ali ne. Otroke pač krstimo, v cerkvi sei poročimo — in čez gospoda zabavljamo, da je drag — ne smete zameriti, če vam kar tako povem — tu-le sosedje, Kaiabrezi, tamle Ga-žegi, tamle... kaj vem kaj so, oni niti sami tega niso storili. Najslabši" le nismo...." Eh no ja kaj bi si jezike kazali! Marsikaj je na svetu narobe. Pa jei le naloga nas vseh, da, delamo na pravo nazaj. Ne bom vas jaz sodil in íxtrus ne obesil. Vem, da je od polne mize lahko pridigati o duši in večnosti. Kdor je lačen in ne ve kaj bo jutri z njim, ima pa druge skrbi, ki ga: še bolj v živo zadevajo. Res je pa tudi to, da prazen trebuh in raztrgane hlače ne ovržejo večnosti in vere in Boga... Pa kaj bi, tako sem razsodil nazadnje iz vsega, kar smo uganiii: Kaonpava .se imenuje neka zel tam doma, ki je 'vsa zamotana z bodicami, pa smo bodečo zunanjost previdno odločili in je ostalo okusno jedro. To je podoba neštetih naših ljudi, ki so v srcu še vedno to kar so bili eloma, čepra.v je na zunaj marsikaj drugače. H. J. Krojačnica MOZETIČ Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin. SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se! Sebastian Mozeiič BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025 (PATERNAL) Veliki zavod N "RAMOS VENEREAS MEHA" REST AU RANT "KRONA 337 Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES --o-- Najvsčji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cto. — Vsak večer svira prvovrstna godba. Se priporočata lastnika : TEMLIN & GOMBOC. y> PHD RAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. I Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje n u podlagi krvne analize (914) KOŽA: K ronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarolliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastema, izguba spoiiiinn iri Silikost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašei.i, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, k:.sliue, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USE&A, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—-12 CARIČIN LJUBLJENEC Zgodovinski roman Nadaljevanje 20 Olga je čutila, kako ji srce burno bije. Knez je že* hotel sam odgrniti zavese. Olga pa. je že videla škandal, dvoboj, krvoprelitje, ko ji je nenadoma došla pomoč po njenem otroku. Ta se je prebudil ter zajokal v svoji zibelki. "Ali sem ga morda jaz prebudil", vpraša knez. Olga je bila rešena. Sedaj je bila ona gospodarica situacije. Globoko vzdihne. "Prisiljena sem vas, malo kaznovati!" mu retče ona smejoč. "Morate se z menoj vsesti k zibelki." Knez se nakloni, prinese stola in oba seedta. "Sedaj pa počakajte", reče 01'ga gledajoč Skrinjico, ki jo je držala v roki. "Ali so v njej biseri, briljanti, rubini ?" "Ne, draga moja, V njej so samo zarjaveli ključi!" "Zrjaveli ključi?" ponovi Olga. "Radi teh ključev ste se vrnili s tako važne seje?" "S temi ključi se l'ahko odpre ječa, v kateri leži že deset let nesrečnež!" i . Olga se prestrašeno zdrzne. 'Toda kje je ta pekel?", vpraša ona. "Ti ključi odpirajo trdnjavo Schlúeuselburg, v kteri se nahaja Ivan Antonovič, ki se je nekoč oklica! za ruskega carja. Ta je najnevarnejši Katarinin nasprotnik." "Toda, zakaj so vam ravno danes izročili te ključe? Pri kom so bili do sedaj?" "Do sedaj jih je varoval Gregor Orlov." odvrne knez Daškov. "Cesarica mu je izročila te ključe v znak največjega zaupuija. Oni namreč, ki ima te ključe, lahko zaprtega ce-sarj vsak čas osvobodi. Dobro je bilo, da je bil knez s hrbtom obrnjen proti postelji, ker bi bil drugače opazil, kako so oživeli zastori nad posteljo. Med za-stori se pokaže za trenutek bledi Mirovičev obraz. !"Ko je Orlov odšel na vojsko proti Tatarom. je pozabil izročiti te ključe. Ker pa so se zadnji čas širili glasovi, da se kuje proti Katarini neka zrota, ki ima kot svoj cilj, da zruši carico in postavi za carja Ivana Antonoviča, je sklicala Katarina dnašnji cesarski svet. Svetovali smo ji. da pošlje v Orlovo stanovanje komisijo, ki naj poišče te ključe. To je bilo storjeno, nakar je carica meni izročila ključe v varstvo. Nocoj jih ti dobro spravi, jutri pa jih bom dal zazidati v moji sobi." "Vrnite se mirno na sejo, knez. Skrbno bom varovala to Skrinjico. Recite carici, da si bom pustilii prej iztrgati srce iz grudi, kakor pa odvzeti te ključe!" Knez jo poljubi na čelo in hoče oditi. "Kaj je bilo to", vpraša ostro. "Zdelo se mi je, d: sem /.a zastori za gledal lice nekega moškega." "Za zastori?", zajeclja Olga. "Za-klinjain vam se knez. da ste se preverili." "Nisem mislil zastore okoli postelje. nego na balkonskih vratih. Za- zdelo se mi je. kakor da sem videl na balkonu neki obraz." "Olga je stala kakor okamenela. Drhte se jo naslonila na držaj zibelke. ko j" Daškov odšel na balkon. Lepa žena je preživela strašno m,-nuto. Trepetala je pre:l mislijo, da bo mož odkril lestv«. Knez se vrne. "Nikogarjii!". reče. "Prevaril sem se! Sedaj pa ne smem več izgubljati časa. Spi sladko in varuj mi skrinjico!" Nato knez odide. Olga hiti k zastarani, jih razgrne in se močno pr> «traši. ko zagleda obraz svojega ljubčka. Bil jc bled kakor smrt, oči so mu gorele in bile naravnost uprte na skrinjico, ki jo je kneginj držala v roki. "Olga!" reče 011 zamolklo, "sedaj ie prišel čas. da ni i dokažeš svojo ljubezen! Daj mi ključe, da osvobodim svojega, carja!". "Ti nazivaš jetnika svojim carjem?" prestrašeno vzklikne Olga. "Mirovič, jaz slutim nekaj groznega. dragi, la misel mi bo zmešala p; met! Ti si tudi takrat zahteval od mene, da ti preskrbi«) načrte trdnjn ve. Toda ne., to ne more biti! Pri-se*ži mi, da nisi zarotnik. M i vivió !.ljubljeni! Kaj ne, ti n.' nameravaš vreči Katarino s prestola l Daj mi zo pet moj duševni mir!" "Ničesar ti ne bom rekel! Pravim ti s: mo. da mi izročiš skrinjico! Daj ini ključe in ti si mi rešila življenje !" Grobna tišina je vladala v sobi. Slišaln se je samo pravilno dihanje otroka v zibelki. Krxeginja Olga je srepini pogledom opazovala obraz svojega ljubčka, ki je bil od razburjenja popolnoma bled. Sedaj je vedela. da je Mirovič nevaren zarotnik. "Torej vendar!" izpregovori ona in sune z obema rokama Miroviča od sebe. "Ti hočeš carico ubiti? Nameravaš jo vreči s prestola, pred menoj pa si se delal, kakor da si njen prijatelj? Oh, Mirovič, sedaj i je vse končano, ker kakor ti njo so-vražiš. tako sem jaz veduo pripravljen; da žrtvujem za njo svoje življenje !" "Toda jaz bom pozabila, kar si dejal," mehko nadaljuje Olga. "Ti veš, kako te nežno ljubim. Radi tebe sem se uelala grehu. Ali niso vse moje žrtve toliko vredne, da tudi ti nekaj žrtvuješ? Odreči se svojim n. meram!" "Doprinesel ti bom vsako žrtev." tiho izpregovori Mirovič, "toda. svoje besede ne morem pogaziti! Ne morem izdati svojih tovarišev in jih :;;ročiti v roke krvožejne Katarine! Vse bom storil za tebe Olga, toda velika sveta stvar osvobojenja Rusije se mora, izvršiti! Dnevi Katarini nega carjevanja so šteti. "Mirovič!" vzklikne Olga in se i ].oteče proti zibelki, "glej. tukaj le ži najin otrok, pri njegovem življenju te zaklinjani odnehaj od svojih strašnih naklepov!" "Nikoli!" se zamolklo zasliši iz ustnic ml; dega zrotnika. Lepi obraz kneginje se spači. Po-gle lu ga in iz njenih oči je odsevala globoka mržnja. "Ti nočeš meni izpolniti mojo toplo prošnjo?" je kričala kneginja Daškova. "Mene in otroka žrtvu ,ieš svojim črnini n< klepiniHa, po- tem me nikoli nisi ljubil', potem si me vedno le varal!" "Olga. ne govori tako!" reče tiho Mirovič. "Vedno sem te iskreno ljubil. Bog mi je priča da te nisem nikoli goljufal. So pa. svete naolge-, ki jih človek mora izvršiti! Pa tudi ti. Olga bi me morala prezirati, a,ko bi sedaj izdal' svoje tovariše!" "»laz te preziram, ker si se zaroti! proti carici, ki je meni in Tebi sto rila toliko dobrega!" "Moje življenje leži v tvoji roki!" zakliče Mirovič. "Izdaj me tvoji carici. Naj me ela še nocoj zapreti!" "Tebe naj izdam?" je preplašeno zašepetala mlaela žena. "Da te izročim krvniku.' — Oh, moj Bog, kaj naj storim? — Katarini preti strašna nevarnost a ena moja beseda jo lahko reši. Toela, ali naj izdani očeta mojega otroka?" "Oh, moj Bog. znorela bom!" "Olga!" reče lokavo Mirovič. "prepričan sem, da je tvoja ljubezen močnejša kakor pa tvoja zvestoba napram Katarini. O tem sem trdno prepričali, pa bom vzel zato ključe tudi brez tvoje volje, skrinjica je moja!" Olga zakriči. Mirovič je naglo pograbil skrinjico. Držal jo je trdno v svoji levi roki. medtem ko se je z desnico branil. "Razbojnik!" je kričala Olga-. "Lopov, vrni mi skrinjico!" "Dokler sem živ. je ne dam več ':/. svoje roke!" reče zamolklo Mirovič in se umika proti balkonskim vratom. "Ti ključi bodo odločili o življenju in smrti dvajsetorice najboljših mož v Rusiji! Odločila bo, da li bo naposled prišel na prestol »SLOVENSKI üST" » antes: J01! LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK" ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA" Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Rusija i SVlaSa anta tita V sredo je na kratko poročalo časopisje da, je čehoslovaški zunanji minister odpoklical poslan. Jana Še-ba pri romunski vladi, ker se inia z njim pomeniti o raznih važnih stvareh ter bo najbrže imenovan na drugo odgovornejše mesto. Jan Šeba nas predvsem zanima zato, ker je nedavno spisal obsežno knjigo "Rusija in Mala antanta v svetovni politiki", ki bi jo morali vsi slovanski politiki prečita-ti, ker bi se brezdvoma marsičesa naučili. Škoda, da ni slovenskega prevoda, da bi se mogle tudi širše plasti ljudstva s tem seznaniti. Jan Šeba je eden tistih, ki ga je svetovna, vojna, kot mnoge druge, pognala v politični 'vrtinec. Bil je hitro po vojni konzul v Trstu, Hamburgu in potem poslanik v Belgra-du, sedaj pa v Bukarešta. Jan Šeba je v svoji knjigi lepo prikazal boj Čehoslovakov in Jugoslovanov pred vojno ki ga današnja Mala antanta samo nadaljuje. Ne gre se predvsem za ohra- nitev k.ikega režima ali stranke, temveč za narodni obstoj in borbo proti tuji ekspanziji. To je pravi glas zapadnih Slovanov, ki pa se ne sliši dovolj jasno iz evropskega šun-dra. Poslanik Jan Šeba je zbral ogromno dokazov, da. je mogel razčleniti in označiti vse sile, ki proti naši volji odločajo našo usodo. Prikazal je v jedru nemško politiko od žeieznega Bismarka pa do Hitlorja, poglavje, ki se začenja pri berlinskem kongresu in se potem drama tično razvije v svetovno vojno. Mismark je dejal, da se s svojo pangermansko politiko ne misli u-staviti na, Dunaju, temveč da hoče raztegniti oblast tja do Trsta. S tega vidika je treba še danes proma= trati problem nemško-italijanske zveze in geopolitični poloižaj slovenske zemlje, ki je kakor klin zabita, med dve fašistični velesili in na račun katere fašistična ekspanzija od obeh strani goji neusahlo upanje... Šeba obširno piše o ruski politiki, ki da je svoj čas Srbe sama pognala v roke Germanov, ki so hot'e- RAZNO KOLIKO ČASOPISNEGA PAPIRJA PORABI SVET Nek r-nglceki strokovni list je objavil te številke: V Angliji porabijo letno 26 kg časopisnega papirja za osebo, 'v Ameriki 22 kg, v Avstraliji 12, na Holandskem 11, v Franciji 9 Skandinaviji 8, v Nemčiji 3.25 kg. V sovjetski Rusiji pride na človeka letno 1 kg časnikov S tcimi številkami seve še ni rečeno, da v teh državah tudi največ berejo. BOLEZEN NAŠE DOBE Statistika kaže, da srčne in bolezni žil v zadnjih letih naraščajo, dočim je prejšnje čase imela, jetika prvo mesto. Mir, počitek in razve- . > !: Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdrav Ijenje - AB-TTTTJF KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ^S™"?ANCOSKIH IN NEUKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni „A ot m/FNCTC PRVI PREGLED BREZPLAČNO reumatične bolezni a-mattttc ŽARKI X - DIATERMIA - ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 li, da naj bo (če že ne zaveznik) vsaj pokoren vazal Dunaju in Berlinu. Prikazal pa ju tudi, kako se je Nemčija vsidrala v Rusiji, kako je pričelo med rusko množico tleti, kako so skrite ljudske sile udarile na dan. Pa tudi sedaj, ko je oholi nemški imperij premagan, ni ugasnila Bis-markova, osvojevalna ideja po tuji zemlji. Hitler 'v vs;vkem govoru to ponavlja. Odtod jasno sledi, kam naj se naslonijo narodi, ki jim Rusija ničesar slabega ne želi. Iz Šebove knjige pa se še nekaj drugega s pridom naučimo namreč, da se ničesar na svetu ne spreminja čez noč. Lahko se spreminjajo oblike, ne pa tako načelni smotri. Od nemškega in italijanskega fašizma preti Slovanom še vedno velika nevarnost. Zato je potrebno, da se naslonimo tesno drug ob drugega ter da branimo naše demokratično stališče tudi z orožjem, če je treba, ker bomo s tem branili svoj dom, svojo zemljo. J. K. drilo so najboljša lečila za te bolezni. Največ pažnje pa je treba posvetiti tudi pravilni prehrani. Prof. Du-ring pravi: Mlečni dnevi, dnevi mlečnega riža cal i zdravljenje z mlekom ima priznano najboljši učinek pri srčnih in žilnih boleznih. So pa ljudje, ki menijo, da mleka ne morejo prenesti. Proti temu pomaga počasno uživanje mleka. Pričeti je treba z zelo majhnimi količinami mrzlega ali toplega, mleka, pa je treba paziti tudi na to, da jemljemo mleko v raznih oblikah, n. pr. v kakau, mlečnih jedeh, kot jogurt, kislo mlo ko itd. ZA OKREVAJOČE IN OTROKE, KI HITRO RASTEJO Raztopi počasi v kožici na ognju 30 dkg presnega masla in 15 kock sladkorja, da se segreje, vendar zavreti ne sme. Ko je sladkor popolnoma. raztopljen, doelaj Y¿ kg cvetličnega medu, 12 elkg finega kakava in 2 rumenjaka, Segrej to na milem ognju, a mešaj neprestano. Potem zl'ij v porcelanasto posodo, da« se ohladi. Napoini z maso manjše kompotne kozarce, ki jih zaveži kakor marmelado s celofantnim papirjem in ji himel na hladu. Hraniš jih lahko cel mesec ali še več. Za okrevanje ali otroke razmešaj po enkrat ali dvakrat, dnevno 1—2 žlici tega krepila, in hitro si boelo opomogli POZOR ROJAKI/ NA PATERNALU se proda do-broidoča resta¡vracija. Poizve se: OSORIO 5085. Ne zamudite te ugodne prilike! EXPRESO "60R1ZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VIIjUAROKT, 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwtn 5172 in 2094 J> Restaurant "Osorio Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe - Vsako nedeljo ples CENE ZMEiNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča iastnik Emilio Živec OSORIO 5085 PATERNAL Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dra. A. IZAGUIRRE-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni ženske se sprejemajo v posebnih prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Rusiji, v Parizu in Rueños Aireen. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteliami Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom, za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo : od 9—J2 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12, GOVORI SE SLOVENSKI S U1P A C H A 28 oni, ki ima, za to pravico, ki že det-set let vzdihuje v zaporu!" Razdražena Olga navali na Mi-roviča. Nastane ogorčena borba. Mlada žena se je prelevila v le-vinjo. Z desno roko je zgrabila vrat svojega ljubljenega, z levo pa je zgrabila skrinjico. ""Ti si oče mojega, otroka!" je stokala. "Ti si oni, katerega sem ljubila, za katerega sem se žrtvovala! — Zadavila te bom zarotnik! — Lopov! __Ključe, daj ključe!-- klicala bom na pomoč." "Ali si znorela?" — se je branil Mirovič. "Ključev ti ne dam." "Spomni se otroka! Ha, nočeš me pustiti? — Hočeš me zadušiti? — Potem se morm braniti s silo." Sune jo od sebe — in v tem trenutku je ležala kneginja v globoki nezavesti na tleh. Nekaj trenutkov pozneje se je spuščal Mirovič po lestvi z balkona, krčevito je držal' v roki skrinjico s ključi. Še enkrat se je ozrl na okna, za katerimi je bila ona, ki mu je bila najdražje bitje na svetu. Dospevši na tla izgine na ulici. Mirovič ni opazil, da je za velikim naslanjačem na balkonu stal. neki človek. Bil je to človek z veliko sivo brado, ki je z zadovoljstvom zasledoval vsako kretnjo Miroviča m Olge skozi balkonska vrata. 23. POGLAVJE Ugrab.jenje otroka Nekoliko minut je minilo, a niti v sobi, niti na balkonu se ni ničesar zgodilo. V sobi je ležala na tleh onesvešče-na kneginja Daškova. Oblaki so se zgubili in zopet se prikaže mesec, ki vrže svoje blede žarke v spal'nico. Za naslanjačem na balkonu se nekaj premakne. Pojavi se starčkova koščena roka. Bradata glava se počasi dvigne. Na balkonu se vzravna stari Aron Katz. Počasi se priplazi do vrat, jih tiho odpre in stopi v sobo. Njegova hčerka je še vedno ležala v nezavesti. Kakor senca, se plazi tiho starec do zibelkee Za hip je postal pred njo, potem se pa odloči in vzame o-troka v naročje. "Moj vnukec!" — je šepetal starec. Iz žepi potegne robec in zavije v njega otroka. Nato se zopet požuri k balkonu. Brzo se spusti z otrokom z balkona in že beži z njim po ulicah. V spalnici, v kateri je ležala kneginja Daškova v nezavesti, udari ura dve. Nekdo potrka na vrata. Sliši se ponižen glas: 1 "Odprite, Visokost, jaz sem — dojilja. Sedaj je ura dve!" Olga se zdrzne in dvigne glavo. Dojilja še enkrat zakliče. Ponovno potrka nato še močneje. Olga se dvigne. — Dolgo je potrebovala, preden se je spomnila, kaj se je zgodilo. — Ključi — Mirovič? "Visokost — kneginja!" jo je klicala pred vrati prestrašena dojilja. "Prosim, odprite. — Jaz sem dojilja. Jezus, Marija menda, se ni zgodila nesreča!" Olga vzkrikne. Sedaj je spoznala, kako nesrečna je nocoj postala! "Ključi!" je mrmrala Olga. — Katarina — carica, ni več varna na prestolu. Kneginja se zgrudi med jokom na stol. Kaj naj stori? Ali ni njena dolžnost, da takoj obvesti ear'.co ? "Takoj moram oditi v zimsko palačo!", je nadaljevala svoj obupni sajnogoVor. "Vse moram priznati. Vse. Tudi mojo sramoto. Sedaj se bo zvedelo, da je bil Mirovič v moji spalnici. "Toda jaz ne morem. Ne morem postati njegova morilka. Jaz sem ga vendar ljubila!" "Visokost!" "Takoj." reiče Olga. "Počakajte samo trenotek. Evo me! Mislim, da sem zelo bolna,!" Olga odpre vrata in dojilja stopi v sobo. "Ljubi Bog, kako pa izgledate?" vzklikne dojilja. "Pojdite v posteljo, poklicala bom zdravnika!" "Ne potrebujem zdravnika!" odgovori Olga. "Meni ne more nihče pomagati. Legla bom. Ti pa se pobrigaj za otroka. Sladki moj otrok. Ta mi je sedaj še edini na svetu. Moj Bog ohrani mi otroka!" Šla je k zibelki, pogleda v njo in obupno vzkrikne. "Otrok!" zakriči Olga,, kakor brez pameti. "Otrok! — kje je moj o-treVk? — Posveti mi, kje je? — U-gr.bili so mi otroka!" Olga se zgrudi na kolena, njcine roke pa se oprimejo držala zibelke. Dojilja pohiti prestrašeno k zibelki. Bila je prazna. "Ugrab.ili so mi otroka!" je obupno kričala, nesrečna mati. "Ha, vem kdo mi ga je ukradel. Vem, kdo mi je prizadejal ta udarec. Prokleti razbojnik. Jaz sem kriva, samo jaz. — Prokleti razbojnik. Jaz sem kriva, samo jaz. — Naj bom prokleta. Moj Bog, kako grozno si me kaznoval!" Olga se zgrudi na zibelko. Dojilja sj ni znala pomagati in jo je samo prestrašeno gledala. Tedaj pa naenkrat kneginja skoči po koncu. Iz njenih oči je gorel plamen norosti. Obraz se ji je popolnoma izpremenil. Od bolečine popačene poteze obraza so bile iste kakor pri norcu. "Ven!" zakriči nad dojiljo. "Ven ker hočem biti sama. Dojilja gre preplašeno proti vratom. "Ne potrebujem te več. Otroka ni več tu. Še danes boš odšla, iz Pe-trograda. Toda varuj se, da izgovoriš četudi eno samo beesdo o tem kar se je tukaj zgodilo!" "Molíala bom Visokost!" odgovori drhte mlada žena. "Služila si mi zvesto", nadaljuje Olga,- "zato te bom nagradila." Ukaže ji prinesti svetiljko, nakar napiše Olga na kos papirja nekoliko besed in se nato podpiše. Poznaš-li posestvo Uličevo? Je samo nekoliko ur oddaljeno od Pe-trograda." "Poznam ga zelo dobro. Leži takoj poleg mojega rojstnega kraja. Zelo lepo posestvo." "Toraj ti zelo ugaja?" Povrni se torej domov. Reci svojemu možu kneginja Ol'ga Daškova mi je poklonila za mojo zvesto shižbo to posestvo I" Dojilja; se opoteče od presenečenja. Gledala je kneginjo, kakor da je izgubila pamet,. "Kiij še želiš? — Ali ti je premalo? — Nočem te več videti. — Plačala sem ti in stvar je v redu." Dojilja so prekriža, skrije drago- ceini spis v nedra, zaželi kneginji, dai brzo ozdravi in odide. Ko je ostala kneginja sama v spalnici, se zgrudi na posteljo in za-kopa obraz v blazine. Dolgo je pla-kala, naposled pa odločno vstane. Vzame svilen ogrinjač, vrže ga preko svojih ramen in odide hitro iz sobe. Ko je prišla na ulico, se oglct-da in še enkrat pogleda na, palačo, v kateri je bila toliko 1'et gospodarica. Vedela je, da dolgo ne bo videla te palače«. Mogoče nikoli več! Olga je vedela,, da se tajna posvetovanja ne vršijo v velikih dvoranah, temveč v privatnih cesarič-nih sobah. Zato. je usmerila svoje korake proti zimski palači. Ko je prišla, pred vrata, stopi pred njo službujoči častnik. Takoj je spoznal kneginjo in jo spoštljivo pozdravi. Edino se je začudil radi njene bledosti in njene nikakor ne dvorne obleke. "Je-li Njeno Veličanstvo še pri seji?" ga' hitro vpraša. "Da, Visokost", odgovori častnik. "Ali naj sporočim njegovi Visokosti knezu, da želite z njim govoriti?" "Ne!" odgovori Olga. "Odšla bom sama!" Častnik je vedel, da ima kneginja prost vstop pri cesarici, kadarkoli želi. Zato pozdravi in jo pusti naprej. Vsobi pred posvetovalno dvorano, kjer se je vršila seja, se jo nahajala straža, pod vodstvom majorja. Ko je kneginja Daškova stopila v sobo, vstane major in ji reče vljudno, toda odločno: | (Nadaljevanje) \