mmaamjammmmammmw AWSICAN NlWft- FAPE1 PRINTED IN SLOVENK LANGUAGE mmmmmmmmrtmmmmttm l»BUK» MONDAY irtDNESDAl Fiiriu* american in spirit foreign in language only "attttfttniu l|otlt0 »i xmwvxttnitxumumvmmmmt neodvisen list za slovenske delavce v ameriki NO. 29. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MARCH nth, 1925. LETO XXVI I.—VOL. XXVII Mir ponoči. Koncert v nedeljo NAROD DRAGO PLAČUJE RAZBIJANJE IN DIVJANJE PONOČNJAKOV. Čudom se vprašujejo ljudje, zakaj obiskujejo suhaški agenti tako pogosto našo naselbino? To vprašanje zna deloma odgovoriti oni, ki v sobotah in nedeljah ponoči ne more spati radi silne rabu-ke in divjega kričanja po St. Clair Ave. in v stranskih cestah. Vsak drugi človek, ki ga"srečate od ll. ure naprej v sobotah in nedeljah ponoči se maje in ziblje po ulici kot mavra, in pri tem daje jd sebe glasove, ki absolutno niso podobni človeškim. Da je karneval popolen, hreščijo vmes več ali manj uštimane harmonike. Staro in mlado, brez razlike, eden z drugim tekmuje, kdo bo bolj proslavil naselbino s huronskim kričanjem. Policija 4. pre-cinkta je v noči od sobote in nedelje aretirala 12 oseb radi motenja miru in pijanosti. Enako lepo število pijancev je nabrala tudi policija 13. precinkta. Kdor misli, da nam je to v čast in ponos, se silno moti. Odtod tudi prihaja, da suhaški agenti vpa-dajo v naselbino ter iščejo žrtve. V taki okolici, kjer je toliko pijanih razgrajčev, mo-£a biti dosti pijače, tako pravijo suhači in delajo pri tem dobre dobičke. Ljudje božji, vi dobro veste, da je prohibi-cija postavno vpeljana. Kdor ima kaj soli v glavi, ta bo hvaležen, da sploh pride do kake kaplje okrepčila. Pameten naj bo dovolj, da lepo mirno in hvaležno potegne par kozarcev, a ne s « kričanjem in divjanjem ponoči izdajati samega sebe. Pred leti se je nahajalo v Cuyahoga county pet mirovnih sodnikov, katerih vsak je imel po enega konšteblerja. Danes jih je 54, in vsak tak sodnik ima od 10 do 20 agentov, pravih barab, ki zalezujejo mestno prebivalstvo, vdirajo v njih stanovanja, plenijo, kradejo in delajo silo. Zakaj bi se jim potem še sami nastavljali s pijanimi glavami v nočnih urah do cestah?- Človek že ni* ne veče, Če se kje oglasi lepo, ubrano, mirno petje, toda kar se je počelo zadnjo nedeljo in soboto, je od sile in mora vabiti ves suhaški element nad naselbino. Gospodarji, povejte to svojim borderjem, možje in fantje, imejte pamet, očetje skrbite za svoje sinove, da ne bomo zgubili še tisto . malo sapo, ki nam jo je prohi-bicija pustila. Siicer ni lepo pisati o takih stvareh, ker se Čita po vseh naselbinah, in zgubiva naša naselbina kredit, toda na vsak način je potrebno od časa do časa zaropotati, da se ta ali oni strežne, ker sicer drvi z obema nogama v pogubo. Pričakujemo, da bodo te besede kaj izdale, ker če se ravnate po njih bo vam in vsej naselbini v korist. PRVIČ NASTOPI VELIKI SVETOVNI UMETNIK V SLOV. NAR. DOMU. Ko je soproga predsednika Zjedinjenih Držav, Mrs. Coo-lidge, slišala nedavno tega igrati Zlatka Balokoviča, našega hrvatskega umetnika na gosle, je bila tako prevzeta, da ga je za drugi dan povabila v Belo Hišo, kjer stanuje predsednik Zjedinjenih Držav. Mr. Coolidge sam, naš resni in molčeči predsednik, je sprejel Balokoviča nad vse prijazno, se dalj časa razgo-varjal z njim in se divil njegovemu igranju. Mnogo najvišjih oseb je bilo navzočih. Balokovič je moral obljubiti, da ponovno pride in igra v Beli Hiši, kar je čast, ki jo doseže le redko kateri umetnik. Zlatko Balokovič pride to nedeljo v Cleveland in bo igral v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St. Clair Ave. Njegov program za nedeljo obsega 15 iz-vanredno dobro izbranih točk. Zanimanje za njegov nastop med Slovenci in Hrvati, blizu in daleč, je ogromno. Balokovič je igral po vseh večjih mest Evrope in Amerike z sijajnim uspehom. Milijone ljudi ga je že slišalo, in kdor ga je slišal prvič, komaj želi prilike, da ga sliši drugič, ker njegova umetnost naravnost omami poslušalce. Z gotovostjo pričakujemo, da bo tudi v nedeljo dvorana Slovenskega Narodnega Doma polna. Vstopnice lahko še dobite pri Mr. Anton Kolarju, slaščičarna v S. N. Domu. Vsi sedeži so rezervirani. Rak ozdravljiv. ZDRAVNIKI SO IZNAŠLI NOVO SREDSTVO PROTI RAKU. Philadelphia, Pa., 9. marca. Poleg jetike je bolezen rak ona, ki razjeda človeško življenje in zahteva nebroj žrtev vsako leto. Toda počasi, pa sigurno, napreduje medicinska znanost v boju proti tej strahoviti morilki človeštva. Dr. Charles Mayo, kirurg iz Rochester, Minn., mož svetovnega slovesa, je včeraj govoril tozadevno v tem mestu. Šele pred nekaj meseci, se je izjavil dr. Mayo, je veliki nemški učenjak Wasserman priobčil rezultat svoje preiskave, ki je neprecenljive vrednosti v tem, da nemudoma odkrije navzočnost omenjene bolezni v človeškem telesu. "Notranji rak je najbolj nevaren," je izjavil dr. Mayo, "ker ga zdravniki najtežje dobijo. Navzočnost raka v človeškem telesu se odkrije šele tedaj, ko je bolezen že toliko napredovala, da jo je le s težavo mogoče zdraviti, ali se pa sploh ne da. Moderni medicinski znanosti pa se je sedaj posrečilo dognati bolezen rak, ko je še v povojih, to je, ko se je šele začela, in če zdravniki začnejo zdraviti takoj, je v 99 slučajih izmed 100 mogoče bolezen ustaviti in ozdraviti. V Ameriki že marljivo delujejo na tem, da izolirajo bacile bolezni rak. Nemci plačujejo. TEKOM POL LETA SO PLAČALI SKORO ŠESTSTO MILIJONOV. Berlin, 9. marca. Dawes načrt, katerega je naredil se-dajni podpredsednik Zjedi-pjenjih Držav, Chas. Dawes, se je izkazal za izvrstno sredstvo, da Nemci odplačujejo vojno odškodnino. Seymour Gilbert, generalni agent zaveznikov, ki nadzoruje odplačevanje nemške vojne odškodnine, naznanja, da so Nemci po ,Dawesom načrtu plačali tekom prvih šest mesecev ogromno ;voto 575.000. 000 zlatih mark na dolg. Od tega denarja je generalni agent že razdelil zaveznikom 454.000.000 zlatih mark, in ostanek ' 116.000.000 leži v nemški državni banki. Tekom meseca februarija so plačah Nemci ogromno svoto 185.000.000 zlatih mark na dolg, izmed katerih je. bilo 82.000.000 razdeljenega zaveznikom, in sicer je dobila Anglija 22.000.000, Francija 36.000.000, Italija 4.800.000, Belgija 6.300.000, Jugoslavija 3.000.000. Tudi Grki, Ro-munci, Portugalci m Japonci so dobili vsak svoje. Pričakuje se, da bodo Nemci tekom prvega leta rednega odplačevanja plačali najmanj 1.200.000.000 zk'tih mark vojne odškodnine. Grdo maščevanje REPUBLIK ANCI O D V Z E LI J.A FOLLETTOVCEM VSE URADE. Washington, 9. marca. Republikanski politikarji, ki so sedaj absolutno na krmilu vlade, dajejo plačila svojim zvestim pristašem, in kaznujejo one, ki so tekom lanske predsedniške kampanje zapustili republikanske vrste in kovali politično srečo na lastno pest. Zlasti pa se je ma-ščavanje republikancev obrnilo proti vsem pristašem La-Folletta. La Follette je po politiki sicer republikanec, toda njegovi tovariši v senatu ga ne priznajo več, ker je bil toliko "predrzen", da je kandidiral proti Coo-lidgu. Včeraj mu je senatni odbor odvzel mesto načelnika trgovinskega odbora. Senator Ladd, tudi pristaš La Fol-letta, je zgubil urad načelnika odbora za javno zemljo, in dva druga senatorja, ki sta. pomagala lansko leto La Fol-lettu, sta bila potisnjena prav 'na konec vseh važnih uradov v raznih odborih. Ves upljiv je vzet vsem onim, ki so imeli kaj opraviti z La Follettom. Dva dni se je med senatorji vršil velik boj glede tega, ko-nečno je pa le zmagala strankarska strast tako, da so pro-gresivci bili vrženi iz vseh odličnih mest. Mir v Evropi. Napredek vere NARODI SPOZNAVAJO, DA SE NE IZPLAČA VEDNO PRETEPATI. KOLIKO JE NOVIH DRŽAVLJANOV. Tekom meseca januarija je bilo v Ameriko 14.201 osebi podeljeno ameriško držav-ljnastvo. Na 1. mestu stojijo Poljaki z 2640 osebami, potem pa Italijani, 2401. Jugoslovani so na devetem mestu. MLADI SE ŽENIJO V AMERIKI. New York, 9. marca. V Ameriki je 333.500 žensk, ki so se poročile, predno so bile stare 16 let, kot kaže pravkar : priobčena statistika. V mno-Igih državah se otroci lahko postavno možijo, namreč deklice stare 12 let, fantje pa 14 let. Take poroke so dovoljene v državi New York, Maryland, Rhode Island, Virginia, Florida, Colorado, Idaho, |Maine in Mississippi. ne pustijo plačati pogreba. Berlin, 9. marca. Ko je bil j v državni zbornici vložen j predlog, da se plača iz državne blagajne pogreb umrlega; predsednika nemške republi-i ke, Eberta, so boljševiki in j nacionalci dvignili silen hrup; in protestirali. Boljševiki so ! kričali, da je socialist Ebert izdal delavce, nacionalci so pa kričali, da je izdal kajzer Viljema. Konečno se je vendar posrečilo narediti mir, in predlog, da se plača za predsednikov pogreb je bil sprejet. — Zgubilo se je nekaj denarja na E. 61st St. med Class in Bonna Ave. zadnjo soboto zvečer. Najditelj je Prošen, da prinese na 6110 St. Clair Ave. in dobi nagrado. — 50 letni C. L. Linehan se je peljal preteklo nedeljo s svojo nečakinjo, 27 letno Margaret Ogelby, na sprehod. Tekom vožnje je pa mož kar naenkrat umrl pri avtomobilskem kolesu. Imel je srčno bolezen. Ta smrt je pa povzročila teško nesrečo. Miss Ogelby je opazila, da je avtomobil brez vodje. Mislila je, da je njen strijc zaspal, in ga je hotela potresti, toda v tem trenutku se je avto že zaletel v trgovino z železnino na 19071 Detroit Ave.. Dekle je hitro prijelo za kolo in obrnilo avtomobil, toda ker ni bila vajena, se je avtomobil zaletel v drugo trgovino na nasprotni strani ceste, kjer je razbil skoro ves front. Potem se je avtomobil ustavil. | Dekle je zakričalo, potem pa padlo v omedlevico. — Ako vi kupite avtomobil od kakega trgovca, ali znanca, in se pozneje dožene, da je bil avtomobil ukraden, tedaj sami trpite Škodo. To je glasom postave, katero je pravkar najvišja sodnija v Washingtonu potrdila. — Pismo ima pri nas Amalija Balantič. — V Cleveland je dospel znani igralec Houdini, ki je položil pri mestnem finan: čnem direktorju $10.000, katere dobi oni špiritist, ki more poklicati duhove iz onega sveta. Houdini se je izjavil, da je ves špiritizem čisto pri-prosta sleparija, in vsak špiritist je navaden slepar. En sam špiritist se je oglasil na Houdinijev poziv. Njemu je Houdini .naročil, naj pokliče iz onega sveta njegovega očeta in brata, toda naj je špiritist "klical" in "klical" duhove, pa slednji niso prišli. Menda se jim na onem svetu bolje godi kot nam tu v Ameriki s prohibicijo, zato pa raje tam ostanejo. — Šolski odbor je nameraval prepovedati prodajo sladkorja, oziroma bonbonov v javnih šolah, toda dvignil se je tak protest od strani stari-šev kot otrok, da je šolski odbor preklical prepoved. — Račune za elektriko lahko vsak čas plačate'v našem uradu. * — Mesto Cleveland bo najbrž priklopilo k sebi vas Brooklyn. — Umrla je Agnes Verček, stara 24 let. Tu zapušča 'soproga in dva otroka. Bila je članica dr. Čas, št. 446, S. N. P. J. Pogreb se je vršil v pondeljek zjutraj iz Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca. Naj. počiva v miru. — Umrla je po kratki bolezni — pljučnici,— Mary Udo-vič, stara 34 let, doma iz fare; Boštajn, Dolenjsko. Tukaj; zapušča soproga in 4 otroke! ter brata, v stari domovini pa J očeta. Bila je članica dr. Bled, št. 20. SDZ. Pogreb se j je vršil v torek zjutraj iz hiše j žalosti na 3599 E. 78th St. Vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, ranjki pa večni mir in pokoj! — Tri letni Joseph Lesjak se je igral pred hišo svojih starišev na 10506 Reno Ave. ko je mimovozeči avtomobil 1 podrl dečka na tla. Voznik je odpeljal otroka v bolnico, kjer so dognali, da ima prebi to lobanjo. * V Atlanta, Ga. bodo 24. aprila obesili Mrs. Ida Hughes, ki je umorila svojo taščo. To bo prva obešena ženska v Ameriki. kimel, vino in bog pa starost. New Rochelle, N. Y., 9. marca. Tu je praznovaLa včeraj svoj rojstni dan Mrs. Ida Goldberg. Stara je ravno 104 leta. Radovedni repor-terji imajo navado v takih slučajih vprašati take stare mamice, kaj mislijo o mladih dekletih in prohibiciji. Tudi Mrs. Goldberg so vprašali, in odgovorila je: Kaj prohibici-ja! Jaz je ne.poznam. Vsak dan pijem mero kimeljna in par kozarcev vina in v Boga verujem in zaupam, pa sem vedno zdrava in vesela." Pred tremi meseci si je zlomila Mrs. Goldberg tri rebra, toda se je malo zmenila za ta dogodek. Zdrava in čvrsta je, in izjavila je tudi, da če kim-la in vina nebo zmanjkalo, da bo doživela 200 let. Ko so ji pokazali časopis, v katerem je bila njena slika, je bila zelo vesela in izjavila, da bo mogoče dobila še kakega moža. — V kratkem bodo začeli tlakati Bliss Rd. v Euclidu, ki je ena najslabših cest v Cuyahoga county. Le dogovoriti se niso mogli, kdo bo nosil stroške. Sedaj je tudi ta stvar dognana, in sicer sledeče: 16 in eno tretinko procenta vplača vas Euclid, 33 in dve tretinki procenta plača Cuyahoga county, 50 procen-j tov bodo pa plačali lastniki zemljišč ob Bliss Rd. Vsa stvar bo veljala okroglih $300.000. — Mestna zbornica je potrdila ukrep ravnatelja Hop-! kinsa glede nakupa zemljišča v Brook Park, kjer bo nova zrakoplovna poštna postaja. Mesto je tam kupilo 1000 akrov zemlje in podarilo svet zvezini vladi za zrakoplovno postajo. London, 9. marca. Mir se bliža Evropi. Tega ne trdijo samo republikanski opazovalci, pač pa tudi Evropejci sami so prepričani, da prihaja mir, brez kake večje katastrofe, kot se je prvotno pričakovalo. Francija zadnje čase izvaja manj nasilno politiko, Anglija pazno čuva male narode, in vsak nesporazum na Balkanu je hitro potlačen z grožnjami od strani zaveznikov, da morajo ljudje mirovati ali pa bodo kaznovani. Spor med Turki in Grki, ki je že grozil z vojno, se je zlepa poravnal. Mir imajo v rokah veliki finančniki, ki ne posu-jejo več tako radi denarja za vojne namene, ker so imeli bridke skušnje, da je vojna sreča opoteča, in da se posojeni denar le nerad dobi nazaj. Nemčija je absolutno preslaba, ,da bi začela z vojno, vsaj prihodnjih dvajset let ne, v Rusiji pa tudi prevladuje pamet. Mnogo k mirovnemu razpoloženju so doprinesle Zjedinjene Države, ki silijo na razoroževalno konferenco, in ki previdno posoju-jejo denar le tja, kjer se gre za trgovski in industrijski napredek, nikakor pa ne za vojno. In če je kdo potreben miru, tedaj ga je gotovo Evropa. KATOLIŠKA CERKEV V AMERIKI JE LEPO NAPREDOVALA. New York, 10. marca. Iz zadnjega izvestja "Christian Herald" se povzema štatistika, ki kaže, da je število pripadnikov raznih krščanskih organizacij v Ameriki jako narastlo. Tekom preteklega leta so dobile razne cerkve 590.000 novih članov. Izmed vseh je rimsko-katoliška'cerkev v Ameriki najbolj napredovala. 220.000 članov ima več kot leto. prej. Skupno število katoličanov v Ameriki znaša 16.022.964, to je, ljudi, ki redno obiskujejo cerkev in jo podpirajo. Od protestan-tovskih cerkev je najmočnejša metodistična, ki ima osem milijonov 700 tisoč članov. Za njo pridejo baptisti, ki štejejo osem milijonov 227.000 članov, nadalje so luteranci, ki imajo 2.503.642 članov. Tekom zadnjih 30 let se je članstvo raznih cerkvenih občin v Ameriki pomnožilo za 130 procentov, dočim se je prebivalstvo pomnožilo le za 80 procentov. v boju za svobodo. New York, 9. marca. Tu se je v neki dvorani včeraj zbralo kakih 1500 ljudi, da demonstrirajo za svobodo govora in svobodo prepričanja. Toda vneti "svobodaši" pa so tako malo eden drugemu privoščili govorilne svobode, da so se med seboj začeli tepsti. Prišla je policija, ki je vse skupaj s koli nagnala na cesto. postava proti kluksom v texasu. Austin, Texas, 9. marca. Ženska governerka v Texasu je podpisala novo postavo, ki prepoveduje članom kterekoli organizacije nositi krinke javno na ulici. Ostra kazen zadene one, ki gredo zakrinkani v kako poslopje ali cerkev. Tudi je Ku Kluxom prepovedano paradirati po cestah zakrinkani. — U. S. Civil Service Commission nam naznanja, da potrebuje ameriška vlada več tolmačev in prestavljateljev (translators). Štiri vrste tolmačev potrebuje vlada, in sicer pomožne prestavljatelje z začetno letno plačo $1560, prestavljatelje z letno plačo $1680, senior prestavljatelje s plačo $1860 in prvovrstni pre-stavljatelj z začetno plačo $2100 na leto. Prošnje za te službe se morajo vložiti najkasneje do 11. aprila. Vsak prositelj dpbi iz Washingtona karto, na kateri je označen dan, kdaj se vrši skušnja. Plače teh uradnikov se večajo skoro vsako leto do gotove svote. Kdor se zanima za te službe, naj se obrne na U. S. Civil Service Commission, Federal Building, Cleveland, O. — Ko je Adolph Ott, ki ima mesnico na 8917 Wade Park Ave. prišel v torek v trgovino je takoj spoznal, da je imel obisk roparjev. Da je pa Ott delo roparjem še olajšal, je pustil veliko železno blagajno odprto. V njej so dobili roparji $189, in se niti zahvalili niso mesarju, ki jim je delo olajšal. — Pismo ima pri nas Jos. Rižnar. — Radi nove naselniške postave je za vsako žensko, ki se je pred 22. sept. 1922 poročila z naturaliziranim ameriškim državljanom, velike važnosti, da ima prepis moževega državljanskega papirja. Drugače se nekega dne zna ' zgoditi, da ne bo mogla dokazati, da je državljanka. In takih slučajev je vsak dan vse polno. Ženska, ki je ameriška državljanka vsled poroke, ne more dobiti ameriškega potnega lista za izlet v stari kraj, razven ako predloži drugi papir svojega moža in svoj lastni poročni list. Ako je njen mož prišel kot otrok v Ameriko in postal ameriški državljan radi očetove naturalizacije, ne more niti on, ne ona dobiti potnega lista, ako ne predložita očetovega drugega papirja ali pa prepis istega. Prepis mora biti izpisan na roko ali pa pisalni stroj, i kajti postava prepoveduje vsako fotografiranje natura-lizacijskih papirjev. Nespametno ravna oni, ki pravi: brigali se bomo, ko pride čas za to. Toda dostikrat, ko pride čas, je prepozno. Vsaka ženska lahko sama prepiše državljanski papir svojega moža. Tak prepis naj žena shrani za vsako priliko'. * V Muehlhausen, Nemčija, je umrla generalna prednica šolskih sester Notre Dame — sestra Cecilija, ki je Cleve-landčanom prav dobro znana. Svoje dni je poučevala v Cle-velandu. — Pismo ima pri nas Miss Stella Trennel. "Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ' ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA Za Ameriko .........$4.00 Za Evropo .........$5.50 Za Cleveland po pošti . .$5. Posamezna številka .. .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 628. JAMES DEBEVEC, Publisher, LOUIS J. PIRG, Editor Read by 25,000 Slove/nians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 29. Wed. March, 11. 1925. Povišana plača kongresmanov. __V Predsednik Coolidge je pretečeno sredo, 4. marca, med mnogimi drugimi akti kongresa podpisal tudi jako važen ukrep kongresa. Kongres je namreč v zadnjih dnevih svojega zborovanja sam sebi povišal plače. Plača poslancev je znašala prej $7500 na leto, in ravno toliko plača senatorjev. Plača predsednika poslanske zbornice je bila dosedaj $12.000 na leto, in ravno toliko je dobival podpredsednik Zjedinjenih Držav ter člani predsednikovega kabineta. Vsem tem se je sedaj plača zvišala od $12.000 na $15.000 na leto. Naj ima predsednik Coolidge to ali ono napako, toliko se mora trditi, da je ekonomičen in mu je zapravljanje denarja silno pristudeno. Neprestano priporoča, da se hrani z javnim denarjem, in varčnost je bila tudi glavna točka njegovega inavguracijskega govora. Resnica je, da je predsednik Coolidge s svojo varčnostjo znižal zvezine stroške za preko $400.000.000 na leto, in so se temu primefno se znižali tudi zvezini dohodninski davki. Zate ga je tembolj bolelo, ko je kongres, kljub njegovi varčevalni politiki šel in si povišal plače za približno $1.500.000 na leto v celoti. Do zadnjega trenutka je odlašal, ali naj vetira sklep kongresa za povišanje plač, konečno je pa sprevidel, da v tem slučaju ne bi prodrl skozi, in je podpisal, potem ko se je trikrat prej popraskal za ušesi. Predsednik je namreč dobro vedel, da če vetira'zvišanje plač, da mu to ne pomaga nič, ker so imeli v kongresu potrebno dvetretinsko večino, da sprejmejo predlog kljub predsednikovemu vetu. Ameriško časopisje je zvišanje plač kongresrnanom sprejelo z mešanimi čutili. Ravno toliko odobravanja kot obsoje se dobi v ameriški javnosti. Položaj je sledeč: Kon-gresman, ki dobiva $7500 na leto plače, ima, v resnici mnogo stroškov. Prvič vpija kampanja, volivna doba, vsakega kandidata precej, zlasti ker so poslanci vsake dve leti na novo izvoljeni. Nekaj je seveda kongresmanov, ki si znajo na nepošten način pokriti te stroške, toda prepričani smo, da je ogromna večina poštena. In poštena večina v $7500 na leto ne najde mnogo dohodkov. Vsak kongresman mora vzdrževati dva domova, enega doma, kjer je izvoljen, dru-zega »v Washingtonu. In .življenje v Washingtonu je silno drago. Poznamo več kongresmanov, ki so nam dokazali, da izpod $300 na mesec se v Washingtonu niti dihati ne da. Potem pridejo tisočere prošnje za podporo, ki prihajajo od volivcev, razne zabave, razna darila in drugo, kar volivci zahtevajo od svojih poslancev. Poleg tega plača kongresrnanom že ni bila zvišana od leta 1907, in vsakdo ve, kako se je dalo živeti tedaj z $7500 na leto, in kako se živi danes, ko je denar polovico manj vreden. Povišanje plač ne stopi v veljavo prej kot decembra meseca, in večina teh kongresmanov, ki so glasovali za zvišanje, sploh deležna ne bo zvišanja, ker pride v decembru skoro polovica novih kongresmanov v kongres. Edino napako, ki jo je naredil kongres v zvišanju svojih lastnih plač, vidimo v tem, ker se je tako silno požu-ril za zvišanje. Šlo je kot namazano. En kongresman je predlagal zvišanje, eden je podpiral predlog, in šlo je na glasovanje javno, in skoro vsa zbornica je pritrdila enoglasno z dvignenjem rok, ne da bi se zapisalo, kdo je bil nasproti. V eni uri je bilo vse skupaj gotovo. Z opravičeno jezo torej piše gotovo časopisje, da če bi bil kongres ravno tako hiter s povišanjem, kjer se gre v resnici za jako potrebno stvar, da bi ljudje ne godrnjali toliko, kadar si kongres sam sebi plačo poviša. Pri tem nam pride v spomin dolgovezno zapravljanje časa, ko se je šlo za zvišanje plač poštnim uslužbencem. Vzelo je tri mesece, da je dobilo 300.000 poštnih uslužbencev zvišano plačo, in vzelo je par minut za kongresmane. Konečno, kongres bo moral več uspešnega narediti, predno bo prepričal državljane, da je opravičen do zvišanih plač. -o--- iterialni valovi, ali valovi, katere bi lahko čutili. To je valovanje v etru. Eter, to je ne-Kaj je vse treba za radio kak "vzduh", o katerem mi-aparat. slimo, da napolnjuje ves pra- Najprvo morate imeti tako- zen prostor tja gori do naj-zvane "antene", to je, neka- bolj oddaljenih zvezd. Ta ka žica, dvignjena nad vašo eter lahko gre skozi vsako hišo, ali kaka druga enaka stvar. V tem etru se nahaja priprava. Ta "antena" lovi valovanje glasov, poslanih iz glasove, oziroma valovanje radio postaje. To valovanje glasov v zraku. OmenjenaIse napolni v etru in zaeno z žica v anteni mora biti zveza-;etrom prodre skozi vsako za-na z zemljo. Valovi, ki jih preko. Radio valovanje igre ulovi antena, gredo v zemljo, j tako lahko skozi najbolj trdo Tretjič morate imeti takozva- i stvar, kot recimo, padajo dež- MODERNI ČUDEŽ RADIO. ni "detektor", ki je navadno roal kristal ali pa električni žarnici podobna luč. Namen ne kapljice skozi jako gosto litrežo. Ali potom radia v resnici tega detektorja je prevzeti; čujemo pravi glas pevca na poslanico, ki jo nosi radio v drugem koncu razpošiljalne glasove, katere slišite. To so radio postaje? Nikakor ne. poglavitni deli radio aparata. Na postaji, kjer se razpošilja Zakaj gre radio skozi zid? godba, ali petje, se spremeni Radio valovi niso pravi ma-'glas pevca ali godbe, potom posebnega aparata, ki ga imenujemo "mikrofon", v električni tok. Potom druzega aparata zopet se ta električni tok pošlje v etersko valovanje, ki kroži v naši prostorni, to je, po .zraku. To valovanje pride do poslušavnika pri vašem radio aparatu, in tu se valovanje spremeni v električni tok, in konečno v glas. Glasovi, katere vi slišite v vašem radio aparatu so v resnici le slika ali prestava originalnega glasu, ki se je pro-duciral v razpošiljalni postaji. Kako hitri so radio valovi? Splošno mnenje znanstvenikov je, da radio valovi potujejo ravno tako hitro kot svetloba, to je, 186.326 milj na sekundo. Vsi poskusi so dosedaj potrdili to. Ali je eter nekaj resničnega? Mi ne vemo. Znano nam je samo, da radio valovi, svetlobni valovi in valovi gorkote gredo skozi prostornino. Prostornina je ime za prazen prostor na svetu, zlasti v zraku. In pripravno je misliti, da te valove nosi eter naprej. Dokazanega natančno pa še ni nič. Noben učenjak še nikdar ni dobil niti enega malega vzorca tega etra, da bi ga zmeril ali stehtal. In še dolgo bo minulo, predno se bo to posrečilo. Kako elektrika upljiva na radio. Vsaka snov na svetu sestoji iz takozvanih elektronov, in ti elektroni so, ki povzročajo elektriko. V bakreni žici "antene", nad vašo hišo, je vse polno teh elektronov. Kadar pridejo valovi mimo te žice, "antene", ter udarijo ob "anteno"., tedaj začnejo elektroni v žici delovati, ravno tako kot začne voda valovati, če udarite po njej. To tresenje elektronov v antena žici začne tresti elektrone v žici, s katero.je spojen vaš radio aparat, vaš slušalnik. Ti elektroni povzročijo električni tok, ki daje potem od sebe glasdve. Kako radio prevzame glas iz etra? Tresenje elektronov v vašem radiu je tako silno brzo, da se ne more spremeniti v glas potom navadnega telefona. Tresljaji elektronov, naprej in nazaj, so pregosto blizu eden druzega. Radite-ga ima vsak radio aparat nekak kristal ali pa žarnico. Ta kristal ali žarnica ustavi po.lo-vico tresenja elektronov, do-čim spusti drugo polovico naprej. Tako delujejo elektroni vsi eno v sme^, ker detektov ustavi tresenje elektronov v dveh smereh. Pritiskanje elektronov v eno smer povzroča glas, ki ga slišite. Toda to pritiskanje tresljajev elektronov na "detektor" ali na žarnico v radio aparatu ni močno dovolj, da bi se slišalo, zlasti ne, ako prihajajo valovi iz daljnega kraja. Raditega so elektrikarji iznašli posebne naprave, ki povc-'čajo moč prihajajočih radio valov ali signalov, ki jih nosijo s sčboj. Te naprave imenujemo "povečalnike" ali "amplifiers". Umetnost radio industrije obstoji v tem, spopolniti te povečalnike glasov. Mnogo stotin jih je danes v prometu, novi prihajajo vsak dan na trg, dokler se tudi v tem oziru ne bo iznašlo nekaj "standard", nekaj povsem pravilnega in merodaj-nega, tako da bo lahko vsak radio aparat brez težave pobiral valovanje v etru, tudi iz najbolj oddaljenega kraja. Kako delujejo žarnice v radio aparatu ? Ko kupite radio aparat, tedaj navadno vprašate, koliko "tubes" ali žarnic ima radio aparat? So aparati, ki imajo eno, dve, tri'ali do deset teh žarnic, in čimveč jih je, toliko več postaj, ki razpošiljajo godbo ali petje ali signale, dobite. Ta žarnica v radio apa- ratu je napolnjena s tenkimi žicami, katerim pravimo "filament". Te žice so žareče, kadar je aparat odprt ali pripravljen, da sprejema glasove. Dokler so te žice žareče, odhaja iz njih nepretrgana vrsta malih električnih delov, katerim pravimo elektroni. Ti elektroni se zadevajo ob žarnico v notranjosti, in na ta način se vrši neprestano valovanje elektronov v žarnici ali detektorju. Med žicami in med plato žarnice ali detektorja pa se nahaja tretji elektrod, kateremu rečemo mreža, ali "grid'". Vrsta elektronov neprestano prehaja skozi to mrežo. Radio signali, ki pridejo iz žice zunaj, iz "antene", prihajajo naravnost do te mreže v žarnici. Namen te mreže je povečati glas, ki prihaja. -o-— OSExMKRATNI UMOR. Spomladi 1. 1919. sta izginila iz Trebiča na Moravskem brez sledu dva brata, in sicer urar Matija in mizar Jernej Policky. Med prebivalstvom se je govorilo, da sta brata, ki sta veljala za precej premožna, odpotovala v Ameriko. Prav slučajno je bil pred par dnevi odkrit zločin, katerega žrtvi sta postala oba brata. Sin enega bratov Polickov je prišel namreč v gostilni s čevljarjem Karlom Dvorač-kom v pogovor, tekom katerega je tudi naneslo, da sta govorila tudi o obeh izginulih bratih. Dvoraček, ki je bil precej vinjen, je namignil, da ve o stvari in da lahko tudi navede, kje sta zakopani njuni trupli. Mlad Policky seveda ni moičal in je prijavil stvar oblastvom. Orožniki so nato aretirali Dvoračka in ga zaslišali. Dvoraček je izjavil, da je leta 1919. stanoval v Kohnovem mlinu v Trebičku skupaj s čevljarjem Josipom Fejto in njegovo družino Obe rodbini sta živeli v bednih razmerah. To je najbrže v Dvoračku rodilo načrt, da spravi s sveta oba brata Polička, ki sta, kakor se je izvedelo, dvignila v banki vse svoje premoženje, da bi ga zamenjala pri takratnem koi-kovanju bankovcev. Dvoraček je res nekega večera povabil Matijo in Jerneja Polic-kega na čaj v svoje stanova/ nje, kjer ju je omamil z alkoholom. Ko sta oba brata zaspala, ju je ubil s sekiro, pri čemer mu je pomagal Fejta. Trupli umorjencev sta potem pokopala pod podnicami v Dvoračkovem stanovanju. Dvoraček je nadalje izpovedal orožnikom, da je že leta 1918. umoril pet Židov in eno Židinjo, ki so se kot poljski državljani takrat nahajali v begunskem taborišču v Tre-biču, in jim odvzel vse, kar so imeli. Trupla teh šestih žrtev Dvoračkovih so po njego-vijzjavi zakonana v starem, sed^j že popolnoma zasutem potoku ob mlinu. Orožniki so prijeli Dvoračka, njegovo ženo ter Fejto in njegovega (30 letnega očeta, kakor tudi vojaškega begunca Jaroslava Kunsta. Oblastva so takoj začela iskati trupla Dvoračkovih žrtev v Kohnovem mlinu, toda dolgo zaman. Mislili so že, da imajo opraviti z norcem, ki jih hoče temeljito potegniti. V nedeljo popoldne pa so nenadoma naleteli kopači na dvoje že popolnoma razpadlih trupel, ki sta bili agnosci-rani za brata Polička. Na lobanjah obeh nesrečnežev se še dobro poznajo smrtne rane, ki jima jih je zadal morilec. Iz raznih znakov sklepajo, da se morajo v bližini nahajati trupla ostalih Dvoračkovih žrtev, ki jih sedaj marljivo iščejo. Po poslednjih vesteh iz Trebiča se je ugotovilo, da so bila trupla umorjencev razse-kana in nasoljena v sodih ter prenešena v okolico mesta. Potrjuje se sum, da so Dvoraček in njegovi sokrivci prodajali človeško meso, prav tako, kot je to delal množinski morilec Denke v Munsterber-gu v Šleziji. Dvoraček skuša sedaj popraviti svoje izjave oblastvom in prihaja iz protislovja v protislovje, tako da orožniki oziroma preiskovalni sodnik ne vedo dobro, pri čem da so. Mladi Fejta je končno priznal vse. To je imelo za posledico, da je dal preiskovalni sodnik v ponde-ljek zapreti nad 18 oseb, ki so zapletene v zadevo. Kopanje v Kohnovem mlinu in v njegovi okolici se je sedaj ustavilo, dokler ne pride sodna komisija. Mlin stra-žijo redarji in orožniki. SOVJETSKI BAR. Moskovski dopisnik nekega nemškega heidelberškega lista priobčuje pester opis po-nočnega življenja v sovjetski prestolici. Nekega večera je bil poročevalec na obedu pri uglednem komunistu v pisani družbi poslanikov, uradnikov, borzijancev, pisateljev, trgovcev in čekovcev. Vsi so bili veseli. Oni obed se je zavlekel in šele proti polnoči so se gosti razšli. Toda, domov grede je potrkal njih vodnik na neka vrata z narisano kravo in zeljnato glavo, kjer je stal napis "Meso in zelenjava". Skrivnostna vrata so se odprla. Sledilo je rahlo šepetanje. Družbe se je napotila po umazanih temnih stopnicah in nenadoma jo je omamil neverjeten šum. Prišla je v eno' najfinejših nočnih zavetišč odlične moskovske družbe, v bar. No, videl sem že precej barov bolj ali manj dvomljivega slovesa, toda slika, ki sem je imel pred očmi, je presegala vsako domislijo. Vsi prizori v Londonu, New Yorku, Parizu, Hamburgu, ■ Berlinu, Ant-verpu, katerim sem prisostvoval, so bili v primeri z moskovsko zabavo otroška igrača. V nos je udarjal oster vonj po mastnem potu, finem parfumu, slabem tobaku, kislem pivu, špiritu in česnu. Ciganska godba je besno igrala, in prozorno oblečene dame so plesale z boljševiki, oblečenimi v kužuhovino. Vse je kričalo, pelo, žvižgalo in se krohotalo. Moji spremljevalci so bili menda tukaj kakor doma, ker je morala neka dvomljiva družba za nas izprazniti mizo poleg glasbenikov. Neki zastaven lopov v usnjatem suknjiču in visokih škornjih je takoj prisedel k nam in se nam predstavil za vodjo umetnikov bara. Njega ne bi želel srečati v temi. Tobak mi je razjedal oči. A krog nas je šumela najbolj pisana družba sveta, z berači so se družile elegantne dame in fini kavalirji. Na mizah so stale steklenice vina in šampanjca. Med odmorom sta nas prišli pozdravit dve dami. Mislil sem, da sanjam. Obe sta bili ženi uglednih univerzitetnih profesorjev in gotovo že nad 50 let stari. Ena je rekla: "Sem še sama tu. Mož pride pozneje. Bilo pa je to že ob 4. zjutraj. Ne odidite, rad bo z vami govoril." Ko se je pričela godba, je šla gospa plesat, mi pa smo plačali in šli. Dama pa se je še naprej vrtela po dvorani in se je čutila, da je njen mož tako zamuden. laseh. Današnjo žensko modo je uvedel že nravstveno silno strogi cesar Jožef II. Zaukazal jo je 1. 1782. za vse grešnice in ni priznaval nobene razlike med njimi. Bodisi v svilo in baršun, bodisi v por-hat ali platno oblečenim, vsem enako so ostrigli lase, jih zvezali z verigo in jih poslali z metlami na ulice pometat. Tako je bilo videti takrat po vseh mestih dame in najnižje dekline enako ostrižene na istem prisilnem delu. Vlačuge pa so obenem beračile in koketirale, medtem ko so druge jokale ali od sramote zbolele. Ker je Jožef II. smrtno kazen odpravil, so postali ljudje le še predrznejši in zločinci so se množili. Na verigi pometajoče vlačuge niso puščale nikogar v miru; vsakogar so zmerjale ali se mu rogale, a govorile tako nesramno, da so delale dostojne ženske velike ovinke. Celo cesarju niso prizanesle: ko je jezdil mimo, so se postavile v dolgo vrsto in mu z metljami vojaško salutirale. Razen vlačug so morali pometati tudi vsi kaznjenci brez razločka glede zločina ali prestopka." Tako so bili na verige enako priklenjeni pometači razbojniki, morilci, tihotapci, deca, uradniki in vlačuge, dasi njih grehi niti izdaleka niso biji enaki. Posledice so bile še večja pokvarjenost, medsebojno po-hujševanje irr ubijanje časti. Kazen je dosegla torej prav nasprotni cilj; poslabšanje morale. Delali so vsi ostri-ženci nezaslišano nemarno, počasno in površno. Pomladi leta 1784. pa so dobile ostri-ženke drugo delo: morale so prati perilo bolnišnic in naj-denišnic. Pometale niso več ker so bije nerabne in le v pohujšanje. Pa tudi poklicni pometači so se pritožili, da se njih poklic ponižuje. Potem je kmalu prišla francoska revolucija. Tudi ta je uvedla ostrižene lase za ženske in moške. Lasulje so izginile. Po mestih so nosile modne dame takozvane "Titove glave." Koncem 18. veka je bila Titova glava moda vseh finih dam, dasj so se ljudje norčevali in jih primerjali s kaznjenkami Jože-fove dobe. Kar je bilo šele nedavno največja sramota, je postalo naenkrat krasno, ker je bilo pač modno. Toda Titova glava je kmalu izginila in šele zdaj se je pojavila znova. Kako dolgo se bo držala, je težko prorokovati. Kot moda gotovo ne dolgo, saj je ravno v večnem spreminjanju bistvo mode, podoba pa je, da kratki dekliški lasje niso več samo moda, ampak imajo globljo zaslombo. deloma v duhu povojnega časa, deloma — vsaj tako zatrjujejo vse ostriženke — v svoji praktičnosti in higijeničnosti. Zato je verjetno, da bodo ženske, vsaj mlajše, obdržale kratke lase tudi še potem, ko ne bodo več modni in ne moderni. —o- ZGODOVINA KRATKIH LAS. Samo 6 dni preko Preko 31AVRE — 1'ariSkeif« pristanišča z ogromnimi varniki na olja FRANCE Mar. 21 PARIS „•.................. Mar. 28 Kabine trcfrji'KU riurcilu t umivulni! ' in tekmo voda za 'J, -I »li R oaob. I'runcouka kuhinja in pijača. cJrmefi JSne 1» STATE 8T. ali lokalni aic«ntje. NEW YORK Z žensko modo se peča tudi vseučil. prof. dr. V. Bibl, ki je napisal zgodovinsko razpravo o ženskih kratkih Kje je "Yacc" (Ignac?) Vrk ali Virk, ki je stanoval nekje na 60. pesti ? Lansko leto septembra je bil priča pri neki nezgodi s cestno karo. Oglasi se v uradu tega lista. (20) KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA'S razkuževalno mazilo. Olajša rasdraženje, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koži. Cena 50 centov. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ o * 4> smsstaanntt PESEM ljubav in veselje ^pridobite do nežne stvarce kanarčkov tedaj, ko pričnete z rejo sami. Sedaj je najugodnejša prilika! Izborne samce in samice, pojasnila in druge potrebščine dobite v vašo zadovoljnost le pri poznanemu F. E. LUNKA 1037. Addison Road. (v Želetovi hiši) uittnutttittiiiUtttiittnmviitttntUtttiittt ■ □SOB OD zobozdravnika S tem bi rad naznanil cenjenemu slovenskemu občinstvu, ki prihaja v moj urad, da si popravi zobe, da se nahaja moj urad na vogalu St. Clair Ave. in 02. ceste, in da je edini vhod do mojega urada samo na vogalu 62. cestc. Ker so se v okolici izvršile nekatere izpremembe, kar moti ljudi, me je to napotilo, da sporočim javnosti to nazna'niio. V uradu na St. Clair Ave. se nahajam že zadnjih osem let, toda pred kratkim sem preselil svoj urad v večje prostore, ravno nad North American banko v Knauso-vem poslopju, in moj urad lahko najdete, ako pogledate na napis banke, ki je ravno spredaj mojega urada. IDdini vhod do mojega urada je okoli vogala St. Clair Ave. iu 62. ceste in jaz nimam nobenega drugega vhoda do mojega urada, in tudi nisem v zvezi /. nobenim drugim uradom na St. Clair Ave. Pravi Bluo Diamond premog $8.75 tona malo pepela, gori kakor Pocahontas. Pocahontas Lump $ J 0.50 ton. Dober lump premog $0.75 in $8.00. Vsakovrsten koks. Najstarejši prodajalci premoga v Clcvclandu. THE YATES COAL CO. 1261 Marquette St. Randolph 280 Main KOI I'llVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR (»628 S. C LAI K AVE. Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene. Petin. 1006. (w,f) J? Glasilo S.D.Z. severnem in južnem tečaju ga menda ni še nihče srečal. tir Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 13. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INIC. 13. MARCA 1914. V DRŽAVI OHIO Sedež v Cleveland-u, O. 0233 St. Clair Avenue. Telephone: Pennsylvania 886. Imenik vrh. odbora za leto 1923 24-25. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Jnhn Gornik. 6217 St. Clair Ave. Podpreds. FRANK ČERNE, 6033. St. Clair Ave. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: 1) Louis J. Pire, 6117 St. Clair Ave. 2) IGNACIJ SMUK. 6220 St. Clair Ave. 3) JANKO N. ROGELJ, 100'J E. 74th St. POROTNI ODBOR: 1) ROSE L. ERSTE, 4927 St. Clair Ave. 2) GENOVEEA SUl'AN. 1051 Addison Rd. 3) JOHN IVANČIC, 1732 E. 30th St., Lorain, O. FINANČNI ODBOR: 1) FRANK M. JAKS1C, 6111 St. Clair Ave. 2) LOUIS RECHAR, 21207 St. Clair Ave. Euclid, O. 3) LEOPOLD KUSHLAN, 19511 Nottinfham Rd. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravnega odbora, naj še pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, k i jih je resil društveni po™ rotni odbor, se pošiljajo na predsednico porotnega odbora Rose L. Eršte, 4927 St. Clair ave. IZ DOMOVINE. Naznanilo. Naznanjam članicam dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. SDZ, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ki se vrši 12. marca. Na dnevnem redu imamo jako važno točko glede veselice, ki se vrši 29. marca. Da pa ne bo oporekanja pozneje, so prošene članice, da se vdeležite vse. Tudi vas prosim, da bi plačevale bolj redno, ker če ktera zboli ko>je suspendirana, >ne dobi podpore. Upoštevajte te vrstice. njegovega vladarja. Kmet nikakor ne more doumeti, da cesarja ali enega ali drugega člana njegove prevzvišene dinastije ni več med živimi, in se tolaži z upom, da bo zopet vse bolje, ko se zopet pojavi car, ki bo pregnal vse sovražnike države in znova zase- Tajnica. (Wed. 29) i del prestoj LEGENDA O CARSKI ; Ali je bilo v stari Avstriji RODBINI. !kaj bolje? Ali se ni skoraj --vsako leto tu in tam govorilo, basi je komisija senatorja ise )e pojavil cesarjevič Sokolova nedvomno ugotovi- Rudolf med priprostim ljud-fcC da so boljševiki umorili v stvom, da hoče počakati, da Jekaterinburgu leta 1917. vso|umre njegov oče, stari Franc rodbino zadnjega ruskega Jožef, potem pa nagnati pre-carja Nikolaja II., se pojav- stolonaslednika Franca Fer-Ijajo vedno znova govorice, dinanda in se mesto njega da je ta ali oni član dinastije usesti na avstro-ogrski pre-Romanovov otel življenje. st°l? Morda bo še marsikomu v spominu, kako so menda pri zadnjih državnozbor skih volitvah za stare Avstrije, nekje v Galiciji, izrabljali socijalisti legendo o še živečem Rudolfu. Imeli so v onem okraju mladega kandidata, ki je bil res nekaj podoben Rudolfu. Pa so pravili volilcem, da je njihov kandidat cesarjevičev sin in torej vnuk avstrijskega cesarja, in da je, kakor baje oče Rudolf, mož socijalnih nazorov. Ni čuda, da so šli delavci in kmetje na limanice in oddali glasove za tega "bodočega avstrijskega cesarja". Saj jih vladar vendar ne bo pozabil, ko pride enkrat na prestol in jim bo več koristil, kot čc volijo magnata, ki jih je že dolgo vrsto let zastopal v avstrijskem parlamentu! Še en član dinastije Habs-burgovcev je strašil in še straši med nevednim ljudstvom: Johann Orth, prejšnji nadvojvoda Johann Ne-pomuk Salvator, ki se ni strinjal s cesarjevimi nazori — bil je namreč precej liberalen človek — in se odrekel vsem častem kot avstrijski nadvojvoda. Postal je navaden državljan Johann Orth in se je odpeljal leta 1890. iz Hamburga preko Buenos Airesa v Valparaiso. Ob viharnem rtu Hornu se je morala ladja potopiti in vsa posadka utoniti, ker že 35 let ni nobenega sleduo o njej. Bivši nadvojvoda je mrtev. Vendar pa ga je hotel eden ali drugi zdaj tu zdaj tam videti ali celo z njim govoriti, enkrat v Ameriki, potem na Kitajskem, v Avstraliji, v Indiji in ne vemo.kje še. Samo na Tako so ob Volgi videli pred par leti carja samega, preoblečenega kot mužika. Pred štirimi leti so prijela ob-lastva v Galiciji Rusa brez potnega lista, ki naj bkbil nekdanji prestolonaslednik Alekscj. Lani so prinesli angleški mornarji v London fotografijo cele carske rodbine, ki se baje nahaja inkognito v bližini Šanghaja na Kitajskem. Carjev brat, veliki knez Mihael, se nahaja pri svojem prijatelju, cesarju si-amskem. In cesarica-vdova, tako pravijo, še ni dala niti za eno mašo-zadušnico za svojega sina in vnuke. . . Take in podobne stvari se vedno znova pojavljajo in gredo od ust do ust. Pred par dnevi so pisali listi, da se je rešila hči carja Nikolaja, Anastasja, in se nahaja v Berlinu. "Eden boljševiških rabljev je baje zapazil po usmrtitvi cesarske rodbine, ko so spravili trupla v stran, da je Anastasja le ranjena. Vzel jo je k sebi, ji lečil rane in ji končno pomagal na begu v inozemstvo. Neka .zaupna oseba carice-matere je obiskala Anastasjo Romanovo v Beri inu in ugotovila njeno identiteto. Pravijo, da živi bivša velika kneginja v strašni bedi in da je tudi duševno silno potrta. Govori se, da jc izgubila spomin in da se prav nič več ne spominja na grozne dogodke v Jekaterinburgu. Da se vedno znova pojavljajo legende o tem ali onem Članu ruske carske dinastije, ne more nikogar presenetiti. V duši priprostega človeka živi še vedno vzvišena podoba Taksa na smotke iz inozemstva. — Upravni odbor samostalne monopolne uprave je odločil in je to odločbo odobril tudi finančni minister, da se pobira na smotke, ki se uvažajo iz inozemstva, monopolna taksa po 20 dinarjev na vsako smotko. V Hercegovini je drevje v cvetju. V Mostarju je drevje že v polnem cvetju. Ljudstvo je upalo, da bo imelo letos dobro sadno letino. V zadnjih dneh pa so nastopili veliki nalivi, ki bodo up na dobro sadno letino najbrže popolnoma uničili. Svetovni potnik v Ljubljani. Te dni se mudi v Ljubljani g. R. Schaeffle, rodom Francoz, ki se je v družbi z nekim Berlinčanom že prec vojno dogovoril s pariškim Geografičnim društvom, da bo prepotoval peš in brez denarnih sredstev Evropo, za padni del Azije in Severno Afriko. Ako svojo nalogo izvrši, dobi 160.000 frankov, znesek, ki pomeni še tudi da nes življenjsko preskrbo, čeprav je francoski frank manj vreden nego pred vojno. Svojo prvo turnejo sta nastopila Schaeffle in njegov tovariš 1. 1910., a sta jo morala vsled svetovne vojne prekiniti. Si. januarjem 1924, sta se podala vnovič na pot in sta prehodila doslej vso zapadno Evropo. Z Avstrije sta prispela te dni v Jugoslavijo, odkoder nadaljujeta pot preko Balkana v Malo Azijo. Preživljata se edino s podporami, ki jih dobita spotoma, in s prodajo razglednic.. Smrtna kosa. V Trstu je umrl v starosti 72 let zdrav-nik-primarij tržaške mestne bolnišnice prof. dr. J. Niko-lič. Pokojnik je bil eden izmed najboljših urologov Italije. Rodom je bil Dalmati-nec, študiral pa je v Gradcu in Benetkah. Lovska sreča. Iz Borovnice pišejo: že nekaj let se klatijo po borovniških gozdih divji prašiči. V pondeljek so zasledili nad vasjo Sabočevo starega merjasca, katerega se je lovcu Jakobu Suhadol-niku končno posrečilo ustreliti. Streljal je nanj od spredaj s šibrami in ga obstrelil na obeh prednjih nogah. Merjasec pa je imel kljub temu še toliko moči, da se je zavlekel v sosednjo presersko lovišče, kjer so ga našli v torek mrtvega. Prepeljali so ga k Majaronu v Brezovico. Volkovi na Dolenjskem. Pišejo nam: Včeraj-zjutraj je ustrelil logarjev sin velikega volka, ki je preganjal srno na kumaču pri Dolenjskih Toplicah. Volk je bil v družbi dveh, ki sta pa lovcu ušla. Jugosl. ljudska šola v Carigradu zatvorjena. Prosvetno ministrstvo je prejelo obvestilo, da je turška vlada nedavno zatvorila ljudsko šolo v Carigradu. Šola je obstojala že nad petdeset let. Smrtna obsodba v Sarajevu. Sarajevsko okrožno sodišče jc v četrtek izreklo novo smrtno obsodbo zaradi zločina, izvfšenega že leta 1923. Omer Hrbinič je svojega prijatelja Ahmeda Ra-movica pregovoril, da dvigne v hranilnici svoj prihranjeni denar ter ga odnese k svojemu očetu v Jalaču pri Foči. Ramovič ga je ubogal. Na potu pa je Hrbinič Ramoviča umoril, ga oropal in ga položil ua gorečo grmado. Ožgano truplo so našli pasanti naslednjega dne. Komisija je ugotovila, da jc bil Ramovič ubit in potem zažgan. Obtoženec Hrbinič je dejanje priznal ter izjavil, da je umor izvršil zaradi ljubosumnosti., Sodišče ga je obsodilo na smrt. Bog Vam grehe odpusti. V petek okrog 9. ure zvečer je pristopil k nekemu sumljivemu možakarju na Dunajski cesti stražnik in ga vprašal po njegovem poslu v mestu. Ker mu tujec ni mogel ničesar odgovoriti, bil je gluhonemec, ga je stražnik odvedel s seboj na stražnico. Tamkaj je prosil aretiranec za papir, da hoče nekaj zapisati. Zahtevi so ustregli in zapisal je hrvatski: "Bog Vam grehe odpusti, saj ne veste kaj delate!" Na policiji pa so mu kmalu dokazali, da vedo, kaj delajo, kajti pokazali so mu nebroj ovadb z dežele, ki dolžijo Stjepana Mlinarica, kakor se aretiranec zove, goljufij, kraje in celo posilstva. Nevarni postopač je bil pridržan v zaporu. * 28 oseb je bilo ubitih v Pe-trogradu na Ruskem, ko je eksplodiral kisik. Ubiti so večinoma otroci in ženske. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Otročji Hiša voziček, se proda, v dobrem stanju. Po jako nizki ce-1321 E. 53rd St. (31) naprodaj za dve družini, 11 sob, blizu cerkve fn šole sv. Vida. Fireplace in druge udobnosti. Najboljša hiša v oni okolici, jako poceni. Samo $11.500. Oglasite se pri John Prišel, 521 E. 143rd St. blizu Sylvia Ave. ali telefonirajte Kenmore41. (30) Soba, na frontu, čedna, se odda 1 ali 2 poštenima fantoma. 1045 E. 62nd St. Vpraša se zvečer. (31) Hiea naprodaj, 10 sob, za dve dru-žini, na 1185 E. 74th St. Hiša 12 sob, za 2 družini,'na 1189 E. 74th St. Hiše imajo vse udobnosti, in morajo biti prodane radi smrti lastnika. Hiša naprodaj, 10 sob, za dve druži-ini, 2 kopališča, hitremu kupcu za S7850. Več se pozve na 7606 Cornelia Ave. (34) Slaščičarna ,nap.roda,\ obj«mem tudi prostor za lune. Dela jako dober posel, na jako pripravnem prostoru. Oglasite se na 6824 Superior Ave. (31) »rPSJI za grozdje z mlinom vred se llww proda. En ton preša. 1245 E. 55th St. (30) Stanovanje, obstoječe s 5 sob, spodaj, vse moderne naprave, se da v najem. 1209 E. 176th St. (30) Ppc ep je zatekel na spodaj ozna-i vo ov čeni naslov ColIje pasmej lahno rjave barve, dolge dlake. Lastnik naj ga pride iskat na 1063 E. G7th St. (29) Stanftvanip sc odda V. najem. šti- oianuvdiiji ri ,cpe> velike sobe> kopališče, elektrika, gorkota, gorka voda. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (29) livJJ lotil scni Primoran prodati na Illld West Parku, nasproti nove slovenske cerkve. Hitremu kupcu pod ceno. Vprašajte na 14707 Hale Ave. Collinwood. (29) PflhiŠtvn naprodaj, 6 komadov za 1 UUIStVU 0yednic0> jak0 poceni Naslov: 15242 Lake Shore Boule- vard, Tel. Eddy 4419-M. (29) Fantje se vzamejo na stanova'njc In hrano. Naslov se pozve v uradu tega lista. (29) Mesnica, jako dobro upeljana, je naprodaj poceni. Vzrok prodaje bolezen. Oglasite sc na 6704 St. Clair Ave. (28) Naznanilo. Iz urada društva sv. Janeza Krst. št. 37 J. S. K. J. sc naznanja, da jc društvo na svoji zadnji seji sklenilo, da dovoli prost pristop in zdravniško preiskavo za mesec marc in april, poleg tega pa da tudi Jednota prosto pristopnino. Torej, dragi rojaki, ki mogoče še nimate društva ali mogoče še niste dosti zavarovani, sedaj se vam nudi lepa prilika, da pristopite k društvu, ki je največje, in ki spada k najbolj nepristranski organizaciji, J. S. K. Jcdnoti. Potrudite se sedaj, ko imate lepo priliko. Druzega vas ne velja, kot da stopite k zdravniku dru-tva. ki vas preišče, in pa da pridete na društveno sejo. Tam plačate samo svoj mesečni a$esment in ste sprejeti v društvo in Jednoto. Za vsa pojasnila sc obrnite na društveni odbor. S' pozdravom Frank Zorich, tajnik, 62)7 St. Clair Ave. (Wed. Apr. 15.) Posebno nizke cene! Hiša 4sobc, za 1 družino, blizu 146 cestc na St. Glair Ave. Cena ?3800, takoj $2000. Hiša 6 sob, za I družino Nottingham«, cena $5400, takoj s 1000." Hiša 6 sob, in eno družino, blizu cerkve sv. Jožefa, cena $6600, takoj $1000. Nova hiša, 6 sob, dvojna garaža, blizu bulevarda, cena $7900, takoj $800. Hiša za dve družini, nasproti 140. ceste, tlakana cesta, cena $8500, takoj $3000. Hiša za 2 družini, na 116. cesti, blizu St. Clair. Cena $9700, takoj $1800. Vprašajte na 14000 St. Clair Ave. tel. Eddy 5508, Strahinič and Saywell Co. (31) UGODNA PRILIKA. Imamo nekaj hiš naprodaj, ki se doba za prav ugodno ceno. Oglasite se pri nas, da vam jih pokamo L NI vsak dan tak« prilike! A. F. LUČIČ, Real Estate, 1174 Addison Rd. POZOR! Cleveland Local, št. 51. American Federation of Railroad Workers, ima sejo vsak drui in četrti petek v mesecu v Dunlavies dvorani, vogal St. Clair in E. 72nd St. Cleveland, Ohio. (35) Priporočilo. Slovenska trgovina z modnim blagom in obuvalom za moške, ženske in otroke. Popolna zaloga 'nizkih rubar-jev, golashes in rubber .boots, od najmanjše do največje številke. Blago prve vrste. Vsak par garantiran. Ako niso dobre, dobite druge. Znižane cene na hišnih copatah in nogavicah. Pri nas dobite čevlje vsake mode, tudi če imate najbolj nerodno nogo. Pri nas se lahko obujete in oblečete od vrha do tal. Naše cene bodo odslej naprej še nižje. Se priporočam Nove mode spomladanski čevlji po S2.75. Jos. Koss, 16803 Waterloo Kd. (36) NAJBOLJŠO OPRAVO m vso druge potrebščine za Vas in Vase deklice dobite vedno po jako zmernih cenah pri BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slov. Nar. Doma. W. F. i VABILO, m DRUŠTVO ŽUŽEMBERK PRIREDI 15. MARCA VESELICO, V GRDINOVI DVORRANI Začetek ob 2. uri popoldne. Ob tej priliki se bo dvignila srečka za $10 cekin. Kakor je bilo občinstvo vsako leto zadovoljno, tako bomo tudi letos skrbeli, da bo dovolj najboljšega čaja v šalicah, kakor tudi okusni prigrizek. Torej vsi na veselico, Žužemberčani in Ribničani. Svirala bo najboljša godba pod vodstvom g. Lisjaka. K obilni udeležbi vabi Odbor. J Hiše naprodaj. Za pošteno, zanesljivo postrežbo v slučaju, kadar kupujete ali prodajate HIŠO ali TRGOVINO, se obrnite za nasvet s popolno zaupnostjo do nas. C. YANCHAR in FR. PREVEČ, 16111 Waterloo Rd. Tel. Eddy 5608 (Wed.-x) Pozor rojaki! Mnogokrat ste že čitali v "Ameriški Domovini" o napredku naše slovenske naselbine. Kako napredujejo Slovenci. Od 'njih dandanes kupite in dobite vse, kar na svetu potrebujete. Ali dosedaj še ni bilo prav vse. Kaj pa vi mislite o slovenski perilnici? Dosti vas je žensk, ki ne perete same doma svojega perila, in zakaj bi se tako mučile, ko pa lahko za male stroške pošiljate v Wet Wash, katero imamo danes Slovenci v Clevelandu, in ki se imenuje St. Clair Wet Wash Co. Pri nas je hitra postrežba, cene nižje kot drugje, delo je prve vrste. Se vam priporočava lastnika FRANK BUDAN & JOSEPH REZELJ Pokličite telefon Prospect 1073 3855 St. Clair Ave. (Wed. x-117) ^ i Za glavobol, nervoz-nost, bolne oči, slab vid, križpogled in več drugih napak, ki jih povzročajo abnormalne oči, je najbolj uspešen McCormick-ov sistem, ki ga rabi Dr. L. A. STARCE, OPHTHALMOLOGIST 6411 St. Clair Ave. Tel. Penn. 2456. Uradne ure: 10—12, 2—4, 7—8, ob sredah 10—12. ^ P FRANK J. LAUSCHE, cd-VeHniK Cez dan se oglasite lia: 1039 GUARDIAN BUILDING Ob torkih in četrtkih zvečer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENUE Tel. na domu: Randolph 7510 Tel. v mestu: Main 6530 ^9llllMI!llllll!lll!illill!!IIIIIIIIIIMISIIIIIIIIIllll!IISHIlllIII!llIiii!l!IIIIIilllIinilllllli!lli^ OBIŠČITE EVROPO SEDAJ! Znižana vožnja za retur tikete v Evropo in nazaj v Ameriko. Tiket za nazaj je veljaven za eno leto. Kdor izmed nedrža-vljanov ima permit, in gre v stari kraj, pri povratku ni poslan na Ellis Island, pač pa je izprašan takoj v pristanišču. Oglasite se sedaj. JOHN L. MIHELICH CO. PRODAJA T1KETOV IN POŠILJANJE DENARJA. 6303 ST. CLAIR AVE. riiniilllillllllIIIIIIIIIElllllllllllllillliltlllllllCillllllli(EIIEIII(||!IIHI!I9IHIIISI!Hliilliilll[)C VLAHOV ŽELODČNI GRENČEC je delan in polnjen v ZARI (Dalmacija) od 1861 naprej Romanov Vlahov Ima priznanje 20 blatih kolajn. Naprodaj v lekarnah, srrocerijah. Edini aicenti za U. S. is Canado. V. LANGMANN Inc. 97-99-6th Ave. New York, N. Y. Prodajalci se iščejo na procente v vsakem mestu. MIHALJEVICH BROS. CO Razprodajalci 6201 St. Clair AveM Cleveland, O. MNOGO LET v naselbini i'n vedno priljubljen pri vseh slovenskih društvih in posameznikih za izdelovanje najboljših fotografij. Sc priporočani za izdelavo finih slik po nizkih cenah. 53 J. S. JABLONSKl 6122 St. Clair Ave. (F* Še nekaj izvodov besednjaka, ki ga je spisal dr. Kern, se lahko dobi. Naročite takoj, v uradu "Ameriške Domovine". 6117 St. Clair Ave. t grem! Glas se ji je tresel. "Žena v ječi! Otroci brez matere! O neusmiljeni ljudje! O nesrečni Gregor!" Popravila si je lase in predpasnik ter stopila na prag. Pogledala je preko ljudi, ki so vrveli po trgu pred hišo proti gradu. Opazila je na mostu oborožene biriče, pred njimi je pa slonel na ograji možak. Z rokami si je pokrival obraz in otroci so se ga držali. Med biriči je spoznala Šamuta. "Tudi ta je med preganjalci! Trdosrčnež!" Te besede je nejevoljno siknila predse. Nato je šla med ljudi in se prerivala med štanti in gnečo proti mostu. Gredoč se je domišljala, kaj bo naredila. "Marija, pomagaj!" je zdiho-vala v mislih in čez nekaj hipov je bila pred mostom, pred biriči, pri Gregorju in njegovih otrocih. "Kaj ste mu naredili?" "Ne izprašuj, ker veš," je odgovoril prvi birič in Šamut je dostavil: "Kar nam je bilo ukazano! Ta naj se pa s poti spravi, ako hoče sebi dobro." "Gregor!" je poklicala Krzniča in ker se ni takoj ozrl, je položila roko na njegovo ramo, ga potresla in vprašala sočutno: "Gregor! Gregor! Kaj ti je?" Ozrl se je in ko jo je ugledal in spoznal, je vzkliknil ves obupan: "Polonka! Ti si? . . . Lej, kaj se je zgodilo!" Znova so se mu udrle solze in tudi otroci so zajokali. Polonka si je brisala solze in očitajoče pogledovala Šamuta, ki ji je umikal oči. "Lej, kar privlekli so jo! Kar gnali so jo, kot živino! Onesrečnica! In zaprli so jo in pravijo, da je coprnica. Tak semenj!" je tožil Gregor. "Sedaj me še naprej ne pu^te. Ženo so mi vzeli. V ječo so jo vrgli. Mene pa ne puste k njej, niti do vsepravi-čnega sodnika, da bi mu povedal, da je moja žena nedolžna, kakor so tile otroci. Veš, nedolžna je! Nedolžna!" je sklenil s povzdignjenim glasom. Polonka ni vedela, kaj bi mu odgovorila, pa je rekla biričem: "Pa ga pustite! Naj gre, kamor želi! pred sodnika bo vendar smel!" "Kadar bo poklican pre-denj!" jo je zavrnil prvi birič. "Viš, taki so!" ji je rekel Gregor. "Nimajo usmiljenja! Ne umakne se, dokler me ne puste v grad, ali mi pa žene nazaj ne dado." Ko je Polonka videla, da se tako ne da nič narediti, je prijela z vsako roko enega otroka in rekla Gregorju: "Pojdi z menoj! K Miklovim pojdi, boš dobil korce vode in juhe boš dobil in otroci so lačni. Glej jih! Miklov oče ti bodo svetovali, kaj nafedi, in tudi jaz ti bom pomagala. H gospodu respresterju bom šja in jih prosila zate, da se zavzamejo za tvojo ženo. Pa v grad pojdem povedat gospe, da več ne pridem krpat, ako bo Lucija v ječi. Tudi gospoda beneficijata od Nove Štifte, gospoda Mihelna, bom poiskala in jim povedala, kaj seiti je .zgodilo!" "Ali misliš, da mi ti morejo pomagati?" "Da, da! Ako drugi ne, gospod Mihel bodo gotovo zastavili besedo zate in tvojo ženo. Jaz jih bom preprosi-la. Gospod Mihel so sami dovolj hudi na tiste, ki preganjajo coprnice, in trdijo, da coprnic ni. Gospod Mihel ti bodo pomagali in ženo rešili. Pojdi!" Gregor je bil v dvomih, ne vedoč, kaj bi naredil. "Pojdi! Otroci so lačni! Sam si itak ne moreš pomagati!" Gregor je še enkrat pogledal biriče. "Ali me res ne pustite na- prej? Ah nimate, nobenega usmiljenja?" "Tista je usmiljena!" je namignil Šamut na Polonko, "mi pa ne smemo biti!" Tovariši so se zasmejal i, a Polonka ga je prezirljivo pogledala in rekla s posebnim naglasom: "Šamu-ut! šamut! Ti?" šamut je umaknil pogled in Gregor je šel, pogosto se ozi-rajoč nazaj proti gradu, za Polonko, ki je vodila otroke pred njimi k Miklovim. Gostilna je za nekaj hipov utihnila, ko je Polonka pripeljala otroke in je Krzmč vstopil. Pri mizi poleg peči je bilo še nekaj prostora. Tja jih je posadila. Otrokom je prinesla kruha. Krzniču je pa dala vode, češ: "Požirek vode na jezo in strah ti bo dobro storil. Umiril se boš!" Krznič je nagnil korec in ga izpraznil. Polonka je prinesla še juhe in mesa, potem pogledala po mizah ter stregla gostom. "Da te je takega zadelo!" je dejal Miklovc, ko je pristopil. "Morda bi ti teknil požirek vina?" Še bolj kot jed in pijača je vplivalo na Krzniča sočutje. Doslej je videl okrog sebe le ljudi, ki so mu grozili, ki so vlekli ženo v ječo, ki so ga držali, da ni mogel za ženo v grad. Še brat mu je bil sovražen. Misli so se mu mirneje porajale. Izvedeti je hotel, kako je to prišlo, in je iz-praševal otroke. "Kar prišli so in so jih odgnali!" so pravili otroci. "Mati so vso pot jokali in prosili, naj jih puste!" "Ali ga veš, kdo ti je tako gorak?" ga je vprašal Miklovc, "Nobenega, sovražnika ne poznam. Med sosedi že ne. Moja žena pa tudi ni nobenemu nič žalega storila!" "Kako je pa bilo?" "Nič ne vem. Pod jablano sem bil pri loncih, in Kranj-čanke so v me tiščale.. Kar naenkrat zaslišim klicanje moje ženske. Ozrem se pa jo vidim med biriči. Skočim za njo. Vse bi razmetal, ako bi me bili pustili. Pa kaj češ, vse je šlo nadme in tako so me držali, da so mi jo odvlekli. Pravijo, da je coprnica. Pa ni res! V naši hiši se s takimi Fečmi nismo nikoli ukvarjali. Kaj bomo počeli! Kako jo bom rešil?" Solze so mu silile zopet v oči. "Ali sta s Kovačem kaj imela?" "Nič, prav nič, ne jaz ne Lucija! Kar ne vem, zakaj je tako norel. Pa moj sosed in je! "Kajne, oče, da mu bomo pomagali?" se je vmešala Polonka. "Gregor, nič se ne boj. Kar pojdi na semenj, da ti loncev ne raznesejo in ne boš še tam v škodi." "Kaj lonci! Da bi le Lucijo dobil iz ječe." "Pomagali? Prav! Samo ne vem, kako bi," je dejal Miklovc. "Kar tako je menda vendar ne bodo obsodili." "Ne! Ne! Ne!" povzame Polonka. "Gregor, nič ne bo hudega. Kdo pa more niči, o Bog nas varuj, da je tvoja žena coprnica! Kdo more izpričati? Jaz bom šla okoli vseh gospodov, ki kaj pomenijo, da rešijo tvojo Lucijo." Miklovc je previdno omenil, da so si gospodje z gospodo preveč na roko. "Novoštiftar se bodo pognali!" je odgovarjala Polonka. "Gregor, kar brez skrbi bodi! Kar pojdi po opravkih! Pa otroke spravi!" "Res je! Polonka ti prav svetuje. Sam si itak pomagati ne moreš. Glej, da ti blago ne bo konec jemalo, in otroke deni v red," je pritrdil Miklovc. "Veš, Miklovc! Nikoli te ne bom pozabil," je dejal Kr- znič, ko mu je bilo pri srcu nekako toplo postalo. "Samo ti si imel človeško besedo zame in pa Polonka. Petrova Polonka!" Pogledal jo je naravnost in dejal: "Polonka! Ali res nisi več huda name? Polonka! Ker sem tako grdo ravnal!" Polonka je zardela. "Veš, sram me je, ko mi dobrote izkazuješ. Ti! In prav ti!" "Gregor, kar molči! Kdaj si me slišal, da bi bila kaj potožila? Nič mi ni žal. Sedaj celo ne, ko vidim, kaj bi se mi bilo lahko pripetilo; ko bi bila — tvoja." Zadnjo besedo je komaj slišno izgovorila in pogledala Miklovca, ki se je nasmehnil. "iMiklovc in ti, Polonka! Ne vem, kako bi postavil besedo, da bi razodel, kar čutim. Samo to rečem: Bog vama povrni stokrat in tisočkrat in-še večkrat. In moji ženi bom povedal, kje so dobre duše, ki me niso zapustile." "Ne bomo te zapustili," ga je prekinila Polonka. Krznič je vstal in se podal z otroki iz gostilne. Polonka mu je delala pot med ljudmi in Miklovc je šel za njimi; smilili so se mu. Vedel je, da je prazno upanje, da bi rešili žensko, ki je obdolžena čarovništva. V veži jim je prišel nasproti fantalin, ki se je hitro umaknil, kar najdalje je mogel, da bi jih ne srečal. Zadrega se mu je kar brala na licu in nejevolja, ker se ni mogel potuhniti. Ozrl se je v stran, da bi ne bilo treba kaj spregovoriti. Tedaj ga je pa ogovoril Krznič. "Martinek! Ali si videl, kaj se je zgodilo?" "Mar mi je!" — se je obregnil ogovorjeni in se pognal naprej, kakor bi se bal odgovora. Krzniča je zabolelo, ko je videl znanega človeka brez sočutja. Krznič se je užaljen ozrl v Miklovca in potožil: "Lej ga! K meni hodi delat, pa nima zame .dobre besede v dovratno. Coprnica je, prav ta prava." "MartinekJ Ti sam nič ne veš. Kdo je pa rekel, da je coprnica?" "Vsi so rekli. Tudi Krznič je rekel. Res, Krznič. Njen mož. Ta je rekel. Ta, ki jo pozna.' Coprnica je!" "Martinek, ti lažeš! Ti si izmišljaš!" "Nič ne lažem. Sam sem ga slišal. Na tale ušesa sem ga slišal. In še drugi so ga slišali. On je rekel, da je coprnica!" "Jezus! Martinek, to ni mogoče! Gregor je sam ni ob- (Dalje prihodnjič) tiimmtimimmimimiimmiimmimiii RAZNA DRUŠTVA S. P. DR. DOSLUŽENGEV. Preds. Jos. Lozar, 1058 Addiion Rd. podpredsednik Mike Luk'nar, (551 (i S't. Clair Ave. prvi tajnik Frank Wirant, 1161 Norwood Rd. drugi tajnik Fr. Kuhar, blagajnik Jos. Markovič, 1370 E. 43rd St. zapisnikar M. Luknar. Računski nadzorniki Fr. Kuhar, Andrej Lekšan, Martin Kostanjšek. Zdravnik Dr. Kern, zastavonoša Jos. Škul. Društvo zboruje vsako 4. 'nedeljo v mesecu v SNU. Sprejema nove kandidate od 1(5. do 45. leta. Društvo plačuje S8.00 bolniške podpore na teden, in priredi umrlim bratoni časten pogreb. Ases-ment je $1.00 na mesec. S. P. P. DR. ZVON. Predsednik Andrew Žagar, tajnica Agnes Žagar, 9-103 Gibson Ave, blagajnik Silvester Pavlin, 8006 U'nion Ave. Organizator Jos. Blatnik, 9114 Cambridge Ave. Pevovodja Primož Kogoj, 0518 Edna Ave. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob pol 10. uri dopoldne v S. N. D. vimju vsako It. nedeljo v mesec-u v stari šoli sv. Vida. DR. SV. VIDA, ŠT. 25. KSKJ. Preds. Anton Strniša, 1001 E. 72nd Pl. tajnik Anton J. Fortuna, 1093 E. 0-1 ti i St. Bolniški obiskovalec Jos. Ognn, 1051 Addison Rd. zdravnika dr. J. M. Scliškar in dr. Oma'n. Društvo zboruje vsako I. nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesmem se pobira na reji samo od 10. dop. do 4. ure pop. V društvo se sprejmejo člani in članice od 10. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20 letno zavarovalnino ali dosmrtno in sicer za $250, $500, $1000, $1500 in $2000. Bolniška podpora je $7.00 in $14.00 na tede»n. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto ter naj se ravna po Jednotnih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1. do 10. leta. DR. ŽUŽEMBERK. Predsednik Roman Maver, 1502 E. 43rd St. podpredsednik John Jakšič, 1045 E. 071 h St. tajnik Jos. Šlogar, 1149 E. 03rd St. blagajnik Jos. Koši-ček, 6233 St. Clair Ave. zapisnikar Annie Maver, 1502 E. 43rd St. Pomočnice M,ary IJnetič, losipina šlogar. Zdravnik dr. Kern. Seja prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdino- vi dvorani. DR. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 1<>2. K. S. K. J. Predsednica Helena Mally, 1105 E. 03rd St. podpredsednica Johana Pelan, tajnica Frances Po'nikvar, 1011 E. 64i'n St. blagajničarka Frances Debevec, 6220 Glass Ave. Zapisnikariea Rose Hrovat, vratarica Frances Kasunič, nadzornice:" Kristina Pirnat, Mary Bajt,-Cecilia Znidaršič. Zdravnika dr. J. M. Seliškar, dr. M. F. Oman. Duhovni vodja: Rev. 1. B. Ponikvar. Seje se vrše v stari šoli sv. Vida, vsak prvi pondeljek v mesecu. Asesment se pobira tudi 'na domu tajnice 18. in 19. dne v mesecu. DR. SV. ANE, ŠT. 150. K. S. K. J. Predsednica Rose Glavič, 3532 E. 82na St. podpredsednica Mary Kužnik, prva tajnica Mary Globokar, 3612 E. 82na St. druga tajnica Rose Glavič, 3532 E. 82nd St. blagajnica Mary Mi-klavčjč, 3568 E. 80th St. zapisnikariea Justine Supa'n, 3518 E. 81st S't. Nadzornice Mary Gliha, Frances Miklavčič. Zastopnice S. N. Doma Mrs. Agnes Žagar in Frances Škufca. Banderono-ša John Fortuna. Društvene seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu v S. N. Domu ob 1. uri popoldne. Društvo plačuje $7.00 na tedpn bolniške podpore. Vstopni'na k društvu je prosta meseca januarija, februarija in marca. nesreči." Martinek je sedel na mesto, ker je prej sedel Krznič. Gostilničar in ženske, ki so stregle, se niso dosti zmenile zanj. Šele potem, ko so bili drugi gostje postrežerii, jc dobil tudi ta gost pijače. Pokazal je, da ima nekaj grošev in ne bo unesel zapitka. Ljudje so skoraj pozabili na dogodek, ki se je vršil na trgu, ter so imeli svoje opravke in pogovore. V presledkih se je oglašal vojaški bobnar in razglašal "pefel gospoda obrsta". Živinski kupci so se preklinjajoč prerivali z nakupljeno živino po sejmu in "tudi pri Miklovih so se zmotili z delom, ko je bilo treba odgovarjati in postreči na vse strani. Šele kasno popoldne je utegnila/Polonka toliko, da se je za trenutek ustavila pred gostom, ki je sedel pri mizi poleg peči. Zamišljeno si je podpiral glavo in gledal predse na mizo, da ga je vprašala : "Martinek! Lej ga, lej! Kako premišlja!" Ogovorjeni se je stresnil in topo pogledal. "Ali si kaj kupil na sem-nju ? "Še nič!" In ko je zopet utegnila, je prišla k njemu in nadaljevala. "Martinek! Ali si videl Kr-zničevko. Ali se ti kaj srni-li?" "Nič!" je odgovoril nejevoljen. "O trdosrčnež! Tak si!" "Mar mi je baba'! Pa še coprnica je!" "Ne obdolžuj je, ko niče- sar ne ves! "Jaz vem!" je odgovoril tr- nu. SLOVENIJA. Predsednik Louis Tomše, 3840 St. Clair A\f. Podpredsednik Matija Mlinar, 1380 E. 52nd St. Tajnik John Germ, 1089 E. 64th St. Rač. tajnik Matevž Vihtelič, 998 E. 78th St. Blagajnik John Fortuna, 1401 E. 47th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu v starem poslopju. Za sprejem novih članov je dr. F. J. Kern. DR. SV. ANTONA, 138. C. K. of O. Predsednik Anton S'kulj, 1099 E. 71st St. Podpredsednik John Hrovat, 0711 Edna Ave.' Fin. tajnik Anthony Skuly, 1099 E. 71st St. Tajnik-zapisni-kar Jos. Perpar, 5805 Prosser Ave. Blagajnik James Štepic, 1225 Norwood Rd. Pregledovalci knjig Fr. Švigel 1415 E. 53rd St. John Hrovat, 0711 Edna Ave. Jos. Hrovat 6731 Edna Ave. Redar James Luzar, vratar Jos. Meglic. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Društvo zboruje vsak 4. pondeljek v mesecu ob 7.30 z v. v stari šoli sv. Vida. Člani se sprejemajo od 10. do 60. leta. Prosta vstopnina za tri mesece. DR. LOŽKA DOLINA. Predsednik Matija Truden, 1138 lE. 63rd St. podpredsednik Blaž Hace. Blag. Anton Novak, 1145 Norwood Rd. Prvi tajnik John Krašovec, 1126 E. 68th St. 11. tajnik Fr. Kranjc, 6521 St. Clair Ave. Nai/.orniki: Anton Žnidaršič, John Žnidaršič, Jos. Žnidaršič. Zdravnik dr. M. F. Oman, (5411 St. Clair Ave. Društvo zboruje vsako 4. 'nedeljo v mesecu v S. N. Domu v starem poslopju, soba št. 4. Sprejemajo se člani od 10. do 45. leta. , DR. PRIMOŽ TRUBAR, ŠT. 126. S. N. P. J. Preds. Anton Abram, 1220 Norwood Rd. podpreds. Frank Jerlfci, 1220 Norwood Rd. tajnik in blagajnik John Ga-brenja, 1020 E. 63rd S't., zapisnikar Frank Poločnik, 976 E. 69th St. Pl. Finančni odbor: Fr. Jerina, Jos. Konte, Mike Koss. Zdravnik dr. F. J. Kern, 0233 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 9. dop. v novi stavbi S. N. D. Člani in članice se sprejemajo od 16. do 55. leta, tudi otroci. Prosta pristopnina in zdrav, preiskava. DVOR I!.\1{.\(IA, NO. 1.117 C. O. F. Nadborštnar, Frank Perme St. 1133 Norwood Rd. podborštnar John Perme, lajnik-zapisnikar Anthony J. Fortuna, fin. tajnik Lawrence J. Zupančič, 6528 Schaefer Ave. blagajnik John Zupan, nadzorniki: Jos. Zakrajšek ml. John Fabjan, (ac. Bukovec. Zdravnik dr. J. M. Seliškar, 0127 St. Clair Ave. Bolniški obiskovalec Fr. Perme St. 1133 Norwood Rd. V društvo se sprejemajo člani od 16. do 50. leta. Zavarujete se od $500 do $3000 pqsmrtnine, $7.00 in $14.00 bol. podpore na teden, Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v šolski dvorani sv. Vida ob L uri pop. K. ž. p. 0R. SRCA MARIJE (STARO). Predsednica Julia Brezovar, podpreds. Mar/Grdina, tajnica in zapisnikariea, Fannie Trbežnik, 1008 F.. 78th St. druga tajufea Helena Mali, 1105 E. 03rd S't. blagajnica Katarina Perme, 1133 Norwood Rd. Prva odbornica Mary Skulj, II. odbornica Ana Erbei-nik, nadzorni odbor: Mary Bradač, Alojzija Pikš in Antonija žele. Zdravnika dr. Seliškar in Oman. Seje se LOVSKO POI). DR. SV. EVSTAHIJA. Predsednik Frank Novak, 1018 E. 63rd St. podpredsednik Rud. Orel, 1012 E. 63rd St. tajnik Frank Kosten, 997 E. 03rd St. pomožni tajnik Frank Lesar, 1131 E. 00th St. blagajnik Frank Lušin, 387' E. 103rd St., zapisnikar Frank Praz'nik, 1257 E. 55th St. Nadzorniki: Frank Avpich, Henry Kranz, Rud. Orel. Zastavonoša Fr. Podlipec, zdravnik dr. M. Oman, 0411 St. Clair I Ave. zastopnik S. N. Doma Fr. Avpich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani, ob 9. dopoldne. DR. Z. M. P». Predsednik Frank H. Mervar, 5921 Bonna Ave. podpredsednik Anton Er-šte, tajnik-zapisnikar Jos. Centa, 1175 Norwood Rd. taj'nik in blagajnik Jos. Glavič, 6515 St. Clair Ave. Nadzorni odbor: Jos. Žnidaršič, Leopold Kuš-lan, Andy Sadar. Društveni zdravnik dr. Oman. Društvo zboruje vsako III. nedeljo v mesecu. Sprejema nove člane od 16. do 33. leta.. Plačuje sedem dolarjev bolniške podpore na teden. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA. Predsednik John Levstik, 646 E. 115th St. podpredsednik John Žnidaršič, 1134 E. 001 h St", blagnj'nik Fr. ČoS, 1039 E! Gist St. Prvi tajnik Rud. Hočevar, 1134 E. 60th St. II. tajnik Steve Pirnat, 7616 Lockyear Ave. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje sc vrše vsako 2. nedeljo v mesecu v S. N. D. dvorana št. 1. Pričetek seje ob 1. uri pop. DR. SV. JOŽEFA. Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St. podpredsednik Jos. Lavrič, tajnik John Grzincich, 949 E. 07th S't. blagajnik Jos. Erbežnik, 6215 Carl Ave. zapisnikar Anton Bolka, zastopnik za West Side George Kofolt, 2038 W 105th St. Zastopnik "za Collinwood Fr. Košmerlj, 455 E. 152nd St. Zastopnik Nar. Doma Frank Zakrajšek. Nadzorni odbor Jos. Kos, Alojz Skander, John Grm. Zdravnik dr. J. M. Seliškar. Seje se vršijo vsako 4. nedeljo v SND. Bolni člani se lahko oglasijo pri tajniku od 7. ure zjutraj do 7. zvečer na 6910 St. Clair Ave. in od 7. ure zvečer naprej pa na 949 E. 67th St. K AT. P. DR. SLOVENIJA. Predsednik Jos. Smrdel, 3536 E. 106th St. podpredsednik in peyovodja Peter Simčič, 3571 E. 81st St. tajnik Louis Simončič, 3760 E. 77th St. blagajnik Jos. Kenik, 8018 Mansfield Ave. Zastopnika za S. N. Dom L. Simončič, A. Valenčič. Zastavonoša Anton Valčnčič. Redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v S. N. Domu na E. 80tli St; Redne pevske vaje vsak pondeljek in petek v S. N. Domu na E. SOrh St. Začetek ob 7. uri zvečer. S. K. PEVSKO DR. "LIRA". Predsednik John Breš-čak, 1193 E. Olst S't. podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 1114 E. G3rd St. tajnik Mane Hrastar, 5901 Prosser Ave. blagajnik Viktor Švigel, 5818 Prosser Ave.. Ko-lektor Rud. Švigel, 5818 Prosser Ave. Pevske vaje vsak torek, četrtek in soboto. Red'na mesečna seja vsak prvi četrtek v mesecu. SAM. KR. PODP. DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, V NEW1IURG U. Predsednik John Vidmar, 3560 F-81 st St., tajnik Joseph Miller, 3551 fc-80th St., blagajnik Anton Gliha, 9111 Union Avtu. .Društvo zboruje vsakp četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. DR. COLLINWOOD HIVE, št. 28:1. L. O. T. M. Predsednica Mary Jerak, 15422 Calcutta Ave., podpredsednica Mary Henikman, 439 E. 156th St., blagajničarka Ana Stopar, 15705 Holmes Ave. tajnica Frances Bradach, 460 E. 152. St. Nadzornice: Josephine Dolšak, Anna Jarm, Mary Jane. Društvene seje se vršijo vsak 2. pondeljek v mesecu v Kunčičevi dvorani. Društveni zdravnik je dr. Burnham. OPOMBA: Kadar .se društveni uradniki preselijo ali se sploh kaj spremeni v delokrogu društva, kar se tiče ten oznanil, so tajniki prošeni, da naznanijo, in uredništvo bo stvar takoj popravilo. Vsako društvo lahko oglašuje svoje poslovanje in uradnike /a malenkostno pristojbino $5.00 na leto.