dar brtnišk m arodn Izhaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr polleta 1 gld. 80 kr.,za četrtleta 90 kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 25. oktobra 1865. Gospodarske stvari. pogozdevanji Krasa. Zelo mikavno je čitati, kako je govorilo avstrijsko gozdnarsko društvo v Trstu zarad pogozdovanja Krasa. „Novice" so nam v svojih listih 37., w, , -iv,. 41. marsikaj v tem obziru povedale, med drugim tudi 38 39., 40. in ■ ■ mfm tm to, da bi morala najpred modra gozdna postava v dj sko elj priti, viša oblast nad obrambo gozdov čuti > prosto ljudstvo pa učiti se , da bi dragoto gozdov (kaj ne dnih drevesec?) bolje cenilo itd 1863 tudi Kar se tiče gozdne postave, menim f da je postava leta dosti modra; da se pa v djansko velj spravlja, morali bi lastniki gozdov in soseske skrbeti Učimo se od županije divačk gozd in drevj ploh varovati. Divačka soseska ima del hrastoveg gozda Zavod, Crkvenij in Ra d vanj imenova še iz prejšnjega stoletja, ko so se nji in drugim nega, _ _ _ _ sosednim soseskam, od grofa Petaci-a odkupljeni deli gozdov in pašnikov odstopili. Ko so pa sosedne sose- ske svoj ďele že zdavno uničile, *) ga divačka župa nija oštro varuje, in ne samo v gozdu 9 temuč tudi po ogradah (senožetih) stoji les prav tako kakor pod klj čem, kajti za vsako vejico , ki jo tatinska roka odseka ali odreže, jo čaka oštra d.enarna in telesna kazen. To ti je najbolji gozdni ali poljski čuvaj stava djansko izpelj lasti za obvarovanje gozdov priložnost y in tako je po zraven pa tudi viši ob dana, zakaj stari prigovor pravi brez tožnika ni sodnika J V VJ1 uiavi . „Ul IU/-IU1QM lil uuuuiu Tedaj posnemajmo v tem ob k županij Prostému ljudstvu naj se po mladost v šolah cepi v srce vednost in ljubezen do gozdo- in sadjoreje; tak poduk pa more mladina edino le v drevesnicah najti. Al, do zdaj še marsikj pri šolah ni drevesnic 7 v se pri takih šolah ne, ki imajo materijalnih in duševnih pomoci dovelj Ne 7 in se jim tudi pripravnih prostorov ne manjk morem zamolčati, da celó pri Senožecah 7 je ze pred 30 leti drevesnica po učitelji gospod Andrej živo priporočana bila, se še zdaj ni Pianu pravno seme našlo! bolj odraščeni ljudj za-njo pri Tudi po čitavnicah bi se môgl v gozdo m djoreji in v druzih vedah bistriti trgih UlOtllll y P 2k ^auuug y UM VU1V J/V/ WWV4XJL KJ\JXXX± kakor je Sežana, Komen, Senožeče in Postoj libog, da celó po tacih selih in 7 se čitavnice ne napravijo 7 saj vendar udov .9 in Senožecah so za vodstvo sposobnih moči ne m a n jk a ! fl^H^^l se že večkrat udje za čitavnico pripravni: naštevali izvedelo se je toliko vrlih možakov, da morebiti v no- ín beni dosti 7 sosedni čitavnici ne toliko. Če tudi je : se vendar morajo kmali izpod nog spraviti prek Na dalje beremo v „Novicah", da po Pivk po dolenji, razno drevje vspešno raste; al Pivke h Krasu ; zakaj če Pivko do le nj 7 zlasti ne iz pnštevajte geografič- nega obzira prevdarjamo, bomo gotovo prav nič čudoviteg jdi da to ni. gor za vodo „Reko" in Tudi v vremski dolini zmeraj pri Senožecah hrast in razno drevje rado raste ; v vremski dolini se dá to mi bo seno- vsak pritegnil, kteremu je ova deželica znana — vsako sadno drevo s popolno zrelim sadom izrediti. soldanova in brod-ne samo hrastovini. temuč tudi žeških brdih je lega m mlj globoka 7 niko drugim drevesom pristojna nožeški lozi rastla, razun kar je je v Da bi pa hoj v se- letih na gozda zasajene, ni res; ne enega sama knez Porcijevem delu jelovega ali borovega drevesca ondi ne najde bukovina je; kar je pa je, je res izvrstne mlade rasti Skoda, da sekira tako neusmilj Po Krasu se tudi hrasto po nji poje. i res večidel > ahaji kakošno rast ima? Hrast dovršuje svojo popolno rast navadno v 200 letih, in doseže visočino v srednje-do brih tleh od 100 kurj 7 120', posrednj debelost se prišteva h bukovini kakor 92 tudi pa 100 4', za Al po gledimo po Krasu, kamor koli, tudi v lipiškem gozdu kjer je že od leta 1580 zasajeno hrastie , kako da v rasti m stovo deblo dJ\J VU ivta jL KJVJKS u C4 O CAJ Kj LI KJ 111 CIO II U y CL CL IX KJ KJLCk preduje? Odžagajmo ktero koli poljubno hra 11 • > 1 1 • V , • 1.« • • 1 V« t pri tleh, in preštejmo letine, m videli bomo y da hrast na Krasu še polovice svoje navadne rasti v debelosti ne doseže, v visokosti pa še veliko bolj za-ostaja; — ravno zavoljo tega je les kraškega hrasta tako trden. Primerimo pa hrastu brest*), kteri kakor sem že zadnjič povedal, v 70 do 100 letih 60 sivo pa mo breste y do 90' visok in po 2 do 3' debel se meri z bukovino kakor 97 v drevoredu izraste, za kurj 100 jkega Tominca poleg Poglei Iff Ot< orján ka košno rast so v 40 letih dognali, in prepričani bomo da brest, posebno pa gladki ali poljski brest, kajti , Na (ulums campestris) je oče krašovskega vse drug drevj jo uuo ivi (tou v orvcga dreVJa , je daleč daleč za seboj pustil Krasu nahajamo breste čez 36' visoke in čez 1' debele v posredni meri. Ceravno brest s svojimi korenikami precej plitvo in široko sega, vendar se Krasu že zarad mehkega podnebj prilega Vsa druga je pa pri hrastu, ki naredi globok koren ali kol v tla, a vedno na vse strani zaostaja, če svojega prostora ne jde taka je tudi na Krasu ž njim, tedaj nikar ne silimo Krasu nepriličnih dreves, iščimo in priporočajmo raji Krasu primerna drevesa. Brest se dozdaj res bolj redko na Krasu nahajž 7 Tako se bo gotovo tndi s senožeskimi gozdi kmali zgodilo, če se po dotični postavni poti hitro ne predrugači seda-nje pogubljivo gozdno gospodarstvo. Pis. ) Brst ni pravo, zakaj brst, brstjé imennjemo po Krasn dre-vesno popje, kadar listje odpade, od česar tudi srne pozimi živež dobivajo. Pis. 346 pa kaj je tega bilo krivo? Nic druzega kot njegova pride korist: Će ga za frodelj ne posekajo ali odrežejo linga kterega so imeli za eno z liberalizmom ter ga pa za paladič ali kole pri vinski trti prav ) ker je veći del gladke in ravne rasti, pa tudi zeló trpežen. Ranjki Tominec ni ne enega hrasta v svoj drevored mije stajarski deželi ne ustanové. " ^ & 7 > -- « ii^iauûui^ui, ici klicali zgolj „ministra ustave." Mi se tudi bojimo, da niti vaši štajarski avtonomisti, dokler naše narodne svobodě z vsem ne pripoznajo, prave avtono- zasadil, ker je dobro vedel, da le počasi raste. Ker ravno o Tominčevem drevoredu pišem Sicer pa mislimo ) da se nas program poganja » ne morem si kaj, da ne omenil neznanega modrijana > y kteri je vse drevje imenovanega drevoreda preteklo spomlad poleg Storján tako obsekati dal, da se je bati, kajti da ne bi v hudi zimi ali SUŠI dal, da se vecidel vsahnilo kakor za národno, tako tudi za politiško svobodo samo s tem razločkom, da mi politiške svobodě iščemo tam, kjer je re3 najti, to je — v a v to no m i i. Kaj pomagajo najlepši, najhrumneji programi o po-litiški svobodi — ki so po besedah nekega mogoČ- samo nekoliko in prav malo vrhunca je drevescem pu- nega moža tako po ceni, kakor lešniki — ako njihovo sploh ste poli- on misli morda, da je vsako drevo tako kakor stil t topol, tovo ne vé, da drevo ima na vsakem perescu ali listu in želodec, da more podnebne prvine na-se izvrševanje stoji pri tuji samovolji. vrba ali beka za čist obsék pripravno; on go- tiška in národna svoboda nerazdružljivi in nju najvar- usta, pljuča nejše zavetje — je avtonomija. sapiti potem jih po sebi razlivati; kajti dognana reč bode Ako je tedaj vam Nemcem v resnici kaj do svo sprejmite nas program zakaj on utrdi naso in je, da vsaka rastlina dve tretjini svoje moči iz pod- vašo avtonomijo, pa si bomo potlej sami svobodo da-nebja po listji in samo eno tretjino iz zemlje po ko-reninicah srka; čem krepkejši in veči so vrhi in veje ,, jali, kakoršno si bomo hoteli. Tagesposta meni, da naša zahteva, naj se sloven- drevja, tem se deblo lože se korenike krepčajo, raztezajo in tako skemu jeziku izkaže popolna pravica v cerkvi, uradu v" • sin. Dosti je takih mojstro - skazov 7 grma od grma ločiti ne vejo, pa vendar se vedejo kteri , da umejo gozdnarstvo! (Dal. prih.) in šoli, je pravična, ter želi, da se izpolni. Z radostjo jemljemo to njeno izreko na znanje, ter samo želimo > da bi „Tagesp." stanovitna ostala! Državopravne stvari. slovenskem programu. Odgovor graški ,,Tagespost-i." Ko se je slovenski, dné 25. septembra t. Nasproti se ji naše misli, kako naj se uredi naš politiški organizem 7 zdé )) da kakor šegavo pravi » zmedenea ? pa obeta dokazati » konštitucija v ilirskem kraljestvu a Je 77 kaos. a riboru domenjeni program podal na pretres namen, da se zasliši o njem javno mnenje ; bil Ta v je Ma- tudi Tagesposta" tisto zmédo, s ktero se bori, našemu programu Mi od svoje strani pa upamo pokazati, da je 77 sama p r i d o m i s 1 i 1 a, in da je lastno stvarjenje. kaos" v njem njeno 7) namen se je dosegel. Skoraj vsi veći avstrijski časniki tostran, dobro razumeti Ko bi se bila „Tagesp." potrudila, naš program in nekteri tudi unstran Litve so izrekli o njem vsak 7 77 _ # . ona bi bila brez težave našla, da zá- 11X vuui wuotiiau i v ou lAi^aii vj uj^ll», »caiv S t 0 JJ , ťvčtiVUl O po svojem stojališči, svojo misel. Najbolj na drobno pa več od tistega ^ v^™ «»nnlrn « TU: _________ kakoršnega mi svetujemo, nima ne ene stopnje je o njem govorila dozdaj graška „Tagespošta. Mi hvaležni zato, tem bolj, ker zares iz srca želimo, da bi se sporazumeli z našimi nemškimi zemljaki no- 7 ki SO ga nam nedavno še v nebó ko- smo vane Schmerlingove postave ustvarile. Mi namreč svetujemo, da bi se napravili ti-ie samoupravni organizmi: 1. soseska; 2. občina; 3. žu- tranje Avstrije, ker smo do trdnega prepričani, da smo panija vsaka s svojim zastopom in svojimi organi; po-si v borbi za svobodoljubne naprave, za ktere se oboji tako živo poganjamo, drug drugemu lahko velika pomoć, pa tudi velika zavera, in da je to, kako se postavimo tem 4. deželni zbor, 5. skupinski zbor in 6. državni svet. drug proti drugemu , za našo svobodo in naposled za državopravno avstrijsko uredbo od bitne pomembe. tega stojaliŠČa obžalujemo Ce vzame člověk občinski red, kakor ga je na pr. sklenil leta 1864 češki deželni zbor, v roke, nahaja v 7 da „Tagespoštini a njem selo ali vas (Ortschaft) 7 ki čeravno so objektivnost in nepristranost obetali takošni, da bi porazumljenju pot pripravljali. pretresi, da gospodari z vaškim premoženjem; 7 niso ima svoj organ, . občino (Ge- meinde) in 3. okraj no obćino (Bezirksgemeinde). Tako je imela kranjska dežela od francozke navale Dokler bodo Nemci o naših težnjah tako pa vse do leta 1849 svoje soseske in občine (rib- površno, pa vendar tako zaničljivo sodili, tarije in oberrihtarije do tistihmal bo pač težava porazumeti se. (Ober- und Unterge- v v * tu « i w u f/uv u v u « » c* ^ v/1 « u u lu vj 11 o v./. meinden) ; in še dandanašnji so na Kranjskem soseske, Vendar Čemo iz ljubezni do porazumljenja svoj ki imajo zraven svojih „purgermajstrov" še svoje ž u- čut, kolikor ali je roka mogoče, ukrotiti in mirne duše preiskati: pane, ki opravljajo domače soseskine reči. ki «»i j*-» i"»« j »i je jjiogco^/uouuu anuau pxoaia , una x atvu ti u li u jo vn srečna in državniška; ali je pri tem praktično in brez se ski na samostojnost. 7 77 Tagespoštino" kritiko pisala bila Tako trdno je vkoreninjena v narodu našem so- protislovja ravnala? Najpred „Tagesp." obžaluje, da smo podali program o naših narodnih željah, a ne tudi o naših težnjah za politiško svobodo. Kar se tega tiče, rečemo Po stalnih postavah (Grundgesetze), zdaj obstoječih > imamo s vèt nadalje in deželni zbor širji državni svèt. ; ožji državni 77 e se ta organizem primeri našemu programu, Tagespošti", da je nam Slovencem politiška svoboda mora se člověk zares čuditi, kako se je mogel naš za- tako ljuba in draga kakor Nemcem. Al najprva in najsvetejša svoboda nam je naše na- stop 77 Tagespošti" tako ćuden zdeti. Kje ti je tista silna v rodno bitj e > ne samo ker je to naše življenje, am- mnozina „valjarčkov"? 77 Da „Tagesp. u našo občino razvezuje v ,,Pfarr-" in > in da pod skupščino, čeravno pak tudi, ker smo po več ko 171etni žalostni skušnji „Sammtgemeinde prepričali se, da brez narodne svobodě tudi poli- smo se pri nji izrečeno pozvali na ogrske in hrvaške tiške ni. niti za nas Slovene, niti za vas Nemce. in da žnnannA. razumeva narodni zbor fVolksversamm- 7 "" KJ»« t vuv, niv*. a« v c*u xiuiuvu, iu u« Au^auijo , i Aůuuic v« uai uuui ů u y i ^ i uiaovgi oamiu- so vsi tisti možje, ki niso hoteli pripoznati naše narodne lung) namesto županijskega zastopa, tega mi nismo svobodě, tudi politiški svobodi nezvesti postali. Mi ome- krivi. Tako tolmačenje gré na njen lastni račun' njamo samo nemško-avstrijskih prvakov: Bach a so ga z barikade v ministerstvo 7 poklicali, in Schmer- Malo razločen od dosedanjih občinskih načrtov je sicer naš nasvèt, naj bi se napravile županije (Kreis- gemeinde) namesto okrajnih občin (Bezirksgemeinde), in naj bi v županijsko podroćje spadala vsa politiška in sodna uprava prve stopnje. To pa svetujemo zato, ker smo okrajnim občinam, kakor bi se imele osnovati po državnega sveta nacrtu, protivni iz razio-gov, iz kterih jih je bil odklonil kranjski zbor, in še iz nekterih druzih, ter menimo, da te okrajne občine, naj se že osnujejo po sklepu českega zbora ali po Kai-sersfeldovem nacrtu, s svojim sedanjim področjem niso niti prava potreba, niti dokler bodo ces. kr. okrajni uradi poleg njih stali, avtonomii velika podpora. Novotě v našem programu so samo: - narodne kurije v deželnih zborih in pa narodni skupin-ski zbor. Al če se pomisli, da je razločni namen teh naprav ta, da obravnavajo reči, ki so samoedino narodne; da tedaj v skupne reči nikakor ne segajo, ampak da so njih opravila le izjemna, tako rekoč od slučaja do slučaja, ko pridejo čisto narodne zadeve na vrsto, na priliko, narodni zavodi, — potlej bi menili, da bi se te naprave nove stopnje v zastopu imenovati ne mogle. Temvec so one le naprava poleg druzih, da zastopajo , ko bi se naměřila potreba, za-devo, ki po sedanji avstrijski uredbi, če izsnamemo srbski in rumunski narodni zbor (Nationalkongress), doslej ni imela svojega zastopa. Nam se je ta naprava zdela potrebna zato, ker se po se danjem ravnanji tistih deželnih zborov, kjer so Slovenci v manjšini, posebno koroškega in štajarskega , ne moremo nadjati, da bi pri sedanji uredbi naša narodnost našla obzir, ki ji po pravici gré. „Tagesp." je tedaj naš program popolnoma krivo razumela, ko trdi, da svetuje, naj bi deželni zbori o skupnih rečéh po kurijah glasovali; in njen strah pred kuriatkomitiami je vsaj za zdaj še odveč. „Tagesp." imenuje 1. del našega programa, da slovenski narod zahteva, naj se povrnejo vojvodstvu kranj-skemu njegove stare meje „hiperbolo'.*; ona meni, da se slovenski narod, posebno na Kranjskem, bori s te-lesnimi potřebami, pa da želi, da bi se mu najpred davčne meje z-ožile. Ko bi mi prečudovalci bili sofistične umetnije, mi bi „Tegespošti" gotovo ploskali, samo to je, da ni čisto nova ta metoda, pod slovenskim narodom razumevati samo priprosto ljudstvo, in vsled tega dokazovati, da slovenski narod nima druzih željá, kakor, da se mu zmanjšajo davki. Toda, ko bi pa tako dokazovanje bilo pravo , mi se zavežemo dokazati, da na pr. od tistega silovitega hrepenenja nemškega naroda po politiški svo- bodi po Koroškem in Stajarskem ni ne sledu! Je-li je pa državniku lepo in blagosrčno, posebno nam Kranjcem, ko se za svoje utrjene pravice borimo, oponašati siromaštvo, zlasti tako malo po nas samih zakrivljeno, to naj drugi razsojajo. Vendar smo „Tagespošti" tudi za to očitanje hvaležni, kajti s tem se dokazuje, kako je naše ubožanje že do tega dospělo, da smo drugim v zasmeh , in kako od sile potreba je, da se nam že enkrat davki znižajo , za kar je naš deželni zbor prejšnjega ministerstva že večkrat ali brez uslišanja prosil. „Tagesp." našemu razlogu, da bo tudi vlada zgo- dovinsko celoto kranjskega vojvodstva podpirala, da se napravi krepka pokrajina proti italijanstvu , pristavlja posmehljivo opombo, da bi bila tista francozka dežela, ki se je po schônbrunskem miru dné 14. oktobra 1809 pod imenom „ilirskih pokrajin" vstvarila, še močneja mejina. To moramo „Tagespošti" tudi mi pritrditi. Če pa ona misli, da so historične pravice kranjskega vojvodstva enake spominom naschônbrunskimir in njegove naredbe, potlej nam je njeno ostroumje čudo! „Tagesp." razklada na dalje, da ne česki niti polj- ski Slovani, ampak deželni zbor goriški in poreški bota glasovala o tem, ali se napravi ilirsko kralj estvo (šaljiv sinonim „Tagespoštin" za vojvodstvo kranjsko po stari pravici). Le to je škoda, da „Tagesp." ni dokazala, kar trdi; zakaj drugač smo mi te misli in vere, da ze-meljnim pra vi cam kranjskega vojvodstva, ktere so bile med vladarj em in kranjskimi stanovi pravomoćno dogovorjene/ ter od leta 1522 pa vse do današnjega dné po postavnem potu nikdar spreme-njene, temveč skoraj do najnovejšega časa brez pod-bijanja veljajoče, ne morejo moči vzeti niti administrativni ukazi, niti oktroirane postave, in da gré tudi razsojevanje tacih pravic samoedino kranjskemu deželnemu zboru in vladarju, pa nikomur druzemu. Naj izvoli „Tagesp." samo opomniti se, ko se je leta 1861 za državnega ministra Schmerlinga Medjimurje in srbska vojvodina nazaj združila z ogrskim kraljestvom. Ali se je morda takrat kaj vprašal poprej deželni zbor hr- vaški in vojvodinski? „Tagesp." nahaja, da je najveća slabost našega programa, da kar naravnost oktroiranja prosimo. „Tagesp." je tudi tukaj programa pravi pomen malo narobe obrnila, zakaj drugač bi bila ona našla, da program najpred postavno pot priporoča, ter da če od cesarske polnovlastnosti še le tedaj pomoči prositi, ako bi oktroirane postave narodni uredbi nepre-stopljive zapreke stavile. Ali gotovo bomo mi nad vse srečni, ako nam naši nemški zemeljaki dobrovoljno dovolijo ono, kar se nam za obvarovanje naše narodnosti neogibno potrebno zdi, in mi prosimo Boga za naše skupne svobodě voljo, da bi većino deželnega zbora v Celovcu in Gradcu v tisto mer voditi hotel. Ce bo pa ta većina našim pravičnim željam tako trdo nasprotovala, ter jih tako trdovratno tajila, ko do-slej , potlej bomo pač „Tagespošto" lepo prosili, naj nam ona pové, ktero drugo pot bomo tedaj še imeli, zunaj te, da — čeravno bi politiško žalostno bilo — oktroiranja prosimo. Po mnenji „Tagespoštinem" ne razodeva nobena reč naše nezaupljivosti proti sklepovanju tistih deželnih zborov, ki so raznonarodni, bolj nego naša želja, naj bi se po kurijah glasovalo. ; ' ; ' ^ Daje „Tagesp." pomen národnih kurij napak razumela, to smo že omenili. Za čudo nam je pa, kako se ona naši nezaupljivosti čuditi more. Zaupanje je po naših mislih reč, ki hoče zaslužena biti. A znano je, kako se je ponašala večina deželnih zborov v Celovcu in Gradcu proti našima zastopnikoma Hermanu in Einšpielerju. To ponašanje je v nas pač vse kaj druzega budilo, ko zaupanje. Sicer pa zagotovljamo, da se nikdar ne bomo obo-tavljali, zaupanju, ktero se nam izkaže, zaupljivo odgovoriti , ter da bodo narodne kurije celó odveč, kadar bode prepričanje, po „Tagespošti" izrečeno : da so naše narodne zahteve pravične in da se morajo izpolniti, — vse zastopnike koroške in štajarske dežele prešinilo, in v djanji se vresničilo. Cezmerno se vidi „Tagespošti" naše zahtevanje, naj se uradnikom, učiteljem itd. postavi termin, do kterega se slovenskega jezika naučiti morajo. Ali smo mi Slovenci morda prvi, ki kaj tacega za-htevamo? Ali se ni vse to že pred nami na Hrvaškem in Ogrskem godilo in to pred tako malehnim časom, da naj „Tagespošte" sram bode, da je to že pozabila. Nejasna se ji vidi nadalje tirjatev, da ima v ilir-skem kraljestvu in štajarskem vojvodstvu slovenski jezik za vsacega obligaten biti. — Čeravno naš program razlocno veli, da naj se ta reč uravná tako, kakor je * 34$ sklenil deželni zbor čes prasa, JiUU je tisu vb»i*.í an uiuiouiu tuui uaii, o< pride poleti na spodnjo-štajarske kiselice (slatine) Črstvit kdo je tišti ki zastran češčine, ona vendar k? ali morebiti tudi Lah, ki se res dosti neotesanosti in prevzetnosti ali je va-liko premalo izobraženj ve- jedlo * Nu, taka površnost je vendar malo od sile Ali kakor obledna se „Tagesp." po tej plati kaže > tako přemetena je, kadar se nakani koga sumničiti V tem, da iščemo, naj se slovenskemu jeziku tudi v cerkvi pravica izkaže, to je, da naj se verske resnice a vsi, ki slovenskim ljudem oznanujejo po slovenski » nas Slovence poznajo i htevali vidi „Tagesp vedó " že y celibata in Bog vedi 7 a res, da bo s odpr gesp razumno duhovstvo motilar Dolgo smo mislili, da se „ da nismo nikdar več za- zmikavtov) dpad od katoliške cerkve, Nâi'odno-gospodarske stvari. Popotnikove opazke. (Dalje.) Man hiithe sich vor Tasehendieben !" (varujte se ta prijazni napis potnika brž na kolo dvoru razveseli, da se lahko z mirnim srcem m zepom kaj še. Kaj misli „Ta v kak 7> hotel taki mi bedarijami naše trezno in ganis t u podá. Hvala berolinčanom za ta odkritosrčni napis! Le želeti bi bilo, da bi tako pri merni napisi bili tudi v „hotelih tonelih" in kakor koli 'agesp." stem, da ilirsko kraljestvo premenjuje z vojvodstvom kranjskim po historičnem se vsi kraji imenujejo, kamor potnika človeške po- trebe tirajo. Ker sem že o napisih govoriti začel, obsegu, le šali, nazadnje pa smo se pre- se o teh V vec omenim; saj se naj tujec přišedši v tuje me- pričali, da ona niti ne vé, da se med kraljestvi avstrij-skega cesarstva nahaja že zdaj tudi ilirsko kraljestvo, ampak da ona misli, da je to kraljestvo iz našel pisatelj slovenskega programa od 25. sept. 1865!! To ti je zgodovinar in državnik, ta „tagespoštin" kritikar ! sto na té najprej ozira, da vé kam in kako. Je li Berolin nemško mesto? To vprašanje se bo pač vsakemu prazno zdelo. Slovensko? kdo bi o tem sanjal! Francosko? Nemogoče! saj se ni nikjer res sila, drugim politično nezrelost očitati temu kritikarju, ki menda še ces. patenta od 26. februarja Temu je toliko psovalo francostvo z besedo in pismom kakor v Berolinu. Berolin je prvo in glavno mesto nemških „junkerov" in onega „vaterlanda," ki ga je tam rodil 1861 ni bral; drugaČ menda bi bil vsaj že v cesarskem naslovu zapazil: „Mi Franc Jožef I., kralj Lodomerije in oče Arndt. Da y kedar člověk prebira Berolin je nemški v superlativu; y hotel du nord " Ilirije... Da kritikar „hotel royal" itd., razne napise „ temuč tudi „X. Y. cordonnier," ; ?? ne vé, da je stoj ni del ilirskega ko mu je celo kraljestvo neznano. kraljestva, temu koroško vojvodstvo ob- se potem ni čuditi, Y. tailleur" itd., vendar ne vé, pri Čim da je. Je že taka nova nemščina? X. to in gledal y Napise takošne sem gledal ker nekteri so me zavolj pisarije zanimivali, Vidivši tolike in tako trdae dokaze „tagespoštine" čoske," kakor smo mi Slovenci vaše. poleg pa si mislim: vi Nemci ste pač take opice fran Se ve da učenosti in globokomiselnosti, ne bomo se več čudili i ako takega ,,monsieur-a cordonnier-a" ali ,,tailleur-a" po da tudi tega ne more razumeti, kako smo občino pod napisu nagovoriš, se ti prigodi, da ta „monsieur" osupne nadgled županije, in avtonomne organe sploh pod nad- u xu M, .vu.mu^ in rece : „herr jott jech versteh se net," pa za „bonton" gled c. kr. namestništva djati mogli. Njej se vidi to, je v Berolinu treba nekoliko znati francoski žlobudrati: ii i« i* i i t • • i - ^ n i n i i i • l v • • . i -i • i i • « • »i . kakor tišti kozak, ki y car in republika !" Je leta 1848 ob enem klical: „zivi Mi smo se s „Tagespošto" in njeno politiško uče-nostjo že toliko spoznali, da ji ne bomo nič več zamer- modrosti, ki jali niti se čudili njeni organe brez vsega državnega nadgleda ; si misli avtonomne tega ne vemo , kako bo ona izhajala s tistimi gospodi poslanci ki so počemši od leta 1861 v državnem svetu in to kaže, da je clovek olikan in „omikan," ter ga Iju dje „respektirajo". — Da, enaki bedaki smo ravno mi Slovenci ; pa hvala Bogu, nemška kultura še ni vse-zveličavna, Nemce zveličava francoska. O različnih zbirkah in napravah za umetnosti, ved- in > deželnih zborih o občinskih postavah sklepali, 1er — jxx«^ * ^wvaiuí m. muiom ^uiuvm, Tagespoštini" pameti — prav po kozaški obcine žal ti ne bode; vredne so té stvari, da si jih ogledaš. po ter nosti itd. nečem pisariti, ker ne bilo bi na mestu saj tudi clovek o takih stvaréh pravega pojma imeti ne , ako jih sam in na drobno ne ogleda; zato pri- To ti morem zagotoviti, da more jatelj hajdi v Berolin! P° » pod nadgled okrajnih zastopov, in to oboje nadgled okrajnih uradov in deželne vlade devali. se pod Truděn dolgega gledanja in stanja pri mnogoterih zna- pri nekem mramelj- menitostih berolinskth, naslonim se Kakor nas „Tagesp." denuncira in sumniči pred »em kipu na mostu rečice Sprove (Spree), ktera skoz ča8tito našo duhovščino y tako nas tudi rada razdvo- Berolin miže. jila v dva tabora, v narodni in liberalni. Naj nič Ako clovek inači ne vé, na ktero stran da teče, vodo gledaje, tega spoznati ne more, rekel bi, ne maramo i«, v u rt i u u ii i iu huci aiui, aj lujuhi y jji guuu o^» uv; uauvi o^v dobno govoriti in ponašati se, ker je vsa podoba, da se Ta časnik veli od besede do besede tako-le: „Die Bildung in Oesterreich, fussend auf deutscher Gelehrsamkeit, habe sich doch so weit eingefressen, um die Konsequenzen des (slov.) Programmes abzuwehrem" Saj nad tištim ,,eingefr es s enu nihče ne dvomi, prijatelj* Cemu se to zagotovljate ? 349 Narodne stvari. Túje bilo mesto zdravic, ktere je Sokol En teden na Dolenskem. Spisal Valentin Zarnik. (Dalje.) - Ob osmih zvečer sva s prijatlom sedela v kazini s tem, da NoI i je novomeškemu g. županu pl. Fieh- sprožil tenau-u napil, ki se je precej zahvalil, se ve po slovenski. Napijalo se je vsemu, kar je našemu naroda ljubega in dražega, kakor je že običaj pri tacih vese-licah; omenim le navdušeno sprejeto zdravico novome- na predzadnji klopi premišljevaje, kakošen vspeh bo škemu in v obče dolenskemu krásnému spôlu ) lepo 1z- imela danes prva narodna beseda ali koncert na Do- peljano po mojem prijatlu gosp. Erjavcu; potem napit-lenskem, ali pride veliko ljudi in v kolikšnem številu nico c. k. okrajnemu predstojniku gosp. Ekel-nu, ki se Od konca je bilo v ne- je v zahvalnici izrazil, da koder je po svetu hodil in se bo vdeležil krasni spol. kterih klopeh samo nekaj dijakov; kmali Je začelo bival > bil je vedno zvesti sin matere Slave in to tudi šumeti in gospá za gospó, gospodičina za gospodičino v nevarnih Bachovih časih in da ne so jele zasedati klop za klopjo tako zapopade, kako bi da nazadnje sva bilo poštenemu člověku kadaj mogoče se v tej zadevi se morala prav v tèmen koteČ za vrata stisniti kot col- spremeniti. Nazdravilo se je starému poštenjaku gosp nar v tempeljnu, ker mnogo krasotic je še moralo stati, odvetniku dr. Kozinu, ki je že leta 1848 vstanovil za JUdL V t^iiJ^^lJUU^ UVI Ui UU^U aiUO^UU JV OV/ AliVl UUl*!/** vv» f v j AAA J V tLà\J IVtM y g Novomeščan poleg mene stojé se je jezil nejevoljno go- kratko vreme slovensko društvo v Novomestu z XlUVV/UIVfOV/aU ^UlOg UlCUO OtUJO OSi JO JV/tUi UVJVT V/IJUV t.vuaw utvivuuuv V*1 UUUT \J V Í.1UTV/UIOOIU J tt ZeljO, drnjaje: danes se pa vendar že vsaka krinolina sèm-le đa bi tudi pri zidanji sedanje čitavnice to delavnost in že drenja! Poslalo je Novomesto k „besedi* t vse kar pridnost za narodno stvar razvil, ki ste ga pred 15 leti ima najzaljšega, ker bilo je najmanj 120 zastopnic kras- navduševali. Vse pričujoče je ganila napitnica častitim nega spola. Peli so Sokolci izvrstno ne za Novo- ocetom frančiškanom, ki so stali skoz 15 let pod Bachom ) le 16) al vès „ensemble", mesto, temuč tudi za Dunaj ali Pariz; ni bilo ravno in Schmerlingom kot edina, čvrsta, nepremakljiva, rjava že z mahom obraščena narodna skala v sredini dolen-skega birokratičnega in nemškutarskega morja, na ktero so, sam Bog vé, kolikokrat nahrupili siloviti valovi de-nunciacij, obrekovanja mnogoterega, laži in žuganja, da sila toliko pevcev (bilo jih je točnost in vjemanje glasov je bilo tako, kakor le naj-ostreji kritik zahtevati more. Na koncu pri opereti (po gosp. Vikt. Bučarju, Koloretu in Valenti izvedeni comme op* Y ItVLi JJ uualj Uj XV U1U1 CIU lil V cklUlllL ICà Y vuviii j^uujuig uuiwrvw vauja jjll faut") se je bralo v vseh klopih na vseh obrazih : jim bodo gimnazijo vzeli * WS A X A M. * MMA A 1« MA a 1 « A M AM^Xl-r* n 1 i X n 1 î • A lî 1 A WOrthlll^ D AVIA n A Tt offtl kaj tacega pa še nismo kmali po nemški slišali to res po slovenski mogoče! ) ali je Bere ako se ne bodo „porudolfs- stoletji se v starih kronikah, da so bili v 10. 7 ko je germansko barbarstvo nadvladalo rimsko Vse je bilo v redu, pevci in občinstvo; samo ko bi izobraženost, samo nekteri kloštri bil Gôthe po kakošni čudni naključbi umiral v novo- (kakor ; 97 v Fuldi Clugny itd.) pribežališča omike v časih, ko že ni skoraj vse drugače vpil in klical : nobeden več v Evropi znal brati in pisati. Od letod Licht! mehr Licht!" kot pa v Weimar-u, kakor nam kot iz ognjišč so klošterski učenci iz vseh krajev Ev- meški kazini. bi bil 7 v se njegovi životopisci pripovedujejo. Bilo je pri odru rope sopet civilizacijo dalje na vse strani razširili. Ko razsvetljeno, sicer je bila pri nas doli pri vratih taka nas je po kratkem mrknenji nemškutarskega solnea 1848. téma, da bi bila midva s prijatlom lahko drug druzega leta sopet nepredrljiva egiptovska tema obdala, in ko za krškega gardista držala, akoravno ste bili najini dolgo časa na Dolenskem skoraj nihče ni znal niti brati bil klo- U ^ Uk V X VWJ U A. U w U & 4L surki v najoži dotiki. Bii je sicer v sredini velik lu- niti pisati slovenski, ali saj ni hotel znati, bii je aiu-ster z nenažganimi sveČami — komu na čast? ne vem. šter novomeški ravno tako edino zavetje narodnega Pravil mi je eden uradnikov, ki je bil dobrovoljen duha, kjer se je učencem vedno podajala hrana narodne predstavlj avec pri nemških igrah, ktere so vpoprejšnjih omike. Zatoraj pa, ko pridejo enkrat časi, da bo v letih večkrat na oder spravili v kak dober namen da naši povestnici tudi govor o slovenskem narodu bodo so po vstopnini vtržili 30 do 50 gold.; nikdar ne vi- ponižni možje v rjavih kutah z belimi striki přepásáni narja več (oseba po 30 kr.). Za „besedo" se je pa do- bilo 77 gold, pri isti vstopnini! brumna duša, ki si „Triesterci* Zdaj brumna duša, ki si „Triesterci" pisala o meni, da sem hotel med sicer tako pohlevno novomeško množico na- se pa vzdigni va-njo vpisani z zlatimi črkami, in ne bo treba, da bi o meni da sem jih se kak učen profesor po dolgih preiskavah kje v zakajenem arhivu izvohal in jih v kak šolsk program rođen rebeljon napraviti spravil 7 jez v božjem strahu za vratmi v temi stal. Zgrabi Novo-meščanke, ki so Sokolce sprejele, jim z rútami mahaje in se sopet zdaj v veliko večem številu vdeležile njihove „besede" ki sem tako ponižno zatičniškim mnihom zgodilo kakor se je letos nesrecnim, že davno ranjkim 7 Bog jim daj večni mir m brumni duši pozneje kaj. kot pa gospodje meščani pokoj ! Najbolj entuziastično bila je sprejeta napitnica Fr. Langerju Podgorskemu, grajščaku iz Podganice pa o tej našemu deželnemu poslanců kot zaželjenemuprvosedniku prihodnje novomeške čitavnice ; zdravica se je morala J.-.* fU"UVJV . » KJ^^KJ^KJ V.VM.U.VV j « V. * » . V/ « J W V, * .. A V. Cisti dohodek se je oddal novomeškemu muzikál- po hrvaški navadi trikrat ponavljati. Kakor je bil na nemu fondu, ki je v resnici podpore vreden. v Zagrebu in Ljubljani tako mestno muziko, ki glavni mesti Želei bi trati oici mi biau lo glaS , ua uitavui^a uiuia um , uu« jo j/n ui u- četudi narju sopet soglasna parola: gosp. Langer prvosednik! da čitavnica mora biti bila je pri Bru- V se zdaj nobene nimate in ste pri vsaki brez njega ni nič! Nečem stvari dalje izpeljevati ) da mestni ali narodni svečanosti odvisni od dobre volje ne bi se reklo, da vodo napeljujem na „captatio bene-posadkinega polkovnika. Da novomeška banda (32 mož) volentiae"; samo to dostavljam, da srčno in iskreno želim, v obče izvrstno gode, me ni toliko zavzelo, kot to, da da bi se pri tej priliki vresničiio: „vox populi, vox Dei!" da ima v svojem repertoire-u vse národně popotnice, polke in potpuri (slovenske, hrvaške , češke, srbské) in na kakor tudi vse zahvalnice slovenske. To se ob sebi razumeva, da so bile vse napitnice dolgem potu iz mesta do trate in nazaj nisi druzega slišal, kakor narodne. Pod milim nebom ste Sokola Valenta kompozicii : polka „Micka, mici. mic u 7 mic" in pa „ Maček" (pesem Drugi dan, v pondeljek popoldne proti šestim, se Simna Jenka) največi „furore" delali. začuvši je zbrala v Brunarjevi pivarnici velika truma gostov , da bodo tam na vrtu Sokolci prepevali. Neki Novomeščan si je dal trud in nas našteje 180, med kterimi bil je tudi mestni župan, naš poslanec pl. Nemila osoda nesrečnega mačka} ki se je obesil zarad „nesrečne ljubezni", je vse pričujoče skoraj do solzá ganila. Brez šale, dragi bravec, to ti niso burke 9 ker so čudni mački na svetu 7 beli in crni debeli in Langer Podgorski, odvetnik dr. Rozina, okrajni pred- .mršavi, zaljubljeni in klavrni, tumpasti in učeni. Zadnje stojnik Ekel itd. baže sem ti nekega poznal, čegar istorijo ti bom pre- 350 cej povedal. Že ko sem neprecenljivo Jenkovo pesem ko l > ktera se bojd že kazati začela o mačku bral, jel sem večo pozornost na mačji rod ob- skih feniancib ali puntarjih račati, še bolj pa ko sem preteklega avgusta meseca v dragot Ljubljani Valentovo vižo čul. Ogledoval sem bolj pens funt (angležki ,,penn} Govej kug , in o ír-dela silno jbolje govedine veljá v Hullu zdaj 15 : ------- ^ blizo * ' stej novih kraj natanko mačke v Ljubljani in zapazil sem med drugimi carjev), tedaj okoli 75 krajc., to je tako imenovani ki se je klavrno po šentpetrskem predmestji „beefsteak" (bifštek) nia" doli plazil. Star znanec mi pové, da sev, to je okoli 50 nekega, „od znamnja" doli plazil. Star znanec mi pové, __ nihče ne vé, od kod je ta čuden maček v naše kraje y um y^^^m h navadni „rost beef" sev dij to okoli 50 kr. Skoro vsaki polne goveje živine iz Hamburg pa 10 pen přidej , pa nič ne po priromal; vsi so rekli, daje na kolodvoru skoraj go- maga dovažanje. Po časnikih se ugiba: kaj neki je tovo vjetemu francozkemu zuavu ušel. Crn kot sam vzrok bolezni in vse mogoče proti nji priporočujejo in —v-- __ ----1:1 " — n irskem „fenianismu" so vsaki dan peklenski satan se je naselil pod streho v zadnji hiši počenjaj Kravje doline vsem starim babam v strah, ki so ga vse po časnikih cele strani polne ; hudo stopa na pete an za „rogatega" držale. Bil je od konca lepo rejen znano vesel in jako ponosen y ne- gležka vlada tem možakom, ki bi se tud radi ker ni nikoli miši. temuč lub bode veselili in ZiUiKLlKJ V CoCl IU I aau jjwuuouu , ati Ui uitt^ii «.j_i*o„ iv.iiuu . J M vo » V/OVUU x u. i samo podgane ponoći lovil. Poleg tega je podnevu domá licisti so na Irskem kaj marlj DJ dobroto vživali. Po kdor zmiraj turški tobak pil in prebiral yy Figaro u y govore nemške krajnskih poslancev „humoristické liste", o zi- mlj y se pograbi in zatvori Ker nekoliko Slovencem y 77 letos toliko dobrega in mislim vinozdravilski šoli" Spomlad in „o čbelah", „Flieg. Blatter^ itd. še to omenim , da tu pa funt dobreg ga grozdja prira3tlo ouuiuitau, ko so prvi solnčni žarki Ljubljančane v Stern- Twr v allee zvabili, oblekel je vselej rdeč frak, djal si na Kaj pravite k temu, predragi mi rojaki ? linge ( schilling u ;rozdja 50 naših krajc.) glavo rumen cilinder in hodil se sprehajat po grebenu Pi fr i 21 oktobra. + (Slavnost v čast oktobrove strehe šentpeterske cerkve. Al zadnje leto se je popol- diplome.) — Dva prelepa dneva imamo za nama spremenii, uaiuuu P * „----——- ------— — — »^»wj«. ièicuu. « tera", „Donauzeitungo", „Waldheim's illustr. Blatter" in pokazala je zopet svoj pravi slovanski naročil se je na: ranjkega „Botschaf- vansko srce je zopet selj gralo eboj ; slo staroslavna Prag y y7 y 77 značaj. Spodobi se vsakemu poštenemu Avstrijanu, da praznuje dan, ka /Triesterco." Od tistihmal je začel hujšati, klavrn v kotu doma ticati in ni nikdar več rdečega fraka na se nam je Nj. Veličanstvo podělilo slavno diplomo djal* ■ ■■■ ■■■■ MH mi pise znanec v Preteklo soboto v polnoči na sv. Uršule dan je videl na mesarskem mostu čudno staročeška Prag nam je zagotovilo spoštovati pravice vseh narodov kteri Tudi v papirji zavito prikazen, ki je besno skakala y plesala je to in strahovito mjavkala. Ko bliže pride, štrbonkne v vesnosti ob enem obhajati še drug previdela in sklenila je ta dan naše mesto prevažne slo četrtek zjutraj oznanovale so godbe pre 1 TT 1 • • Ljubljanico in ni je bilo več. Bil je naš nesrečni maček, bivavcem prihod slavnega dneva. Kmali po osmi uri ki je sam sebe v najveći blaženosti „fental". Dva dni so se skupljevala različna društva s svojimi zastavami pozneje so ga našli mrtvega v Vevčah zamotanega v v praznični obleki, in premnogo inega radovedneg "VValdheim's „Illustrirte", kjer so popisane „Eigenthum- ljudstva na starem trgu pred staroslavném magistratom lichkeiten in Krain" po prof. A. Heinrich-u vou Lie- benthal, in v zobeh je imel besede: „So so se imele slavnosti pričeti y mestne hiše in schàftsbrief in einer Stadt deutsch ist" itd. Bil je lep lange der Ge- tudi z drugih hiš vihrale so neštevilne zastave in zasta vice: od okna k oknu pa so se spenjali zeleni venci pogreb, ker bili so nek vsi mački iz Faberke in Posavja Pred vhodom so bile razpostavljene v lepem redu vse pričujoči. Kako je bil že nazadnje zmešan, vidi se iz tega, mestne garde, pa vsa rokodelska društva z godbami in da je v oporoki svoj rdeči frak in rumeni cilinder za- zastavami. Pevsko društvo „Hlahol", duhovščina. mestni pustil vsem ljubljanskim korešpondentom nemških listov zastopniki in uradniki, posli viših šol in drugi Triesterčine baže s pogodbo, da naj se vrstijo, to je, da povabljeni gosti čakali so v prostorni mestni hiši, ktera naj ju vsak en mesec nosi. Zatoraj, dragi korešpondenti, je bila od znotraj prekr če ste že reveži in si s tem včasih kakošno večerjico zagrinjali ozaljšana. zaslužite, Bog in Sentjanž vam jo žegnaj t proti meni y oporoki mačkovi proti čitavnici, proti Sokolu, da sem „eiu Unkraut sàendes Individuum", vendar ne pišite tako, da bi nam vsled tega vsi mački ob-noreli, se poobesili in v vodo poskakali. Ker, ako podgane in miši nadvladajo, bomo mogli vsi skupaj lakote umreti! Da se sopet od Črnega mačka v Novomesto vrnem isno s cvetlicami, podobami in veži stalo je v dveh vrstah do pišite po sto belo oblečenih deklic. Okoli devete ure naznanijo zvono vi bližnje tynske cerkve da se dinal Po . IJ uox^ sjyj». IV y O , vu* OC pelje OVlin JVCXX - aljšanih stopnicah se podá v starinsko svitli kar mestno kapelo 7 je sveto mašo bral Po V lep dvoráno 3e bila masi gre ■I izlofl ura zena hišo. ali taro davna zopet vmestiti na mestno xy» ©c oujjob uu uuega íuauiva, v ^uvuuicoiu viucm, an vscicj s prisinvKum, ući je uanasnje crni n povem, daje bil zvečer sjajen bal v kazini in s tem more več popraviti! Kaj bodo neki stari ljudj sklep svečanosti. Bilo je tù toliko krasnega in lepega, da sem staro gorensko narodno pesem : Na Gorensčem je fletno, ko ki se ima popravljena Slišal sem že večkrat o tej uri pripovedovati selej s pristavkom_, da je današnje dni nikdo ne ê rekli gelisti četrtinke kazali bodo v kratkem zopet in se bo vsako uro drugi apostel pokazal y 7 Gospod zu So usoce gore pan prosi svitlega kardinala, naj izvoli blagosloviti ime 7 tako-le obrnil: So bistri studenci, Pa bele cesté. nitno uro. Zdaj so bili navadni obredi blagoslovi] van ja in svitli kardinal je izrekel želj kazala zopet bolj na] bi ta case. Na Dolenskem je fletne So nizke gore, So zala dekleta, In lepe zené! v lepem sprevodu po glavnih ulicah ima novi most narediti. Potem so šli povablj Vltavi ura à v se (Dalje prih.) , Nisem še videl tako lepega ov. Naj pred so šli učenci in učenke mestnih šol, za temi mestnjanski dragoni, střelci, prevoda samih mestnj Dopisi. Iz Huila na Angležkem 14. okt. P. T. — Po- šiljaje predragim „Novicam" nadaljek svojih „popotnih opa z ek U vv*i w^ilu ^íli vy t ivuiii uauaij^rw q v ujiu ^pu^viuiu Vam dodam še to: Vsi angležki časniki so polni spisov o goveji kugi, ki še vedno tukaj razsaja 7 O ** Da Angleži vzroka ne poznajo goveje kuge, kaže, da jim. ni nič mar bilo za gotove skušnje druzih dežel , ktere Ie predobro vedó, da je ta bolezen njim in nam ptuj ka, ki se le po nalezbi siri in zoper ktero ni pomočka v lékárnici. V Skoda, da po zračném balonu ne moremo posiljati slovenskega grozdja v Anglijo. Vred. 351 pešci in granadirji v praznični obleki s svojimi godbami. požarna straža pred županom in mestnim zastopništvom Na to se je vrstilo češko pevsko društvo „Hlahol," za Bataljon „Sokolov" pa je bil od Smichovske srenje njim duhovstvo staréga in novega mesta v koretih, povablj en, da tam s svojo pričujocnostjo poveličuje cerkvene zastave, korarji hradčinski v pluvialih in z slavnost. Prostovoljno osvetljenje končalo je nepozab- mitrami na glavi, ter milostljivi škof Krejčí v vsem ljive slavnosti. Prav sjajno bila je stara Praga razsvet- ornatu. Potem pride svitli kardinal Švarcenberg v Ijena, le na oknih neke vrste ljudi bilo je temno, kar škrlatasti obleki, blagoslovljevaje ljudstvo, kterega je pa prav nič ni kalilo občnega veselja. Na transparen- ljena na o knih neke vrste ljudi bilo je temno, kar bilo okoli 60.000 po ulicah in trgih zbranega. Pred tih bilo je mnogo prav pomenljivih izrék napisanih ki kardinalom neslo je nekoliko duhovnov znamenja kar- jih nikdar ne bomo pozabili. Kar so neki domaći in dinalske časti, za kardinalom pa so Šli predstojniki sa- vnanji časniki že mesec dni prerokovali mostanov, mestni zastopniki in uradniki, vredniki novin, dekani vseh fakultet, vseučilišca in tehnike, akademi- da se bodo M-crvciiii v o t>ii îarvuiiui , rov/uv/mov;« m , .v^vvav^ u-u.ua/ , nv^ oiiuui. j^cv oc v cuua karji in mnogo drugih gostov. Rokodelska društva z drznil, kako neosvetljeno okno razbiti te dni v Pragi strašne reči godile, o tem ni bilo ne duha, ne sluha. Da bi se pa vendar nikdo ne pre- tudi godbami in zastavami sklepala so sprevod. Bilo Je 36 zdaj izvrstni „Sokoli" za red pazili so y kar pa je bilo prav ne- zastav in 12godeb, ki so ves čas igrale narodne pesmi. potrebno. Le ena stvar kalila je nekoliko veselje doli IkÉM ' " ^Hl in É" " ■ 1ÉÉÉ HM Kodar smo šli, je bilo vse natlačeno gledavcev, pazljivosti bujnih „Sokolov," ki so pri vseh slavnostih gre hvala da za najlepši red skerbeli, mogel skozi množico ljudstva spraviti. moljubnih, Nj. vel. presvitlemu cesarju Francu Jožefu vselej zvestih src. Bil je to dopis grofa Lažanskega se sprevod ki opravlja začasno opravilo deželnega glavarja ~ ^ L!1 ^ I V _ ______v 1 • »i me Hiše so bile stnemu županu Piše C^ lev Y C*,L Jív, UJ.VŽ namrec, ko je v nemških listih prav lepo ozaljšane z věnci in zastavami; posebno lepo bral tako čuden strah, naj se nikdo k osvetljenju ne sta bila ozaljšana češki muzej pa mestnjanska čitavnica. ----- ...... sili in naj mesto prav oštro na red pazi To je pa Pred začasnim mostom stal je lepi zeleni slavolok, po- mestno zastopništvo tim bolj razžalilo, ker ni k nobeni sijan z belimi, modrimi in rudečimi rožicami, s kterimi je bilo tudi prav okusno napisano „Zdař Bůh , pa ime Nj. Vel. Franca Jožefa I. Na mostu pričakovale so belo oblečene deklice in godba svitlega kardinala, slavnosti nikoga sililo, marveč vsakemu vse na voljo Današnji federalistični listi so polni nejevolje ki Je z dalo. proti temu nepotrebnemu bi se že skoraj dal Češki deželi deržavni namestnik, m tako kos,, kakor ji dopisu, ter izrekajo željo, naj sicer mož, ki bi bil tej časti mnogim duhovskim in svetskim spremstvom, in z veliko svečanostjo položil v glavni steber prihodnjega mo- sedanji gospod minister Belcredi. sta vogelni kamen. Kar bil Prostor mi, žali Bože, ne dopušča se našega žu- da bi to prelepo slovesnost bolj obširno popisoval. pana tiče, spoznalo je tudi Nj. Veličanstvo njegovo de- lavnost in njegovo poštenje vogelni kamen vložili so med drugim vse praške Časnike, delilo mu je red železne krone, pa podobo županovo; med gospodi, ki so se zapisali kaj ti kakor slišimo ) po- t > Trstu 22. okt. Volitev mestnih sveto- j^/VVAV W ti U. LA i.1 V/ t V ^ 4JJLVV1 ^ VU M v VAl J AVX W V ^ v/ f t I «.« émd LU • U JL\ M • • T Ulltu V l ■ | VOLLLlLi o V UlU bil je tudi starček Dr. Palaký. Med slavnostjo pelo je valcev in deželnih poslancev tržaške okolice je pred pevsko društvo „Hlahol" tisuč let stari češki koral: „Hospodine pomiluj . ic v. ; KJ Jl Lj • lii i jvy obi u^t v* wu. od mosta k plina mi. „Slava donela je iz tisoč in << Se durmi! 5. novembra se vse določi. Volilci, v Vaših ob 12. uri je šel sprevod rokah je Vaša prihodnja sreča ali nesreča. Vam je dana oblast, in Vaša dolžnost je , da izvolite take možé, do tisoč grl odhajajočemu g. kardinalu. Ostale obrede je kterih imate zaupanje, ki so pošteni in imajo srce do izvrševal milostljivi škof Krejčí. Zdaj pride vès spre- vas, ki so zvěsti cesarju in goreci za slovenski narod, vod z godbami k novi srenjski plinarni (zopet lepi plod Posvetovali so se nekteri gospodje, kterim je blagor ) na srcu, in izbrali so mozje, srenjske avtonomije!). Tu je bil narejen lepi slavolok slovenske tržaške okolice in sploh vès kraj je bil prav lepo ozaljšan. Milostljivi ki imajo vse zgorej omenjene lastnosti, ter Vam jih Škof položil je prav slovesno novej plinarni vogelni ka- zivo priporočajo, da njih volite. > men godba. Ti gospodji so Primožič Jožef in tudi zdaj poveličevalo je svečanost petje in Fegic France, Okoli dveh popoldne končana je bila prva slo- Godina Lorenec, delegat. Sorč Edvard, ) vesnost. Ob štirih popoldne je povabil mestni župan Nabergoj Janez mnogo odlične gospode na gostijo. Pri vhodih imeli so y Gotovo ni nobenega Zorman Andrej. volilca, kteri bi ) da vsaj nekterih so v resnici mestni granatirji častno stražo, krasna godba je pa teh gospodov ne poznal in ne vedel igrala narodne glasove. Napitnice so se verstile Nj. Vel. vsega zaupanja vredni in za blagor tržaške okolice Francu Jožefu; cesarju Ferdinandu; lojalnosti praškega vneti. Priporočamo jih Vam z dobro vestjó in z zaupa- da jih boste tudi volili. Naj nobeden pri volitvi mesta itd. Komaj se Ie jelo mračiti, pripelje se no- i njem 7 ne gleda ne na sovraštvo, ne na ljubezen, naj se vsakdo f vemu mostu neštevilno ladjic, v kterih so bili „Sokoli* z bakljami; v veliki ladji pa se pripelje pevsko društvo varuje tistih prekanjenih ljudi, ki obetajo zlate gradove „Hlahol" in prepeva češke pesmi; na bregu igra godba; ki imajo polně roké, kadar gré za volitev, potem pa neštevilna množica ljudi pa vpije „Slava," „Na zdar," hřbet obračajo in v Vašo škodo delajo. — Volilci, ali dokler ne končata umetni in bengali čni ognji te prelepe niste skusili tega pri zadnjih volitvah? Letošnja volitev slavnosti v predvečer 20. oktobra.. — Tudi v národnem je posebno imenitna, ker se imajo rešiti važne reči, gledišču slavil se je predvečer dné milosti Nj. Vel. na- ki zadevajo tržaško okolico. Volilci, star pregovor pravi: šega ljubljenega cesarja. Gledišče je bilo slavnostno „Vsak je svoje sreče kovač" ; „pomagaj si sam i Bog osvetljeno, predstavljali pa so prvikrat novo izvirno ti pomaga". Sami si morate tedaj svojo srečo skovati, češko opero „Templarji na Moravském a ? kteri so se sami pomagati 7 a to tedaj dosežete, ako izvolite v že celi mesec pripravljali. — Ni se še začelo dobro mestno svetovalstvo in deželni zbor možé, kakoršne smo daniti in že je budilo grmenje topov prebivavce libu- Vam nasvetovali. Ako pa niste edini, ako nečete slu- šininega mesta iz spanja. Grmeli so topovi celo do-poldne šati našega nasveta, in vleče ta na desno, uni na levo ? y godbe pa so igrale po ulicah cesarsko himno pridejo zopet v svetovalstvo taki možje, kterim ne bo in narodne pesmi. Okoli desete ure vabili so zvonovi mar za slovesní sveti maši ki u. oiv T voui OYVH llicvoi , 1X1 jo JCJ KJLiXl ULI 11. OlVUl IVI CJ UI V laj oail UI CUiCU , uc gicuan Tynski cerkri, ki je bila vsa polna ljudi vseh stanov glas vpijočega v puščavi! bral mil. škof Krejčí v Vas, ampak gledali lajšali břemen, ne bodo le naše* ne bodo Vam gledali vaših pravic; Vaše tožbe bodo mestnjanstva. Pevci češke opere so peli pri sveti maši Iz Metlike 19. okt. f. nedeljo 15. oktobra prelepe zbore in samospeve. Po dokončani službi božji imeli smo v Metliki prekrasen večer. Dolgo pogrešano so defilirali mestni dragoni, střelci, pešci, granadirji in in željno pričakovano národno čitavnico smo ta dan slovesno odprli. Akoravno vreme jako neugodno lesno okrepčevali, in pri tej priložnosti so donele nain hudobnega nasprotovanja čez mero, je vendar veliko pitnice na visokočislanega slovanskega mecena, pre-domorodcev in domorodkinj od daleč in blizo skupaj vzvišenega vladika posp. Jurja Strosmajerja, na dr. Ja-prišlo, da so se prve čitavnične slovesnosti v beli Kranji neza Bleiweisa in dr. Lovro Tomana kot nevtrudljiva JL _ _ ___ ^^ « « . • m « % m m * ^ • % • . » * ^ « « m » m vdeležili. Tudi Hrvatje, naši vrli bratje, so nas s svojo domorodca in branitelja narodnih pravic. Po teh in še iiazočnostjo počastili. Veselega srca smo se v gospod drugih napitnicah, med kterimi so se vrstile narodne Schônarunovi hiši snidili, ktere zgornjega nadstropjaza pesmi, in pri kterih seje občna zadovoljnost pričujočih narodno čitavnico odmenjene sobe bile so za ta večer na obrazih brati zamogla, končali smo slovesnost s trd- z zastavami, podobami in venci krasno okinčane. Razun nim nadom, složnost med saboj ohraniti in tako večkrat transparentov nad vratmi: „Dobrodošli", „Na zdravje", v prihodnje si prijetne in kratkočasne večere napraviti Živili" jj£J 1V1AX in „Z UUgUUl , DU Ulil li C* UiYUiU IUU1 gl UI , fl« nas najbolj znameniti postavljeni, namreč : cesarski av- Bogom a so bili na oknih tudi grbi ) za Iz Ljubljane, (Iz mestnega zboraV poslednjem našem listu, kterega prva polovica se je že tiskala, ko strijski, kranjski, ilirski, hrvatski, črnomaljski in met- je bila v mestnem zboru še borba za slavljenje 20. ok liški. Slovesnost začela se je ob 7. uri z nagovorom, v kterem ste bili v kratki besedi minulost in sedanjost Jugoslovanov naznamovani. Temu pa je sledela cesarska pesem, ktera je bila s krepkimi živio-klici končana. Med tem pa, ko so pevci počivali, stopi gospodičina ? to bra, nismo mogli dovršiti celó vseh obravnav večera onega na kratko tedaj dopolnujemo popis važne seje* Zoper predlog svečanosti je prvi govoril odbornik dr. Schoppel, rekši, da sedanji negotovi časi niso prava doba, da bi se praznovala ustava; slavenje sedaj Kapeletova na oder, ter je izvrstno in prav s pri- bi bilo umetno narejeno, ne paresnično; ubozim nočem prikrajšati milošnje, a deli naj se na imendan ce3ari jetnim glasom deklamovala za to slovesnost napravljeni pozdrav, ki je vsem pričujočim tako jako dopadel, da ga je omenjena gospodičina morala pozneje še en pot ponoviti. cin. Odbornik dr. Bleiweis zavrača dr. Schop-pelnov govor in pravi, da ravno narobe je pravo; slo Francoz, Anglež, Taljan, Furlan in Nemec Španjol, Magjar, Turčin in celó Armenec Národ vsak spozná, Kaj národnost veljá; Tega ni storil le Slovenec! Zdaj je pa pri nas že vse drugaci, Duh slovenski vsaki dan je jači, Přisel je tudi dan, Da dolenska stran Spoznava inôro, ki jo tlači. Da ne bi mi za brati zaostali, Zato čitavnico smo osnovali; V duhu národnem V duhu bratovskem, Da bi v njej se radovali. Metlika danes svoj rojstni dan praznuje In se vsem rodoljubom zahvaluje, Ki pomagajo, Z večo da častjo Novorojenka se kraČuje. Posebna hvala Vam, gospodje mili! Ki z daljnih krajev k nam ste se trudili, Kriknimo na glas: Bog pozivi vas! Mnogokrat »e kumi bili! Koljkor mest ima Slovenija mila, Toljk' čitavnic naj bi naredila, Ako ji je mar, Da bi nasa stvar Vso veljavo zadobila. Pri nas pa, kjer sladko vince raste, Tu, kjer se život redi in pase, Naj čitavnica v Kakor kapljica Se posebno lepo raste! vesnost za 26. svečana je bila leta jí naréjana a 7 ker i jo je komandiralo ministerstvo in nikoli ni bila prosto voljna. Ako mestna srenja brez višega ukaza sklene svečanost 20. oktobru na čast, bo takošna kakor se da spodobi je ta dan dan veselja za Je vsaka: prostovoljna! Pokažimo, da nas, ne pa a pokore" > kakor so ga pretekla leta nekteri dunajski časniki predrzno in vendar ne kaznovani! imenovali. Boga moliti, mi- lošnjo deliti in moža častiti, ki je v državnem zboru dosledno branil pravila okt. diplome: to troje, prosto-voljno sklenjeno, je vredno obhajanje preimenitnega dne.*) — Odbornik dr. Župan pritrdi, da je bila ok-toberska diploma kot državnopraven napredek sprejeta, vendar ni zadostila temu, kar se je po nji pričakovalo ; HBHHHMHHHMHHHHH ■■■ MH o zdaj čez 4 leta bi se pa bile ljudém še v 9 OC1 liki vrednosti odprle njeni zna biti! al meni, to moram od- kritosrčno reči, se niso še odprle. Dr. Tomanovih za-slug nikakor ne preziram, al danes mu častno mest-janstvo podeliti, bi bilo tako, kakor da bi se mu podělilo le zavoljo nasvetovane slovesne prilike. Po vsem Odbornik Desch- misli, da je dovolj, da je mestni zbor državnemu tem ne bom glasoval za predlog. m an n ministru zaupnico poslal; brali smo, da vlada sama noče svečanosti; pričalo bi to političino nezrelost, ako nika opominja, naj ne rabi nespodobnih izrekov ne bi se diplomi na čast naredila slovesnost. (župan govor- zoper manjsino ne zoper većino.) Oktoberska diploma ni bila na Kranjskem veselo sprejeta, februarska ustava pa! (smeh po vsej dvorani tako, da županov zvoncek zapoje) ; Schmerling je tolikošno svobodo dodelil besedi, kolikoršne pred njim Deklamovanje je bilo dovršeno in sopet so zadoneli bornik dr. Mitteis trdi še ni poznala Avstrija (govornik je pozabil 50 jetniačinih let, s kterimi so bili obdarovani časnikarji!) Zastran častnega mest- dr. Tomanu, želim skrivne Od- ni še čas za slovesnost janstva, ktero naj se podeli seje; o milošnji glasujem z dr. Schoppel-om. da —■" w — — — W W v, jw vv f «W^MV/ «M, ^v/j^vv wv UUl uxa Ui« 1TJL 1 t t ti 1 O 11U1 ^ va cm U1 OO kjcko ci cl OIU V COLlUOl glasi pevcev, ki so krepko zapeli Jenkotov „Naprej." ustave, zarad milošnje ubozih je z dr. Schoppel-om ena- Gospodičina Zoretičeva pa je potem prav prijetno in cih misli. — Odbornik pl. Kaltenegger ni za sveča- mično na glasovir igrala in si občno hvalo zadobila, nost že zdaj , ker še ustava ni dovršena ^ * mm a « ^ c. m ^ m / * to ni res Po dokončani igri na glasoviru začula se je krasna hr- da ne bi mestni zbor imel pravice, o tem sklepati, vatska pesem Trnski-ga „Brodar se glasovirju vsede gospod dr. Zavinšek ^ ^ J ----- — ^ ViUf U \J KJ i A I 1 Vili U ^ Vi. Alll V/ * i Vf f 4 W ^ V VV JLU KJ Ufc A V U Ci Ul talasi". Na to pa Odbornik dr. Orel podpira predlog za svečanost ter ki je pravi tudi v drugačnih zadevah naši čitavnici velik dobrotnik ktero je po dolgi tèmi, ki se > in prav izvrstno igra : „ amante". Temu so potem sledile dv bratje" in „ da je 20. oktober priličen izhodnjemu solncu je poprej razprostirala po dernière plainte ď une jeune Avstrii, bilo s presrčno radostjo pozdravljano ; zakrivali emu so potem sledile ave pesmi „JNaglo so pretekla leta oblaki to solnce, ai přišel je 20. sep-Zvezda". Na to pa je tenorist gosp. A. Go- tember in je pregnal oblake: če imamo srce za svo- fitflinom« l'n VAlUK^il ^lnnn^níť IT „1,1« lE 1 Naglo so pretekla leta oblaki to solnce přišel je 20. sep- lobič zapěl „Strunám" in „Zdihljeji slepega". K sklepu pa so vsi pevci s krepkim glasom povdarili -Hej Slovenci". Po dušnem veselju smo se potem tudi te- Porocevalec v 241. listu „Laib. Zeit." je skazil ta govor, ker ni slisal, kar je govornik govoril, a sliáal, kar ni govoril. 353 bodo , veseliti se moramo oktoberske diplome in poča štiti tudi dr. Tomana ki je vseskozi zagovarjal namen jene, bile k kraj a p trdi Odbornik Horak nasproti dr. Schôppel toberska diploma bi kupčijstvu in obrtnijstvu blag bila da ok Opoldne ee je začela deliti miloščina revnim. Zvečer ako bi jo bil Schmerling^drug peljai Ako se je v praznično povest m ki viti jenem gled vzeta žaloig gr ala iz - r w . >, ~ . x v, v. r^t« ^aiui^xa „Propad Metúla, bila z veliko pohvalo sprejeta in je živahne dobro UJia y OBU *JM. * ^vuuiv.» ---O ------v J ^ WliM tJ Y Slovani drugod in zlasti na Českem bodo slavili 20. klice izbujala oktobra, ne bomo mi zaostajali; Cehi so že pred nami take strune ? častili velike zasluge Tomanové; rojaki njegovi priznavajo z dostoj odbornik ~ podobi se, da jih tudi > ktera nanese „domovino častjó Ko se Župan govori za predlog, povdarjaje, Penu čestitamo kazal ? koli je kak govornik se dotaknil selej glasno odmeva, kadar beseda „pravico" in „svobodo." Gospodu , da je lepo izvršil »vuju uaiugu m poda moremo od njega še marsiktero dobro domačo svojo logo m po ULI UUlJJiJtt. V . \j. ca w y c* u ^yjYKJi.*. m» ^uiumjwjw, xva^aii, \xa> mui Cil da veliko krivdo, da je zadnja leta pešalo kupčijstvo, stvar pričakovati ako se nosi sistema Schmerlingova in da bode bolj pravila oktoberske diplome izvršijo, dá župan glasovati, slovenske in predlog za Kaj ; družbo, ki bi slovensk ko bi hotel osnovati gled Ko pričujoči mestjani zaslisijo zmago, zapustij • ±MJ » * WiJV f M" «M^/MU glUWVIUUl, & 1\J Y ZiOU t obveljá s 14 glasovi zoper Ne vemo zdaj mlj grala ? Vsem mestom nimi klici dvorano sklenilo, da mesarj Dalj zato potem se je da rabij gl hval mesnice ki jih početje, kakor je on. nanesle, da progo svetlobe bode slovensko gledišče dobro došlo bil bolj pripraven za tako Ugodne okoliščine so tako druzega, ki bi sKienno , ua uljo»»i ji ^«w, u« »«miju ^oujw, aa jm 2 dni pred in 2 dni pozneje. ane i. m. du je na je naredil in jih popravlja magistrat iz mestne kase, od reč god visokocenj enega našega mestnega župana gel 19 20 kto b že t. m. bil je nam vseh Svetih plačujejo od vsake ondi zaklane goveje ži dr tudi Kranji plačujejo „Južneg Etb. Cost Sokota mu vine po 50 kr. Tako je povsod mesarji, v Trstu celó od vsakega goveda 1 gld. 5 kr. itd. vilo krasno bakljado in mu popevalo pod oknom. Snidlo Ker je gosp. župan tudi načelnik družtvo prejšni večer napra Mesto, ki mora nove kanale, nov tlak, nov most in dru- seje ljudstva obilo, da so viděli „Sokola" in slišali zih reči več delati, ne more več brez odškodovanja pre- izvrstne njegove pesmi. Vsa svečanost se je vršila v je ljudstva obilo, da so viděli Sokola' in slišali puščati drugim svojih poslopij alke, men uujju v iicucijDûi uuitiiijoAA duh, jo u«.vuusciiu sprujeu siuvensKi oeseui zanvain bilo povračilo za njih trud po 50 in 25 gold, odločeno. voščilo, ki mu ga je Sokol podal v pismu kteri učijo v nedeljski obrtnijsk Učiteljem c. kr. re- najlepšem redu; gospod župan se je z okna v krepk šoli Je J 1 A ) O JT ^W^WU ov JV ZJ VUllO» V navdušeno sprejeti slovenski besedi zahvalil za čast in ktero ^v t iMw.iv "j*-* ----r —--o-------------- , ^ jv WVÍ1.VI j^vuai v piomu. xvicii» — Gospod župan se je po sklepu mestnega zbora s sokolom na čelu — je mojstersko izrisal gosp. Mačak brž obrnil do svetlega gospoda knezoškofa s pismeno Pismo to, podp od 126 Sokolov se prošnjo zav( so mu škof to-le ljo velike maše 20. oktobra. Odogovorili v r) Blagorodni Gospod V ce ^v^««,*^ KJKJMXXJ V , OC I Prečastiti gospod župan, ljubljeni načelnik tako preteklo leto m dan 16. ju ko je prvikrat Južnemu riznavam in cenim vzroke žive domovinske ljube "age želje za krepko in cvetečo, posebnosti vseh pod tudi z visokim spoštovanjem Sokolu dana bila prilika, da je združen z mestjani našimi, očitno pred svetom Vam čestital, slavni gosp. doktor! Bilo to isti dan ko mage ^icajc iu ^vuvuhvmw j/v« *jxx\j iv ion luail, JVU JÇ glavnu ULI C !b LU UUJJL1U Ville LLČtHO eno krono zedinjenih narodov priznavajočo in njih svo- posadilo Vas na prvi sedež svoj in izročilo Vam krmilo mesto domovine naše bodni razvitek pospesajočo Avstrijo, ki so Vas blago- županije mestne. Slavili smo Sokolci tišti dan še s po sebnim ponosom, kajti župan ljubljanski bil je načelnik rodni gospod in častiti mestni zbor nap o ti i čete 20. dan oktobra ob 10. uri v tukaj da ho stolni cer- nas kvi obhaj Kar ste nam takrat obljubili, da županstvo nam velike maše udeležiti, vendar nisem v ne vzame vodnika našega, spolnili ste zvesto od stanu, da bi gledé na skušnje preteklih 17 let in gl eli veliko maso sam pél, pa morem ukazati. Nikakor ditelj pa poklic svoje službe, z tudi komu druzemu je branim, ako se kak drug duhoven častnik za to po Vas naprosi, da se obhaja zaželjena cerkvena siovesnost. Sprej- lastne hlimbe smemo to mite spoštovanj vega trenutka do danes ostali ste nam isti Jjubeznj pr-vo- ísti srčni prijatelj — Sokolu Sókol Pri vsa- koršnem primerljeji viditi to, je navduševalo naša srca vedno večemu napredku, in kmali je — brez samo reči Sokol dosegel v na blagorodni Gospod, zagotovilo mojega posebnega rodnem življenji častno mesto po vsej slovenski domo ____17 T • • 10 1 • „ •___. V_y_ ____» T ..... Ljubljani 19. okt. 1865. Widm Vsled tega pisma je prosil mestni župan prečasti tega stolnega prošta gosp volili prevzeti K 7 cerkveno obhájilo, in brž da bi oni blago vini. tak eg ki Da je tako, najveća je Vaša zasluga! Radostno javnega priznanja, da Sokol ni krdelo ljudi, so bili imajo imé brez del ter so pnprav marveč da Sokol lup važen faktor na obširnem brez jedra i Ko se je po dovrsenem opravilu župan spodobno narodnega delovanja, ki ga Slovenij sedanj rogu čas tako zahvalil slavnému gospodu za njih milost, so mu pri- živo potřebuje, priznavamo si v svojo dolžnost, da, ko dgovorili , da oni in ves kapitel ljubljanski bojo se praznuje slavni imendan Vas, tudi Sokol izrazujo jazno vselej radi vstregli željam mestnega zbora. Slava (Slovesnosti 20. oktobru na čast.) Da se slavi Vam Vas načelnik, iskrene želj domovini naši na čast in ega srca ? da preimenitni dan, ki je Avstriji na veke dal podlago mnogo let ohrani pogumnega branitelj ki agor mnogo ustavn ega vljenja, kazale so 20. okt še ziutra zarano ne pre zastave: cesarska, deželna*) in mestna, ki so vihrale z * — ------———-m"? — ^ « mestne hiše ves božji dan. Ob 10. uri pa je klicalo ve- đa-nes Vsi veselo zbiramo, da navdušeni prav iz globo čine srca kličemo: Na zdravje!" Zvečer pred 20. oktobrom se je v^Krakovem v go-stivnici vrlega našega mestjana gosp. Šventnarja zbralo straši nikakoršna protivna nevihta — nam Sokolcem pa v Vas ohranuje skušenega voditelja, okoli ktereg se so po liko zvonenje mestnjane v stolno cerkev, mestnem županu naprošeni prečastiti gosp. generalvikar stolni prost K z velicim spremstvom m vpnčo vseh gospodov korarjev veliko maso péli. Pričujoča je okoli 50 rodoljubov, ki so v veseli družbi slavili Slo bila velika večina mestnega zbora s županom in magi- vanom imenitni dan. Napitnica se je vrstima z napitnico, stratom in nenavadno obilnim številom mesti ano v ki so m m nemtvauiiu uuiiinui aicvuum uicDtjanw, aa udeležili slovesnega cerkvenega obhajila; deželni da odbor je nadomestoval edini odbornik Rdeče klopi, c. kr. civilnim in vojaškim oblastnijam pokopan centralizem, ki je tri slovanstvo nedeljo potem pa je bila zvečer v čitavnični dr. Bleiweis. dvorani tako izvrstna svečanost, da je nihče ne bo pozabil PreČndno je to, da via dna „Laib. Zeit." do 20. dné t. m. ni vedela, kakoana je deželna naša zastava, dokler je ni kdor je bil priča. Neka posebna radost je kra- za to nalep o oli ki ga po njenih lastni h listih od leta 1848 podnčil mestni župan!! Kakor kinčajo mnogobrojne cvetlice livad spomlad Ijevala ta večer v narodnem domu, lašč izvoljeni odsek čitavničin in sokolov p spal. Obhajaloje obojno društvo spomin pričetka svojega. i, tako 354 so nase gospodičine kinčale to večernico s svojo lju-beznivostjo in mnoge s krasno jugoslovansko opravo. Počastilo je veselico tudi mnogo slavnih gostov, kâkor đr. Toman, štajarski rodoljub Hašnik, goriški Solar Njih tem hipu pa začnó gospodje pevci peti ce s ares em, ktera se končá z navdušenimi slava-klici eličanstvu. vipavski, kranjski in še mnogi drugi unanji domoljubi, oder in govori blizo tako Beseda" današnja veljala je le Njih Veličanstvu ce- „Preteklo je tretj Brž potem stopi načeluik sokolov dr. Cost na leto „tíeseaa" aanasnja veijaia je ie jl>jiu vwwubjvu ^ icicivw jo moijo iciu , da se je zbrala množica sariu in narodu slovanskému — sledeča veselica pa naših vrlih mladih udov v naši čitavnici in je prevdar je bila delež vseh pričujočih, kteri jedro je bilo novo „jugoslovansko kolo" , ki se je pod vodstvom gospod Cornelli-a prvikrat plesalo v čitavnici s živo občno pohvalo. jala, ali bi ne bilo koristno osnovati gimnastično dru «A4. KfX AA\J M11V ttUllOlJUVj UOlJUVflll giUJ li ttO tlVJliU na narodni podlagi. Po starem pregovoru stvo zdrava duša biva starih Grkov in Eimlj v zdravém telesu 9 po 3, o»«i*u witty* *U JLV»tLiJje»i4vy * , — pO ii^lCUU VSC11 UI Ko je osma ura odbila, povdari pod vodstvom kanih narodov sedanjega časa sklenilo se je enogl I il _ V •____ _____1 * _r»rk n + nrm řilnrrn^í l V» H O OA 11 Cif n r» A rr 1 tnlr A /i Mil rt f «-» A XT 1Q/21 1 -X- da gledu y gledu vseh omika in da se ustanovi tako društvo. Konec 1861 leta i ^ se gosp. Fabjana pevski zbor „Naprej zastava slave* predsednik čitavničin dr. Bleiweis stopi na oder pred předložil náčrt pravil deželnemu poglavarstvu; vrtila se stoječo> skupščino in govori blizo tako: je ta reč sem ter tjè in po „tot discrima rerum" so se Čestita Gospoda! Kakor mlado déte in odraščeni potrdila pravila meseca septembra 1862. leta Ni mi treba, Vas spomniti ovér, ktere so stavili protivniki na- sin ali hčerka ne zabijo častiti rojstnega dne roditeljev svojih: un o, da jima prinese šopek pisanih rožic ali rodnega življenja našemu društvu; ni mi treba da jima govorka naučeno voščilo ali jima celó zapoje spomniti, kako Vas so se ločili eni, kterim je bila narodna 9 pesmico vrstna ti vsak pa 9 kUvvJLi V v uuvllv (/% X x J* VVIV/ i J L ^^ ) wv ivvaaa vjux y ut L V JL I ULI J \J KJ À ÂCk da jima poklanjajo vezila mnogo- podlaga trn v peti, in kako je rodila Idrij nem VA OlUO, O duje veselega dne po svoji moči, in se tako vsa rodbina ra- ško gimnastično društvo, kakor je rodila „nemškega A Pi ï i Aff «Vllûlim O 1 AT7ÛO _ li! « Voa 4r A \T đ\ Wl 1 A A A V\HA fVVk AM A M lv /vm mm m « prav tako si jaz mislim sloves- Kranj Vse to Vam je dobro Kakor pa po UUJC vcocicga UUV- , -- j»« • ""J VM* ' * JU uumuu. ".navi Javnost današnjo, ko se ozrem po nenavadno okinčanem samesni člověk, kteri ima v svoji mladosti mnogo za-narodnem domu, in vidim v tolikem številu in nena- dreg in mnogo grenkega in slabega, se ravno potem vadném čutstvu združeno društvo čitavničino in so- vkrepčá in vtrdi zoper vse nevihte sledečega življenja, kolovo. 9 Udje čitavnice, za ktero govoriti je meni dana čast slavimo spomin 20. oktobra, kteri je pred 4 leti bil roditelj njeni. ravno tako živi krepko naše društvo in cvetè ter slovi po vsej kranjski deželi, na^Notranjskem Vipavi, na Gorenskem Bistrici in v v Kamniku in v starem Kranj na Dolenskem do Novega mesta in hrvaške meje, 9 20. oktober veliki tedaj inzgodovinski po vsej slovenski in avstrijsko-slovanski nam dan! Veseli te obhajamo in hvaležni mlj da! ploh, in ; ve- po pisunih nam protivnih tudi po nemško-avstrijskim prestali mnoge overe, s kte- svetu. Sokol pa res tudi zasluži čast in hvalo ■ ■ ■I I ■ l ^B BÉlHËËMrii 9 seli zato, da smo srečno rimi se ima boriti vsako mlado, zlasti pa narodno dru- buditelj narodnega življenja, je zvest sin mile majke ker jo 9 hvaležni zato, da je iz malega naša stvar fitvo narastla velika in slavna! Ce so drugi „čakali' tekla leta, mi — smemo reči, da nismo čakali marljivo, da svoje Slave 9 pre-, da smo povzdignili domačo besedo, domačo umetnost, nismo držali križema rok; delali smo temveč v Sokol, ne samo v Ljublj nova soc" ijaln in gimnastično društvo ne le po besedi Buditelj narodnega življenja je tako rekoč v drugih sloven moč , kjer je postal, temuč tudi čeravno je včasi pisano gledal protivnik. Ako skih krajih. In sedaj se more že reči, da veča veselica slimo poje, , da vsaka vrsta ptičic v svojem gaji po svoje kakor je pela od stvarjenja svojega in je nobena pomi- na Slovenskem ni mogoča brez Sokola To zalo letos pri „besedi" je ska v spomin neumrlega Slomšeka v druga ne moti v pesmah njenih, milo se nam zdi viditi da člověk je mnogokrat vrag člověku y ki 9 mu sili Mariboru, in v Novomestu pri praznovanju petstoletnice Ponosno moremo reči. da Sokol je roditelj novome y ščanske čitavnice Sokol pa tudi grlo svoje, jezik svoj. Tudi pri nas je bilo nekdaj tako: omolknili so domači glasi, v družném življenji umirala gimnastično društvo ni je domača beseda: DO „ » V/l^lVjlUUOrV/lAMUlVU ponujali; hotli so jo djati popolnama na kant! V se Vergleichsverfahren-a kakor druga taka društva po imenu. Sokolci so mnogo po- niso krat priliko imeli, svojo umetnost pokazati svetu, posebno pri veliki besedi, ktero je napravila ljuba naša ílvala Bogú! prešli so ti bridki časi; solnce ok- sestrica čitavnica združena s Sokolom ubogim Notranj-toberskoje, kakor je častiti naš starosta pri neki cem v pomoč, drugi priliki rekel, prisijalo, čitavnica se nam je rodila Sokol je slednjič zvest sin matere svoje Slave in i u u x i a ^ — nastopila je mila spomlad. Navdušeni za to je geslo vesoljnega svojega vedenja in življenja. Po isti cilj — djansko vpeljavo domače besede in oliko do- izgledu čeških Sokolov se je imenoval in stoji posebno mače glasbe smo delali vsak o s voj i moči y in v s pražkim Sokolom zmirom v ozki zvezi. Nadjamo se 9 Ereteklih letih dosegli lep vspeb, da moremo zadovoljni da tudi Hrvatje bojo v kratkem Sokola osnovali, in ra-iti. V to pa je pripomoglo rodoljubje iskreno, bistra dostni bomo tudi njim bratovsko roko podali, in tako glava slovanBka, in sloga (edinost). Če je tudi enkrat združeni z avstrijskim severním in južnim Slovanom svignila iskra nekega dvalizma v naše društvo , kmali klicali: Slava vzájemnosti slovanski, slava velikemu slo je prijazno porazumljenje stopilo na njegovo mesto saj noben pravi Slovan ne mara za dvalizem kakoršni koli ! Ako se pa, gospoda, zadovoljni danes oziramo na pretekla leta, in veseli gledamo v prihodnost, dolžnost ki vroskemu narodu!" ■ In brž po teh besedah začne pevski zbor popevati Hej Slovani", in slava! in „živio" je donelo po dvo 99 rani ki je kmali potem odprla se veselici v ples Pred in med besedo so došli pozdravi od čitavnice nam je sveta, da se hvaležni spominjamo Onega, ki celjske in goriške, od rojakov naših iz vseučilišča duje z mogočno svojo voljo v oktoberski diplomi odklenil naj skega in od rodoljubov iz Prošeka, ki so bili nav verige tudi narodnosti naši m čitavnicam dal živ- dušeno odzdravljam. ljenje: Njih Veličanstva presvitlega cesarja in vojvoda našega Frančiška Jožefa in da Mu navdušeni Tako je Ljubljana obhajala 20. oktobra! zakličemo : slava, slava y slava !" Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis* — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.