Poštnina plačana v gotovin Priložen je I. del mehko vezane knjige Uptona Sinclaira: Alkohol Ista knjiga, trije deli v platno vezani, se priloži prihodnji številki Knjiga A. Podgornik, Za pridne roke: Pletenje in krpanje ie priložena lesenska sezija prihaja . . . Obetajo se nam lepi dnevi. Zato potrebujete nove obleke. Izberite si iz naše velike zaloge zase in za svojo družino jesenske obleke, plašče, površnike, kostume. Blago naših izdelkov je iz prvovrstnih tvornic, fazona po slovitih pariških modelih, izdelava brezhibna, cena brez konkurence. DRAGO GORUP & Cov Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 16/1. Hiša Del. tisk. tBambergi. Telefon 32-33. Kakor božajoč okvir okrog dragocene slike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKUŠ, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. Na debelo;! Ustanovljena leta 183 9. Lepo vezana knjiga bodi kras knjižnice v Va š e m domu! Take vezave Vam oskrbi, od preprostih do najfinejših, Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. »CENTIFOLIA" PARFUMERIJA ZAGREB, JURIŠIČEVA ULICA f. SKRIVNOST MOJE MLADOSTNE LEPOTE. Nova koža na obrazu. Ce uporabljate 10 do 14 dni epohalni medicinski biološki preparat za lupljenje kože Astrlgent speclal Venus, se Vam obraz pomladi. Izginejo za vselej vse gube, madeži, mozolji, pege ter mastna in raskava koža. Lica postanejo nežna, sveža in mehka kakor pri majhnem detetu. Garnitura Din 92-—. Creme de Cltrone. S čudovito hitrostjo očisti polt vseh napak. Osvežuje in oživlja velo kožo in jo dela elastično in nežno. Edina krema, ki je hkrati dnevna in nočna krema. Večji lonček Din 65'—. srednji lonček Din 18—. Gold Crearo „Vlolette" pour le jour, najideal-nejša francoska suha dnevna krema. Naredi poltf temnorjavo, ljubko in nežno. Če jo redno uporabljate, izginejo vse nečistosti, obraz pa postane mladosten, svež in mikaven do pozne starosti. Potrebna vsaki moderni dami kot podloga za puder in šmin f vrtik padm*, trrm«, 1101»« s« » «-r lik«j» *a«H#cv VurUiu H£t jsvhka j.} hudo?» je vsa obupana kriknila. «Toda, pomisli na očeta, fantb Več ji ni bilo treba reči; molče sem zbral svoje stvari in rekel zbogom. Ko sem dirjal po cesti, je stala ob oknu ter se mi smehljala, da bi mi prilila poguma, obraz pa se ji je pačil v bolesti. Nisem imel namere, da bi se vrnil na kmetijo — vse drugo prej, le tega ne! Drvel sem v temo, samo da bi materi prizanesel. A bogve kaj je vodilo moje korake vendarle v tisto smer; bil je pač tisti prekleti čut dolžnosti, ki tiči malim ljudem tako globoko v krvi in kosteh in ki zaradi njega neprestano jemljejo na svoja ramena bremena sveta, ki njih sploh ne pozna. Nisem hotel, da bi šel to pot, pa sem vendarle tekel po njej — in s tihim godrnjanjem protestiral. Tekel sem dobre pol milje, ne da bi bil sprejel vase kakršnekoli vtiske; moja otroška zavest se je pač prelila v tisto omamljenost, ki je še zmerom edino orožje zatiranega proti mučenju. Jelkov gozd in skrivnostno barje sem imel za sabo, ne da bi bil vedel, kdaj sem ju prehodil. Potem pa me je zbudila noč s svojo neizogibno grozo; okrog in okrog sebe sem odkril temo in kolena so mi klecala. So ljudje, ki imajo radi temo, srečni nevedneži, ki jim je noč veliki pomirjevalec, ki pomiri vse, kar je navzkriž. Zame pa je bila tema zmerom polna neizrekljive groze, obupno sem se moral boriti proti temu — posebno takrat, ko< je moje so-znanje presegalo moje moči. Saj mi je že v mojih otroških letih odkrivala tema tisto, kar je skrivala svetloba; kakor tisti kitajski podganji otroci, ki doraščajo po kanalih, tako sem imel tudi jaz nenavadni dar, da sem videl vse, kar se je v temi zgenilo in premeknilo. In tako se je zrušil ves ta zli svet name, čutil sem njegovo grozo z vizio-narno močjo in bil ves nebogljen. Vse strahote mojih otroških let so groteskne in silne pošastno vstajale iz teme, da bi zadavile mene, ubogo človeško paro. Bilo je kakor božjastni napad, vsa moja nebogljenost se je zvila v vozel samih krčev — a tekel sem neprestano dalje. Misel na kmetijo je bila edino živo, toplo čuvstvo v meni, gospodarjeva hiša mi je bila pred očmi kakor udobno pribežališče. Nenadoma se mi je zazdelo, da je nekdo v bližini; ko sem drvel, sem buljil v temo — pa sem se spotaknil ter padel čez težko telo. Bil je idijot; spoznal sem ga, ko sem prižgal žveplenko. Bil je pijan ko čep. Zaman sem se trudil, da bi ga spravil na noge. Šel sem dalje. Nič več me. ni bilo strah. Nekaj korakov dalje sem srečal našega hlapca, ki je spremljal svojega dekleta. Z njim sva stopila nazaj; in uspelo nama je, da sva postavila idijota na noge. Za nobeno ceno pa ga nisva mogla pripraviti do tega, da bi se premaknil z mesta. V svoji pijanosti se je napravil odrevenelega in nebogljenega ter jecljal nekaj predse; glava mu je visela na prsi. Zdelo se mi je, da jeclja: «Moje žganje — moje žganjeb Začel sem iskati, hlapec pa ga je medtem držal pokonci. Ob cesti sem našel bariglo, ki je držala tri do štiri litre; bila je polna do vrha. Kako sem sovražil to pogubno pijačo! Že marsikaterikrat sem se postavil temu po robu, in so mi jih zato> tudi naložili — zdaj je sovraštvo znova zagorelo. Izpulil sem zamašek ter izlil žganje v jarek; zasmrdelo je okoli mene kakor sapa pijančeva, in ta smrad je oživil v meni toliko spominov. Potem sem segel z bariglo v jarek ter jo napolnil do vrha z vodo. «Kod se pa obiraš?» je nestrpno poklical hlapec. Idijot je ves oživel, ko sem prinesel bariglo; sam jo je hotel nesti, trdno se je je oklenil z obema rokama. Zanašalo pa ga je tako močno, da sva ga morala vleči domov ter položiti v njegov brlog. Ko smo prihodnji dopoldan sedeli pri zajtrku, je prišel k nam sosed; videti je bil ves iz sebe. «Anders je ves divji!» je dejal; «kakor obseden je, ne morem ga ugnati.» «Najbrže skopariš z žganjem, to bob mu je odvrnil moj gospodar. «Ne, ne, bogve da ne, zvrhano bariglo ga ima. Pa se ga še dotekniti ne mara. Neprestano kroži okrog mene in bolšči, kakor da bo zdaj zdaj planil name. Dela se pa sploh ne mara lotiti.» Kar vroče mi je postalo. Na tihem sem bil zelo vesel svojega dejanja — in malo je manjkalo, da nisem vsega skupaj hlapcu povedal. No, čedno stvar bi si bil skuhal. Moj gospodar je šel s sosedom, a vrnila sta se brez kakršnegakoli uspeha. Niti približati se nista upala idijotu. Hodil je okrog hiše, oborožen z gnojnimi vilami. Zgrozil sem se ob misli, da bi se blaznež utegnil spomniti, da sem bil jaz tisti, ki mu je napravil življenje neznosno. Že sem si v duhu zamišljal, da bi lahko prišel k nam ter me ubil. Vsak hip sem stekel pred kravji hlev ter prežal tja čez, pripravljen, da zbežim, kakor hitro bo treba. Videl sem ga, kako s silnimi kretnjami krili po zraku, in slišal sem, kako kliče. Sosed je ostal ta dan pri nas; z raznih strani so prihajali ljudje ter se posvetovali, kaj bi storili. Menili so tudi da bi šli nad idijota v skupini ter ga ukrotili. Toda hlapci niso marali soseda ter so odrekli vsako pomoč: kmetje sami pa so se bali. Tako so se zadovoljili s sklepom, da bodo obvestili naslednji dan policijo v mestu. Toda ponoči je idijot zažgal domačijo; pogorela je do tal. To je le eden izmed mnogih spominov iz mojih otroških let. Takrat sem se zdel sam sebi skriven zločinec; dolgo sem živel v stalnem strahu, da bo gosposka prijela mene kot pravega povzročitelja vsega tega. Toda kesneje se je moje življenje izoblikovalo na temeljih mojega otroškega sveta; z mnogih strani so se polagoma nizale moje izkušnje, tako da mi je pomenil idijot več kakor posamezen pojav. Zmerom sem si mislil, da je morala biti nekakšna misel v tem, da sem mu vzel žganje ter ga . s tem pripravil do tega, da je zažgal hišo ter napravil konec izkoriščanju. (Prevedel Mile Klopčič.) Anah. Brosius: ~7 Zmag Nebo je pokrito z grozečimi oblaki, sivo, skoraj, črno, le na zapadu je svetlo; ta gorečemu žveplu podobna svetloba obeta vihar. Anka gleda že dolge ure po morju in išče, toda nikjer se nočejo pokazati jadra. Svoje domače delo opravlja v naglici, hlastno, in njene misli so docela drugje. Ko zasliši klopotajoče korake na cesti, pusti delo in pohiti za drugimi proti pristanišču. Kakor velike temne ptice beže bosumske žene ob dolgem ribniku proti morju. Črne, gubaste obleke so težke; komaj da se v vetru premikajo. Samo pozibavajo se v taktu hitečih nog. Toda velike bele oglavnice s poskrobljenimi konci čipk vihrajo in plapolajo kakor krila galebov. Tako hite bosumske žene že dolge veke proti morju, zmeraj, od rodu do rodu, gledat, kdaj prinese veter jadrnice z njih možmi, ki so šli na ribji lov. Nič se ni izpremenilo. Ne morje s svojimi zahrbtnimi klečmi, ne noša žena, ne strah v njih očeh, ne ravnodušna otopelost mož na morju. V pristanišču stoje skupine čakajočih žena. Molče strme proti vzhodu, odkoder se podi cela gora belih oblakov. Nenadoma pa se prelije njih tesnobno molčanje v živahen šepet. Iz teme na obzorju se izvije kopica belih pik — bosumski ribiči se vračajo. Ko se je Anka pridružila ženskam, so se jadrnice že razločno videle. «Osemnajst!» zakliče veselo. «Osem-najst! Vsi so se vrnili!* «Koga pa vendar čakaš, Anka?* se je posmehljivo oglasila ena izmed žensk. «Sjoerda ali Thyssa?» «Saj še sama ne ve*, se je zasmejala druga. «Oba», je hitro odvrnila Anka. Preden so utegnili prvi vetrovi razburkati valove, je bila mala mornarica na varnem v pristanišču. Zdaj jadra niso bila več tako lepo bela kakor v daljavi. Koliko krp je bilo na njih, koliko sledov morda že davnih viharjev! Možje so poskakali na breg v črnih, težkih oblekah. Črne volnene jopiče, črne mornarske čepice in široke črne hlače. Opravili so svoje delo in žene se jim obešajo na roke. Telesa so od vetra ukrivljena. Vračajo se v majhnih gručah v domove okoli ribnika. Temno, kakor obleka, je njih življenje, vera, misli... Samo dva sta še ostala v pristanišču. Anka in Sjoerd. Ankin ostri, mladi obraz se svetlika. Rjave lase ima in rjave oči, goste obrvi, polna usta in rožno rdeča lica. Sjoerd je svetlolas, njegova koža je rjava in obraz kakor iz lesa izrezljan. Njegove sin je oči gledajo Anko in se ji smehljajo. o v a I e c «Počakajva še Thyssa!» pravi Anka, potem pa pozabita nanj in gresta drug za drugim; preden pride Thyss iz svoje kajute, ju že ni nikjer. Takrat se Thyss jasno zave, da je Sjoerd tisti, ki si ga je Anka izbrala. Sede na sodček ob ograji. Ne sliši, kako prihaja vihar, kako stokajo jambori, kako udarja voda ob stene jadrnice in pljuska. Misli samo, kako bo to mogel prenesti. Sjoerd je zmagal — močan je in svetlolas, njegove oči so jasne in bliski so v njih. To imajo ženske rade. Moč. Zdravje. On pa je suh, okleščen, temnopolt, sanjari rad in pripoveduje zgodbe ... Anka ga je zmeraj rada poslušala, ljubila ga pa ni. Ne ve, koliko moči je v njegovem šibkem telesu. Ne ve, koliko je v njem ljubezni, ki močnejše gori kakor v svetlolasem Sjoerdu. Ko zapusti Thyss čoln, je že noč. Vihar divja kar more nad ribnikomi Njegova ozka ramena so postala še ožja. Roke ima v širokih hlačnih žepih, kar zakopane so v njih. Skozi veter hiti proti vasi. Med hiše pride, stiska se pod nizkimi strehami in med njimi izginja. Tam na morju tuli vihar. In med potjo se odloči Thyss, da pojde na cveliko pot* — po svetu. In materi ne omeni niti besedice. * «Kambangan» čaka v pristanišču Prioku na otoku Javi. Thyss je ostal na ladji. Tovariši so šli vsi na kopno, da bi si za večer poiskali deklet. Smejejo se Thyssu, ki ne mara temnih malajskih deklet s širokimi nosovi. Niso mu všeč... Ne vedo, da misli Thyss samo na Anko. Leži na krovu, sredi med vrvmi in drugo navlako. Vroča tropska noč, ki nikoli ne prinese hladne sapice, ga zavija v nevidne pajčolane. Kar zaživi se v skrivnostne zvezde, ki so nad njim. Zmeraj nove čudeže gleda. Zdi se mu, da se nebeški obok nad njim odpira — potem se zagleda v brezmejne daljave. Iz valo-večega morja megle se pokažejo milijoni novih ozvezdij. Zdajci pa mu nekaj požene vso kri v razbeljeno glavo — čuti, kako postaja iznenada lahek, skoraj brez teže. Še pravkar je ležal na trdih tleh in vse ga je bolelo, zdaj pa plava v neizmerne daljave vsemirja, v sredo zvezdnatega neba ... Tudi zdaj misli na Anko. In takrat — takrat jo tudi res zagleda. Skozi tefhno plast oblakov, ki leži nad vasjo kakor gost dim, hiti za njo. V majhni hišici, ki je bolj podobna škatlici in se skriva tik za ribnikom, prebiva Anka s Sjoerdom. Anka leži v široki postelji. Njen obraz je od vročice krvavo rdeč. Njene oči so zaprte. Sjoerd sedi ob ognjišču in strmi v plamene. Ne vidi, kako premika Anka ustnice in nekaj pripoveduje. Toda Thyss jo razločno sliši. «Thyss!» šepeta. Njen glas je hripav, a vendar čudno glasen. »Thyss!* šepeta in spet: »Thyss!» Hiša in vas utoneta v temi. Na krovu »Kambangana* v Prioku leži Thyss. Spet čuti težč) svojega telesa. Prebuja se. »Domov moram*, si pravi, ko se spomni slike iz sanj. »Anka me kliče...» Ali pa niso bile sanje? Ali je bil tam, ko je njegovo telo ležalo tu na ladji brez življenja? Dojem tega, kar je doživel, je bil taka močan, da je še tisto noč skrivaj zapustil ladjo »Kambangan*. Na parniku, ki je bil namenjen v Holandijo, je dobil mesto kurjača. Tako bo prej doma. V Sueškemi prekopu je zvedel, da razsaja na Ho-landskem epidemija kolere. Misli na vročične madeže na Ankinem obrazu ... Ko stopi v Ymuidenu na kopno, že tudi ve, da je v vaseh okoli Zuiderskega jezera, kjer je njegov dom, dosti bolnikov in mrtvecev. Proti Bosumu gre peš ali pa se vozi s čolncm, ki je tako počasen in neokreten. Vožnja po prekopih je nerodna. Bosum je daleč stran od lepih poti. Noč jta že, ko pride na cilj, domov. Nad vasjo je vse mrliško tiho. Nobene mahedrave, temne suknie ni na cesti, nobene bele avbe na oknu. Thyss se ozira na levo in na desno. S culo v roki gre mimo hiše, kjer stanuje mati, proti ribniku, kjer je ob bregu dom Anke in Sjoerda. Stopi v izbo in njeeov pogled išče posteljo v kotu. Prazna je, toda Sjoerd sedi ob ognjišču in strmi v plamene, kakor tisto noč. ko je ležal Thyss na »Kamban-ganu* in je njegova duša našla Anko... «Kje je Anka?* vpraša. Sjoerd pogleda kvišku. Njegov obraz je čudno iz-premenjen, upadel, skoraj star. Z utrujeno kretnjo odmahne. »Anka*, pravi in roka omahne nazaj na koleno. »Kdaj?* krikne Thvss. »Nocoj.* »Torej je konec*, si misli Thyss. »Prepozno!* Stoji pri vratih, z mrtvimi rokami. Cula leži na tleh. Gre k postelji. «Saj me je vendar klicala!* si misli. »Kako more biti mrtva?* Zdajci ve: tudi če je Anka mrtva, je ljubezen, ljubezen v meni močna, močnejša od smrti! »Nocoj!* ie dejal Sjoerd. »Njena duša še ne more biti daleč. Prikličem jo nazaj, z močjo ljubezni, z vero v to moč ...» Iztegne roke in vrže glavo nazaj. Stoka. Ali pa se smeje? Sjoerd nerodno vstane in stopi k njemu. »?e mora biti tako*, pravi in položi Thyssu roko na ramo. Thyss se otrese roke. »Ne,* pravi, »ni, da bi moralo biti tako. Nočem tega, ali me slišiš?* Sjoerd mu pogleda preplašeno v obraz. Še nikdar ga ni videl takega. Tn potem ga zgrabi Thyss za ramo. ker čuti, da je zdaj močnejši od njega. Kaj ve Sjoerd o ljubezni in njenih brezmejnih močeh? Njegova ljubezen je bila slabotna, čeprav je bivala v tako mogočnem telesu. Anka je vredna boljše Irubezni Čudna misel obide in ne more se je otresti. Odkod je prišla vanj? »Če jo prikličem nazaj v življenje, ali jo daš potem meni?* ' 1 I ! »Bolečina ga je tako zmedla*, si misli Sjoerd in strah ga je. »Pomiriti ga moram.* Thyss ga spet zgrabi za ramena: cAli mi jo potem daš?» ponovi grozeče. »Dobro, dobro, tvoja naj bo, če jo prikličeš v življenje.* Sjoerd se ustraši lastnih besed. Thyss to vidi. »Napiši na papir!* ukazuje in ga vleče k mizi pri oknu. Z drhtečimi rokami otipava Sjoerd mizo, vzame list papirja iz predala. Thyss mu stisne pero v roko. »Le obrni se, hitro!* ukazuje. »Piši: Če zbudi Thyss Klaas mojo ženo Anko v življenje, naj bo njegova. Sjoerd Jiirgennsen.* »Thyss je blazen*, si misli Sjoerd in piše. »Vse moram storiti, kakor hoče. Velik greh je to, toda Bog mi ga odpusti.* S papirjem v žepu krene Thyss v vas, proti bolnici. Zdaj ne misli na nič drugega kakor na moč v sebi, ki ne sme. popustiti, ampak zrasti, zrasti... kadar pride do Anke. V bolnici zve, da polagajo mrtvece v cerkvi na oder; toliko jih je. Tam je neka bolniška sestra, ki jih pazi. Cerkev je le nekaj korakov stran. Samo za trenutek obstane Thyss na pragu in se obotavlja. Potem gre odločno po ozkem hodniku med klopmi do oltarja. Dolga vrsta surovo obtesanih rakev stoji na stopnicah v odsevu neštetih sveč. Stopi k sestri, ki kleči v prvi klopi. Tako miren je in tako zaupa sam vase... »Sestra,* pravi, «kje leži Anka Jiirgennsenova?* Sestra ga pogleda. Odločni, smehljajoči se možev obraz je tako čuden, strah zbujajoč. Sama je — zdravnik je še mislil priti in pregledati mrtvece — časih so med njimi taki, ki so samo na videz mrtvi, zlasti ob času kolere. »Kje leži Anka Jiirgennsenova?* ponovi Thyss. Sestra gre brez besede pred njim. Na levi ob malih stranskih vratih, prva rakev. Pred njo obstane. Ko pride Thyss za njo, se ona vrne v svojo klop. Da, tu leži Anka. Na njenih licih je rožnat soj, kakor bi še živela. »Ankie*, si nežno misli Thvss; tako jo je imenoval nekoč, ko sta bila še otroka. Kakor nežen, droben ognjen jeziček je bila že takrat njegova ljubezen; in rasla je, rasla, dokler ni postala vse uničujoč plamen. Še nikdar ni tako zelo občutil žara tega ognja, kakor zdaj, ko leži Ankie pred njim in spi. Saj ni mrtva: še zmeraj je življenje na njenih licih. Tn njegova ljubezen postane vsemogočna. Predere stene njegovega telesa, zarije ga vase in še Anko objame ... Oba stojita v njenem plamenu. Njegov odsev blodi po temnih cerkvenih stenah. Sveče na oltarju izginejo kakor žareče pike. Okoli Thyssa utone svet, njegove noge se ne dotikajo več tal. »Anka!* kriči njegovo srce. »Anka!*... Tedaj šine nekaj kakor senca čez njen obraz. Ali ne premika ustnic? Zdaj mora dati svojim mislim še podvojeno moč. Zapre oči... Ko jih odpre, leži Anka v rakvi in tudi njene so odprte... Thyss omahne. Sestra vidi, kako lezje okleščena, temna postava v dve gubi. Plane pokonci. Tudi zdravnik pride prav takrat. Ko se oba ukvarjata z nezavestnimi, opazi sestra, da premika žena v r^kvi ustnice in tiplje z rokami po obleki, kakor bi npkaj iskala. «Doktor!» krikne prestrašeno. Tudi zdravnik je videl. «V bolnico jo morava spraviti*, pravi mirno. «Dobro, da je še čas. Ne sme opaziti, kje leži. Pokličite pomočnike, sestra! Jaz pa se bom pobrigal za možaka.* Ko odnašajo Anko na nosilih, se Thyss zave. Leži na klopi v cerkvi. Pozabili so ga, ker so bili v skrbeh za žensko. Sede. Še zmeraj se docela ne zaveda. Potem pa se vsega spomni. Anko nesejo stran. Vstane in se opoteče za njo. Mlačna noč je. Toda zebe sra. Roke stiska v žepe. Tedaj zašumi papir. Pismo, ki mu daje pravico do Anke. Kaj poreko na vasi? Na vasi ne vedo, da ga je Anka poklicala. Vas se je razblinila. Nič več ni strogih starih navad. Smrt gospodari, še opazili ne bodo, če izgine z Anko v noč. Ali mu je ni izročil sam Bog? Da, dobro ve, samo Bog mu je mogel dati takšno moč, da jo je spet priklical v življenje. Toda — ali je bil tudi Bog tisti, ki je narekoval Sjoerdu to pismo? Ali ni bil le hudič? Kjer je Bog blizu, se vmeša rad tudi hudič. Tako blodi Thyss skozi noč in muči samega sebe. V pristanišču, v majhnem čolnu zaspi. Charles Fincke: I S I e Prav potrebovali smo jo*, je rekel debeli gospod suhemu, ko se je pokazala pred vrati njunega kupeja mlada, dražestna dama in potem vstopila. «Ah, tu bo še dovolj prostora!* je vzkliknila nekomu, ki je bil za njo. »Pridi, Alfred, imenitno! Sedel boš lahko v kotu pri vratih.» Oprezno je potisnila v kupe mladega človeka, ki je najprej počasi otipal klop, potem pa se je plašno spustil v kot. »Ali si zadovoljen, Alfred?* »Tako si dobra*, je žalostno odvrnil slepec. «Kovčeg denite v mrežo!» se je obrnila mlada dama k nosaču. »Tako ... Svoj kovčeg imaš nad glavo, Alfred ...» Obrnila se je h gospodoma, ki sta sedela v oddelku, in dejala ljubeznivo: «Oprostita, gospoda, moj brat vas ne bo nadlegoval.* Pogledala je nežno mladega slepca in skrbno pristavila: »Kajne, Alfred?* »O, prosim, prosim*, je zamrmral debeluh. «Hvala, Ivette...» je tiho rekel slepec. «Pozdravi mamo ...» Brat in sestra sta se poslovila. Suhi gospod je pogledal debeluha. Potem je skomignil z rameni in se zatopil v časnike. Slepec je mirno sedel v svojem kotu. Čez dobro uro je snel svoje naočnike. Oči je imel zaprte, veke vnete in žolto-višnjevi kolobarji pod njimi so bili vzrok, da se je eden izmed potnikov zdrznil. »Oprostite!* je šepnil slepec in hitro pokril oči z robcem. »Pozabil sem, da nisem sam.* Bolno je zastokal in spet nataknil naočnike. «Ivette mi je povedala, kako strašne so moje oči...» »Vaša sestra?* «Da... prosil sem jo, naj mi pove resnico ... Človek mora vedeti, kakšen je, da s svojim videzom preveč ne vznemirja okolice .. .* «V domišljiji se vam zdi vse še hujše, kakor je v resnici...» ga je gospod potolažil. «0, saj vem ... saj vse vem... Ivette mi prav gotovo ni lagala ...» In tiho, kakor bi sam s seboj govoril, je nožno šepnil: »Ivette je pravi angel.* «Ali ste namenjeni kam daleč?* ga je vprašal debe-(uh. »V Italijo, čez mejo.» «Hm», je zagodrnjal debeluh. «K sorodnikom.* «Pa se ne bojite, ko ste vendar tako — sami?» «Da bi se bal? Česa? Ljudje so z menoj tako dobri... Kakor da ne bi bil slep... Moja sestra žal ne more zmeraj potovati z menoj. Doma mora ostati pri materi ... In razen tega ... raaen tega sem že tolikokrat prevozil to pot pred vojno ...» Tekla je ura za uro. Slepec se ni ganil iz svojega kota. Spal je. Šele ko se je začelo daniti, se je počasi dvignil in potegnil uro iz žepa. Svetal dan je, ko stopi k Sjoerdu v izbo. Sjoerd stoji pri ognjišču in si kuha juho za zajtrk. Že ponoči so mu sporočili, kaj nenavadnega, čudežnega se je primerilo v cerkvi. In zdaj prihaja Thyss. Sjoerdu pade žlica iz roke ... »Krivično bi bilo, Sjoerd,* pravi mirno Thyss, «tu imaš pismo.* Preden je mogel Sjoerd odgovoriti, Thyssa ni bilo nikjer več. Še tisto jutro je zapustil vas. Njegova mati še vedela ni, da je bil doma ... (B. R.) p e c »Čez pol ure bomo na meji.» »Da...» je prikimal debeli gospod in se stresel. »Čudino,* je nadaljeval slepec, «čudno, da se ne bojite ...» «Da bi se bal?* se je debeluh začudil. «Da, zaradi denarja!* »Denarja?* je zajecljal suhi gospod. «Seveda! Prav dobro sem videl, kako ste z nožem izvlekli žeblje na usnjenem naslonilu. Potem ste skrili za usnjem šop bankovcev in žeblje potisnili nazaj.* «Sanja se vam!* je zasikal debeluh. »Da, prav tako gotovo, kakor sem slep... Zdaj pa, gospoda, pomislita, koliko je vreden moj molk!* »Gospod!* «Čez pet in dvajset minut bo že prepozno!* Debeluh in sušeč sta se spogledala, kakor bi hotela drug drugega vprašati, kako naj se rešita. In v trenutku sta se sporazumela. »Ali ste zadovoljni s tisoč dolarji?* je naposled dejal debeluh. Slepec je potisnil naočnike na čelo in se zasmejal. »Sodim, da mora bit vsota, ki jo skrivata, precejšnja. No, recimo tri tisoč dolarjev, pa ostanem slep!* Debeluh je stopil na hodnik, sušeč pa je spet odpel usnjeno naslonilo, vzel iz šopa bankovcev tri tisočake in jih dal izsiljevalcu. Tako je bilo vse hitro urejeno. »Vidite,* se je nasmehnil nekdanji slepec, «to se da napraviti dosti bolj spretno.» Vtaknil je tisočake v kuverto, ki jo je zvil in jo potisnil globoko v žleb okna. »Preprosto, kajne? Ko bomo na drugi strani meje, bom s pomočjo paličice izbezal kuverto pri vratcih okna. Seveda mora biti kuverta zvita, da se pritisne k oknu in ne pade k vratcem. Saj se cariniki časih spomnijo in pogledajo tudi tja.* Debeluh ga je brez besede poslušal, sušeč pa ga je vprašal z glasom, ki je izdajal besnost: »In... kako... kako je z vašimi očmi?* «Prav tako preprosto... umetno vnetje in nekaj šminke. Na videz strašno, a videz rad slepi! Posebno pri damah dosežem na ta način lepe uspehe ... Zadnji čas sem izvrševal svojo obrt na švicarski meji. Danes sem prvič na tej progi... Zdaj mi pa oprostite ... poklicati moram svojo zaročenko ...» »Zaročenko? ...» »Da, ona je v oddelku za dame, in brez dvoma se revica dolgočasi. Pomislite: lepa, mlada dama s pohabljencem! Ali to ni ganljivo? Zato tudi na meji nimava nikdar sitnosti...» Slepec si je spet nataknil naočnike, vstal, odprl vrata in poklical s prijetnim, bolnim glasom: «Ivette, oh ,Ivette ... Pridi sem ...» Smehljajoča se mlada dama je stopila v oddelek. «Ali si dobro spal, Alfred?* ga je skrbno, nežno vprašala. »Zelo dobro, sestrica... Gospoda sta bila z menoj tako dobra in ljubezniva. Vse je v najlepšem redu ...» Pivska bratca Strast in pogubo pijancev opisuje Upton Sinclair v knjigi »Alkohol", katere prvi del je priložen tej številki. Prvi sestanek Sama je. Očividno nekoga pričakuje. V zadregi. Ni še vajena sama posedati po kavarni. Morda je celo prvič prestopila prag kavarne. Kar predolgo jo pusti čakati. Malo se že jezi nanj. Domišlja si, da vsi v kavarni postajajo nanjo pozorni. Čisto nesrečna se počuti in nerodna se dozdeva sama sebi. Niti neprisiljeno ne zna več sedeti, niti ne ve, kam bi roke položila. Ali jih naj drži sklenjene v naročju ali naj jih nasloni na mizico. Ilvala Bogu! Natakar jo začasno reši s »Prijateljem*. Kazalci na uri tako leno in počasi krožijo, njej pa se zdi dolga večnost. Sama, čisto sama sedeti v kavarni in čakati na netočnega oboževalca. Uh, kako pusto. Vse si je že tako lepo zamislila. Prvi sestanek! Od tovarišic je slišala, da ni spodobno priti prezgodaj ali vsaj točno na dogovorjeno mesto. Prihitela je torej par minut po domenjenem času v kavarno. On bo seveda že ves nestrpen pogledoval k vhodu, in ko jo zagleda, bo skočil in ji ves srečen pohitel naproti? »Vendar že! Kako sem se bal, da Vas ne bob — In sedaj? Kazalci na uri se pomikajo že proti 5. uri. Torej že tri četrt ure jo pusti čakati. Nezaslišano. Poleg vračuna seveda tudi svojo zamudo. «Lepo od njega, krasno. In že takoj prvič. Popolnoma me je minula simpatija do njega. Naj si ne domišlja fantiček, da se bo to še ponavljalo.* Položaj je skrajno napet. To priča trda poteza okrog malih ustec. Ubogi fant, čaka te nevihta! Neštetokrat si popravlja že itak lepo urejene lase, brez vzroka odpira in zapira torbico, lista po že dvakrat prečitanih ilustriranih listih, z narejenim interesom ogleduje slike na steni, le da zakrije neznosno zadrego in mučno negotovost, ki se je polašča vedno bolj. Natakarji, ki so jim znane take nervozne geste in obrazi, jo samo pomilovalno, a vendar porogljivo ošinejo s pogledom in odhite mimo s stisnjenim smehljajem na ustih. Končno! Visok, teman, s privihanim ovratnikom, ves zasopel stoji pred njo. Sedaj bo eksplodiralo, si mislim. Vidno se je oddahnila. Vsa nervoznost je izginila z obraza. Že je pripravljena ostra beseda na jezičku, ali toliko je prekanjena, da mu ne privošči zmagoslavja. Samo hvaležno ga pogleda, da jo je rešil mučnega položaja. »Strašna smola! Saj pravim. Prosim, prosim, oprostite zamudi, jaz...*, se prične naglo opravičevati, a ona ga malomarno prekine: »O, nič hudega. Ravno prav prihajate. Tudi jaz sem ravnokar sedla.* Natakar, ki je čul zadnje besede, se potuhnjeno nasmeje in odhiti po naročeno kavo ... VeraGogala: Sočutje Ljudje so se radovedno ozirali. Na oglu tlakovane ulice je čepelo nekaj nerazločnega. Čudna kreatura človeškega telesa se je premaknila in se sunkoma pognala naprej, drsala po blatnem tlaku in se zopet ustavila. Berač popolnoma brez nog, ves zvit od božjastnih napadov in blaten do las. »Ah, kako gnusno!* je vzkliknila mlada dama svoji spremljevalki in skrajšala korak. »Poglej te brezizrazne oči, kakor bi te gledal mrlič. Gnusoba! Stopiva hitro mimo njega, da naju ne pogleda in poprosi. Fuj, te roke! — Obril bi se pač lahko, da bi ne bil kakor kakšen razbojnik. Kako se plazi po tleh, ta žival.* »Brrrrrrr!* Preplašeno je prijela tovarišico za roko in odskočila vstran, ko je siromak proseče dvignil oči in iztegnil skrivljene prste proti njima. »Nimam drobiža. Pojdi, Majda!* Še enkrat se je ozrla preko ceste na ogel ulice, kjer je čepelo človeško telo v kupu blatnih cunj. Velike, proseče oči so še vedno strmele za njo. »Veš, Majda, strašno se mi gabi taka stvar. Škoda, tako sem bila lačna, sedaj pa mi je ta pokveka pokvarila ves apetit.* * Čez malo časa je vzdihnila in usmiljeno izjavila: »Revež tak človek!* .... Zgornja sliko: Zapuščena. Spodnja slika: Gospa Elizabeta Dimitrijevičeva, ki je igrala z velikim uspehom vlogo matere v domačem filmu „Vera v Boga". Nina Smirnova: Mlada Roman. Poslovenil L. Mrzel. (Nadaljevanje.) Smehljaje ,se je zrl vanjo. Potem je zamišljeno rekel: «ln se ti zdi, da je bolje, če se tako navežeš, da ti je potem težko iti iz hiše, da se niti v sanjah ne moreš odtrgati?* Marfenka ni utegnila več odgovoriti. Ana Va-siljevna je stopila v sobo in Korzukov je naglo pristavil: «Kakor hočeš. Mene to ne moti. Ampak teta se jezi, da ji v nobenem kotu ne pustiš prav pomesti! ...* Po tem pomenku je Marfenka še dalje vlekla drobce lesa, črepinje in kamenčke na kup, toda preden jih je skrila, jih je zmirom skrbno zavila v cunjice in papir, tako da jih je pri pometanju lahko preložila. Pozimi je Korzukov prvikrat vzel Marfenko s seboj na pot. Ana Vasiljevna do zadnjega dne ni mogla verjeti, da bo prišlo do tega, in je bila zavoljo tega vsa iz sebe. «Le pleši, le kar pleši pred njo! Saj tebi samemu še ni devet let! Z majhnim otrokom se gre posvetovati, kam naj potuje! Majhno dekletce vlači s seboj! Opameti se, brat, vse kaže, da boš na svoja stara leta poleg roke izgubil še glavo. Mar sploh veš, kakšna je bila pri tvojih starših navada? Tvoja rajna mati si niti vprašati ni upala, kam je očeta peljala pot. Šele čisto nazadnje, pri konjih, se je globoko priklonila pred njim in vprašala: «Kam pa se pelješ, moj predragi?* — In ona ga pač! ni manj ljubila kakor ti svojo Marfo.» Korzukov pa se je še razjezil. cOrlja samica mora imeti orlje peruti. Ti pa si čisto neumna stara babnica! ...» Ana Vasiljevna je kar strmela. Potem pa je s tako silo s pestjo udarila po mizi, da jo je brat na vso naglico odkuril iz sobe. «Jaz ti bom že pokazala .neumna babnica'! Precej pošljem po Nataljo Jefremovno Si boš že zapomnil!* Natalja Jefremovna pa je bila bolna in je prosila samo, naj vnukinjo pošljejo k nji po slovo. Korzukov je sam pripeljal Marfo tja in Natalja jefremovna ga je prav varno vprašala, ne da bi bila kaj terjala ali zahtevala: cena * .-"""V* i \ h >4« 'S / % i ' ^ . ' Viktorka 26idca Uniifr mme>: čnapt Uniift (1100 Hmm) Posamezna knjiga stane Din 30-, od 4 do 12 oktobra 1933 pa samo Dini 15--. Vseh 11 knjig pa lahko dobite za Din 130 - če jih naročite v 8 dneh. Precita|te priloženo naročilnico in jo še danes odpošljite. Teh 11 knjig prinaša čudovite povesti. Knjiga Pierrea Benoita »Atlantida«, I. in II. del, Vam opisuje bajeslovno Atlantido in njeno kraljico Antineo, ki je tako tajinstveno lepa, da vsak moški, ki jo vidi, od ljubezni umre. Knjiga Knuta Hamsuna »Viktorij*« ni navadna povest To je zgodba, ki pretresljivo poveličuje vsemogočnost velike ljubezni. Spominja na pravljico o dveh kraljevih otrocih, ki sta se »tako zelo ljubila«, pa se nista mogla nikdar dobiti, ker je bila voda med njima pregloboka. »Viktorija« je visoka pesem dveh ljudi, ki sta z grenkim smehljajem krvavela od bolesti in obupa. Knjiga Leonharda Franka »Karel in Ana« opisuje pretresljivo zgodbo dveh ujetnikov. Zapuščena v ruskem močvirju morata daleč proč od ljudi kopati jarke. Rihard, ki je oženjen, pripoveduje tovarišu Karlu vse podrobnosti svojega zakonskega življenja, tako da se Karel zaljubi v njegovo ženo, ki je ni še nikdar videl. Knjiga Claudea Farrerea »Opij« Vas vodi v zemljo solnca in opoja, v deželo opija, čarobnih prividov, sle ljubezni in smrti ponorelega človeka, ki se je opajal s tem sladkim strupom. Knjiga Jožefa Conrada »Tajfun« riše grozoto razdivjanega morja in pripoveduje, kako je za-brodil parnik v vrtinčast tajfun in kako se potniki navzlic strahotam pobesnelega neba tepejo za dolarje, ki so se usuli iz razbitega zaboja. Knjiga Emila Ludwiga »Sinovom v svarilo«, I. in II. del, Vam Pove, zakaj je bilo med vojno poklanih devet milijonov ljudi. Brali boste o cesarju Francu Jožefu, ki ie vojno napovedal pod vplivom nadutega grofa Berchtolda. Spoznali boste gnilobo takratnih diplomatov, ki so zakrivili petletno krvavo klanje. Knjiga Uptona Sinclaira »Alkohol«, I., II. in III. del, je čudovit roman, povest bogatih in revnih pijancev, med katerimi vzklije ljubezen dveh, ki gresta čista skozi plamen, in pekel, kamor ju je pahnil alkohol. Če> l/con Uhiifre ne Mo> vsfk, nam {iU iaUUo- v asmiU cineU, toaUac I/a*n takoi VMtenriVoišiU 130 Din. IzpoULU ptcifožtM dapisMca! Ce želite knjige v platno vezane, pa nakažite Din 60— več. Revijo »Prijatelj« Vam pošljemo brezplačno na ogled. Temelj vsega dobrega je prava vzgoja. Človek, ki je dobro vzgojen, bo težko zašel s prave poti, kajti dobra vzgoja sije pred njim kakor jasna zvezda iz spomina mladosti in mu kaže pravo pot, da ne zaide. Prvo in najvažnejšo vzgojo prejme otrok pač od svoje matere. Vsaka prava gospodinja mora biti svojim otrokom dobra mati. Njena najbolj častna in tudi najtežja naloga je to. Mati je tista, ki vcepi otroku v srce ljubezen do vsega dobrega, ga posvari pred slabim in ga podpira kakor nežno drevce, da se njegova rast pravilno razvija, da poganja v drevo, ki bo kdaj rodilo človeštvu žlahtne sadove. Gospodinja, ki se te dolžnosti ne zaveda, ni prava gospodinja in je slaba mati. Če prepusti otroke samim sebi, da rasejo kakor mali divjaki, bo tudi njih kesnejše življenje — divje drevo brez sadu. Slabo vzgojeni otroci se radi izgube in so pokora staršem. Otrok se mora vzgajati v duhu kreposti. Paziti se mora nanj, da ne zboli, treba ga je negovati. Toda ne sme se omehkužiti! Dandanes je življenje vedno težja borba. In za to borbo moramo otroka vzgojiti. Počasi ga moramo utrditi, da bo spoznal življenje in hodil po pravih potih. Starši morajo pač sami dajati dober zgled, zlasti mati. Dobra mati gleda in pazi, da oplemeniti otrokovo srce. Zgodaj prične vzgajati svojo deco in jo navajati k dobremu. Sproti zatira plevel, ki poganja poleg dragocenega klasja iz otroške duše. Mati mora vzbuditi v otroškem srcu spoštovanje do staršev, kajti Če otrok starše spoštuje, mu je njih beseda sveta. Kako gleda otrok očeta ali mater. Zanj sta onadva vse na svetu. Vso modrost vidi v njiju. V očetu gleda vso telesno moč, vso dobroto v materi. Da, oče in mati morata biti otroku vzor in potem ga lahko vzgajata. Preprosti ljudje imajo žal navado, da večkrat dvomljivo govore vpričo otroka, ki je že nekoliko starejši. Otrok jih ne razume. Toda zapomni si njih besede in se začne zanimati za tisto skrivnostno reč, o kateri se starejši menijo. In to je slabo. Kadar pride čas, mora otrok vse zvedeti. Prezgodnje spoznanje mu pa vzame iluzije o vsem lepem in dobrem. Dobra mati navaja otroka že zgodaj k pokorščini in delu. Kmalu mora delati lažje reči. Uči ga potrpežljivosti in prijaznosti. Ne smemo pa otrok prehitro mučiti z učenjem, kajti taki otroci izgube, kadar pridejo v šolo, večkrat veselje do vsega, ker ni šola zanje več zanimiva, če že vse znajo od doma. Tudi ni zdravo nežne možgane prezgodaj mučiti z učenjem. Če nas otroci slušajo, jim za to ne smemo obetati posebnega plačila. Otrok mora ubogati brez ugovora. Navadimo otroke na zmernost, skromnost in sa-mozatajevanje. Tudi varčni morajo biti. Otroci imajo navado, da neso vsak dinar sproti za sladice. To ni dobro. Že mladi se razvajajo, da ne poznajo vrednosti denarja. Navajajmo jih pa tudi k darežljivosti. Če pride siromak, pošlji otroka, da mu da vbogajme in se tako navadi usmiljenja do revnejšega bližnjega. Otroku ne smemo dajati opojnih pijač, ki so zanj strup. Marsikatera mati daje v svoji slepi ljubezni otrokom vina. S tem jih zastruplja, saj alkohol še starejšim škoduje. Dobre gospodinje in matere! Navadite otroke, da bodo odkritosrčni, pošteni in pravični! Otrok lagati niti znati ne sme. Laž ga spelje na napačno pot. Če laže, tedaj veš, da je storil nekaj, kar ni prav. Otrok mora biti pošten, kakor si ti sama, da bo vreden član človeške družbe. Za vse te mora prositi, ničesar si ne sme sam vzeti. In ti, mati, mu dajaj zadostno hrano, da se ne navadi jemati sam, kar ga lahko zavede na kriva pota. Večkrat se spomnim na dečka, ki je postal razbojnik. Preden so ga obesili, je prosil sodnike, naj bi mu dovolili, da bi se poslovil od svoje matere. Dovolili so mu. Pristopil je k sivi starki. Tedaj je ona strašno zakričala. Razbojnik je izpljunil njen nos, ki ga ji je odgriznil, nikar da bi jo bil poljubil v slovo. Potem je glasno rekel: «Mati! Ti si kriva moje smrti, zato sem te zdaj sam kaznoval. Ti si me poslala, da sem ukradel sosedu šivanko. In od tedaj sem pričel krasti, dokler nisem postal še razbojnik in ubijalec.» Otroci morajo biti snažni. Včasi je to sicer težko. Deca toliko zamaže. Toda skrbna gospodinja jih počasi navadi, da pazijo vsaj nekoliko nase, če jim vzbudi čut za snažnost. Privoščimo otrokom razvedrila! Radi poslušajo nedolžne pravljice in povesti. Pripovedujmo jim jih. Poslušajmo, kaj nam otroci pripovedujejo, in uvažujmo njih govorjenje, zato nas bodo oni oboževali. Igre v naravi so deci najlepše in najbolj zdravo razvedrilo. Privoščimo jim jih večkrat. Pametna mati ne pripoveduje otrokom strahotnih reči, ker jih s tem bega. Prav zato postanejo otroci plašljivi in se boje. Pregovor, da šiba novo mašo poje, ne velja vselej. Poznam mater, ki je vzgojila štiri akademsko naobražene otroke, a niti ona niti njen mož nista nikoli nobenega udarila. Poleg tega se niti razumela nista. Vendar sta iz ljubezni do dece tako nosila svoj težki križ, da so otroci opazili med njima nesoglasje šele kesneje, ko so že odrasli. Ta mati je bila sicer preprosta žena, vendar je poznala skrivnost vzgoje. Neposlušne otroke moramo sicer kaznovati, toda poizkusimo najprej z resno besedo. Uvidevna mati ne bo otroka kaznovala s tem, da bi mu odtegnila hrano, kajti lačen otrok bo vzel, kar bo dobil, samo da se nasiti. Tudi ne smemo otrok za kazen zapirati v mračne prostore, kjer koprnevajo od strahu. Hej, veselo vsi v šolo! Kdor pa hoče kaj veljati, ta ne sme se šole bati. Pridno mora se učiti, prao marljiv in hraber biti! Mala Mimica Nj. Vis. kraljevič Peter je praznoval 6. septembra svoj deseti rojstni dan. Ob koncu počitnic Zdaj je konec lepih dni, deci v šolo se mudi! Ta vzdihuje, drugi joka, tretji veka, oni stoka.' Le korajžo, nič solza! Kaj bi vedno le doma se igrali in vpili, pravega se nič učili! Če se boste le igrali, dobro jedli, pridno spali, iz vas nikoli nič ne bo, sojeno je že tako! Mimica ima mamico. Mamica goji kokoši. Včeraj, ko se je mamica ukvarjala z Mimico, je prišla lisica in ukradla kokoš. Kokoš je namreč ušla iz kurnika in se zatekla v gozd. Tam jo je lisica pojedla. »Vidiš,* pravi mamica Mimici, »lisica je pojedla kokoško, ker ni mene ubogala in ostala doma.* Mimica nekaj časa premišlja. Potem pa pravi mamici: «Kajne mamica, ako bi bila ubogala, bi jo bili pa mi pojedli?* Stana Vinšek: Picek-pacek Picek-pacek ima belo perje, ki je pomešano s črnimi lisami, majhen repek, živordečo rožo in dve posebno bistri očesci. Toda, oprostite, pozabila sem kar v začetku ugotoviti: Picek-pacek je majhna piška. Kaj je piška, veste menda vsi, »picek* ali »pipek* pa pravijo v naših krajih petelinčkom in piškam, ki so še v zorni kurji mladosti. Pa da začnem: Picek-pacek se je prikljuval iz jajčka z osmimi bratci in sestricami. Mamica-kokica je svojo živo čiv- kajočo družinico ponosno vodila po dvorišču in se hrepeneče ozirala na vrt, kjer je bilo tako vabljivo zeleno in kamor so mali picki tako radi uhajali skozi razne špranje v ograji. No, pa sva se je s sestrično Minko seveda usmilili in jo pustili na vrt, čeprav teta ni bila prav nič navdušena za to; ker sva pa obljubili, da bova kurjo družinico pazljivo pasli, je končno le privolila. Picki so bili res silno srčkani, vendar ne tako, da bi jih ves dan gledali. Zato sva midve kurji pasti-rici kokico nekolikokrat energično spodili z gredic, ji dali še primernih naukov — ter jo odkurili. No, kurica-mamica si je najine opomine očito vzela k srcu, kajti prav nobena solata ni zmanjkala — pač pa je zmanjkal eden pipkov. Z vrta z najboljšo voljo ni mogel, torej ga je odnesel jastreb ali dehor ali podlasica ali pa celo divja mačka! Res je bila zadnjih dvajset let samo ena taka zver pri nas ustreljena — pa nič se ne ve! Vsi smo goreče razpravljali o perečem vprašanju: teta, Minka, bratranec Zoran, kuharica Nežka, moja malenkost in stric — pa seveda nismo dognali drugega kakor: piske ne smejo več na vrt. A kruta usoda ni mirovala in vsak dan je izginil po en picek. Ko sta bila le še dva, je kuharica Nežka nekega dopoldne zavpila kakor obsedena, zgrabila metlo in kljub svoji obilnosti kakor puščica zletela na dvorišče — picka seveda ni rešila, a videla je le, da ga je odnesel sosedov maček. Po tej uradni ugotovitvi je vzel stric puško, šel nad roparskega mačka in ga tudi ustrelil. Z Minko pa sva zbežali in tudi mrtvega mucka nisva šli gledat, ker se je nama le preveč smilil. Vedeli sva, da je dobil pri sosedu več udarcev ko hrane — res se ni spodobilo, da si je zato privoščil naše picke, pa morda si je domišljal, da je njemu dovoljeno isto, kar ljudem... Na tako žalosten način je torej ostal Picek-pacek čisto sam. Čisto sam, kajti brž ko je malo odrasel, se tudi mainica-koklja ni več zmenila zanj. Picek pa je očito hrepenel po družbi, in ker se je nam vsem smilil, je bil kmalu več v kuhinji kakor kje drugje. Tu se ga je tudi prijel drugi del njegovega imena — namreč Nežka, kuharica, ga je začela tako klicati, ker je mo- rala vedno za njim čediti. No, pa če se kaj podobnega ne zameri malim ljudem, kaj se bo zamerilo malemu pipku? Picek-pacek je bil vsak dan večji, pa tudi vsak dan bolj domač, celo drzen! Bal se ni prav nikogar, še domači mucek »Baci* mu ni pognal »kurje polti* po hrbtu. (»Baci* je malo čudno ime za mucka, kajne? Pa veste, prav za prav se imenuje »Bacil difterije*. Tako ga je namreč krstil bratranec Zoran, ki je medi-cinec v II. semestru in mora seveda povsod stresati svojo učenost. Pravi namreč, da so mačke izvrstne prenašalke bacilov difterije. Ne vem, ali je res ali ne, vem pa, da je bilo vsem to ime predolgo in Zato kličemo mucka le «Baci», ostalo si pa samo mislimo.) Torej Picek-pacek se ne boji ne ljudi ne živali, velik prijatelj pa je z daklom »O*. To ime je dovolj kratko, ni res, in razen tega človek takoj ve, iz katere pasme je pes, ki ima noge v obliki te črke. Picek-pacek in »O* sta ves dan skupaj in vsi se vedno iznova čudimo pickovi podjetnosti in «0*-jevi potrpežljivosti. Neko jutro stopim z Nežko v kuhinjo. Pes leži mirno pri peči, Picek-pacek pa stoji junaško na mizi in kljuva z največjim tekom v surovo maslo. Ko naju zagleda, takoj preneha, a preden skoči z mize, si še — švrk, švrk! — hitro obriše kljunček v odprto kuharsko knjigo. Nežka je godrnjaje odrezala načeto maslo in ga vrgla psu — a v tem trenutku je bil picek na njem in mu izkljuval maslo iz gobčka. To je že višek kurje drznosti, ne? Čas je minil in iz Picka-packa se je razvila čedna jarčica. A dasi se je začela zavedati svojih novih kurjih dolžnosti, vendar nikakor ni pozabila starih navad in je slej ko prej prihajala v kuhinjo. Svoja jajčka tudi ni nikdar legla v običajna gnezda, ampak vselej na kuhinjsko mizo. To svojo navado je šele opustila, ko je začela kokati. A tudi sedaj se je izkazala kot biser kurjega pokolenja in bi bila rajši od gladu poginila kakor pa pustila, da se ji jajčka shladijo. In ko so slednjič sladke male kepice pričivkale na dan, ni bilo na vsem dvorišču boljše mamice od naše kokice, ki je začela svojo kariero kot sirotek Picek-pacek. Ribič Jurček Jurček k reki je prišel, da bi ribico ujel, pikec pes — njegov konjiček mu privlekel je voziček, a zakaj bo kamen in pa kol možičku, palici dve na vozičku? Jurček količ v voz pribije, nanj priveže palici, kamen k eni, k drugi kost, zgoraj trnek! O, modrost! Nov izum je narejen! Jurček hoče zdaj oditi, pikca samega pustiti. Pa je žalosten naš pik in zalaja: »Fant, zapik!* Jurček ga pa ne posluša, dalje gre, pes sam poskuša zdaj zleteti: Kamen pade, kost nad pikcem obvisi, trnek sam se potopi. Že se ribica je ujela, na voziček odletela, ko hiti pik za kostjo. Jurček pa pred hišo čaka in pomane si roke, saj rad slastne ribe je. Pisani šali, živahno dopolnilo vsake obleke, plapolajo že v jesenskem vetru in nas opozarjajo, da je zadnji čas, da malo pogledamo, kako in kaj je z jesensko garderobo. Ko smo me, če smo le mogle, v vročini sedle v senco ali se šle kopat, so modni saloni že pospravljali zadnje jesenske modele iz svojih delavnic. Kakor vedno, so tudi letos pripravili dosti, kaj se bo pa obneslo, bomo videle v teku sezije. Saj je vedno tako: veliko je povabljenih, malo izvoljenih. Modni «konstrukterji> so zadnja leta prebrskali empir, bidermajer, modo cesarice Evgenije in še druge mode. Y vsaki so našli nekaj, kar so lahko uporabili za nove modele, saj je zelo težko dobiti kaj čisto novega, ker je treba vedno toliko modnih novosti. Letos niso šli modni diktatorji po vzorce samo za desetletja nazaj, marveč kar za stoletja, in ne samo v Evropo, ampak tudi drugam. Treba je energične roke in trdega svinčnika, ki bo črtal letos tako priljubljeni organdi, ljubka nabrana krila in rokave in razne prijazne rekvizite osemnajstega in devetnajstega stoletja, so si mislili in iskali v zameno zanje vzorce v klasični obleki Grkinj in preprosti obleki Japonk. To so ekstremi letošnje mode. Pa saj se poznamo, moda je kakor dalmatinski krošnjar Marko, ki se da , zato ker ni ne rjava in ne črna in ima poseben barvni ton od rjave do črne ali, če hočete, od črne do rjave. Kako simpatični so letošnji angleški klobučinasti klobuki s širšimi krajevci, ki so obrnjeni navzdol in imajo gubo po sredi tulca. Okrašeni so z ozkimi svilenimi trakovi, včasih tudi z majhnim peresom. Tak klobuk se lahko pokrije k vsakemu športnemu angleškemu kostumu ali plašču. Dosti se tudi nosijo klobuki in bareti iz enakega blaga, kakor je plašč, obleka ali telovnik, ali pa iz džerseja, deftina ali jelenje kože. Okrašeni so s petljicami, iglami in različnimi kovinastimi, lesenimi ali pa koščenimi zaponkami. Najnovejši okras za barete, zlasti za barete iz belega žameta, je opičja kožuhovina. Prav dostikrat pa so bareti prešiti na stroj od desne strani z barvasto nitjo. Če je na primer baret sešit iz delov, tedaj so posamezni deli prešiti ob šivu še od desne strani. Čez dan se nosijo popolnoma gladke rokavice ali pa rokavice z visokim zapestnikom, kakor pač komu ugaja. Večerne rokavice so pa občutna vrzel v proračunu, zato ker so neznansko dolge, saj segajo visoko nad komolec. Druge vrste večerne rokavice pa imajo visoke zapestnike. Če se obrnejo čez roko, imajo videz majhnega rokovnika. 2a hladno Plašč, primeren za potovanje, sešit iz kamelskega kosminja v naravni barvi. V pasu je prepasan s širokim usnjenim pasom. Preprost kostum, sešit iz kariranega volnenega blaga. K takemu kostumu se lepo poda svetla bluza in pisan šal. Eleganten kostum, sešit iz modnega volnenega blaga. Tenko volneno blago ni primerno blago za tak kostum. Krilo, ki je zvončasto, ima spredaj všito globoko položeno gubo. Kratki jopič ni spredaj prekrižan, pač pa se zapenja tako kakor smoking z dvema gumboma. Komplet, sestavljen iz kazaka, krila in tri četrti dolgega plašča. Kazak in podloga pri plašču sta iz karirane svile ali pa iz lahke volne, krilo in plašč pa iz modnega bukleja. Komplet, sešit iz modnega diagonala. Tri četrti dolgi plašč, ki je brez reverjev in se zapenja visoko k vratu, je okrašen na rami z našitkom iz kratkodlake kožuhovine. Preproste obleke Ljubka obleka za vsak dan, kombinirana iz svetlega in temnega blaga. Lahko pa tudi kombinirate svetlo svilo in temno volneno blago ali pa ž&met< za vsa k dan Obleka za urad, sešita iz lahkega diagonala in okrašena s kovinastimi zaponkami. Tri četrti dolgi rokavi imajo visoke zapestnike iz enakega blaga, kakor je obleka. Če s i pa tako sešijete obleko iz gladkega blaga, bo prav prijazna, če naredite ovratnik in zapestnike iz drugačnega blaga. in pisarno Obleka, sešita iz volnenega ripsa in okrašena s svetlim plastronom in zapestniki. Večerna obleka iz temnega svilenega žameta. Bogati volani, ki nadomeščajo' rokave, so iz šifona ali pa iz svilenega tila v isti barvi, kakor je žamet. Globoki vratni izrez na hrbtu je pridržan z ogrlico iz modne kovine. Za k oncerte, g led al • v v i s c e • i n p e s Koncertna obleka, sešita iz težke svile ali pa iz svilenega žameta. Pas je iz lakirane svile. Razen biserne zaponke ob vratnem izrezu ' je pas edini okras te preproste, elegantne obleke. Plesna obleka iz svetle gladke svile. Prepasana je s širokim svilenim pasom, ki je spredaj spet z biserno zaponko. I Fes, pas i Kakor smo delali do sedaj kvačkane barete, tako si lahko skvačkamo tudi modni fes iz volne ali pa iz debele svile. Tak fes napravimo tako, da skvačkamo najprej dno (ki je lahko nekoliko podolgovato ali pa okroglo), nakar naredimo posebej še obod, ki je visok 10 do 12 cm, na katerega prikvačkamo ali prišijemo dno. Za kvačkanje takega fesa lahko uporabimo kakršenkoli vzorec, gost ali redek, iz velikih ali malih stebričkov. Lepo je, če si naredite k takemu fesu še kratek kep iz enake volne. Za kep si pripravite kroj, da boste po njem lahko kvačkali. Ni potreba, da bi bil kep gosto kvačkan kakor fes. Na sliki vidite, da so samo spodnje vrste goste, medtem ko je zgornji del narejen v redkem vzorcu. Kep se lahko zapenja na obeli ramah ali pa samo na eni. Na platneno obleko ali sploh na obleko- iz enobarvnega blaga se prav lepo poda pisan pas, katerega lahko sami skvačkate iz raznobarvne volne. Na sliki n rokavice Oblekica v videzu plašča, sešita iz gladkega volnenega blaga. Spredaj na krilu sta dve globoki gubi, sicer pa je krilce gladko in le nekoliko zvončasto. Pražnji dekliški komplet. Plašč se zapenja visoko k Dratu. Ker je popolnoma preprost, je poživi jen z vezanko pri vratu. Pražnji komplet za večjo šolarico, sešit iz sivega volnenega blaga. Lahko pa je taka oblekica sešita tudi iz gladkega blaga, plašček pa iz kariranega. Preprosta obleka za v šolo, sešita iz temnozelenega ripsa ali pa iz vzorčastega tvida. Pas je usnjen. Modni paleto, sešit iz vzorčastega volnenega blaga. Tak paleto se lahko obleče čez vsako obleko. Dekliški komplet v videzu kostuma. Oblekica, ki je okrašena z belim ovratnikom, je sešita popolnoma preprosto, jopič pa je okrašen z ozkimi gubicami. vidite tak pas, ki se zapenja z gumbi ali pa s sponkami. Sestavljen je iz treh skvačkanih delov, ki so samo spredaj v širini 10 do 20 cm sešiti. Vsak del je napravljen iz treh vrst malih stebričkov. Rokavico začnemo kvačkati v zapestju. Naredimo 15 cm do 18 cm dolgo verižico, ki jo sklenemo, nato pa delamo do višine 7 cm male stebričke. Potem pustimo odprtino za palec (4 cm), kvačkamo še naprej do višine 12 cm, nakar položimo rokavico tako, da je odprtina za palec na levi strani. Nato pustimo odprtino za kazalec, naredimo zračne petlje med kazalcem in sredincem in skvačkamo kazalec. Proti vrhu snemamo tako, da ima prst lepo obliko. Ravno tako napravimo ostale prste. Seveda ne smemo pozabiti na palec. Nazadnje naredimo še zapestnike. Če hočete imeti prav lepe zapestnike, tedaj si napravite zanje kroj. Zapestnike lahko skvačkate posebej in prišijete na Tokavice ali pa jih nasnujete kar na rokavice. Ker se zapestniki skrobijo, da obdrže obliko, jih skvačkajte v redkem vzorcu, kakor kaže slika. Pazite, da boste pri levi rokavici pustili odprtino za palec na desni strani. Športna obleka za dvana jstletno šolarico. Bluza je iz belega platna, okrašena z barvastimi našitki, ali pa iz volnene pletenine. Kostum, sešit iz temnomodrega volnenega blaga. Krilo je lahko nagubano ali pa gladko in ima le spredaj globoko gubo. Sodobni senčniki Za pozne jesenske večere boste potrebovali senčnike. Na sliki vidite š+iri moderna lesena stojala s senčniki v raznih modnih oblikah, narejenimi iz rožastega japonskega papirja. Na sliki zgoraj pa vidite visečo svetiljko s senčnikom v obliki košarice tudi iz japonskega papirja, poslikanega s cvetnimi vzorci. Tak senčnik se lahko naredi doma ali se pa kupi v trgovini. Okrasite . i svoj dom ♦ Oblači se stanu primerno, jej manj, kakor je Stanu primerno, stanuj pa preko svojih razmer, pravi Ellen Keller. Stanovanjske najemnine so pa navadno tako visoke, da plačujemo za stanovanje preko svojih razmer, in vendar ne stanujemo stanu primerno. Z mnogo truda in z neizčrpno dobro voljo izkušajo gospodinje urediti manj primerno stanovanje v kolikor se le da prijeten dom. S cvetjem, s pisano preproga, z raznimi blazinami in pregrinjali se prežene iz marsikaterega kota mračna puščoba. Divan na sliki, poln vsakovrstnih blazin, vam kaže izumljivost pridnih rok. Prav efektne so pravokotne kvačkane blazine, okrašene na vogalih z velikimi čopi iz enobarvne volne. To je najbolj praktična in zato najbolj priljubljena oblika za okrasne blazine. Nič manj dekorativna ni podolgovata blazina, pa najsi bo že kvačkana ali pa izšita na juti z volno, svilo ali prejico. Preproste so blazine, izvezene z barvasto prejico na belem ali svetlobarvnem grobem platnu. Marsikateri naročnici bo blazina v obliki kocke, sešita iz raznobarvne svile, platna ali sukna, popolnoma nova. Na zadnji kolonialni razstavi v Parizu so prodajali kolonisti, menda Arabci, take kockaste blazine iz rdečega ali rumenega usnja, okrašene z vtlače-nimi ali vžganimi vzorci. Ker so bile nagačene z žimo> in so bile v njih vzmeti kakor v foteljih, so jih ljudje kupovali namesto stolčkov za k toaletni mizici. Nekemu gospodu, ki se je bal, da bo moral vso vožnjo stati in si je zato kupil tak eksotičen stolček, bi ga kmalu na meji zacarinili. Vsak začetek je težak Podarite svojemu otroku tubo zobne paste C li 1 o r o d o n t in ščetko za zobe Clilorodont. Pokažite mu nato kako se zobje pravilno čistijo, kako jih (reba s ščetko drgniti vodoravno in navpično, odzunej in odznotraj. Tako ga učite, čim bo znal ščetko samostojno uporabljati. Samo oni dobi dobro zobovje, ki ima zdrave mlečne zobe. Tuba Din. 8.-, velika tuba Din. 13.- V modnih listih in v izložbah s pohištvom vidimo zelo veliko mrežanih prtov, ki so zelo elegantni. Mizica, pogrnjena z lepim mrežanim prtom in okrašena s šopkom cvetja ali majhnim fikusom, bo prijetno opozorila nase pozorno oko naše prijateljice. Mrežanje samo na sebi ni težko, sicer se pa dobe vse vrste mrež že izdelane, in to ročne in strojne. Na roko delana mreža se dobi po naročilu na Drž. osr. zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. Vzorec se izšije z različnimi vbodi, največkrat z redkim in gostim platnenim vbodom (tako kakor se krpajo nogavice). Mrežica je lahko iz belega platnenega sukanca ali kvačkanca, vzorec pa izšit z belim platnenim sukancem ali debelo bombaževo nitjo, ali pa je mrežica narejena iz barvastega kvačkanca, vzorec pa izšit z volno ali svilo. Na sliki vidite mizo, pregrnjeno z mrežanim prtom, ki ima okrog in okrog 50 cm dolge rese, nad njim pa povečani del vzorca, na katerem se vidi, kako je izšit. Na levi strani je prav lep vzorec za mre-žan prtič. Polepšajte obleko Garnitura, ovratnik in zapest-niki, izšita v tehniki rišelje na svetel batist, krepdešin ali pa na tenko belo platno. Taka garnitura se lepo poda na lahko volneno obleko, pa tudi na svileno obleko, biti mora seveda izšita s tenko prejico ali svilo na prav tenkem batistu. Na črno obleko se lepo poda taka garnitura, izšita z zeleno ali rožasto svilo, na zeleno obleko pa izšita z modro svilo. Zakaj ji je tako mučno, kadar se mora smejati? Ker ni o pravem času mislila na nego svojih zob! Ker ni vedela,da samo to,če si„Čisti zobe", še ne nudi zadostnega varstva protizob-nemu kamnu! Zobni kamen, nevarni sovražnik tudi najbolj zdravih zob, jim grozi - a ne le to,lahkojevčasi tudi vzrok, da jih izgubite. Negujte torej zobe s Sargovim Kalodontom! Pri nas vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicinov oleat po Dru. Braunlichu, ki tako uspešno deluje proti zobnemu kamnu. On odpravi polagoma zobni kamen in ne' pusti, da bi se napravil drug. Veselje nad či- Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravniku na pregled, po 2x na dan Sargov Kalodont stimi, zdravimi zobmi si ohrani-' te, ako uporabljate za čiščenje PRIDNA ROKA (Nadaljevanje.) TIHO VEZE Konci, ki jih uporabljamo pri vezenju, so lahko iz svile, volne, platna (lanu), bombaža ali iz drugih rastlinskih vlaken. V glavnem razlikujemo niti po tem, kako so sukane. Imamo nesukane in sukane niti. Sukane se pa zopet dele v manj ali bolj sukane. Bombažni konci (pavola), volna, platneni sukanec in svila so enostavno sukani. To se pravi: eno ali več predenih vlaken je zasukanih skupaj in v isto smer. Preje (garni) so vedno sukane iz več vlaken, ki so bili že poprej sami sesukani iz več predenih vlaken, in to v nasprotno smer končnega zasukanja v prejo. Deljivi konci so čisto lahno sesukani iz šestih ali več niti, ki so bile tudi poprej same sesukane iz dveh predenih vlaken. Ali je konec sukan od leve proti desni ali narobe, razlikujemo takole. Misliti si moramo, da je nit pritrjena navpično na žebelj ali pa da leži vodoravno na mizi in je pritrjena na levem koncu. To moramo vedeti zaradi tega, ker konce same razlikujemo prav po sesukanju. Tako uporabljamo za vezenje tele vrste koncev: Prejico za pletenje in kvačkanje, ki je sukana z desne na levo, potem navadno prejico za vezenje, ki je sukana z leve na desno, dalje razne sukance, ki so enako zasukani. Poznamo tudi bombažno in platneno prejo, ki je prav lahno zasukana in jo uporabljamo za krpanje nogavic itd. Deljiva volna je iz več vlaken lahno sesukana, vendar trdnejša od preje. Biserna prejica je iz dveh dobro sukanih koncev sesukana nit. Volna je pa po navadi iz 2 do 4 niti lahno sesukan konec. Svilo delimo v umetno, v polsvilo in v čisto svilo. V trgovini jo imenujejo na primer Filosell, Janina (deljiva konca), svila za šivanje (polsvilena vlakna, sesukana z desne proti levi). Kordonnet in Macrame so vlakna iz čiste svile, sukana z desne proti levi. Filoflos je tudi čisto svilena nit, ki pa je deljiva. Nazadnje imamo še špansko svilo, ki je tudi deljiva in jako rahla. Umetna svila ima lepši lesk, vendar je mnogo manj odporna. Za pralne vezenine je bolje, če vzamete rajši prejico kakor svilo, ker postanejo prejice zaradi pranja in likanja lepše in mehkejše, svila se pa rada pokvari. Platnene prejice pa ne uporabljajte barvaste, ampak samo belo in nebeljeno. Lanena vlakna ne vpijajo barve, zato jo včasih že med delom samim izgube, ker se odlušči. Za pisane vezenine je najprikladnejša debelejša volna. Tanjša največkrat ni dovolj odporna, da bi se ne trgala, ko jo vlečete skozi gosto tkanino. Z volno ne smete zategovati med delom, ker lahko drugače zveriži vezenino. hripavosti, katarju pomagajo sigurno Kaiserjeve prsne karamele V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. Deljivi konci, ki so rahlo sesukani (na primer španska svila), so jako prikladni za naglo in lepo prekrivanje večjih ploskev. Rahla nit se lepo uleže po površini in se ploščato razširi. Poleg tega pa je še lepo gladka in svetla. Take površine sicer niso trdne, vendar imajo tisti svileni lesk, ki izraža vse svetlobne odtenke in sence. Pri delu s takimi konci morate paziti, da vlečete nit vedno kvišku. Če se drgne ob blago, izgubi svoj lesk in postane hrapava. Kadar boste delali ploščnati vbod, vzemite vedno rahlo sukane deljive konce. Močno sukani konci (Kordonnet) so najmočnejši. Zato za vezenje ne boste nikdar jemali dvojne niti. Med delom je dobro, če ga zdaj pa zdaj nekoliko med prsti zasukate ali razsukate, ker se včasih zaradi trenja z blagom zategne ali pa zrahlja. Tudi svila Filoflos je trdna. Sestavljena je iz dveh sukanih koncev. Zato obe niti lahko razdelimo in vezemo z vsako posebej. Kadar delate s svilenim koncem, ki je sesukan iz več kakor treh niti, lahko eno izmed teh niti odstranite, če vam je konec predebel. Seveda to le iz koncev, ki niso pretrdno sukani. Na ta način razrahljani konec lepo prekrije vezene ploskve. Vlakno, ki ste ga pa potegnili iz konca, ni več uporabno. Pri tej priliki bi povedala še nekaj, kar je jako važno za vsako veziljo. Čim hitreje potegnete konec skozi blago, tem lepša bo vezenina, ker ostanejo niti lepo gladke. Če pa vlečete nit počasi skozi tkanino, se vlakna zmečkajo, zrahljajo in izgube lepi lesk. To je migljaj iz Prakse! (Dalje prihodnjič.) Pokažite knjigo „Za pridne roke", ki jo danes prilagamo, svojim znankam in prijateljicam. Vsaka si bo knjigo rada naročila. Saj ima toliko lepih in praktičnih vzorcev. Knjiga stane za nenaročnice Din 30'—. Godovi Pri nas je vobče v navadi, da praznujemo god bolj od rojstnega dne. Tedaj se zbero na predvečer pod oknom godovnjaka prijatelji in znanci pa mu zapo-jejo tri pesmi. Če tega ni, narede, zlasti radi na kmetih, «ofreht». Takrat je vfedno dosti smeha in prisrčnih voščil. Prav je, da te ljudi postrežete, pa če tudi samo z malenkostjo. Na predvečer godu prinesemo godovnjaku primerno darilo. Izbira tega ni tako lahka, kakor bi človek mislil. Kaj bomo poklonili slavljencu ali slavljenki, je odvisno predvsem od razmerja med nama. Pri sorodnikih izbira darila ni tako težka. Z njimi živimo v tesnejšem stiku. Zato poznamo kolikor toliko njih želje in potrebe. Nedorasli otroci staršem ne bodo darovali dragih stvari. Ljubezen jim morajo izkazati z marljivostjo, lepim vedenjem in spoštovanjem. Zato je n. pr. od hčerke lepa vezenina najprimernejše vezilo. Tudi lepa slika je okusno darilo. Seveda je treba za to že nekaj nadarjenosti. Dandanašnji, ko so časi tako težki, bomo izbrali vedno praktične darove. Izogibali se bomo brezsmisel-nih vezil, tudi če bi utegnili z njimi godovnjaka razveseliti. Na praktičnost darila moramo gledati prav posebno pri moških. Kadar mož izbira darilo za svojo ženo, naj misli samo nanjo in ne nase ali celo na gospodinjstvo. Da ne bo storil kakor tisti, ki ga gotovo že poznate. Kupil je svoji ženi za god zavoj blaga, da mu je naredila srajce... Četudi žena na kakršenkoli način izrazi željo po kakšnem praktičnem gospodinjskem predmetu, ji naj mož kljub temu kupi nekaj, kar bo čisto zanjo. Šopek najljubših cvetk, cvetka v lončku, zadnje delo najljubšega pisatelja, ta ali oni okrasek, obleka itd. Zlasti pa naj ne pozabi na knjige založbe cEvalit* in gospodinjske knjige. Vse to ob godu razveseli človekovo srce. Pozornost, ki je nismo pričakovali. Tedaj smo namreč posebno kritične in občutljive. Prijateljici ali prijatelju poklonimo kaj, kar ga potem pri našem godu zaradi cene ne bo spravljalo v zadrego. Vobče moramo pri izbiranju darov gledati bolj na godovnjaka in njegove razmere kakor pa na nas same. Nikdar ne darujmo predmeta, ki je bil že kdaj v rabi. Prav tako ne stvari, ki ni uporabna. Netaktno je, če poklonimo za god predmet, ki smo ga v stanovanju godovnjaka kdaj (morda zaradi njegovih slabih razmer) pogrešali. Pa tudi takih reči ne smemo poklanjati, ki so jih bili poprej kdaj že sami prejeli v dar. Darilo pošljemo lahko že prej ali ga pa sami ne-semo godovnjaku. OVskati ga itak moramo, da mu čestitamo. Našega daiHn ne smemo sami nikdar hvp-liti. Nasprotno pa mo> ■ no za naš god tudi najskrom-ne jše darilce spre jeti. 1 V or bi bilo tisoče vredno. Sdo-dobi se, da darilo vpričo darovalca odvijemo. S tem mu pokažemo, kako nas je razveselilo. Prihodnjič pa nekaj besedi o krstni slavi, ki je pri pravoslavnih vedno velik družinski praznik. Ker pri nas število pravoslavnih narašča, moramo čimprej spoznati njih običaje. Poročili sta se: Na Triglavu naročnica gospodična Ema Kudrca z gospodom Danilom Gustinčičem iz Maribora, na Grosupljem pa naročnica gospodična Rozka Križmanova z gospodom Francetom Likovičem. Iskreno čestitamo! NOVI P OKLICI (Nadaljevanje.) 2. Kuharica za dietno hrano. To je moderen poklic, ki ima pred seboj najlepšo bodočnost in ki bo od leta do leta važnejši. Ne samo da se lahko taka kuharica osamosvoji in kuha dietno hrano za okrevajoče, za bolne itd., ona lahko dobi tudi dobro službo v kakšnem sanatoriju, v bolnici in celo v modernih hotelih. Tujskoprometna industrija stremi vedno bolj za tem, da goste čim najboljše postreže. Zato nastavljajo in iščejo hoteli različne strokovnjakinje specialistke, ki bi nudile več kakor na primer konkurenčno hotelsko podjetje. Zlasti zdravilišča potrebujejo dobrih dietnih kuharic. Seveda je potrebna tukaj tudi primerna izobrazba. Pri nas je malo takih strokovnjakinj, zato so prepuščene one, ki jih to zanima, bolj samim sebi. Vsekakor je dobro, da izvrše samaritanske tečaje, kjer bodo dobile osnovne pojme o ustrojstvu telesa in njegovih potrebah. Potem pa morajo marljivo posegati po strokovni literaturi, ki pa je žal tudi nimamo dosti v slovenščini. Zato je nujno potrebno znanje kakšnega tujega jezika. Za ta poklic mora imeti Vaša hčerka veselje, mnogo vztrajnosti in še več zanimanja, sicer jo lahko vsaka druga prehiti. 3. Učiteljica družabnih zabav je tudi poklic, ki je popolnoma nov in se je drugod že dobro obnesel. To mora biti dekle, ki do podrobnosti pozna pravila vedenja in družabnosti. Neprestano mora iskati različne družabne igre in jih prilagajati družbi, katero naj zabava, organizirati mora zabavne večere in biti v svojem programu kolikor mogoče izvirna. Nobene reči ne sme ponavljati. Znati mora šah, karte in druge igre, poznati mora tudi različne športe. Take «dame» lahko dobe službo v raznih zabaviščih, v letoviških hotelih, pa tudi privatno pri imovitejših družinah. Čim več zna, tem bolje. Tuji jeziki ji dobro služijo, poznati mora najnovejše plese, dobro je, če poje in igra klavir ali kakšen drug instrument. Virov za družabne prireditve ji ne bo zmanjkalo, če bo pridno brskala po revijah in literaturi. Seveda mora biti za to vesel značaj, da lahko družbo zabava. 4. Strokovnjakinja za telesno nego je v zvezi z letovišči in zdravilišči tudi lep poklic. Dandanes je tekmovanje v telesni vzgoji in lepoti strasten šport bogatejših žena. Dobre strokovnjakinje na tem polju so še vedno iskane. Za to je potrebna izobrazba v frizi-ranju, manikiranju, masiranju itd. Veliko nade na dobro službo ima ona, ki združuje sposobnosti «dru-žabne dame» s temi. Za masiranje in telesno nego je potrebna fina roka in razmeroma močno telo. Če pozna poleg tega še tenis, ping-pong, plavanje, veslanje in drugo, je seveda še boljše. Tujski promet in hotelska industrija sedaj nista več navezana na sezono, zakaj tudi zimski šport privabi v letovišča mnogo tujcev, ki se hočejo zvečer v hotelu dobro zabavati. Dame pa seveda prav pozimi potrebujejo največ telesne nege. (Dalje prihodnjič.) Da ne bodo ostali na porcelanasti posodi, na kavnih in čajnih ročkah itd. grdi madeži, jih moramo po umivanju zaviti v čisto cunjo in postaviti v mrzlo vodo, kjer je raztopljena pralna soda, potem pa jih še prekuhamo. Omara za vse Na letošnji razstavi, ki jo je priredila Zveza gospodinj, je bila razstavljena omara, v katero naj bi spravljala gospodinja najrazličnejše orodje in priprave, ki jih mora imeti vedno pri roki. Ker si ne more vsaka gospodinja nabaviti take omare ali pa je nima kam postaviti, prinašamo sliko manjše omare brez vrat, ki se postavi v kot in zagrne z zaveso. Praktični nasveti za gospodinje Aluminijasta in pločevinasta posoda bo kakor nova, če jo prekuhamo v tejle raztopini: Na 10 litrov vode razrežemo 10 glavic čebule, 150 gramov kuhinjske soli in 2 žlički nastrganega pralnega mila. Potem moramo posodo dobro oprati z magnezijo. J. J.: Vrtna dela meseca oktobra Prve dni meseca oktobra sejemo v ugodnih legah in ob ugodnem vremenu še lahko motovileč za pomladno uporabo. Setev moramo takoj dobro poškropiti, nato pa pokriti s starimi vrečami, rogoznicami (štorami), listnatimi mladikami, listjem, praprotjo ali s čimerkoli. Takoj ko setev ozeleni, jo razkrijemo, in sicer najbolje ob deževnem ali vsaj mračnem vremenu. Presajamo še zimsko solato, v ugodnih legah in ob ugodnem vremenu pa tudi še kapusnice (zelje, ohrovt, karfiole) za pomladno gojitev. Tudi poznim paradižnikom porežemo prve dni oktobra vse poganjke s cvetjem in drobnimi sadeži, ki očividno ne bodo več dozoreli. Ko nastopi deževje ali pa mraz, oberemo dorasle, a še ne dozorele sadeže in jih denemo na zmerno toplo mesto, kjer nam prav lepo dozorijo. Kadar ožge slana fižol, ga takoj vsega z nezrelim stročjem vred oberemo, kajti tedaj je pri fižolu konec rasti in bi stročje začelo gniti. Od slane ožgane regirie in dalije izkopljemo iz zemlje, jim odrežemo stebla 20 do 30 cm visoko nad zemljo in jih položimo na solnčnem prostoru tako, da so nagnjeni pri gomoljih ostali štori (ostanki stebel) navzdol. To pa zato, da se iz njih lahko izcedi vlaga. Čim bolj se gomolji s štori vred osuše, tem bolje pre-zimijo. Shranimo jih v prostoru, kjer tudi ob najhujšem mrazu ne zmrzuje. Enako ravnamo z gomolji kan in s čebulicami gladiol. Zdaj je tudfzadnji čas za nabiranje cvetličnih semen. Semena posušimo potem na zmerno toplem prostoru, čez zimo pa jih shranimo v vrečicah iz blaga, v žepih zavržene obleke itd. V vsako vrečico mora biti vložen ali pa nanjo prišit ali privezan listek z dravje in uspevan|e svojega otroka boste najbolj pospeševali, če ga hranite z odličnim redilnim sredstvom Prirejena iz naravnega gorskega ovsa in slada, najidealnejše redilno sredstvo za dojenčke, zlasti namesto materinega mleka. Nizka ceno, odličen okus in preprosta priprava stavijo Zamako daleč nad podobne proizvode. — Zahtevajte brezplačne poizkusne vzorce od glavnega zastopstva: Hig. farm. laboratorij PARACELSUS k. d., Zagreb. imenom cvetlice in drugimi pojasnili. Če ne potrebujemo vseh semen sami, jih ponudimo znancem, sosedom in šolam, ki nam bodo gotovo hvaležni in nas opozorili o priliki tudi sami na te ali one lepe cvet-tiče. Cvetice, ki jih nameravamo prezimiti, moramo presaditi takoj prve dni meseca (ako tega še nismo storili) v lonce ali druge posode. Vsaka posoda mora imeti spodaj za odtok vode luknjico, na katero položimo pred presajanjem nekaj črepinj ali primerno debelih kamenčkov. Novo glinasto (žgano) posodo moramo, preden jo rabimo, namakati vsaj 24 ur v vodi. Z odcvetelega lepotnega in obranega sadnega grini-čja otrebimo suhe in nalomljene veje in vejice ter grmičje, kolikor se nam zdi potrebno, razredčimo. Pri tem odstranimo predvsem starikavi les. Premočno rastoče vrhe in veje, tako imenovane vodne poganjke, pa pristrižemo za eno tretjino do dveh tretjin. Enako ravnamo z lepotnim in sadnim drevjem. Kadar listje porumeni ali odpade, presajamo sadno in lepotno grmovje in drevje. Mesec oktober je najboljši čas za presajanje. Vsaki presajeni rastlini takoj dobro zalijemo. Visoke vrtnice odvežemo proti koncu meseca od kolov in jih nagnemo nalahko proti zemlji, in sicer v smeri, v kateri jih bomo pozneje položili in vzimili. Odpadlo sadje pobiramo vsak dan sproti. Ako ga ne moremo porabiti drugače, ga pokrmimo prašičem, lahko ga pa tudi posušimo, namočimo za žganje, spre-šamo za sadjevec itd. Z okrog ležečimi odpadki sadja, ki so večinoma črvivi in nagniti, se širi sadju škodljivi mrčes, ki ga je posebno v ljubljanski okolici na pretege, in pa gniloba. Zadnje dni meseca oktobra pripravimo vse potrebno za vzimovanje zelenjave. JNi pa pametno, če s pospravljanjem preveč hitimo in se ustrašimo že prvega jesenskega deževja in hladnega vremena. Zelenjava zdaj še najlepše rase in zori. Prezgodaj vzimljena zelenjava segnije, korenje (repa, pesa, korenček, redkev, peteršilj itd.) pa močno ovene ali pa tudi segnije. Začetniki v vrtnarstvu naj bi se ravnali po izkušenih sosedih. Lepotnemu in sadnemu drevju in grmovju pogno-jimo z gnojnico ali pa s svežim ali starim hlevskim gnojem. Vrtnim jagodam in belušem pa smemo gnojiti samo s starim hlevskim gnojem ali pa s kompostom, ker bi bili sicer prihodnje leto sadeži grenki. Debla in debelejše veje sadnega drevja namažimo ob lepem vremenu z apnenim beležem, ki pa posebno pri drevju z nežno skorjo ne sme biti premočan, ker se sicer drevo lahko posuši. Krošnje dreves pa poškropimo, kadar odpade listje, ob lepem vremenu s 5- do 10 odstotnim arborinom. Nezdravo listje je najbolje sežgati. J. J-: Cvetice — zimske prijateljice Kdor hoče imeti v stanovanju cvetice tudi pozimi — iu kdo bi si jih ne želel! — pa neče trošiti veliko denarja, naj se ogleda po čebulicah že zdaj prve dni oktobra. Najnavadnejše čebulnice so: hiacinte, narcise, tulipani, žafran ali pomladanski podlesek, zvončki in razne lilije; dalje imamo še: vetrnice (anemone), zlatice (ranunkule) in druge. Od vseh teh cvetic se dobi dandanes prav mnogo, po 100, 200 in več vrst. Vendar pa je, kakor smo bili že omenili, dandanes naročanje majhnih količin iz inozemstva skoraj nemogoče. K nemajhnim poštnim stroškom je treba namreč prišteti še carino, posebno pa odškodnino za preiskavo uvoženih čebulic glede zdravstvenega stanja (ali niso morda na njih trosi kakšne rastlinske bolezni, posebno bolezni žitaric). Sicer jih pa tudi ni treba več naročati od drugod, ker je dobiti dandanes mnogo vrst tudi pri naših domačih t-rgovcih s semeni (in včasih tudi pri drugih trgovcih), tako do 50 vrst hiacint, prav toliko tulipanov, po kakih 20 vrst narcis in žafrana itd. Kdor hoče imeti lepo razcvetele hiacinte že decembra meseca, naj si nabavi tako imenovane siljene, pred-kaljene ali preparirane čebule. Te stanejo le nekaj malo več, a nam poplačajo to malenkost prav bogato. Najzgodnejše vrste hiacint so: L'Innocence (bela), Garibaldi (modra), General Pelissier (temnordeča), Morena (rožne barve), Gertrude (karminasta), Marie (temnomodra), Hammer (yellow, rumena). Čebulice sadimo navadno v cvetlične lončke. Vsadimo jih pa lahko tudi v vsako drugo posodo. Ako je lonec nov, ga moramo prej kakih 24 ur v vodi namakati. Isto velja glede drugih glinastih in žganih posod. Za sajenje vzamemo dobro vrtno zemljo s prisojne strani "vrta, topa zato, ker je takšna zemlja najbolj preperela in najbolj čista bolezenskih kali (gnilobe). Dobro je, če denemo pod čebulico in tudi okrog nje nekoliko drobnega peska (milke ali glinice), kajti to olajšuje in pospešuje rast korenin ter preprečuje gnitje čebulice. Na dno lonca položimo nekaj čepinj. Ko čebulice vsadimo, jih dobro zalijemo, nato jih pa postavimo v temno klet (ali drug teman prostor) ali pa zakopljemo na vrtu v zemljo. Zalivati smemo potem samo toliko, da ostane zemlja vlažna. Ko bi jih preveč zalivali, bi začele čebulice gniti. V temnem prostoru ali v zemlji ostanejo čebulice tako dolgo, da poženejo za dlan visoke liste in razločno nakazano cvetno betev, kar se zgodi v 7 do 12 tednih. Iz zemlje izkopane ali iz kleti prinesene čebulice postavimo za nekaj dni na nekoliko svetlejši in toplejši prostor, da se privadijo na luč in toploto. Nato pa jih lahko postavimo v toplo sobo, kuhinjo itd. Ako nimamo temačnega prostora, jih zakrijemo pred svetlobo s papirjem, mahom ali čim drugim. G d j£ ugodju. Za uspehe v življenju nam je treba zdravja in optimizma. Trpljenje in depresija sta oviri vsakega napredka. Aspirin tablete odpravijo bolečine in vračajo zdravje. ASPIRIN V i. Ju^.'la h. d. Zagreb, Gajeva Oglas K registr. pod S br 3407 od I". III. I933T* Razume se, da čebulice ne smejo zmrzniti ne v kleti (ali drugod) in ne v zemlji. Sajenje ponavljamo po štirih do šestih tednih. Tako imamo lahko vso zimo lepo cvetje. Cvetlična greda kot reklama Najnovejše na polju reklame je slika cvetlične grede, ki kaže muho (v ron-doju) in muholovko Aeroxon. Ta obo-ževatelj Aeroxona je trgovec Anton Ročk v Vinkovcih. Ta uspeli vrtni aranžman je gotovo lepo priznanje in jasen dokaz priljubljenosti tega predmeta. To spoštovanje trgovcev in kupcev sloveča muholovka Aeroxon zaradi svoje skoraj tridesetletne preizkušnje tudi po vsej pravici zasluži. 357« večjo kupno moč ima Vaš denar, ako kupite 0 blago za obleke, plašče, zimske suknje in sploh manufakturo za sebe in družino pri nas. Ogromna izbera. Prijazna postrežba. REKLAMNE CENE Specialna trgovina NOVAK-LJUBLJANA Kongresni trg 15 — Nasproti nunski cerkvi Čebulice pripravimo do cvetja tudi v posebnih steklenicah ali vazah. Te imajo v sredini vzboklino navznoter, tako da sega voda samo do čebulice, a čebulica sama ostane na suhem. Slične naprave si pripravimo lahko tudi sami. Enako kakor narcise gojimo tudi tulipane, med katerimi je posebno lep v zadnjem času tudi močno razširjeni kraljevi tulipan. Tulipani so prav posebno primerni tudi za gojitev na vrtu. V tem primeru jih posadimo najbolje meseca oktobra, in sicer na stalno mesto, 7 do 10 cm globoko. Kadar odleze spomladi sneg, začno kliti iz zemlje. Prav lepo se podajo tulipani na vrtu v skupinah (ob stezi, v krogu itd.). Nekateri rani tulipani so: Proserpine (rožne barve), Mon Tresor (rumen), Prinz von Oesterreich (oranžnoškrlaten), Tournesoli (rdeč z rumenim robom), Murillo (bel), Leuchtfeuer (škrlatne barve), Peach Blos-son (temnorožnat), Rubra maxima (svetlordeč), Teerose (žveplenorumen). Čebulice tulipanov stanejo po velikosti in vrsti od 1 do 2 dinarja na drobno; hiacinte pa od 3 do 5 dinarjev na drobno. J e k 1 Josip : Lilija Lilija je poleg vrtnice najžlahtnejša cvetica, v nekaterih ozirih pa vrtnico celo prekaša. Že rimski pisatelj Plinij poveličuje med drugim tudi vitkost lilije, in ni dvoma, da pride ta cvetica zdaj, ko> je vitka linija — ne prvič — moderna, do veljave, kakršna ji gre in kakršno je že večkrat imela. Simbolično tolikokrat imenovana »cvetica med trnjem* prvotno ni bila vrtnica, ampak je bila to lilija. Lilije rasejo divje po navadi po gozdnih obronkih, med nizkim, najrajši bodečim grmovjem (trnjem). Kultivirana, na vrtu rastoča lilija grmovja in njegovega trnja ni prinesla s seboj. Pač pa ima vrtnica trnje tudi tedaj, če rase na vrtu. Tistim, ki niso poznali zgodovine lilije, zato ni šlo v glavo, kako bi mogla biti »cvetica med trnjem* lilija, in so prenesli to na vrtnico, kjer nahajamo cvet in trnje blizu skupaj, namreč oboje na isti rastlini. V kako' velikih čislih ja bila lilija pri Grkih, se vidi iz tega, da so posneli po njenem cvetu obliko za svoj narodni godalni instrument (lira), ki je dandanes vsemu kulturnemu svetu glasbeni znak. Tako pri Grkih kakor pri Rimljanih je bila lilija simbol vsega lepega in veličastnega in je bila pri teh in onih posvečena najvišji boginji (Heri pri Grkih, Junoni pri Rimljanih). Tedanja kupa (kelih) ima obliko odprtega cveta lilije, prav tako tudi svetilniki. In tako je ostalo vse do dandanašnjih časov, saj je prevzelo kult lilije tudi krščanstvo. Pridevek «cvetica med trnjem* je bil prinesen v dobi krščanstva na Marijo, ki jo vidimo upodobljeno večkrat z belo lilijo v roki kot znakom največje čistosti, nežnosti, lepote in Če imate nečisto polt, premastno kožo, mozolje na obrazu itd., preizkusile izdelke „LA TO J A". Izdelki „La Toja" so napravljeni po strogo znanstvenih predpisih iz najfinejših surovin ob dodatku naravnih zdravilnih soli in glena, ki ga daje slovito špansko zdravilišče na otoku „LA TOJA". Zahtevajte v lekarni ali drogeriji toaletno milo „LA TOJA", kremo za raziranje „LA TOJA", Shampoo „LA TOJA", Locion al limon „IA TOJA", olje za masažo „IA TOJA". Ako teh izdelkov še ne dobite v svoji lekarni, pišite dopisnico na: Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: „CHEMOTECHNA", kemični laboratorij družba z o. z. Mestni trg št. 10 LJUBLJANA Mestni trg št. 10 Imenovana tvrdka izdeluje tudi priznana razkuževalna sredstva. milobe. Na slikah Marijinega oznanjenja vidimo angela Gabrijela, kako prinaša Mariji lilijo ali pa ima v roki palico, iz katere rase bela lilija. Z belo lilijo so označeni simbolično tudi drugi svetniki, kakor sveti Jožef, sv. Alojzij itd. V katobški cerkvi ima več predmetov obliko po cvetu lilije, tako n. pr. krstni kamen in prižnica. Ljudem, ki so umrli v nedolžnosti, so žaga jali prejšnje čase na grobove bele lilije, ljudstvo pa si je pripovedovalo, da je zrasla na grobu te in one po krivem obsojene žene v dokaz njene nedolžnosti bela lilija. Na ta način je postala bela lilija cvetica umrlih in hkrati oznanjevalka smrti. Ljudje so verjeli, da bo moral tisti, ki se mu prikaže bela lilija (sanje, vizija), kmalu umreti. Kronika nekega moškega samostana poroča, da je našel njegov korar, ko je prišel k molitvam jutrnic, na svojem sedežu belo lilijo, ki se je je tako prestrašil, da je kmalu nato umrl. Pozneje pa je izpovedal drug menih tistega samostana na svoji smrtni postelji, da je položil lilijo na sedež skrivoma on, in sicer zato, da bi postal naslednik umrlega. Liliji so pripisovali tudi veliko zdravilno' moč za različne bolezni, kakor proti vnetju grla in vnetju ran, proti oteklinam in celo proti kačjemu piku. Lilija ima v zemlji čebulico, ki je pri nekaterih vrstah okrogla oziroma okroglasta, pri drugih pa včasih manj, včasih bolj podolgovata. Čebulo tvorijo luskine, ki so pri nekaterih vrstah tenke in jih je v čebuli mnogo, pri drugih vrstah pa so debele in mesnate in jih je zato v čebuli malo. Lilije se razmnožujejo samo na ta način, da zrase jo poleg stare čebule mlade čebulice. Nekatere vrste zopet odženejo po zemlji mesnate poganjke, po katerih zrasejo čebulice. Zopet druge vrste lilij pa narede v kotih med steblom in listi majčkene, za grah debele čebulice, iz katerih zrasejo ob ugodnih razmerah čebule. Vrtnarji pa razmnožujejo lilije na ta način, da razdelijo čebulo na posamezne luskine, ki jih posadijo posamič in negujejo v rastlinjaku. Ako ima luskina tudi nekoliko dna (spodnjega dela čebule, ki je stal na zemlji), nastane tam oko, iz katerega se razvije čebulica. Gojijo jih pa tudi iz semena. Ta način je sicer počasen, toda najbolj izdaten, in je edini način, ki omogoča eksperimente (križanja). (Konec prih.) Majhna tableta a presenetljiv učinek. Vendar Vam jamči hitro ozdravljenje glavobola in migrene samo pristna tableta. Ni Pyramidona brez Baver-jevega križa na zavitku in tableti. V z. «JUGEFA» k. d., Zagreb, Gajeva 32. Oglas je registr. pod S br. 9483 od 31. V. 1933. Dorothea Wiek Foto: Paramount Vsaka ženska je srečna in zadovoljna, če si je v svesti, da sredstva, ki jih uporablja za nego lepote, res tudi uspešno delujejo, če je prepričana, da so ti olepševalni p eparati popolnoma neškodljivi, da ne delujejo „samo trenut o in da ne puščajo posledic, ki se pozneje težko popravijo. Ce hočete biti na vse strani varni, uporabljajte: PORE MILK REJUVEN SKIN, mleko za znoj-nice, če hočete odpraviti izpuščaje, ogrce in mozolje ali če imate mastno kožo ali pa velike znojnice. V ta namen je potrebna vsakdanja masaža, in sicer zjutraj, preden se umijete, in zvečer, preden greste spat. 1 steklenica z navodilom Din 32'—. NOISETTE-CREME, olepševalna krema iz mladih lešnikov, ima različne prednosti. Ta edin-Btvena krema se uporablja kot nočna in hkrati tudi kot dnevna krema ter posobno ugodno dejstvuje na lepoto. Kot podlaga pudru d A obrazu nedosežno lep izraz. 1 lonček Din 40' —. SAVON 1001, MILO ZA RAZVAJENO DAMO. To je posebno voljno in lepo parfumirano milo. Fenasta krema Vam leže na obraz, vrat in roke ter blagodejno vpliva na lepoto. 1 kos Din 20'— KAKŠEN PUDER ZAHTEVA VAŠA POLT? Vse najboljše, kar je dosedaj znanega v proizvajanju pudra, j osredotočeno do popolnosti v pudrih FLOR A PORCELAIN n Ft ORIA EX-TRA. O kakovosti in prednostih teh dveh pudrov govoriti bi bilo čisto odveč Posebni finost, zajamčena neškodljivost, diskreten parfum in različne barve so n)une poglavitne odlike. 1 škatla FLORIA PORCELAIN Din50"—, 1 .-katla FLORIA EXTRA Din 6o —. FLORIA, RUŽ ZA OBRAZ, je vrhunec francoske kosmetiene vede. Popolnoma neškodljiv Pre-le te in diskretne barve dajejo obrazu poseben efekt. 1 škatlica Din 14'—. LEPE PRSI - PONOS VSAKE ŽENSKE. Z masažo eliksirja EAU DE LAHORE dobe ženske prsi zopet lepe mladostne oblike. Uporaba zelo preprosta, a uspeh ugodno iz-nenadi. 1 steklenica Din 40'—. Dobiva se samo po boljših specialnih trgovinah. Glavna prodaja in razpošiljanje po pošti: NOBILIOR parfumerija, Zagreb, llica br. 34 Pri teti Marici in njenih putkah (Iz razgovorov s staro strokovnjakinjo v kurjereji.) (Nadaljevanje.) «Orpingtonke je vzgojil po daljšem prizadevanju Anglež Cook. Dandanašnji so te kokoši že precej razširjene in priljubljene. Barve so dokaj različne, toda največ bele in rumene jajčarice. Orpingtonke znesejo po 100 do 140 jajc na leto, seveda pa sem slišala tudi o teh, da so jih znesle nekatere do 200. Te kokoši nesejo dobro tudi pozimi. Jajca so rjava. Petelini so odlični za meso. Zato jih kaj radi ljudje kapunijo. Orpingtonke imajo nizko, veliko, kockasto telo in po večini bele noge. Med njimi boš našla nekatere, ki imajo široko, druge pa grebenasto rožo.» «Jaz sem pa vedno mislila, da so Orpingtonke ameriška vrsta kokoši.* «Ne, ne. Ameriške kokoši so pa Plymouthke.» «Plymouth se imenuje tudi vrsta avtomobilov.* »Vem, to mi je povedal že moj pokojni, ki je bil v Ameriki. Tam je spoznal tudi te kokoši. Po Zedinjenih državah in po Kanadi so tako dobro vzgojene, da ni nobena redkost, če znese kokoš po 250 jajc na leto. Pri nas so seveda nekoliko slabše in znesejo kakor Orpingtonke po 120 do 140 jajc. Tudi te živali nesejo pozimi dobro in tudi rjava jajca. Meso Plymouthk je sicer rumenkasto, vendar jako okusno in kratkovlaknato. Privzgojimo si lahko dobre kapune. Petelin doseže do 4 kg, kokoš pa samo 3 do 3K. Plymouthke so dobre vodnice in so odporne proti vetru in mrazu. Njih barva je dokaj različna. Spoznaš jih zato lahko samo po srednjevisokih rumenih nogah, po pokončni, grebenasti roži in po podolgovatem, oglatem trupu.* «Kakšne so pa naše Štajerke?* «Štajerke so vendar naše domače kokoši. Skoraj vse moje so Štajerke, čeprav dve nista enake barve. Ako bi bile malo težje, bi bile odlična klavna žival, ker imajo lepo belo meso in belo kožo. Na žalost pa je težak petelin 2 do 3yz kg, kokoš pa 2%, do 2% kg. Nesejo prav pridno, po 130 do 160 jajc; tistale, ki je pravkar skočila na plot, jih je pa lani znesla 253. Štajerke se pri nas najbolj izplačajo, ker so proti vsemu odporne in čisto nič natančne. Če jo pozabiš nakrmiti, si pa sama poišče hrane, ker se hitro giblje in razmeroma dobro leti. Le kokajo bolj nerade. Vidiš, na glavi imajo vse nizko grebenasto rožo, za njo pa majhen čopek. Onole, ki je tako pridna, imenujem Čopko.* Teta Marica je vstala in si stepla s črnega predpasnika drobtine. Vse kokoši so se zbrale okrog nje, ona pa jih je ogovarjala kakor ljudi. «Sulmthalke in kokoši Sussex so pri nas manj znane. Pač pa vidiš tamle Wyandottko. Stric jim je rekel vedno, da so Indijanke, ker imajo res ime po nekem indijanskem plemenu. Barve so čisto različne. Pri nas poznamo največ belih Wyandottk. Pridno nesejo in še dobro meso imajo. 3% do 4 kg težak petelin je lahko prvovrsten kapun, pa tudi kokoši so težke 2 do 3 kg. Spominjam se, da sem pred kratkim čitala o nekem tekmovalnem nesenju. Wyandottke so odnesle prvenstvo med 23 vrstami drugih kokoši. Kajti prav nič posebnega ni za te živali 250 jajc na leto. In jajca so lepo rumena, da ga takoj ločiš od drugih. Wyandottke imajo Naročnina za list a krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105—, za pol leta Din 54-—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5—; za Italijo Lit BO—. Posamezna Številka Din 5—, krojna priloga Din 2-—, gospodinjska knjiga Din 30--. Deset broširanih leposlovnih kniig Din 100«—. Vezava teh knjig Din 60—. rumene noge, ki pa niso visoke, široko rožo in nekoliko upognjen hrbet. Ležejo pa te kokoši nerade.* (Dalje prihodnjič.) Gospodinjski koledar za leto 1934., uredila Utva, ki je doslej izhajal dve leti v Trstu, pozneje pa ga je izdajala il let zaporedoma Jugosloveuska Matica, izide v svojem XIV. letniku za leto 1934. prve dni novembra v samozaložbi urednice, in sicer zopet v isti obliki kakor doslej, s pestro gospodinjsko vsebino, z mnogimi preizkušenimi recepti za kuhinjo in s toliko priljubljenim praktičnim, vsaki gospodinji potrebnim troškovnikom. Kdor ga naroči in plača že do konca oktobra 1.1., ga dobi s poštnino vred za Din 20'—. Naročila in plačila sprejema urednica Utva — Mila Prun-kova, Ljubljana, Mirje 27. Nedeljski lovec. Žena: «Peter, ali greš na lov?* Mož: «1, seveda.* Žena: »Pa boš kaj prinesel?* Mož: «No, dva ali tri zajce že, morda pa še več.* Žena: «Potem pa pazi, da ne bodo tako smrdeli kakor zadnjič.* V gledališču. Grilec sedi v gledališču. Za njim dva kar naprej še-pečeta. Grilcu je bilo nazadnje tega že dovolj, nervozno se obrne in reče: — Lepo vas prosim, oprostite, ampak jaz ne morem razumeti nobene besede. Oni zadaj pa pravi: —• Kaj vam pa mar, kaj se jaz pogovarjam s svojo ženo!* * «Ali veš, kam pridejo dečki, ki ne spravljajo denarja v hranilnik?* je vprašala mamica svojega nadobudnega fantka. «V kino!* se je deček odrezal. * Dva gospoda sedita v gostilni. Eden izmed njiju ima psa. Ta pes pa leži drugemu gospodu pri nogah. In ta gospod se oglasi: »Veste kaj! Pokličite psa k sebi! Že čutim bolhe na nogah.* »Sultan,* se oglasi pasji lastnik, «pojdi sem, gospod ima bolhe!* * Potujoče gledališče. Konec predstave, tedaj pa odpove zastor. Na odru pa leži mrtvec. Saj se dobre drame zmeraj končajo s smrtjo. Dolgo leži, toda zastor noče pasti. Naposled mu je čakanja že dovolj. Vstane in reče: «Človek še v grobu nima miru!* In spusti zastor. * Služkinja: »Prosim pa, da hodite oprezno po parke-tih, ker sem jih pravkar povoščila.* Gost: «Nič se ne bojte! Saj imam okovane čevlje!* Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravniltvo Rija PodkrajSkova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Rokopisi se ne vračajo. Tiska DelniSka tiskarna, d. d', v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič). *et 2/ iaovosUML Ut> OUMtO- ter Vas prijazno vabimo, da si ogledate krasne modne vzorce in izberete po svojem okusu IMEJ VEDNO SOLNCE . . . V PRALNEM KOTLU! Naj si vremenski preroki Še tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zna pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenje perila v pralnem kotlu! Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo v 15 minutah!