*t 6« V Gorici, v sredo dne 1. avgusta 1906. Ijtaja dvakrat n& teden in sia>r v sredo in soboto ¦. il uri predpoldne ter stan o po poŠti pn>ji>inana , ', (;,-,rif:i na dom posiljana: u,,(, ,,..., .......1» K 20 v, ali cM. CUO "'' :,',;a........(i » m » . . 3-3(1 1'',',! ;..{;i........-', . 10 » . » 1-70 s>-i!:iC'N'' .številke htaiifjo tO vin. „SOČA" inist uiistfOnjV «k\ln>.', priF.ig«;.^Uuo<,, ,"; „Kaiipot po Goriškem ia GradišJanskem" in jaiipot po Ljubljani in kranjskih mestih", d\a-; .. ; r,: ,.Vozni red železnic, parnikov in postnih, .'r»" -••" !:!' "'*"" !lli!u>u" -.Slovenski TeLmiv. '" S/¦.,¦>.:!!'> sprejema Hpravjiišno v r.f.spnski ulici . .'": I. nt-Ntr. v »fJ.^n;ki Tiskarni«( A. Oai.rščfk. jj Earoti!a brei doposlane naročnine se rie*oiiramoV"' pijii ia poslanice se racunij«. {<<> r.-tit-vr-.»ati to _J\ i-ki-at Ki v, 2-krat It v, .-{-krat lil \ vsaka ,r \Vi'"»rat l>o do^oUlj«. Vi10 ji.' črk« p<» piuston:. ¦;,.: .- tu .spisi v nrcdiiKiiMn .l.-Iu -10 \ vrsta Za ;.„ .M-bino oglasov odklanjamo vsako od^voruost. Večaj XXXVI. >Vf,e za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nad str, Z urednikom je mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12-! dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do l-J. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Haročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ue si idajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soee« vsak petek in stane vse leto 3 K 40 h aii gld. i-tfi). »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-Ie tobakarnah: Sclnvarz v Šolski nI, Jcllorsitz v Nunski ul., Ter. Lobaa na tekališču .los. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. I. Bajt v po^ kopalisčni ulici,! Ilaffussi v ulici Formica, I. Hov-anski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrončiS na trgu delia Caserroa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meijavec) tiska in zal. lmtkranjski Slovenci proti dr. Šusteržiču in njegovim pajdašem. Korošci. V« kratko .smo že omenili resolucije, Uv.v je sprejel shod „Knt. političnega in ;>;.."b!""kega društvu /a Slovence na Koro i-:.;- v Celovcu. V nastopnem jih podajamo ; ,>!;>ti, pripominjuje, da se je udeležilo shoda ;,) rudnih moš, med njimi 2* duhovnikov. 1. ."t!od zaupnikov z globokim obžalovanjem ... trjik::.! f ''Orčeiijem konstatuje, da se je v ::¦ «u za olilno reformo sprejel načrt, ki ;'.'.j? KoroSke pomenja popolno zmago naj-„-..»;>¦,:» nemSko-nacijonalnoga Šovinizma, in je i.K) s .-i.-disča slovensko narodne, kakor tudi -\u^a katoliške in socijalne politike absu-¦;::<» h; brezpogojno nesprejemljiv ; .•(•"Vi vabvalo y;i njegov osebni f! t trud v za- ] >>: volilne reforme referentu za Koroško, ; ;..;v:.."?au -verniku dr. Ploju. ter obžaluje, da S ;• v i>'; kritični zadevi manjkalo sporazum- ' :.-:'¦ »>:;;>!?;ega i» odločnega postopanja j-.o- • ...-.'i/:? 't.wlancev. Slovarski dnVivi!o:'bor-ki r ... :-'iji, ki je /•>. svoji« zastopanje v zadavi \ r- forme vsema slovenskemu naroda, ne : H samo svojim volile t m odgovorna, izraza j MUfipMCO ter Zahteva «>d nje, da z trjjrn j 'i-v.se.^imi sredstvi, eventualno z obstrakCljO i- \-<-.i^-]i;i za volilno reformo i?! v zbornici iz- j ¦ ;.-»pravo razd»>3enja volilnih okr.y»»v na ki':n v tem snu-lu. »Ia .^e koroškim SJo j -,; ,,-«.i*;w;;i ?s2j dva mandata; ' slovenskega katoliškega shoda v Ljubljani ; in sklene: da se prekliče že napovedana ! udeležba. j V soboto je priobčil »Slovenki Narodu tale pomenljiv članek s Koroškega : . Dr. Šusteršič — izdajalec. No pozdravljamo kp več pri nas na Ko-mškr-in z „dobor dan" ali Bkuin pa groš", ampak s pporcat Sm-tor^O", Bprokli*t: Kfijoli". In pri 1'ogu ! NaMm rodoljubom in vomE<», kaj .so pravi, bili na Koroskom So rodoljub > - krvavi sroo, žalostni in potrti so, kakor .so pri uobonom družin udaren za Časa zivočo ji«Mu»rafijt»; vidol dala koroškim .-lo*.« hcoui «ha, :v.-j dva okraja, ki M a ttfede •¦i;.:ur:u!>ti :-hveii-k":Ja mandati ir4o-vredna s -idassjim r,o\o/'..i!!:m „^S«*en>kim manrlal«-:«!- v de;.«'!a <»\rnj \t<»ik4*\<«- Colovec j»- poMal I.nm bejli Kiri-j-:i'i.Tj:i :.n Dunaj, t:i cikmj ko/.-k-r»i'$jak-l\-,U'»Eiij»:. ;.' L I**-.« daš nuM-mu po *la'.;»Lu :-a:u!> !. 'lu< u";a--.-.v manj kot na->profi.ikti, nv!:i*k» mi-dK-mi. Htr-.fiu'". In 'm!b:ij: ,-l^'.»-ri-ki okraj", ki #i dobimo po ihmJ viOiljji r''.'i'r?i>i. jo !-!ab"d iu ne-varn-^i, kot 'v-aki pro;»jt!j. I'ojd" ho h\s urit! f?* jr-ia. ; :-av i,»-r;iin:ia rarbarija, ki ;e j-« t ridko ^'i;:I;i. :•¦ h: ¦':• u> \\ :U hi Ml-i/il „S «\o;:C - i:; :!;>¦>*.'>¦ ps •'«. -I' »uoijub" k";j pa }.••"•¦;o ••«¦ Kuro-.j- a: d«>Mj» m man-dat. k-» ^:s p : r>-j ni-.< im»*;:' llivajo r.u- v i:.*-r*M \ed;t»-' bolj r»'.-.SK-!io ji': proj -mo ;?jjc'.i d\.i okr.-jj ( -<-daj ci^va . j*t«-J -::;<> inHi /a.**.i-.»-.:>» da b.« «•- o-i priliodnj«' vi/dlne pf- lil. v- slovensko javnost, naj !:a shodih in \:-ju z vso dolžno odločno-tjo podpira :.'¦' *-vt\ kt ni-;) >amj toUaht) kon>-ke.:a .;'-.-cj. ¦omvK- v inten-sit celega naruiia! ; iv. i f- aaenja, da koroškim Slovencem v seda-ijilt razmerah ne kaže se udeležiti tretjega ( njode naprej prvi okraj gotovo in za zmirom tam brez novega teritorija. In krščanski so- . naš, za drugega bi se pa vojskovali! cijalci so imeli odločitev v rokah i Sedaj i« vemo, da noben ni naši ^ ko je m df foh^ fl | (.orostagna ignoranta, m pri voditelju iz Celovca.je klavrno začel inzbegaao: Kom- | domače stranke, pr, slovenskem članu odseka peimcija na Koroškem aU štajersk iQ ZQ. I neodpustljiva je to, če kdo misli, da bo mo- pet drugHa,at kompeaza4Ja na Koroškem in (H) ; ge podanakikmet premagati Guštanj, Phberk, i štajerskem. Sicer je pa vse vedelo, da se on ; /elezno Kapljo, Borovlje s (500 delavci, da ne - zadovolii tU(li g kompenzocijo na Kranjskem< , štejemo učiteljev, že ezmških delavcev, krč- 6ospod ^ ks{&m tft st(J ^ ^m I nlttrjev' kl." .VS1, rtna;r . , , *•¦*> zemljo po ŠUrijaških miljah! 60 kva- | lorej frivolai bmerl.ng nam je dal 2 dratnih milj slovwiske zemije na Koroškem je poslanca, m dr. busteršič i prodanih sovražniku! Io tak kratkovidnež se | i;e poglejmo: Prvotni vladni načrt - usiljuje m posredovalca in raegetarja v zade. m to je povedal baron Gautsch - je imel m vahj od katerih je odvisua US()da narodov.Po. koroške Slovence 2 mandata. Iitik> ki res Karavank ne m nftj ostane | Sovražna vlada je bila torej prepričana, doinaj in varje baboJ da nam gresta dva poslanca. Kdaj je bil o T , , ¦. . . .... » . 4, ?. , a, * ... 0 J In hude boje pri volilni reformi so bih tem prepričan dr. MisteršiČ ? . .. x. .,..., . ,. . ,. ¦ t /. •• » i- i . • • i - , vsl narodi širne Avstrije, ojačeiu, ah viajceh, Ce pisateljska zatrjevanja dejanske raz- , .. , ' . , t . „.' V ...... i I ~~" slovenski narod pa se vrača kot invalid: ; mere, geografija, geometrije, to je reame vede, j . . . , * , .. „, , , , , ,. ' b. *. ..,,.,, , • oasekana mu je desna roka, Koroška! In dal ki so sicer pri nametnili Ijttdeli merodajne, • . . , '. * ., , . . , & i A»r»- o * x-, m x N° Je odsekan sovražniku rodni sin dr. Su- niso mogle razsvetliti husteršičevih možganov, * „.. n _. 4 .. . . . .. h . i 4 i •*. , .« ». steršič. Po nesreči so ga smatrali V8i drugi za * bi ga pa vsaj morale trkniti Lemlševo be- , , . . ? .. . , . , ., . ... .,.. r ... glavnega mandatarja slovenskega naroda. f Mule in I.enuš je najoholejai naš sovražnik ! v deželi ~, ki je sam povedal, in v MFreie , J^ ie *»*& 8V0J °fbnl mmm ' I Stiimnen" jo bilo 'zapisano, da je novi slovcn- zatreii nlenm ¦•**•» drnBa6e misle*e' a I «ki okraj Boin Kampimandat«. 8°l<>™ *oIi rodoljubiie poslance na Kranj- I . . t x ., r ... ^ skem... Efijalt! In na^a smrtna sovražnika Lemis m Do- j . 1 l,Prnik »ta nam dala in odmerila ta okraj; Za **** mknlt t0' j potem je pač jasno, da sta ga zaradi lepšega ^c lA se vnela ^aka polemika — obr- , h 4lala nn papirju, dobro vedoe, da bi zrni- llitft se le na l,isea te8a žlauka» da Vam P°" rom ožja volitev, pri kateri bodo združeni streže še z natančnejšimi podatki. Danes le 1 Nemci, socijnlui .lesnokrati in uemčurji, ubila še pridenem: Vsi zaupniki, na zaupnem shodu I Slovence. v Celovcu dne 20. julija, bilo jih je 136, in In v celi borbi za koroške mandate, in sicer rodoljubov-korenjakov, imenoma povab- $.ri borbi za kočevski mandat je bil dr. Šu- vlmlh> med niimi duhovnov le 28, mežnarjev rfcrsič in ž njun vred Slovenec" tega in- in niladeničev nobenega — so bili soglasnega j fomnoga mtjftnja, saj koroški Slovenci dobijo prepričanja: da je dr. Šusteršič zamešetaril j m novi mandat"... j slayni Gorotan, Edini smo bili v klicu: Lo tako si malo bolj milo tolmačimo iz- Fej Efijaltu! Otroci naši ga komite! dajstvo dr. Snsteršiča, ki se je zgodilo dne J Kako je letal doktor Šusteršič od mini- , I f>. ali •'.. julija t. 1., ki kratko obstoji v sle- J stra do ministra, od poslanca do poslanca, od I j dečom: J 5. julija pa do 12. julija: skoro ni imel mirne Dunaiski krščanski SOCijalci bi bili noči in to vse le, da bi 19.000 tujcem, našim TOije glasOTati za drngi koroški Slovenski sovražnikom v Kočevju priboril samosvoj man- ? ' mandat kot kompenzacijo za kočevski nem- dat, dočim si še v misli ni rad vzel 120.000 > ! žki mandat, pa dr. Šusteršič jim o kompen- Slovencev na Koroškem in jo tako prodal go ž zaciji na Koroškem še besedice ni zinil, am- kvad. milj slovenske zemlje, izdal armado » nak le o komnenzaciii na Štajerskem in še I 120.000 Slovencev, odsekal desno roko slo- (irof Moiite Oisto. napisal fllexcndre Dumas. Dalje.) iV :-ravi Kvgeuija. .lio^ati sva. S petinStiri' ¦¦'-1**-j-:'.ko živiva dve leti kakor prime/inji ali '¦' :-J T,-da v šestih mesvcih si ta kapital podi '-- '-r.,njem, jaz s svojim g'asom. Tako, v/eini v- -1---:!! skriujiVu z urago<;et;ostn«i: tV bi ini»iia ena ne • ':- M svoj zaklad izgubila, na ta mu in lahko pomaga -¦-'- X-;aj Se kovčeg, hitro, kovčeg!" •( ¦.'•"»iiij!,~ pravi Louise in se splazi poslušat k vratu«! •vv {>-s*u'larsove. JV..-a st» bojiSVu . \h. t,' >• res." pravi l.vg<>nija s smehom, ^pozabila M-:ii. »in ..m j.v Herkiil in da si ti le bleda Omphale." Zak!«'.\!v-j ko v",a naju zasačijo.44 -\rata so zaprta." -Tuda če bi kdo hotel, da odpreš?" -^'"»j zahteva, če hoče S Ma pač ne odpreva." -li >i resnična amaconka, Kvgenija.." , Iti prijateljici zložita vse stvari, o katerih sta mislili, da j''-11 med potom lahko potrebovali, s čudovito hitrostjo i •.Tako/ pravi Kvgenija, »dočim se grem jaz preobleč, '1'iri ;i kovčeg." . '^»ise napne vse moči svojih malih, belih rok, da bi za- "-na kovceg. nl'oda jaz ne morem," pravi: .premalo sem močna; zapri ž* ui Evgenija.« .Ton-j _^otovo." .Torta aii w* !»(»s imela Časa r* «N> .-krbi vjMiflar toliko, neumnim; vsi naši ljudje se pe-ajo z važnim nocojšnjim dogodkom." rTo je res." rPridi sem in pomagaj mi." In ix iste omare, iz katere je vzela plašč za svojo prijateljico, vzame Kvgenija popolno moško obleko. Z ročnostjo, ki je kazala, da to ni danes prvič, se obleče nato v obleko drugega spola, zapne prav do vratn fini telovnik in obleče nanj popotno suknjo. ,0, to je izvrstno! Res, to je izvrstno," pravi Louise, opazuje jo z občudovanjem „Toda ali oni moški klobuk, ki ga vidim tamk«j, zakrije te lepe, črne lase, ti krasni kiti, ki bi vzbudili zavist vseh žensk V .Videla boš," pravi Evgenija. lu s svojo levico pograbi debelo kito, ki jo njeni dolgi, tenki prsti komaj oprimejo, vzame v desno roko škarje in kmalu prične ostro orodje atriči in rezati to divno diko glave, ki prične padati Evgen$ k nogam. Na ta način si ostriže lase na moški način, brez tožbe, brez obžalovanja; njene lepe, kakor ebenovina črne oči so se svetile še ponosnejše in veselejše kakor navadno. „0, krasni lasje 1" pravi Louise žalostno. „AH ni tako stokrat boljše?" vsklikfte Evgenija, glade razmršene kodre. „In ali se ti ne zdim tako mnogo lepša?" „0, lepa si, vedno si lepa P odvrne Louise. »Toda kam pojdeva zdaj?" ,,V Bruselj, če hočeš, tako prideva najprej čez mejo. Od tod pojdeva v Ljutih, Ahen ob Renu do Strasburga, potem skozi Švico in prideva čez St. Gothard v Italijo. Ali ti je všeč ta načrt?" „Gotovo.a ,,Kaj gledaš?" „Tebe; ah, krasna si 1 Lahko bi bilo reči, da si mene odpeljala." „In za boga, prav bi imel, kdor bi to rekel." „0, mislim, da si to še želiš, Evgenija?" In deklici, o katerih je pač vsakdo mislil, da sta zatopljeni v največjo žalost, ena vsled svoje lastne nezgode, druga iz sočutja za svojo prijateljico, se radostno zasmejeta in veselo odstranita vidne sledove svojega pripravljanja za beg. Nato ugasneta luč in odpreta, previdno-poslušaje, vrata toaletne sobe, iz katere so vodile stopnice na dvorišče. V sobi ni bilo nikogar; Evgenija, noseča kovčeg, gre naprej, Louise jej sledi. Dvorišče je bilo prazno. Ura je bila polnoč. - Vratarje še bdel, oziroma vsaj luč ja bila še v njegovi loži. — . . t, . Evgenija se previdno približa loži in vidi, kako vrli Švicar spi, zleknen v'svojem naslonjaču. venskem« rodu, pomagal Vsenemcem in proč odrimovcem, iu bo morda sedel na katoliškem shodu poleg škofa! Štajerci. V »Domovini" Črtamo: Tretji nemški mandat za Spodnještajersko. Zgodila se je lumparija, katere ni nihče pričakoval, in zgodila se je, kakor videti, tudi s privoljenjem naših poslancev. Doslej so imeli nemškutarji na Spodnjem Štajerskem 1 in če računimo Se Wastianov mandat spodnještajerskim, 2 mandata. Po ljudskem štetju iz leta 1900 imamo na celem Spodnjem Štajerskem, kar je pod črto Sobota-Arvež-Spielfeld-Mura, 68.342 Nemcev. Prepričani smo lahko, da se od tistega Časa število Nemcev v teh krajih ni znatno pomnožilo. In tako doM torej 70.000 Hemce? na Spodnjem Štajerskem 3 poslance, med tem ko jih doli nad 4O&SO0 Slovence? 7, tako da pride na 24.000 Nemcev na Spod. Štajerskem 1 poslanec ter na 58.000 Slovencev tudi t Kdor smatra to za pravico, in kdor smatra za pošteno, da se za nedogledno dobo vse spodnještajerske trge, vsa mesta in tudi nekatere večje vasi po Spod. Štajerskem, kjer je le peščica Nemcev, priklopi nemškim volilnim okrajem, ta mora biti slep in gluh za vsako pravico. In lopov je oni, ki je glasoval za to, da se je dalo peščici naših nemškutarjev za drobtino sedmega slovenskega mandata cel hleb, tretji spodnješta-jerski mandat. Ko se je sklenil ta naš sedmi ' mandat kot kompenzacija za kočevski nemški, je nastal po nemških gajih vik in krik. Sedmi mandat slovenski ne sme ostati, tako je vršalo semintja. In prepričani smo bili tudi, da se bo dal Nemcem na nemškem Štajerskem, recimo v Gradcu, kak novi mandat, dasi bi tudi to že bilo v obraz pravici ter enakosti volilne pravice. Da pa se bo slovensko ljudstvo na Spodnjem Štajerskem udarilo v lice na tako oduren, na ta lopovski način in s tako mirnimi obrazi tudi naših zastopnikov, tega nismo pričakovali nikdar. Že to, da ustvarijo na Spod. Štajerskem, ki je po veČini agrarna dežela, 3 mestni mandati, je pljuska v obraz sploš-nosti volilne pravice. Da se pa vsi ti trije mestni mandati dajo Nemcem, oziroma nem-škutarjem, ko je vendar vsaj ena tretjina prebivalstva mest iu trgov slovenska, je druga in sicer najbolj lopovska pljuska v obraz vsej pravičnosti. Takšne volilne reformo za nas ne tre-bamo! Volilne reforme, ki bi za desetletja potlačila slovenski element po naših mestih in trgih v sužnost, kakor je bil v njej pred 50 leti, takšne volilne refoime nečemo in ne maramo. Ako naši poslanci ne morejo doseči, da pripade eden teb spodnještajerskjh mestnih mandatov po proporcialnem volilnem sistemn Slovencem, potem jim bo povedalo ljudstvo, da takšne volilne reforme ne mara. Od vseh strani dobivamo nešteto pisem, v katerih se ogorčeno izjavlja proti takemu nasilstvn, v katero so prikimali tudi naši zastopniki. Slovenska politična društva, dvignite se in povejte ljudstvu, da ima sedaj spregovoriti ko-nečno in odločilno besedo! Slovenske politično društvo za Spodnji Štajer v Mariboru je v svoji odborovi seji sklenilo, da imajo državni poslanci v sporazumu s posebej v to voljenim odsekom sklicati javno zborovanje, dostopno vsem Štajerskim i« koroškim slovenskim volilcem. Zborovanje se ima vršiti v Mariboru, da se morejo udeležiti tudi volilci iz radgonskega in ljutomerskega okraja. Govorilo se bo le o položaju, ki je nastal po dosedanjih sklepih odseka za volilno reformo. Tako vendar končno pride cela zadeva pred forum ljudstva. Primorci. V Trstu, v Istri in na Goriškem je zavladalo veliko ogorčenje, kakorhitro se je izvedelo^ kako baranta dr. Šusteršič z Lahi .glede^rimoj^j^man^kitoO^ Goriškojnu je pomagal barantati il deputato Mulano dr. Gregorčič. Pri nas je šlo za to, da se vendar enkrat dvigne na površje slovanski značaj naših pokrajin, o katerih celo Slovenci po Kranjskem in Štajerskem sodijo, da so pretežno laške, dočim je resnica pač obratno. Toda do tega ni prišlo, ker je barantal dr. Šusteršič. Posebno ogorčenje je vzbudila okolnost, da je trdil dr. Šusteršič po »Slovencu", da so dane Slovanom v Primorju nekake kompenzacije za Lahom prepuščena dva mandata za Goriško in Istro, da pa noče povedati, v čem obstoji ta »odškodnina". Lagali so tudi nekaj o modri potezi, kakor da bi se po volilni reformi bližali Slovenci Lahom ter bi se bilo doseglo kako pravično sporazumljenje. Resnica pa je le ta, da je vlada obljubila podpirati v Primorju klerikalna stremljenja, in dr. Gregorčič si je bil svest, da kakorhitro pomaga Lahom, bodo ti pomagali njemu pri prihodnjih volitvah. To je bila tista tako strašno modra poteza! Ogorčenje je umevno in opravičeno. D r. Š u-steršičse je v svoji frivolnosti po te m še norce val v »Slovencu" z govorom poslanca Gabrščeka v odseku za volilno, reformo, ker seje pošteno potegnil za goriške Slovence, dočim jih je dr. Gregorčič s Šusteršičem prodal. Norčeval se je ... ali ne zasluži, da se mu plača prav pošteno tako norčevanje?! Ogorčenje se je pojavilo takoj tudi v Trstu in v Istri, soj so v Marezigah sklenili protest proti temu, da se viša Lahom mandate, ter so zahtevali, da naj poslanci, če ui drugače, z obstrukcijo preprečijo sprejetje take volilne reforme. To je pač dovolj jasen govor! Kaše dežele se pridružujejo glasovom proti dr. Šusteršiču in njega pajdašem, tako da je ta človek vsled svojih spletk pri volilni reformi že vsestransko obsojen. DOPISI. k Tolmina. (Dalje.) — Ker je zapustil društvo pevovodja g. H. Vogrič in ker takrat ni bilo mogoče nadomestiti te moči, ni moglo drušf.o prirediti skoraj dve leti nikakih posebnih veselic. Dne 15./12. 97. je bil izvoljen predsednikom zopet g. Jos. pl. Premerstein, ravno tako tudi 17./12. 1898., ali ta se pa odpove z 17./2.1899. predsedništvu in položi to čast v roke g. V. Skrema. 8. oktobra 1899. je priredilo društvo plesni venček s sodelovanjem tamb. zbora. 18. decembra istega leta se je vršil obft. zbor in izvolil svojim predsednikom pok. gosp. Ivana Juga. Na Silvestrov večer 1899. je priredilo društvo veselico s petjem in tamburanjem. Pri obč. zboru dne 14./12. 1900. je bil izvoljen predsednikom zopet g. Iv. Jug. V tem letu je društvo imelo več sej, hotelo je prirediti običajno veselico na Silvestrov večer; ker pa ni dobilo na razpolago prostorov, se ui vršila ta veselica. Dne 5. maja 1901. je napravilo društvo izlet v Poljubinj. Gospod Iv. Luznik po domače „Ka-cjan" je pripustil društvu svoje prostore, v katerih se je vršilo tamburanje, petje in prosta zabava. Ta izlet se je sponesel prav dobro in društvo je imelo od njega lepe dohodke. Dne 14./I2. 1901. se je vršil obč. zbor in izvoljen je bit p;.tednikom ponovno e^p. Iv. Jug. Na Silvestrov večer istega I« t«. Je društvo priredilo »veselico z godbo, šaljivim srečkanjem in ljubavno pošto v gostilni »pri Lovretu". Na pustni večer 1902. je bila majhna zabava, katera se je vršila ? ožjem krogu društva. Dne 8./9, 1902. je društvo iz-letelo k slavnosti v Kanal, pri kateri je nastopil tamburaški zbor pod vodstvom gosp. V. Fillija, pomožnega uradnika pri c. kr. sodniji v Tolminu. Tamburaši so želi mnogo hvale in morali več komadov ponoviti. Tekom tega leta se je gosp. Iv. Jug iz zdravstvenih ozirov odpovedal predsedništvu ter položil to čast v roke podpredsednika. 13. decembra 1902. je bil redni obč. zbor in izvoljen je bil predseduikom g. A. Komel, na Silvestrov večer je priredilo društvo zabavo s petjem m tamburanjem v gostilni »pri poŠti". Ta večer se je sponesel prav dobro, in iz dohodkov si je društvo omislilo nekftj oprave v društveni sobi. Dne 12./2. 1903. je bil občni zbor in izvoljen predsednikom zopet g. A. Komel. Na Silvestrov večer je priredilo društvo veselico s tamburanjem, petjem, igro in šaljivo pošto. Kakor petje tako tudi tamburanje je vodil g. V. Filli. Veselica je skončala dobro in društvu prinesla lepe dohodke. (Pride Se.) Nabrežlna, 29. jul. ~ {Javna ljudska knjižnica.) Dne 28. julija se je vrši! po-luletni zbor društva »Javna ljudska knjižnica" v Nabrežini pri g. Tanceju Ignaciju. Točno ob 9. uri zvečer je ob precejšni udeležbi društve-nikov otvoril shod predsednik naše knjižnice g. Holler Hinko. Predsednik jo razpravljal v svojem govoru, kaj je prvi pogoj in končna zahteva vsega tega, da prične s tem, da se rodi, obstoji v tem, da živi, in konča s tem, da umre. Dokazal je, da je in mora biti vsega tega prvi pogoj in končna zahteva delo vstrajno delo. Nadaljeval je, da ravno tako kakor delo v velikem, tako je delo temelj vsemu v malem; bodreč ude, da oni z vsemi silami delajo na to, da ravno kakor v vsakdanjem življenju delajo v borbi za kruh na tem, da lista knjižnica, katera temelji na nabili žu- ljih,- sezidana iz kosov kruha, odtrganega 0,i naših ust, procvita s tem, da crpimo ono dobrote, katere nam knjižnica nudi, da nam bode ' studenec, okolu katerega se zbiramo, bratit«0 ' družimo in tako prepričani in ujedinjeni %! ( pimo na pot narodne in ekonomske svobode in končal je s tem, da je ponavljal hesod? Jezusa Kristusa, kateri je Petru rekel: p,,ter" ti si skala, na katero bodem zidal cerkev, kal ( tere peklenska moč ne bode premagala, ravno tako recimo tudi mi danes: ta naša knjižni.-a je skala, na kateri zidamo cerkev; ne cerkev katera uči: moli, ponižaj m pokori se, nest0 t cerkev, katera uči: delaj, uči, misli in 0SVfj. . bodi se! j Na to se je prišlo na dnevni rod. j, poročila tajnikovega se je izkazalo, da je ftj ustanovitve društva naraslo število udov o.f ill na74, Odborovih sej se se vršilo 14, i a. upni in ustavni shod. Iz knjižuičarjeve^a j,ur,.. se je razvidelo, da poseduje knjižnic;!. 4s knjig, to je slovenskih, hrvatskih in nemških. čitalo se je do t»00 knjig, in izmed t,=h ,,, bile čitateljem najljubše: Tolstoj, sienkie',:---Gjalski, Gorki, Cankar, Dumas, P. l'ajku\ai:, slovanska knjižnic«, katero izdaje g. A. Gr; beršček v Gorici. Iz poročila blagajnikov,^ se je razvidelo, da je stroje blagajne povulji o in da vsi stroški naroct-vio knjig in potrel^-ig so pokriti, ker blagajna dokazuje preMu-i, Knjižnica je zavarovana pri banki „Sia\ijp u 1000 K. Po tej točki se je prešlo na in cd j loge iu raznoterosti. Pred vsem je nanla?ai '< predsednik zahvalo si. županstvu v Nabrežlc;. katero je na našo prošnjo odločilo 8 kron m? sečne podpore, za sobo knjižnice, dalje .^ u zaključilo, da se društvo udeleži slavno.-ti o i kritja spomenika Miroslava Vilharja v I\>iU),m. Na predlog predsednika je zbor enogh1M...j:t jel, da se ustanovi glavnica, iz katere h- b;>lt čez 5 letzamoglo dati podporo revnemu in ?>riij nemu dijaku iu dijakinji izmed udov kujum- . ali pa sploh kakemu vrednemu Nabre/ttn-i:. kateri bi se posvetil kiparstva, filozofi :;'.; pa zdravstvu; to glavnico se položi s tem, ih ; se je vsaki član obveza! dntgovoljuo pri>i,>» , vati po en» krono na loto, knjižnim pa ^x<:>. iz blagajne, katero bode mogla dovoliti m :, od prebitkov zabav iu poučnih večerov. Dj-i se je zaključilo, da društvo pristopi kakor ilc \ društvu »Akademija" v Ljubljani. ! Nato se je za besedo oglasil ud Ali : Pertot, kateri je s svojim nastopom doki:. da naša knjižnica že skoraj zanje plod ruvanja, ker je isti razvil govor o pomenu :: vrednosti knjižnice, katerega je v lepem s^; j in izbranih besedah zaključil-.Mladeniči in a.'.a-denke! ali ne bodemo mi enkrat o(*tjc ir. matere, kateri boaso iiueli skrb vzgajati i;^ otroke, kako jih bodemo pa vzgajali, aki» t* bodemo sami nič zuuli; torej potrudi«:') ; napredovati sami, ker samo to nam jou'i srečno in boljšo bodočnost. Predsednik je i/nV zahvalo g. A. GabrSčt-ku, knjigotržcu v (Juri-: kateri je bil pripravljen na prošnjo n;»?»V: društva dati knjige in druge potrebščii.-- [¦ zelo ugodnimi pogoji, za kar se ishv;-. u. topleje priporoča društvom in kiiji/:.! *a-(Oalie u priloqt.) Vrne se k Louisi, yzame kovčeg, ki ga je pustila na tleh, in obe se plazita proti vratom, skriti v senco zidu. Evgenija postavi Louiso v kot k vratom, stopi v najjasnejšo svitlobo in zakliče s svojim polnim, zvonkim glasom: „Odprite vrata!" Vratar so dvigne in skuša spoznati odhajajočo osebo, vendar nemudoma odpre, vide mladega moža, ki je nestrpno bil s svojo paičico ob čevlje. Takoj švigne Louise kakor senca skozi vrata, dočim jej sledi Evgenija navidezno čisto mirno, dasi jej je srce pač vtri-palr nekoliko nemirnejše kakor sicer. Postrežček pride mimo, in Evgenija mu da svoj kovčeg, rekoč, naj ga nese v ulico de la Victoire, štev. 36. Nato prime svojo boječo prijateljico za roko in sledi ž njo krepko stopanj jocemu moža, katerega družba je boječo Louiso nekoliko vznemirjala, dočim je bila Evgenija močna kakor Judit ali Dalila. Ko pridejo do imenovane hiše, vzame Evgenija kovčeg, da nosaču nekaj derurja in potrka na okno. Za tem aknom je prebivala šivilja, ki jo je obve**Ha Evgenija že naprej. Ni še spala, torej hitro odpre. »Gospica/ pravi Evgenija, »recite vratarju, naj potegne kalešo iz kolarne in naj gre po poštne konje. Tu je pet frankov za njegov trud." »Res,* pravi Louise, »občudujem te, da, reči moram, da skoro spoštujem." Četrt ure pozneje je bilo vse pripravljeno. »Katero pot ukažete, mladi gospod i" vpraša postilijon. »V Fontainbleau," odvrna Evgenija s skoro moškim glasom. »A kaj vendar praviš?" jo vpraša Valentina." »Biti morava previdni," pravi Evgenija; „ta ženska, ki sva ji plačali dvajset zlatov, naju za štirideset zlatov lahko izda. Na boulevardu krenemo v drugo smer." In deklica skoči z gracijozoo lahkoto na voz, „Ti imaš vedno prav, Evgenija," pravi Louise, sedfti poleg svoje prijateljice. * Četrt ure pozneje zapoka postikjon z bičem pred vrati Saint-Martin, „Ah," pravi Louise in si oddahne, „zunaj Parisa sva !* »Da, ljuba moja in odvedla sem te Čisto srečno," odvrne Evgenija. »Da, toda brez nasilja," pravi Louise. „To naj velja kot olajševalna okoliščina," odvrne Evgenija, Te besede se skoro popolnoma izgube v drdranju voza, hitečega po trdem cestnem tlaku. Gospod Danglars ni imel več svoje hčerke. KONEC PETEGA DELA. Šesti del. i. Krčma pri Zvoncu in Steklenici. In zdaj dajmo gospici Danglarsovi in njeni prijateljici prosto nadaljevati njuno potovanje v Brušenj ter se vrnimo k nbogemu Andreji Cavalcantiju, ki je bil tako neusrailjeno vržen z vrhunca svoje sreče. Gospod Andrea Cavnlcanti je bil kljub svoji mladosti zelo premeten in zelo razumen. Videli smo tudi, kako se je pri prvem hrupu, ki je pričel vstajati v salonu, počasi približal vratom, se umaknil skozi drugo sobo in končno izginil. Toda pozabili smo povedati nekaj, kar je vsekakoi treba omeniti. V sobi, skozi katero je bežal Cavalcanti, je bila razstavljena krasna bala njegove neveste: denmnti, kaftmiruki šali, valencienneške • čipke, angleški pajčolani in aploh vsi predmeti svete, katerih edino ime razigra srca mladih deklic. Andrea ni bit samo premeten in razumen, ampak t:: previden in se je zato, idoč skozi sobo, pre$krhel s tem: i'-gocenostmi. Preskrbljen s tem viatikom. se je spustil skozi oka1 *'*¦ se izmuznil rokam orožnikov. Velik in lep kakor borilec starega veka, Žilav kakor -;¦ ' tanec, Andrea ni trepetal pred napori, ampak je hitro '¦'?''« v pričetku brez načrta, inislei samo na to, da uteče svojim n sledovakem. Prišedši iz ulice Mont-Blanc, se je instinktivno, taker;4 lastno tatovom, orijentiral ter obstal na oglu ulice Lafcvt-da bi si oddahnil. Bil je sam; na levi mu je ležala ograja Saint-1^-'^-1 prazna in pusta, na desni Pariš v vsej svoji mogočnosti. \ „Ali sem izgubljen?" se vpraša. „Ne, nikakor ne, ?* rTf" hitim svoje sovražnike/ Ta hip zagleda, da se mu bliža voz, katerega ko?ijai i* pušil pipo. „He, prijatelj!" pravi Benedetto. „Kaj je?" vpraša kočljaš. „Ali je vaš konj zelo utrujen?" nUtrujen! Ah, ne. Cel dan ni imel opraviti skoro u^ Sedem frankov imam, in deset jih moram oddati gospodurj« Ali hočete k tem sedmim frankom priložiti dvaj«1 drugih, he?" 7, veseljem, meščan; dvajset frankov človek ne sme \*e zirati. In kaj imam storiti za nje? Govorite." „Nekaj, kar je v slučaju, da vaš konj ni preveč trtulea-zelo lahko*4 t »Pravim vam, da pojde kakor cefir, samo povejte, karo- »Proti Louvresu." Ah, razumem: v deželo ratafije. „Da. Gre čisto priprosto za to, da najdem svojega jatelja, ki sem ga Imel pričakovati na tem mestu. Imel me J' Priloga Jote" it. II. 2 dne I. avgusta 1906, Slednjič je predsednik darovateljem knjig in sicer: gg. I. Škerjanc, D. Komnc, R. Medic, ,\. Tance, i, Kosraina, A. Mozetič, A: Pertot in uredništvu »Ljubljanskega Zvona", katero ic blagovolilo podariti letnik za celo leto brezplačno, izrekel, srčno zahvalo. Ob 11, uri zve-ger je ta zanimivi in poučni shod končal s wm, da se je g. A. Tance predsedniku zahvalil za njegovo požrtvovafeost«' v * "pri*-"našegte društva. _________ Domače in razne nouice. Imenovanje. — Računski praktikant pri tu-lajšnjera gozdarskem uradu g. Ivo Srebr-„jfc je imenovan asistentom pri istem uradu. Telovadno društvo »Sokol" in kolesarsko društvo g^fjCi*" priredila veselico v nedeljo V2. av-*u*tfl lt*0*J. v prostorih g. Wafieka v „Hilm-itivlur- Sodeloval bo Sokol i/. Solkana in Tr*w Vspored: dopoliidne : ob Vg7. tekmo-,ab» telovadba v telovadnici v Trgovskem \\vmi\. Popoludne ob 4. dirka iz AjSovice do r-mi-e v Rožni dolini. Oho. javna telovadba ; j-rostorih g. \Vtmcka. Potem petje, godba. Gg. učiteljem na deželi. ifa je križ s prodaji) Šolskih knjig, to vedu prodajalci in Upovalci. Nevarna kupčija pa je to za knji-^irje. V. kr. zaloga šolskih knjig prodaja ].* proti gotovini, daje .majhen popust, ki se m* zniža z raznimi stroški, in dogaja se, tla knjige zastarijo, predno so podane. In ako tiuii knjigarju knjige preveč zastanejo v za-;oxi, ima zgubo od te kupčije. Ker se mora naša sicer lepa knjigarna kriti s pričetnimi težavami, prosimo gg. uči-trfje in druge, ki hočejo kupili za prihodnje :io!>ko leto knjige pni nas. da nam naznanijo u':eu naslov in število knjig do 10. t. m, S ^i«! olajšajo delo nam in sebi zajiotovr o >,rawni čsmi vse naročen« knjigi*. Knjigarna A. Gnbršček, K boblniskemu jezeru in Izviru Savice bodi izlet |.o novi železnici prihodnjo nedeljo. Odhod ob »VJO xjutruj. Povratek v Gorico '.U."» zvečer. Kdor se misli udeležili, naj se prijavi v mM tiskarni ali v nn.ših trgovinah do sobote. Razglas. Počenši s 1. avgustom t. 1. ;t> ' A\' uporabljala železniška proga Trst-huriu .temenice za preva/.enje p oh t ui h po-*:'fj'".tov in sicer ^/.ovinku >t " ter v osebnih vlakih št. 10 in i*, u Jet-enic proti Trstu pa v br/ovlakti '-\. 1 ter v osebnih vlakih št. lf> in iT. Istočasno se otvoriui na državnih kolo-svouh v Trstu in v Gorici nova erarična 5'0?tt.a urada Trst 11, oziroma florica 4. Dostavijanje postnih pošiljatev v Gorici v oilvzame centralnemu postnemu uradu t°r •Hreii novemu uradu Gorica 4. Od c. kr. ^•tm-ga in brzojavnega ravnateljstva. Dr. Sregor&ič" li ¦¦- .Sošiir falot o talilni re- tiTUi Naše stališče o volilni reformi je znano, vj !.«> nehamo bičati grehov, katere je ra-r^:' klviikalni generalis^tmus dr. > u s t er-•t' ¦;» sodelovanju tudi dr. A. Gregorčiču. Včerajšnja »Gorica" je objavila dva predala dolgo pranje dr. Gregorčiča. Zašli bi predaleč, ako bi se spuščali v podrobno polemiko z dolgoveznim otrobarstvom v Gregorčičevem listu, zlasti zato ne, ker v kratkih besedah izpodbijemo glavni temelj, na katerem sloni' vsa dolgobosednost in predrzna nadutost člankarja, *¦"«•»-'^fegortičer-iist namf*fr s smelostjo, ki je mogoča le pri klerikalcih, prišiva dr. A. Gregorčiču na hrbet zaslugo, da je imela prvotna vladna reforma na Goriškem tri s'«-venske in dva laška mandata. Mi smo v prijetnem položaju izjaviti, da trditve v »Gorici" ne odgovarjajo resnici. N i res, da je šele dr. A. Gregorčič pridobil sedanjega namestnika za razdelitev mandatov tri Slovencem in dva Italijanom. Res je le, da je imel tudi dr. A. Gregorčič priliko enako vsem drugim poslancem na Primorskem {laškim, hrvatskim in slovenskim), povedati ad informamliim svoje mnenje, res je, da je dr. A. Gregorčič go\v' .ako, kakor zahteva korist narodova ( - :li to je storilo več drugih mož Se v določnejši obliki, pa se ne hvalisajo javno ! », n i p a r e s, d a b i bil šele o n pridobil u a m e s t n i k a z a znano r a z d e 1 i t e v, kajti res je, daje bila takrat ista razdelitev v principu že .s k 1 e n j e n a in n a r e j e n a. Zavrniti moramo torej vse ono hvalisar-stvo dr. Gregorčiča najodločneje ter protesto-vati, da se v javnem listu prevračajo dejstva v namene klerikalcev. - - Mi si nismo preskrbeti pojasnil, na katerih sloni nag današnji elementi, šele po včerajšnji ..Gorici", marveč že pred več tedni, ker nam je prihajalo na uho, kako se razširja laž v poveličevanje dr. Gregorčiča. Vendar smo molčali, ker vsaka nepotrebna polemika, v katero se vlačijo visoki uradniki, utegne več Škodovati nego koristiti. Ker pa prihaja .,Gcrica" na dan s trditvami, ki so neresnične in strankarski ten-deneijozne, moramo, žal, poseči v polemiko in }i o v e dati r e s n i e o, dasi ne tako na polna usti), kakor je ..Gorica" lagala. Lahko bi govorili bolj precizno in imenovali Ohcbe, čas in kraj. pa nočemo. Kdor danes noče verjeti nnšemu dementi in raje veruje ..Gorici" — svobodno mu. O Ijube/nirem »Sočinem falotit" pa niti besede! l.c psujte le, kuj dobivate, odvezo iz Trsta proti Jesenicam v > v«»k dan! 15<>ga »» ljudi imate za norca, aH pride dan plačila tudi za vas! Volitev zibani in podžupanov v Cerknem, 'Zupanom v Cerknem je i/.voljen g. Anton Kosmač. Podžupani, U po številu, so vsi na pred njak i. Trgovci Iz Trsta v Ssrlcl. - v nedeljo je bilo v Gorici kakih f><) članov tamošnjega trgovskega izobraževalnega društva. Radi prepoznega obvestila niso bili sprejeti tako, kakor bi lahko. — To se lahko popravi o drugi priliki, saj tržaški trgovci morajo Se večkrat prileteti k nam. kjer je i za nje dovolj hvaležnega polja. Sporazumno lahko uženemo v ko/ji rog marsikaterega lahouskega nadu-le/a, ki se je preobjodel slovenskega k»'aha. i Temna točka. — V nedeljo se je vršil v Ljubljani shod, kateri je sklical izvrševalni odbor jugoslovanske socijalne demokracije. Na tem shodu je govoril dr. Tavčar v imenu narodno-napredne stranke, v imenu soc. demokracije Etbin Kristan, ki se je v svojem govoru dotaknil prav značilno tudi te-le temne točke: „Pri volilni reformi je še marsikaj temnega in nejasnega/ Temna točk"a je n. pr. ta, da se je izvršil kompromis med Slovenci in Italijani glede mandatov na Goriškem. Po kompromisu bi dobili Italijani 18 mandatov. Pozneje so Italijani izvojevali še en mandat, tako da jih dobe sedaj 19. Ako se je to zgodilo, bi tudi Slovenci morali zahtevati iu dobiti najmanj še en mandat. Pa ga menda niso zahtevali in seveda niso dobili. ŠusteršiČ v tem ožini, docela molči. Zakaj inolči?"__ Odgovarjamo, da molči pač zato, ker mu ni za izvenkranjske Slovence prav nič mar. ŠusteršiČ se je sicer nekaj repenčil radi 19. laškega mandata, ali kaj hitro utihnil, češ, kaj mi mari kompenzacija za ta mandat — saj se ne tiče Kranjske. Mešetar Gregorčič je kot deputato friulano tudi molčal.... saj ga je silila v to „modra poteza", in tako so dobili Lnhi nov mandat z lahkoto. Tu se vidi, kaka sleparija je tista „ modra poteza!" Škandaloma cesta je od novega kolodvora v mesto. Poleg *seh nedostatkov je zdaj še neznosen prah. — Lepo sliko dobivajo tujci o Gorici! Hic Rhodus, slavni mestni očetje, altro ene zdražbarije proti Slovencem! Gorenjci so zvezani zdaj z Gorico, da smo si najbližji sosedje. Zato nastajajo docela nove trgovske zveze. — Goriški trgovci, gostilničarji, obrtniki naj skrbe o pravem času "a potrebno reklamo. — Na naslov c. kr. gozdnega in demonskega ravnateljstva V Gorici. - Bohinjsko jezero je na slovenski zemlji. Po ovinkih srednjeveške teme je prišlo z vsemi gozdovi vred v cerkvene kremplje in zdaj po verskem zalogu v upravo c. kr. gozdnega iu domenskega ravnateljstva v Gorici. Toda jedini hotelček ob jezeru, v oblasti tega c, kr. ravnateljstva, je v tako Škandalozno nemških rokah, da Slovenca kar jeza zgrabi, ako pride tjekaj. V nedeljo sta bili ondi dve večji družbi iz Gorice, ki nista mogli dobiti v svojem jeziku prav ničesa. Zdaj, ko je jezero lahko pristopno, se, bodo ponavljali taki prizori vsak dan, kar bo dajalo dan na dan povod pritožbam in zabavljanju. --- Zato zahtevamo od c. kr. ravnateljstva v Goricij da svojemu hotelu poskrbi najemnika, ki bo imel le slovenske uslužbence. Laške spake namesto pravih slovenskih krajevnih imen. — V prvi izdaji specijaluega zemljevida avstrijske monarhije v merilu 1:75.000 je biio: Cormons (Kormiii), v drugi izdaji je le Cormons, v prvi izdaji Vipolže, v drugi izdaji Vipulzano, v prvi izdaji Gradišča (Gradišče), v drugi izdaji je le Gradišča, v prvi izdaji Bigliana {Biljana), v drugi izdaji je le Bigliana, v prvi izdaji St. Florijan (Šte-verjanj, v drugi izdaji je le St. Florian, v prvi izdaji Monfalcone (Tržič), v drugi izdaji je le Monfalcone, v prvi izdaji Rubije (Rubbia), v drugi izdaji je le Rubbia, v prvi izdaji Sovodnje, v drugi izdaji Savogna, v prvi izdaji Raccogliano (Orehovlje), v drugi izdaji je le Raccogliano, v prvi izdaji Biglia (Bilje), v drugi izdaji je le Biglia, v prvi izdaji Ran-ziano (Renče), v drugi izdaji je le Ranziano, v prvi izdaji Schonpass (Sempas), v drugi izdaji je le Schonpass, v prvi izdaji Mte Santo (Sv. Gora, Skalnica), v drugi izdaji je le Mte Santo (Sv. Gora), v prvi izdaji Gradiscutta (Gradišče), v drugi izdaji je le Gradiscutta, v prvi izdaji Gargaro (Gergar), v drugi izdaji je le Gargaro, v prvi izdaji 'Canale (Kanal), v drugi izdaji je le Canale, v prvi izdaji Ronzina (Ročinj), v drugi izdaji je le Ronzina, v prvi izdaji Tolmein (Torain, Toimino), v drugi izdaji je le Tolmein. V drugi izdaji je edino le laška oblika pri Mte S;Daniele7 Mte S. Gabriele, Mernico, Dolegna, Colobrida (Golobrdo!) Senico, Scrio, Vercoglia, Quisea, Sedaj ko se z otvoritvijo nove železnice j zdatno poživi promet, vzelo se bode tudi po-I gostejše zemljevide dežele v roke. Dohajajoči I potniki in turisti se hočejo v doslej malo znani naši deželi orijentirati. Državni vojaško-zemljepisni zavod je že tudi oskrbel, da je nova železnica v zemljevidu narisana. — ČIo-j vek sodi o narodnosti po imenih krajev. — (Je že mora po pameti mogočnežev nemško ime biti na prvem mestu, kjer je sploh tako ime za prvotno domače ime (Gorz za prvotno Gorica), kakšen namen pa more imeti, da stoji v zemljevidu izključno le laško ime pri slovenskih vaseh? — Raccogliano (Orehovlje) n. pr,, tam ni nobenega Laha, nikdo tam ne pozna tega imena. In naj pride tujec, pa praga: kje je Raccogliano, se mu bodo smejali ter mu povedali, da kraja s tem iine-j nom ni v goriški deželi. Največja bedarija je pač usiljevati spakedranke za prava krajevna imena celo v zemljevide, ki imajo sju-t žiti v orijeutiranje. To bo orijentiranjc po , takem zemljevidu, kjer mrgoli imen krajev, ' katerih ni! j Oznanilo, — Z ozirom na § 217. zak. o oseb. davku se naznani, da izvlečki iz plačilnih nalogov za osebno-dohodninski davek za leto 190(5. cenilnega okraja „Gorica-mestoB in , političnega okraja „Gorica-deželaM bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 duij računajoč j od 1. avgusta t. 1. naprej ob uradnih urah I pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva, Via Cappuccini št. 161. nadstrop., soba 8. Jesenice čaka še lepa prihodnost. Z novo železnico se je vselilo v ta lepi kraj tudi novo življenje. Od vseh krajev prihajajo tje gostje. Slovenca pa mora veseliti naredni preporod te znamenite občine na Gorenjskem. Še pred 3 leti je bilo Slovenstvo ondi zaspano, nekam potlačeno, nekaj ošabnih tujcev pa je nosilo zvonec. V novejšem času pa so se dvignili Slovenci iz spanja ter dokazujejo na vse možne načine, da so oni gospodarji in da hočejo gospodarji ostati. — ^Jeseniški Sokol" deluje izvrstno, na čelu občine pa je zdravnik dr. Kogoj, ki je odločen mož in častno zastopa na zutaj prevažno gorenjsko postojanko. Malo je vasij, ki bi imele na čelu take župane 1 UW\ 7. vuzom ob pol dvanajstih; zdaj je polnoči; najbrže f-e ;* w.vličal čakati in se odpeljal sani." ..To je mogoče/ -Aii upate, da ga lahko dohitiva V -Gotovo." -Toda če ga ne dohitiva od tn do I>ourgeta, dobite dvaj-*'*t fr.ii.kov; če ga ne dohitiva od tu do Louvresa, trideset." in če ga dohitiva?" -štirideset!" pravi Andrea, ki se trenotek obotavlja, toda J aisii. da lahko obljubi, kolikor hoče. -Veljal* pravi kočijaz. BVstopite, hitro, prrrum!... Andren vstopi v kabrijolet, ki brzo odhiti skozi predmestje ^i-benis in predmestje Saint-Martin ter krene skozi vrata u •*/končni Vilette. ba bi ostal v svoji ulogi, Cavalcami sdajpazdaj pogleda «•'- poizveduje po celem kabrijoletu z rudečkastorujavim konjem !~ v*ik kabrijolet, mimo katerega se peljeta, ostro premotri s '»ojind očmi. Naenkrat se pripelje mimo njih v hitrem diru kaleša, v taero sta bila vprežena dva poštna konja. »Ah,* si pravi Cavalcanti, „če bi imel to kalešo, ta dva ejobra konja in pred vsem potni list, katerega bi rabil, da bi *W1 vse to!" i» izvije se mu globok vzdih. V tej kaleši sta bežali gospica Danglarsova iu gospica « Arniillv. »Brzo, brzo!" pravi Andrea. „Ne smeva se obotavljati." In ubogi konj zopet prične teči ter dospe končno ves »Meč se v Louvres, Jzprevhlel sera/ pravi Andrea, „da svojega prijatelja ne (omthu in da bi vam ne uničil vašega konja, raje ostanem M* Tu im Prijatelj!« Iu stHMvši kočija/.u v roko trideset frankov, skoči Andrea lahkotno na cesto. Kočijaž veselo vtakue vsoto v žep in se vrne po cesti proti Parisu. Andrea se dela, kakor da išče krčmo „pri Rude-čem Konju", toda vstavivši se trenotek pred vrati in poslušaje pri tem drdranje voza, ki se je izgubljal na horicontu, odhiti brzih korakov naprej. Za dve uri se vstavi; biti je moral v bližini Chapelle-en-Servala. Cavalcanlija ni vstavila utrujenost; vstavil se je le zato, da napravi kak sklep, da se odloči za kak načrt. Najeti poštni voz, to mu je bilo nemogoče, kajti da b! mogel potovati na ta način, bi mu bil neobhodno potreben potni list. Andrea sede na rob jarka, nasloni glavo v odprte dlani in premišlja. Za deset minut dvigne glavo; njegov sklep je bil narejen. Kuo stran površnika, ki ga" je v prednji sobi hitro ogrnil čez svojo plesno obleko, pokrije skrbno s prahom in, prišedši v (Jhapelle-en-Serval, potrka na vrata krčme, ki je bila v tem kraju edina. Krčmar pride odpirat. »Prijatelj," pravi Andrea, „bil sem na potu iz Montre-foataina v Sediš, ko se je splašil moj konj, divja žival, in me vrgel deset korakov daleč. To noč moram priti v Compiegne, da ne provzročim svojcem prevelikih skrbij. Ali mi lahko po-sodite konja?" Krčmar ima vedno Vonja, naj bo že dober ali slab. Krčmar v Chapelle-en-Servalu pokliče hlapca, mu ukaže, naj osedla belca; nato zbudi svojega sina, sedemletnega dečka, ki naj bi Bedel za gospodom in pripeljal žival nazaj. Andrea da krčmarju dvajset frankov; ko jih jemlje iz žepa, mu pade na tla posetnica. Bila je to posetr.ica enega njegovih prijateljev iz kavarne Pariš: hotel je, da krčmar po njegovem odhodu spozna, da je posodil svojega konja gospodu grofu Mauleonu, ki prebiva v ulici Saint-Dominique, štev 25. To sta bila ime in naslov, ki sta se nahajala na posetnici. Konj ni hodil hitro, pač pa enakomerno in vstrajno. Ura v Compiegnu je bila štiri, ko je dospel pred krčmo, v kateri so navadno obstajali poštni vozovi. V Compiegnu je bila izvrstna krčma, in Andrea se je spominjal, da je že enkrat prenočil v njej jako udobno. Orientira se in odslovivši otroka, kateremu da ves drobiž, kar ga je še imel, gre in potrka na vrata s trdnim sklepom, da tri ali štiri ure, katero je pridobil s hitrostjo, porabi v to, da se z majhnim počitkom in dobro večerjo okrepča za napore, ki ga čakajo. Natakar mu pride odpirat. „Prijatelj," pravi Andrea, „prihajam iz Saint-Jean-au-Boisa, kjer sem obedoval. Mislil sem, da dobim tukaj voz, s katerim bi se o polnoči lahko odpeljal, pa sem se vražje motil. Zato mi odkažite eno izmed prijaznih sobic, vodečih na dvorišče, in prinesite mi mrzlo kokoš in steklenico bordoškega vina." Natakarju se ne porodi nikaka sumnja-, Andrea je govoril, s smodko v ustih in z rokami v žepih svojega površnika, tako mirno, njegova obleka je bila elegantna, brki poglajeni, čovlji fini in moderni, kratko, n:česar na njem ni bilo grajati. Dočim pripravlja natakar njegovo posteljo, vstane tudi krčmarica; Andrea jo pozdravi s svojim najprijaznejšim smehljajem in vpraša, če bi ne mogel dobiti štev. 3, ki jo je imel, ko je potoval zadnjič tu mimo. K nesreči štev. 3 ni bila prosta, ampak najel jo je gospod, potujoč s svojo sestro. Andrea je bil videti ves žalosten; in niti zagotavljanje krčmarice, da je štev. 7, katero mu pripravljajo, v vseh ozirih prav taka kakor štev. 3, ga ne potolaži popolnoma. (Dalje pride.) Promet PO novi železnici je vsak dan jako velik. Vsi vlaki so polni. S Kranjskega se vidi vedno mnogo ljudij v Gorici. Je pafi prebita stena v Podbrdu, in razdalja neznatna. Z Goriškega pa se pridno vozijo v lepe gorenjske kraje. Tako se bomo Goričani in Kranjci vedno bolj spoznavali. V nedeljo je bil promet na novi črti. izredno velik. Iz Trsta je odšlo z rednimi in zabavnimi vlaki 4877 oseb, od teh 3264 do Jesenic in medpostaj. Sedaj je za Goričane ugodno ob nedeljah in praznikih napraviti izlete na vse strani. Zlasti vleče vse v gore in na Gorenjsko. „Kna]pfl»eca. — Izšla je 8. številka „Knaj-povca" z raznovrstnim zanimivim berilom. Ranjen pri delu, — Pri delu v ulici Coro-nini je bil rarijen po nesreči z železnim drogom delavec Jos. Gerbec; prepevali so ga v bolnišnico. Rana na desni roki je nevarna. Vojaško Obleko so našli za grmičjem tik Fran Josipovega tekališča. Konstatirali so, da je pripadala ta obleka vojaku pešpolka št. 87. Vincencu Javorniku, doma iz Slov. Bistrice. BoMnJSkO Jezeri je videlo v jednem samem tednu več občudovalcev nego poprej cela leta. Čestokrat v Bistrici niso imeli dovolj vozov, da bi prevažali tujce k jezeru in nazaj. (Od postaje do jezera je blizu 3/4 ure z vozom). — To jezero, prej težko dosegljivo, je zdaj ob svetovni železnici, in zato ni dvoma, da bodo odslej rastia na bregovih nova poslopja, vile in hoteli. Slovenci, ne zamujajmo časa, da nas tujci ne prehitijo na naši zemlji t — Najpoprej pa je ondi potreben večji hotel! Ali bo kaj z zagotovilom iz Ljubljane? Na delo! PristopjjfllO k JatlCl HnalStt!" - Sredi političnih kriz sta stopili »Matica Slovenska" in „Matica Hrvatska" v ožjo zvezo, da bi občuvali dedino naših preporoditeljev in ova-rovali tisočletno našo zajednicr-. Vsled tega dobiva „Mat. Slov." po Hrvatskem nove poverjenike in več članov, nego jih je imela doslej. Število slovenskih članov »Matice Hrvatske", ki je zadnja leta močno padalo radi naše brezbrižnosti, pa mora tudi zopet rasti, da naš idenlizem ne ostane na papirju. Članarina »Matice r>vatske" jezaSlovence sedaj znižana na 3 K, a knjig dobimo 9, reci: devet, leposlovnih in poučnih. Med njimi bode letos kot nekaj posebnega: „Kolo hrv. umetnikov3, zbornik v velikem formatu z reprodukcijami 50 del hrvatskih slikarjev in kiparjev, prava salonska knjiga. Drug velik zbornik je „Hrv. Kolo", kjer bode poleg povesti in črtic tudi par razprav o Slovencih v slovenskem jeziku. Končno pa je zlasti poudariti »Antologijo (Cvetje) slovenskega pesništva" od Vodnika do najnovejše dobe. Priredi jo prof. dr. Ilešič. Doslej nismo imeli Slovenci take antologije. Že radi te antologije mora pristopiti k ,,Matici Hrvatski" vsak Slovenec, ki mu je mar naše književnosti. Sploh bo odslej „Matica Hrvatska" izdajala tudi eno slovensko knjigo. Vsak novi slovenski član sMatice Hrvatske" dobi hrvatsko-slovenski slovarček nuvrh. Gg. slov. poverjeniki se opozarjajo na znižano članarino. Eventuelna pojasnila daje prof. Ilešič v Ljubljani Wparsl» gasliflO droŠIfO bode priredilo slavijo 25-letnicc svojega obstanka dne 8. sept. t. L, na katero so vabljena tudi druga društva, da bi nas obiskala če le mogoče z zastavami. DrnStva, katera si želijo udeležiti slav-nosti, se prosi, da se vsaj do 15. avgusta 1.1. pri podpisanem društvu zglasijo. Gasilno društvo v Vipavi Doiozna cesta na goriški kolodvor — Od strani vlade se predloži, kakor Orno v laSkih listih, načrt za dovozno cesto n» novi kolodvor v kratkem. Kaj še niti načrta nimajo, ko bi moralo biti že zdavnaj izgotovljena toli potrebna dovozna cesta! Slovenske občine so storile svojo dolžnost gled6 dovoznih cest ob pravem času, le goriško mesto je slavno zaostalo. Po neznosnem prahu se vozijo in hodijo ljudje na novi kolodvor. Mesto nima niti malo vode na razpolago, da bi poškropilo tla, kakor pritiče. Zanikemo gospodarstvo, da mn ga nI para! Canale - Kanal, Auzza • Aifie. ~ še vedno strašijo laške spake po postajah v Kanalu in Av-čah: Canale-Auzza, pa še celo na prvem mestu. To je škandal, to je stalno žaljenje Slovencev na njih rodnih tleh! V čistih slovenskih občinah, pa taka laška nesramnost na postajah. Županstvi naj nikar ne odnehata, in poslanci naj se pobrigajo, da se odpravi ta i škandal. Kako se Lahi v Gorici branijo slo- ! venskega napisa t Kakor v zasmeh Slovencem I pa stojijo na čistih slovenskih tleh laški napisi Če bi se predrzuila vlada v kakem nemškem ali laškem kraju postaviti poleg domačega tudi slovenski napis, joj, to bi bil krik in vik, postajo bi naskočili in napis spraskali dol! Slovenci pa le mirno gledamo ter se zadovoljujemo s tem, da nas srce' boli pri pogledu na žaljive in izzivajoče laške napise l Kdaj bo konec sloveče slovenske potrpežljivosti ?! Il BOVGI. — Prostovoljno gasilno društvo v Bovcu vabi k veselici, katero priredi na dvorišču gostilne „pri Pošti" dne 5. avgusta 1906. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: k veselici za osebo 40 vin., sedež 20 vin., k plesu 160 K, za ude 1 K. V slučaju slabega vremena se bode vršila ista prihodajo nedeljo. Vspored: 1. E.Adamič: „V gozdu", poje mešan zbor. 2. F. S. Vitimi* • „Bledi mesec", poje mešan zbor. 3. J. Aljaž: „Nnša zvezda", poje možki zbor. 4. J. Aljaž: „0j z Bogom ti, planinski svet" poje mešan zbor. 5. „ Trije tički", burka v dveh dejanjih. 6. Ples. K mnogobrojnej udeležbi nljudno vabi odbor. Postaja na Blanči v Gorici je Še vedno brez napisov. Te dni je bil goriški župan dr. Marani v Trstu pri namestništvu, kjer je zahteval, naj se postavi na pročelje postaje nazaj stari napis ,,Gorz-Gorizia". Vlada pa je baje odločila, da ne pride ne tak ne drug napis na postajo, ampak da ostane goriška postaja brez napisa. Če se to zgodi, bo pomenilo, da se hoče Slovence še nadalje žaliti. Naša zahteva j 3, da pride na postajo v Gorici iudi slovenski napis. Če bi bilo kaj pameti pri goriških Lahih, bi se to vprašanje lahko prav hitro in povoljno rešilo. Napis naj bo slovenski in laški ali pa že laški in slovenski, za nemščino, ki pri nas ni deželni jezik, se pa ni treba nikomur boriti! Če pa že prav mora biti tudi „G6rz" zraven, pa naj bo pod napisom v deželnih jezikih. To bi bilo prav pametno. Brez napisa postaja ne sme ostati. Naša 2abteva je in ostane, da mora na postajo tudi slovenski napis. Vlada naj se potrudi, da spametuje Lahe v tem oziru ter potem postavi napis v obeh deželnih jezikih. Nova deželna palača. — že več *asa iščejo prostor, kjer naj bi stala prihodnja deželna palača. Trije so sedaj prostori, katere upoštevajo, to je v ulici sv. Klare zemljišče Buda-lovo, Lenassijevo na Studencu in Tekališču Jos. Verdija ter Nardinijevo ob cesti preti klavnici in Šempeterski cesti. Taka nova palača bo stala seveda velikanske svote. Za dobrote pa, bi jih dobivamo iz deželne hiše, je predobro še sedanje poslopje — čemu torej nova draga palača sredi siromašne dežele! Bralno in pevsko društvo „Miren" v Mirnu priredi veliko veselico v nedeljo dne 5. avgusta 1900. v krasni dvorani gosp. Josipa Marmolja. Vspored: ]. A. Foerster: „Sokolska korainica", godba. — 2. A. Nedvei>: »Djjaška", možki zbor. :*. Smetana .- Sekstet in finale iz opere ..Prodana nevesta", godba. — A. 1\ H. Sattneu: „Na planine", mešan zbor bariton soio. — 5. PousKr napev : „Hej Sloveisci", godba. — 6. H. Voi-arič : ..Slovenski svet, ti si krasan", možki zbor. — 7. Leiiau: „0na in on", valjček iz opere Juxheirat. - 3. A. Nedvep: „RaSa zvezda", mešan zbor. -- O-Muchvič : Slov. Potpourri. 10. Fr. Žolna : igra „Brat Sokol". Po veselici ples v venčkih na obširnem dvorišču. Pričetek točno ob 3V8 popoldne. Sodeluje vojaška godba c. kr. pešpolka št. 47 iz Gorice. Vstopnina k veselici 40 vin.; Sedeži 1. vrste 1 K; II. vrste 50 vin.; III. vrste 30 vin. — Plesni veneek 5 komadov 1 K. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. VeliM Jani ples se vrši v Ročinju dne 5. avgusta t. 1. v prostorih g. M. Gerbica. Svira sokolska veteranska godba iz Prvačine, broječa 14 mož. Slailje 25-letnloe Tržaškega podpornega In bralnega društva kaže biti res impozantno, ako pomislimo, da se slavlja in razvitja zastave udeleži nad dvajset društev z deset zastavami. Vsled novega duha, ki veje pod sedanjim ravnateljem redarstva, imela bodo naša društva dovoljenje nastopiti, javno in v sprevodu razviti svoja krasne zastave — trobojnice. Sprevod pojde iz društvenih prostorov Corsia Stadion št, 19 po glavni ulici k sv. Ivanu v Narodni dom ob 4. uri pop., kjer se bo vršila svečanost. Kedor ima čas in priliko, naj ne zamudi udeležiti se tega slovenskega praznika na tržaških tleh. — Bralne In pevsko drutoo „Vfiava" v Mira« bo imelo svojo veselico dne- 9. septembra t. I, Vsportsd se objavi pravočasno. MsISVallG dllll, Nolzar v Gorici, ki je tudi deželni poslanec laški in svetovalec v trgovsko-obrtni zbornici, je eden tistih, ki so največ trudyo, da bi ne priSel m postajo v Gorici tudi slovenski napis. Celo pri otvoritvi železnice je nadlegoval visoko gospodo z Dunaja radi teh napisov, v seji trgovske in obrtne zbornice pa je predlagal, • naj se obrnejo naravnost na ministerskega predsednika, in pritoževal se je, zakaj se sploh ne stori nič proti slovenskim napisom v mestu! Ta Holzer, ta ^ljubljanska srajca", nastopa sedaj kot prepečen Lah tako nesramno proti Slovencem. Zatorej: gospodinje slovenske, le pridno kupujte njegovo „žajfo P Barbarizem Italijanskega učitelja. — Pišejo nam: Blizu občine Dolenje na italijanskem kraju se je vršila dne 22. julija t. 1. običajna „šagraK. V bližini plesa je sedela družba slovenskih fantov h avstrijskih obmejnih vasi, pevnjoč narodne pesmi. Slovensko petje pa je razburilo nekatere lahončke, ne laške podanike, ampak italijanske nestrpneže iz Dolenj, posebno pa tamošnjega učitelja, kateri je začel petju zabavljati, češ, mar mislijo fantje, da so v Avstriji, da se drznejo v blaženi deželi slovensko peti. Kako naj si tolmačimo tako govorjenje avstrijskega učitelja, ki vidi s slovenskim petjem onečaščeno italijansko kraljestvo ter ne more zatajiti svojih čustev. A to ni bilo dovolj. Učitelj j« nahujskal nekatere laške fante, od kojih sta dva kakor krvoločne zveri planila naglo na mirno sedečo fantovsko družbo ter z nožem smrtno nevarno ranila nekega mladeuičaiz Golegabrda, občine Kožbane, da so ga morali odpeljati v kormiu-sko bolnišnico. Tu vidimo lepi čin takozvane laške „avite kulturo". Ljudski učitelj, vzgojitelj mladine, pokaznl je tu vso svojo barbarsko oliko. - - Vsa čast slovenskim fantom, ki so ostali hladnokrvni ter se umaknili iz bližine italijanskih Lukenijev. Kakor se čuje, pride učitelj najbrže v disciplinarno preiskavo, Če bo pa tudi kaj kaznovan, je pa drugo vprašanje ! Jrgoisko in obrtno društvo" za Goriško je poslalo vladi energičen protest proti vmeša- J vanju goriške „Trgovske in obrtne zbornice" v spor o napisih, na goriškem kolodvoru. Prav tako! Prihodnjič objavimo besedilo! — Odgovor jo opopran ! Kakor zasluži! Upamo, da ga bo vlada tudi uvaževaln! Z Odra le padel pri popravljanju neke hiše v ulici Coronini zidar (J. Pizzul. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer bo moral ostati mesec dnij. S tira Stl Skočili med [»odbrdom in Hu-dojužno v nedeljo dve prvi kolesi železniškega stroja. Poklicali so na pomoč "delavce, ki so po napornem delu odstranili oviro prometa. Vlaki so imeli zamude več ur radi tega. Ustnica. G. dopisniku iz okolice: Vaš članek o trgovini s kinetskirai pridelki porabimo prihodnjič. OPOZARJAKO vse naše cenj. odjemalce v Ajdovščini, v Rihenbergu, Štanjelu, Komna, Dutovljab, Repentabra, Sežani, Nabrežini, Toraajn itd., da jih obišče naš potovalni zastopnik g. los. F a b č i č. Isti bo sprejemal naročila za tiskarno, knjigarno in knjigoveznico. Vsi naši somišljeniki so naprošeni. da mn prihranijo svoja cenj. naročila. , Goriška tiskan«*" fl. Gabršček. (loterijske šteuilke. 2S. julija 1906. Dunaj ..........(16 51 fiO i>7 35 8rae............50 54 19 24 18 Ivan Kravo s priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici **>•> trg Korenj L1.11. ^.»^ Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje Lo ponatis j« kunjiv. Jedino pristen je THlEhRT-jev z znamko zelena nuna, HaJsUrcJe in neprekosljivo sredstvo proti motelu prebave, želodčnim Itreem, koliki, katarja, pranim boleznim, influeuci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj. natih steklenic aH 1 velika posebna steklenic* s u. tentov. tamaSkom K S poštnine prosto. THIERJUr-jevo Centifolijtio mazilo mano kot neprekos\jivij sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poSkodbam, oteklinam vseh vrst. 0*r»: 2 lončka K 360 poštnine prosto se razpošilja proti povzetja aH predplačil« zneska. Lekarnar A. THIEflRI v Pregradi pri Rogatca • Slatini, Brošura s tisoft-rimi ©rijjinalnhni zahvalami je na razpolago zastati, iu poštnine prosio. Dobiva se skoraj v vseh vetjih kkarnnh, to tttirodilnicah. Razgled po suetu. Žrtev nemške podlijinostl, ~- iz Marica: Sin znano nemške rodbine v Mariboru, :)!¦ letni Oskar Straudinger, bitni Častnik, jo liiv«; nekaj Časa v Pivoli pri Mariboru, kjer m njegova mati vilo z majhnim posestvom, Tiik.r je nrenehoma zalezoval in nadlegoval mat* rino deklo Uršo Pepelnik, ki #i pa nitakir ni marala. Ko je ta v Četrtek zvečer rnr molzla krave, je prišel Straudinger v h!-:. ter jo hotel posiliti. Ker se je dekla .¦.««L branila, jo je zgrabil Straudinger za la>o jo vrgel z vso močjo na tla, ji zadal z ilolgiii: bodalu podobnim nožem kakih 10 cm «li>Iuo in precej globoko rano na levem licu ter jo zabodel dvakrat v vrat. Na deklino vpitje ji je pritekla na pomoč Ana Hebec. Zdaj re j.-1 zaletel Straudinger z vso močjo na to, ter jo večkrat zabodel z nožem v levo in <.i< ivj*k se je zaprl na to v sobo, kjer se je v tro-notk«, ko je zapazil pred vrati žaivurjs. ustrelil. Koničen slučaj lA poroto v Milanu, !'- rotna sodnija v Milanu je sodila nekog; I1?-nijela Magnijr. ter ga radi pomanjkanja duka;v> oprostila; obtožen je bil umora. Magni k» r: sedel na zatožni klopi, ker ga je polidju :*. man iskala celo leto. Torej se je vrSi!:* ra: prava brez obtoženca. Toda ko je bila raz;'..; Sena oprostilna razsodba, je zakliral vA'.: med poslušalci: Hvala lepa, hvala! Tu j*1 i • Magni, ki je lep& mirno med občinstvu;!! pi sostvoval razpravi, Vozni red krajevne železnice Gorica-Ajdovščina veljaven cd dne otvoritve proge Jesenice-Gorica Trst d L. I Mti. il. 1(1. iH. Id vi. L Postale I M *• *A rt- U r 851 833 855 j______________________'________________| 852 854 voj, 9.1» 2fi"j N.35I I •- rtfe.Uor>?a...........iti \ 7.30 1.35 "*'-J H 25 3.05 8.45 I 4-' ., SI. ' ;ter pri (ioriii........I 7.1!« 1.24 :-' 9.41 3.20 9.01 | 8' „ Voltjadrapa......... ' 7 07 1.12 '!: 9.52 3.32 9.12 12 tt Prvartna........., lil. «50 12.55 •"' 6.4 > 1-2.55 6.40 lili. Trst d. I........'"". .".. M. | 9.55 9.57 3.37 9.17 - • Pmičina........ . . A 6-45 12.30 ''•" 10.07 ¦ 3.47 ».27 14 T Domberg......... . I 6.40 12.45 '¦;' , I 10.17 3.1.7 . ».37 16 Bataje........... 630 ; 12.35 t i .!<> ; | 10.2$ 4.0S ».48 21 Karanje.......... (i.17 < 12.22 ''•-' .' 10.35 4.15 !>.«m 23 Dobravlje . '. . .......I 0.10 IAJ5 "¦-•' f 10.42 4 22 10.0-2 25 * Sv. Krii-Cestn.........¦ 6.05 12.10 •'!; i 10.50 4 30 10 Ki) 33 Wl. AjdovSCiim.........lik. 5.55 12.00 ';!" ': ! Priklopi: j 7.251 , 1.15 10.35! odli. Dunaj j. i.....,......doh. 5.351; G.45 I ll.a»| 3.031 5 50 fi Gradec j. ž...........A 9.51 : 2.011 "" i 3.18| 4.47| 12.58 T Ljubljana J. ž...........I 2.37 ! 9.45J ~, t 635 t.OI) ( 4.to Trst j. ž............. hOlIlUl; 4.15 i"-lJl I 7.17 : 10.02 j 5.20 Nabrežina i. ž........... 10.42 ! 6 20| ,' 5.50 12 00 i 5.10 Červinjau...........I «1.30 i 6.47J l"*; 7.54 1.59 ! 5.49! TrH6 j ž.....,......H 946 I 3.16 . f"*M j 8,50 I. 1.20 | 619 T Kormin j. Ž...........:;< okraju. V Lodzu so delavci zažgali /&, .'kode je «5.000 rubljev. V Jeknteri- ^,;; stavka f>000 rudarjev. Posebnih do- fe/f y\ ni v Kusiji. v poročilih, ki se raz j, je vedno preveč pretiravanja. imifabeti ? Hnatskl In Slavoniji. Društvo |tt»kib vneuCilisenikov je izdalo oklic na ti anallabetbmu. V oklicu pravi, da |jv.'-ii0.i;OO prebivalcev v Hrvatski in Sla-.j,-i'i)0.000 nnaltabetov. 0iS3|8il duhOVOlk. ¦ V Libeicib je bil ob-. katoliški duhovnik Scbleuz na Ifi me-.- v jefo radi raznih oskrumb. Širina kazen na Francoskem se odpravi. ; i,:-l:;i komisijn hoče prisiliti vlado k ¦„: rsiirtne kazni s tem, da je črtala iz ¦:.imn 27.000 frankov, določenih za Hipaden »lak. I/ VnrSnve poročajo, da i, l 1'elestinovske postaje naskočilo vlak ociožrmh ljudij, ki so ubili orožnike ter .«:iS'.>0.«'(X) rubijev. M iiO il S lira. V Krbeelinesu v Pol • je .-kciiJ vlak s tira, in sicer sumijo, da f.v itfTočt-sio to radi tega, ker se je imel ,.:i tam ruski veliki knez Vladimir; po .; verziji pravijo, da so nameravali ukrasti L*;eda o hiši Matere bolje v Lorelu. T* :<> i.-f!a v Parizu brošura kanonika ('bera, ki dokazuje, kako je nastala legenda, ;; |>rei,esU angeljci hišo Matere božje iz ;i-^a \ Loreto. Dejstvo je, da na \>toku 'Kii nihče, kje je stanovala v Na>sn:tu t.:*Oja, vrh tega pa ie ljudstvo v srednjem »- :ii\alo bolnišnice BbiSe Matere božje". - f Loretu je bila baje taka boluisnica. -.'. :.::-:ijo. daje zgradil cerkev v Loretu ¦:> »v Angeli ter-je od tega nastala le--•¦ ila ~o angelji prenesli t je hišo Matere j ,-¦ lakih legend je bilo v .srednjem vrku j ::::.o, v luiliji pa je več cerkva in mvt- j f kx> rili se pripoveduje, da so ji!1. ;".-¦ j ¦ r~h\> .-\\. Z ozirom na delikatuo-t riv-vi--'- ki::...:.;k Cbevalier ni dobil rimprimaturB -1 jasiikfga nadškofa uiti od Lapideja, ¦*•'•::.;; je poverjeno podeljevanje za „im-"¦ *'-."" k.ijigam, tiskanim v Kitmi, pač pa i-*.;i!" v privatnem pismu na »'hevalierja •*¦!¦ i;j«-.-ovo delo ter se strinja v. njego-1 -z-ajruvi. To znači, da se najvišji eer-y*xL priznali in odobrili Chevalierjevo •cka>ro imičnje večletno neosnovano bajko. nazapadnem kraju dvorane zajedno v jedrn vrsti tik gospa v krasnih poletnih toaletah. Ne spozna se jih po obleki, ampak po njihovem slovanskem tipu, izraz lica pa jim je izredno resen. Njihov vodja je veliki in močni 50 letni profesor Maksim Kovalevski iz Har-kova. Kraj njega sedi mali Ostrogorski iz Grodnega, in dalje Vasilijev iz Ka/.nna, polkovnik, jSvotičik liberahn posestnik, in prejšnji gardeoficir, potem ltodičev iz T vera, socijalno-demokratski zastO])iiik Aladjin iz Simbirskf, "ki je moral izven Rusije tako dolgo živeti, da je mogel v listini dume poleg svojega imena zapisati: poklic: p r o g n a n e c. Prva ovaeija Rusom je bila prirejena o priliki uvodnega govora predsednika lorda VVeardale. V dobri francoščini je pozdravil ta člane 22 parlamentov (prišel je še 2JJ., ker je tudi Japan poslal svojega zastopnika), pa ko je posebej omenil vlene najmlajšega parlamenta, ruskega, vstala je cela skupščina ter klicala Rusom, ki so se zahvaljevali s pokloni. Nato je predsednik konference predstavil premier-ministra Cnmpbell-Isnnnerniana, ki je bil bled, resen. Z dobrohotnim licem je gledal okoli sebe ter pričel citati svoj govor. Ko je omenil v govoru zopet člane najmlajšega parlamenta, so nastale zopet ovacije Rusom, Mnogo hladneje pa je bilo odobi »vanje, ko se je spomnil minister začetnika in sklicatelja prve hnške konference. Ko je rekel minister v resnem tonu zaključne besede: ..Duma je mrtva naj ži\i duma!1", se je obrnil proti ruskim delegatom. Tu je vstala cela skupščina ter je vsklikaln odobravaje. mahala z robci in tiskovinami. Besede J.a Duma ost morte, vive In Dume!1' so se ponavljale brez pre-stanka. Prava senzacija je prišla šele po tem. (irof Ajiponvi je zahvalil Campbell-Bannermana za njegov govor, lord VVeardale pa je pozval belgijskega senatorja I,a Fontaiua na tribuno, da govori o prvi točki dnevnega reda. Tu so poSenetnli senatorju f.a Kontnimi na uho, in profesor Kovalevski stopi bled in vznemirjen na oder. V drhteči roki je držal dva tiskana formnlarja. na katere je, napisal besede, ki jih jo prečkal francosko: S surovo, brutalno *i 1 o je zatvorjena duma. Kot člani dume morajo oni in njihovi rojaki takoj nazaj v Rusijo..... To so bile besede članov dumo v slovo. Ko je stopil Kovalevski z odra, mu je hitel vsakdo stisnit« roko. Prej nego so je moglo po celi dvorani razumeti, za kaj gre, je ti ruskih delegatov zapustilo skupščino. Ti dogodki so uplivali na člane konference tako. da se razpravam prvega dne ni posvečevala dolžna pazljivost. .Car ni razpustil samo dume. ampak tudi interparlamentarno konferenco"— tako je označil nekdo izmed prisotnih razpoloženje onega tronotka. «»a je mrtva — naj živi duma!" 5_ *MR0 je, kako je ruski car Nikolaj v *'J *f',irj^av.katt družbe in miru na mah uni- Prv» ruski parlament, »'uaja je bila poslala svoje zastopnike '^P-jrlftmentarno konferenco v Londonu. ** J(" tam otvorila seja, že je došla iz V- U'st, da jft ,i„m rnapuščena, in radi r«ski delegatje niso bili več zastopniki ¦nienta. ¦ faznih listih nahajamo lepo orisan rS ki se je odigral na interpaiiamentarni ^fnci, ko je angleški ministerski pred-|^k ^a»»Pben-Baimermann na dan raz-|u . ' 1ift v svojem pozdravnem govoru Pk««:leba8ede: .Duma je mrtva -to /,lv.ylunia:u 550 tujcev je zbranih .v r. unliery«, zastopanih je 23 parlamen- Gospodarstvo. Vprašanja In Odgovori. — Prosim si. uredništvo iz sočutja do kmeta, da dam odgovor j onemu, ki je prosil sveta v gospodaokem listu: i Kaj mu je storiti z vinom, katero m u v r e p o 1 e t ti'.- Odgovarjam : Za Boga svett ga, ne de vaj te noter salicilne kisline, ker utegnete imeti Vi hude posodice, in oni, kateri v/Iva tako vino. Tudi ne kupujte peči za v klet, kakor tudi ne Pasteurovega aparata, *es;;r ni še noben v naši deželi storil, tudi Vam ni treba, za kak hektoliter vina potrošiti stotake! Marveč, pojdite v mirodiinico ter kupite na vsak hekto takega vina una *i 7 gramov ta-nina in JO 12gramov želatine „Lajne" za belo vino, za črno pa posušeno krv. Sjiotoma Vam dajo navodilo, kako to primešati k vinu, katero Vam bo gotovo v 14 dneh čisto kot ribje oko, in se nikdar ne povrne k vrenju več. Za vse to potrošite komaj !,, krone za vsaki hekto, nikar pa stotakov! Prijatelj kmeta. Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster r.a Semp:-irski cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave '^a razvet-ljavo ACKTILKN, sploh vse potrebščine za take prilike. > Klavno Zn' mmanje vzbuja 6 Rusov. Sedijo Gospica išče službe kot prodajalka, blagajni-= Carka ali v pisarni. ===== Ponudbe pod »tujka« na upravo lega lista. Št. 137G. Natečaj V šolskem okraju gradiščanskem so razpisujejo v smislu doloSeb postave z dne 14. januarja 1906, del. zak. št. 10, v definitivno nanieščenje: 1. Mesto nadučitelja na dvorszredni ljudski šoli v Devinu; % mesto učitelj a-voditelj a na enoraz-rednih ljudskih šolah v Kožbaui v Škrljevem; ? mesto učiteljice na dvorazrednih ljudskih šolah v Devinu in Medani. S temi službami spojeni^prejemki. so določeni v §§ 2, 6 in 8 omenjene postave. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, ime-novalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do 10. avgusta 1.1. uradnim potem pri podpisanem okrajnem šol. svetu. Prepozno došle aH v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale. V Gradišču, 17. julija 1906. C. kr. okrajni šolski svet. A. vd. Berini Gorica, Šolska ultea št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja Anton Potatzky v CorM N» «redl RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najooneje kupovalifie nlrnberškeoa lii drobnogi blag* ter tktnln, preje la nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše, šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za *roj'aŠ9jin Jevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižico. tišna obuvala za ysb letno zase. Semena za zelenj^trave in detelje. krffiil-0Skrbye.n^ za!o«a ^ kramarje, irroinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 prve vrste najboljših tvdk iz Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Nine 8 prodajo na drobno fn deklo. Prodaja na drobno: Kron ~*80, "88, •96.112,120,1"36, 144, 1*60,180, 2'-. ¦—— Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pO v porabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —----------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne. j Andrej Fajt j i pekovski mojster i • v Bortci Corso Franc. 6iis. it. I • j Sprejema naročila vsakovrstnega J peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir- 2 mance, poroke itd. Vsa naročila i izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške 9 plncc, potice Itd. Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejenia poprave vr in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. ------- Za vsako uro se jamči 1 leto. Solnčniki o največji izberi po usaki ceni I so ravnokar dospeli. J. ZOltNIK - GORICA Gosposka ulica 10. —B—aim-iiiM in'i ^s.-ssxsrr'v,iiv,mimi\ Najveija izliera mndercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOHNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spomlad ne in ietne obleke so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Sy. Lncija ob Soči! Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino z mešanim blagom. Zaloga moke, W. Joehmann v Ajdov&Mnf. Turiica po Jako nizki coni. V hiši se nahaja zaloga vina in žganja. ~*i Spoštovanjem Ignacij Tratnik. Iz mlina v Palih proda A. NuSSbaum pri AjdOVŠČini turbino 40 konjskih \m sil, 4 tečaje francoskih in 3 tečaje domačih mlinskih kamnov z vso pritiklino, obsegajoč: 30 slrojev za sejali in vrstiti izdelke, osi, = kolesa i. t. d. in 10 parov mlinskih kamnov brez pntiklin. = Iz pivovarne: oprava za izdelovanje slada, i sejalni, 1 maslilni in j mešalni slroj in 3 pumpe in več posod. — Vse onemu, ki največ obljubi. — — Tudi staro železo in bron. ¦¦ .........' Na prodaj voz landaver Sprejme se takoj prodajalko T dobrem stanu, malo vabljen.: zmožno slovenščine in deloma Hal. D Gorici, Maska Ulica Št. 13. j Naslov po\r6 upravništvo. I Najcenejša m najhitrejša fožnja ? Ameriko je s parniki »SeveronemSkega Llojda". I t cesarskim! bcxop**dkl „KAISER WILHELM ^»»igONPRINZ WILrIHLM" ^Tb JK/fiSER WILHELM der OROSSE". Praksmorska vožnja traja samoS-Bdnl. ^ Fataaoen, nneaHhr poduk In veljavne tohm listke za panike gori navedenega i parobrodnega trosiva kakor tudi listke w» vse proge ameriških leleanio dobite ^j _ „__. proge i ˇ Ljubljani edino le pri EDMI TAVČARJI, KfiloMe ulice št. 35 = j * nasproti občcznani gostilni „prf Starem Tišlerju". tx3 j I Odhod Ie Ltnbljane J« vsak torek, četrtek in soooto. - Vsa pojasnila, U se Ln i tičejo pot juija, točio in brezplačno. —Postrežba poStena.reelna in solidna. ^ j Potoikom. senjenlra r npadna driar« kakor: Oolorado, Mexiko, Californijo, _j| i ! Ar* IJtab, Wiomin«r, Nevada, Oregon In Wa«hingten. nudi naSe druSt*o ^. poMteo agodaa U lsredno eino dres BalvNtoa. Odhod na *tj progi J^J f% Bremna enkrat mesežn«. II''"" ' Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmora in na vse ostale dele sveta, kakori ! 9 Brazilijo, Kubo, Buenoa-Airea, Oolombo, BIngapore t ATitrali j o itd. • Kerševani & Čok . :.......Y Gorici -z= Stulni trg it 9 (Piazza Oucmo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev Raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo-koles, pušk in samokresov. šivalne stroja in 00- l jamčiva od 5-10 let. II TrLoV5ko-obrtqa zadruga \/ Gorici | registrovana zadruga z n omejenim Jamstvom. ^ Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na S premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni L seji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: ^ Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po % 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 8% obrestovan ju. |» Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi 'š> na 10 ali več let. žg Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine » *!*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. sg * Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4r«t. S večje, stalno naložene pa po dogovoru. kuhinjo. Skrbelo so bode vedno za kraški teran in beia vipavska vhia prve vr.šle, nizke? eene in ločno postrežbo. Društvo hode imelo zalogo pristnih doir:u-ih vin, odpošiljal. > bode nnročiteljem v množinah nad 5fi litrov kraški U>rau in !>*•!.i vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji v-a-^ranskn svitu-obiskovalce in odjemalce. Načelstvo; ..Vinarskena m (losiioilarskeoa društva V Komnu. 19. julija 1906. Odlikovana pekanja m sladčičarna n * KAHOL DBJIŠOIK m v Gorici na Komu v (lastni hiii) rsujf naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birma« ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince it»l. -—«-------• -—— Prodaj.* m/lična tina «!«• In lik«rj« na drobno ali v originalnih butelkatt. poroča st> slftvnfinu oU*m-:\u /a jh':i».;.i1 ¦n»j!j.i m»r*>uU [<•;¦ ul.sjuMja Milidno [ •;r=.« B**" po jako zmernih cenah. -«i« > dobiva v vseh lekarnah, Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah- - REVMATIZMU in PROTINU < je liker Guma SSS^!SST%2?%i*mllfY%!!!§?l*kmfnm "*Um mwSonmm **nm «•,,,l•, ** »v- ',•hol,"' jm|p eo<||i,*» ' °en* '»tMMihi I HI !¦ Trote .e na rttnoiUji minj mgo 4 >t«k\ml»to poitolne. = Rimske toplice u Tržiču (Hlonfatcone) na Primorskem Stalno podnebje 3S~40#. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti proiinu in reumatlzmu. bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. basfnina Rr. 0. kneza Ihuni-Iaxis.