o.l
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrifo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/s leta 90 Din, za »/« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XVII.
V Ljubljani, v torek, dne 13. marca 1934.
Štev. 30.
ža <zt/t<zo. $fa/eniie •z. tnoetetn
V Ljubljani se je te dni .sestali akcijski odbor za gradnjo železniške zveze Slovenije z morjem. Vsled splošne kreditne in gospodarske stiske je v zadnjih letih delavnost lega akcijskega odbora popustila, kar pa je le za obžalovati. Zakaj zveza Slovenije z morjem je življenjska potreba Slovenije On Primorja ter nad vse velike važnosti za vse naše narodno gospodarstvo. Življenjskih potreb pa se ne »me niti v najtežjih časih zanemarjati in tudi v najbolj težkih časih je treba najti potreben denar, da se zadosti tem' potrebam. Kar se mora izvesti, to se tudi mora storiti in če bi bilo treba izkopati denar iz zemlje, ali pa je nazadovanje neizogibno.
Pomanjkanje železniške zveze Slovenije z morjem pa pomeni dejansko tudi neoprostljivo zapravljanje narodnega premoženja. Ker ni te železniške zveze, se naša zunanja trgovina še v veliki meri poslužuje tujih pristanišč, ker ni te železniške zveze, ne moremo privabiti dobičkonosnega tranzitnega prometa na naše železnice in na naša pristanišča in ker ni te železniške zveze, prihaja k nam tudi velike število tujih turistov le po tujih železnicah in na tujih parnikih. Izguba, ki jo vsled tega doživljamo, znaša po računih strokovnjakov 60 milijonov Din vsako leto. Ali smo res tako bogatil, da moremo pogrešati tako velik dohodek, negtede na to, da bi se z gradnjo železnic povečali tudi š© drugi naši dohodki?
Že celo pa je nujna zgraditev železniške zveze Slovenije z morjem v času, ko se opaža vedno silnejša propaganda, da sta edini linici vise srednje Evrope le Trst’ in Reka. Proti tej propagandi v škodo našemu Sušaku nimamo prav nobenega učinkovitega sredstva, dokler nima Sušak dobre železniške zveze s svojim zaledjem. Čisto potisnjeni ob stran bomo vsled tega ob našem Jadranu, č© ne dobimo železniške zveze Slovenije z morjem.
Pa tudii napredek vsega našega pomorstva je odvisen od te železniške proge. Za izgradnjo naših morskih pristanišč simo izdali dosedaj okoli 70 milijonov Din, ki so se tudi dobro obrestovali. V zadnjem času pa je zastalo vse delo za (izpopolnitev pristanišč, ker nihče ne ve, ali se Im še pomorski promet razvil in v katero smer in ke.r se vsak boji zato investirati denar. Kakor hitro pa bi bil Sušak zjvezan s Slovenijo in z zgraditvijo proge St. Janž— Sevnica ter zveze na Črnomelj tudi s Štajersko, bi se mogla razviti tranzitna trgovina iz Češkoslovaške ter Avstrije in oživel bi razvoj pristaniškega prometa in vse naše pomorstvo bi dobilo nov .podnet za napredek. Dokler pa te zveze ni, bo naše pomorstvo le vegetiralo, opravljalo samo manjše posle, dočim bo bogatejši del kupčije ostajal tujcu.
Več ko deset let je že minulo, ko je bila uzakonjena zveza Slovenije z morjem. Čas je že, da se ta zakon tudi Izvede. Že v interesu državne avtoritete bi se moralo to zgoditi, kajti kako naj apelira država na podpis kakšnega državnega posojila, če se pa ne uporabi denar tako, kakor določa zakon. Po zakonu bi morala biti zveza Slovenije z morjem1 že izvedena in nobenega argumenta ni, kii bi dovoljeval, da. se še naprej prezira to, kar določa zakon.
Res je, da so časi težki, da vlada 'pomanjkanje gotovine, toda kljub temu se mora denar za zgiradnjo zveze Slovenije z morjem najti. In če 'bo tu dobra volja, se bo tudi našel. S primernimi privilegiji bi se moglo dobiti precej sredstev iz notranjega posojila, nekaj denarja bi se moglo dobiti iz rednih proračunskih sredstev države, nekaj iz proračunov obeh zainteresiranih banovin, nekaj pa iz krajev, ki so direktno zainteresirani na novi progi. Pa tudi od zainteresiranih podjetij bi se
moglo dobiti nekaj prispevkov. Znatno pa bi se znižala potreba gotovine tudi s tem, če" bi se delavske mezde plačevale deloma tudii v hrani: in obleki. Skratka, možnost je lu, da se zberejo, potrebna sredstva, samo če je dovolj dobre volje.
Nameravanih je cela vrsta javnih del. Razen dela za regulacijo hudournikov ni nobeno javno delo tako važno, kakor je zgraditev zveze Slovenije z morjem. Kajti
ta zveza je že naše okno v svet, la zveza je naš dohod do bogastva, ta zveza je pogoj našega gospodarskega napredka. In zato mora priti do te zveze in zato mora biti zapisana na programu vseh naših javnih korporacij, strank, skupin in organizacij kot prva gospodarska zahteva: zveza Slovenije z morjem. Pogoj vsega našega napredka je odvisen od uresničenja te zahteve!
Met {e železnica pcedeaga,
f#e oživit	pcet/bv	blafra	UtnečkiU	votz&viU
Vsaka reč ima svoje meje in tako tudi poviševanje železniških tarif in taks. če so te tako visoke, da niso več v skladu z vrednostjo blaga, potem more imeti povečanje tarif samo en učinek, da še bolj nazaduje promet na železnici, da vsled tega še bolj padejo dohodki železnic. To se je moglo konstatirati že pred zadnjim novim povišanjem železniških tarif in se bo seveda sedaj pokazalo v še večji meri.
Tako poroča »Jug. Lloyd«, da je srečati skozi vso Liko na stotine vozov, cele karavane, ki prevažajo živila, zlasti koruzo iz Bosne v Liko. Pa tudi ves tovorni promet med Primorjem in Bosno ter med Zagorjem in Podravino se vrši vedno bolj le na kmečkih vozovih. Glavni razlog za ta nenavaden in prav nič moderen razvoj starega prometa na kmečkih vozovih je v predragih železnicah. čeprav izgubi kmet več dni s prevozom svojega blaga na svojem kmečkem vozu, dobiva vendar za svoje blago mnogo več, kakor pa, če bi ga prevažal po železnici.
Kako zelo so pretirane železniške prevoznine, se zlasti vidi pri lesu. Tako mora plačati lesno podjetje, ki leži ob glavni železniški progi, za prevoz kubičnega metra bukovine 20 km daleč v vsem 63-60 Din. Kmetje pa prevozijo isto količino lesa enako dolgo za 34 Din, torej skoraj še enkrat ceneje. Ni čuda, da se lesna podjetja vedno bolj poslu-
žujejo kmetskih voz. Tako je samo eno lesno podjetje v Liki prevozilo okoli 3500 vagonov lesa na kmečkih vozovih in so železnice izgubile vsled tega 1 milijon 200.000 Din, če bi prevažale les po isti ceni ko kmet.
V zadnjem času sploh vedno bolj narašča prevoz lesa po vozovih, ker so železnice predrage. Prišlo je že tako daleč, da kmetski voznik na razdalji do 100 km uspešno konkurira z železnico.
Podoben primer se je opazil tudi v Italiji. Prevoz na tovornih avtomobilih je bil cenejši ko na železnici in zato so celo iz Ilirske Bistrice, iz žag blizu Reke prevažali les celo do Milana in Turina na tovornih avtomobilih. Ko so italijanske železnice to opazile, so takoj dovolile tvrdkam, ki imajo letno za prevoz vsaj 50 vagonov lesa, popust v višini 20 do 30°/o.
Tudi naša .tarifna politika bi morala biti bolj elastična in se prilagoditi razmeram. Danes so železnice zlasti za prevoz agrarnih proizvodov in sirovin predrage in zato pada ne samo železniški promet, temveč zastaja tudi naš izvoz. Treba zato železniške tarife znižati, ker tudi za železnice velja in mora veljati trgovski princip, da se morejo dohodki povečati le vsled večjega prometa na železnicah, ne pa s čezmernim podra-ževanjem železniške prevoznine, ki mora končno omejiti promet na minimum in s tem tudi železniške dohodke.
S*necnice naše tega/inske politike.
Iz ekspozeja trgovinskega ministra dr. Demetroviča
Proračun trgovinskega ministrstva je prišel na petkovi seji skupščine v razpravo, ki jo je otvoril trgovinski minister dr. Demetrovič z daljšim eks poze jem. Med drugim je izvajali:
Našega gospodarskega stanja ni mogoče presojati brez zveze s splošnim gospodarskem stanjem na svetu. Vse kaže, da sedanja svetovna gospodarska kriza ni samo konjunkfcurna, temveč že strukturna. To tudi dokazujejo razni eksperimenti za 'rešitev krize. Živimo v prehodni dobii velike transformacije, ko se istočasno z likvidacijo starega sistema išče nov sistem, ki bi mogel prinesti .rešitev iz stiske.
V teh težkih svetovnih gospodarskih razmerah je za nas ideja nacionalne solidarnosti naravnost zapoved, ker saimo z organizacijo vseh moralnih in .materialnih sil našega naroda moremo premagati vse težave. Država mora biitii pri 'tem regulator nacionalne solidarnosti, ne sme pa se pri 'terv pogrešati privatne 'iniciative. In zato je ustanovitev gospodarskega sveta nujna, ker se more samo na ta način zagotoviti harmoničen razvoj našega gospodarstva. Nadalje je treba še bolj izpopolniti organizacijo obveznih trgovskih, obrtniških in industrijskih združenj, ker je to pogoj za načrtno gospodarstvo, ki mora biti naš cilj. Seveda pa se pri tem fte sme pozabiti, da je kmetijstvo še vedno podlaga vsega našega narodnega gospodarstva. Zato pa je tudi treba posvetiti posebno pozornost zboljšanju cen kmetijskih pridelkov. Žal pa so cene agrarnih proizvodov v letu 1933 znova padle, kakor to dokazujejo
statistični podatki o naši zunanji trgovini in podatki Narodne banke o gibanju indeksa cen. Vsled padca oen je znova padla kupna moč prebivalstva, kar je nujno povzročilo tudi nazadovanje trgovine.
Vsled nastale kreditne krize in uvedbe moratorija se je stanje trgovine Se poslabšalo, da je število konkurzov dn prisilnih poravnav nanastlo. Poizkus, da bi ise z uredbo o posredovalnem postopanju zboljšalo stanje trgovine, se je ponesrečil in zato se je ta uredba tudi odpravila.
Kreditna kriza pa je privedla tudi do nellkvidncsrti denar n/ih zavodov. Pričel se je splošen odtok vlog iz denarnih zavodov, Ja je prišel v nevarnost že obstoj zavodov samih. Vlada je izdala zato več uiredb v zaščito denarnih zavodov, o maksimiran ju obrestne mere in o znižanju režije denarnih zavodov in zadrug. Med drugim je bil namen teh uredb tudi ta, da se omogoči sanacija zavodov in likvidacija pasivnih zavodov s čim manjšimi stroški. Izkazalo pa se je, da so denarni zavodi večinoma zahtevali le odložitev svojih plačil za dobo 2 do 12 l©t; da se pa drugih ugodnosti iz vladnih uredb niso poslužili. S tern je nastala nova situacija in treba bo na drug način reševati problem denarnih zavodov.
Nato je minister dr. Demetrovič prešel na zunanjo trgovino in omenil, da se je naš Izvoz povečal po težii za 22*6 odstotkov, po vrednosti pa le za 10*55%, kar dokazuje, da je eena nagega izvoznega blaga zopet padla. Kljub temu pa je bila naša trgovinska bilanca lani aktivna za 495 milijonov Din. Tako visokega aktivnega salda
nismo dosegli že cd leta 1924. Trgovinski minister je nato naglašal, da se je pri nas zunanja trgovina omejevala le z deviznimi omejitvami. Vtsled raznih uvoznih omejitev v drugih državah, je sklenila naša država celo vrsto dopolnilnih trgovinskih pogodb z drugimi državami. Zlasti se je skušalo pri teh pogodbah doseči preferenčne carine za naše žito, kaT smo dosegli v pogodbah s Francijo in Avstrijo.
Nato je govoril minister Demetrovič o velikem pomenu gospodarske Male antante, ki se je ustanovila v preteklem letu, ter o gospodarski važnosti balkanskega pakta. Omenil je tudi bližnja trgovinska pogajanja z Bolgarsko in Turčijo.
Vsled avtarkičnega gibanja v skoraj vseh državah dobiva domači trg vedno večjo važnost. Da se ta okrepi, treba doseči boljše razmerje med industrijo in kmetijstvom, zlasti pa boljše razmerje med cenami kmetijskih tim Industrijskih proizvodov. Pri vsej važnosti kmetijstva moramo gledati na to, da čim bolj razvijemo »v o jo industrijo. Pri tem nam je dobrodošel tudi tuji kapital, ali samo pod pogojem, da ne prihaja k nam z namero, da bi Izkoriščal našo deželo, kakor da bi bila ta njegova kolonija. Minister Demetrovič omenja v zvezi s tem tudi misel industrialne banke, ter pravi, da je ta misel zanimiva dn simpatična.
Koncem svojega ekspozeja je govoril minister dr. Demetrovič o kartelih in naglasil dolžnost države, da kontrolira kartele. V tem smislu je v trgovinskem ministrstvu že izdelam zakonski: rnhnt o kartelih.
Po daljši debati je nato skupščina proračun trgovinskega ministrstva sprejela.
Tuja podjetja so se pospeševala mesto domačih
V Skoplju je bila skupščina združenja inženjerjev za Vardarsko banovino, na kateri je poročal inž. šulentič o oddaji javnih del tujim tvrdkam. Inž. Su-lentič je zlasti grajal, da se pri oddaji državnih del mnogo bolj pospešujejo tuja, ko domača podjetja. Ce sklene naše domače podjetje pogodbo z državo, potem prevzema podjetj« vse mogoče obveznosti, dočim država nobenih. Vsi tehnični pogoji in določila glede reševanja morebitnih sporov so bila vedno v škodo domačim podjetjem. Poleg tega se je vpeljala praksa, da se delajo domačim podjetjem pri kolavda-ciji in izplačilih vse mogoče težave. S tujimi podjetji pa se je postopalo vse drugače. Posledica tega je bila, da se naša domača podjetja sploh niso več udeleževala licitacij za državne dobave. Tudi strokovno popolnoma usposobljena in finančno dovolj močna domača podjetja se niso udeleževala licitacij, ker so vedela, da bo delo itak oddano tuji tvrdki, ker so se te nad vse pospeševale. Vse to je povzročilo, da so naša domača podjetja dostikrat prevzela dela s posredovanjem tujih tvrdk in pod njih imenom, ker so pač bili tuji tvrdki vedno priznani ugodnejši pogoji.
Ce bi bili domačim podjetjem priznani isti pogoji, bi mogla domača podjetja prevzeti vsa javna dela in" ves denar bi ostal v deželi. Zato se mora zahtevati, da se odslej pri oddaji državnih del pospešujejo le domača podjetja. V tem smislu je bila nato soglasno sprejeta resolucija združenja inženjerjev.
RUDARSKA PROIZVODNJA V JUGOSLAVIJI
Vsi rudniki Jugoslavije so v i. 1833 (v oklepajih številke za 1. 1932) proiz-veli v tisoč tonah:	premoga 3,239
(3,536), lignita 913 (1,115), železne'rude 55 (26), bakrene 581 (278), pirita
19.5 (15,7), bavksita 84,6 («7,0), svinca in cinka 685,8 (554,6) in kromove rude
24.5 (43,9). Topilniee pa so proizvele: sirovega železa 30,4 (9,9), bakra 40,1 (30,1), svinca 6,6 (8,3) in cinka 3,4 (2,5).
Hai doMišafc Mtši dciat/M q&zdwi
Vsi državni dolgovi merijo okoli 2-85 milijonov hektarjev ali skoraj polovico (47%) vse naše gozdne površine. Je to ogromna posest, ki bi morala pod dobro upravo prinašati državi velike dohodke. V resnici pa so dohodki državnih gozdov iz leta v leto manjši in skoraj bomo prišli do tega, če se seveda to padanje dohodkov ponavlja, da bi bili na boljšem, če sploh ne bi imeli nobenih državnih gozdov.
Kakor posnemamo iz članka inž. Ma-nojloviča v »Politiki«, so padali dohodki naših drž. gozdov tako-le:
	Preračunani	dejansko doseženi
Leta	v milijonih Din	
1928/29	86-3	52-9
1929/30	47-2	943
1930/31	65-8	45-4
1931/32	750	5-5
1932/33	69-5	2-3
Doseženo	je bilo torej	zaporedoma
posameznih letih 61-32%, 199-46%, 69-04 odstotkov, 7-38 in 3-31 odstotkov od preračunanih dohodkov.
Povprečna sečnja v naših državnih gozdovih znaša na leto okoli 6,500.000 kubičnih metrov. Z ozirom na preje navedene skupne dohodke je torej znašal čisti dohodek od enega kubičnega metra v 1. 1928/29 Din 7-50, v 1. 1929/30 Din 16 80, v 1. 1930/31 Din 8—, v letu 1931/32 Din 1-80 in v 1. 1932/33 celih
0-76 Din.
Statistika o vrednosti državnih go-izdov seveda ni še napravljena, zato tudi ni mogoče reči, kako se obrestujejo državni gozdovi po njih kapitalni vrednosti. Pač pa je mogoče primerjati donos naših državnih gozdov z donosom, ki ga dajejo državni gozdovi v drugih državah. In ta primera je naravnost katastrofalna. Primerjali pa ne bomo z visoko razvitimi gozdnimi upravami v Nemčiji in Franciji, temveč z deželo, kjer so razmere najbolj podobne našim, to je s poljskimi državnimi gozdovi.
Kakor mi, tako je tudi Poljska podedovala trojno gozdarsko zakonodaj-,stvo (rusko, nemško, avstrijsko), pode-
------------------------ —m
Pravijo, da je nevednost najdražji predmet. Ta rek lahko izpopolnimo in rečemo, da površnost ni nič cenejša, kar prav lahko dokažemo.
Inventarski predmeti predstavljajo v marsikaterem podjetju veliko vrednost in vendar ravno tako v mnogih podjetjih ne vodijo nikakega računa o tem premoženju, nimajo pregleda, temveč je to premoženje prepuščeno usodi brez gospodarja.
S pregledovanjem poslovnih knjig se je nekje ugotovilo, da manjkajo kolesa, različno orodje in celo jako dragi instrumenti znatne vrednosti. Nihče ni znal povedati, kje naj bi vse to bilo. Posebno številne so bile žrtve raznega orodja, ne samo navadno orodje, ampak tudi fino, precizno orodje. Da se je vse to nabavilo, da je tudi prispelo, to je bilo vse vknjiženo in se je pač na podlagi vknjižb ugotovila nabavka in izplačilo vrednosti, ali predmetov ni bilo. Kakor pravim, nabavke so se knjižile, ali knjigovodstvo je bilo tako nepopolno, ne vem iz kakšnega razloga, da za vse te nabavke ni vodilo posebnega računa, oziroma so se vrednosti teh nabavljenih predmetov naglo odpisovale in knjigovodstvo je izgubilo vsako sled, oziroma možnost kontrole.
Take nepopolnosti knjigovodstva se dobijo marsikje.
Nekje so knjižili med izdatke več sto-tisoč za nabavo strojev. Izdatek je bil knjižen kar v breme režije (!!!). Za to gorostasno vknjižbo ni bilo nikake priloge, tudi ni bilo možno ugotoviti ali in odkod naj bi ti stroji prišli. Strojna oprava podjetja je bila vredna več milijonov, pa nihče ni znal povedati, kateri stroji bi naj bili plačani z zgornjim izdatkom.
Knjigovodja ni več pri firmi, tudi drugo osebje je deloma že izmenjano, kar ga pa je še pri firmi, pa ne ve povedati, ker se za to ni zanimalo, oziroma, ker to ni spadalo v njegov delokrog itd. To so ne samo veliki, ampak
dovala je nadalje celo kopico dolgoročnih pogodb o izkoriščanju državnih gozdov po zasebnih družbah. Površina državnih gozdov znaša na Poljskem 2,49, naših pa 2,85 milijonov ha, torej približno enako veliko. Tudi velik del poljskih drž. gozdov je težko pristopen ko naš, a tudi gospodarski pogoji za delo so bili na Poljskem precej enaki ko pri nas.
In vendar je donos gozdov čisto drugačen na Poljskem ko pri nas, kakor dokazujejo te številke:
Cisti dohodek drž. gozdov od hektarja je znašal v dinarjih
leta	v Jugoslaviji	na Poljskem
1928/29	18-57	231-46
1929/30	33 08	189-93
1930/31	15-94	122-20
1931/32	1-94	79-20
Kubik lesa	pa je dal čistega dobička	
dinarjih:		
leta	v Jugoslaviji	na Poljskem
1928/29	7-54	67-47
1929/30	16-80	59-41
1930/31	8—	21-64
1931/32	1-85	23-91
1932/33	0-76	28-53
Po hektarju je bil torej dohodek iz poljskih gozdov v posameznih letih po vrsti večji:	12-46krat,	5-74, 7-66 in-:
40-82krat. — Po kubiku pa 8-28krat, 409, 3 09, 16-36 in leto 1932/33 celo 81-51krat.
številke so naravnost uničujoče, pa čeprav je poljski les nekoliko več vreden, ker ima Poljska več borovine ko mi. Toda razlika bi smela znašati samo za 25 do 30% več, znaša pa nekaj sto odstotkov več. Pri tem pa je zaposlenih v poljskih državnih gozdovih
11.000	osebja, pri nas pa le 2.562.
Jasno je, da izahteva ta uničujoča slika našega lesnega gospodarstva temeljito reformo, ki jo treba izvesti takoj. V milijarde se je cenila svoje dni vrednost državnih gozdov, sedaj pa dobivamo v vsem le nekaj nad 2 milijona čistega dohodka od vseh teh milijard, komaj toliko, kolikor daje vsaka manjša tvornica.
tudi dragi nedostatki knjigovodstva in vodstva podjetja.
Kjer je lastnik podjetja le ena oseba, je ta pač odgovoren v prvi vrsti samemu sebi, oziroma svojemu žepu, v akcijskih in drugih družbah pa je njih vodstvo, tedaj upravni svet ali pa poslovodje, odgovorno ne samo samemu sebi, temveč tudi družabnikom, delničarjem in občnemu zboru. Odgovorno je pa tudi nadzorstvo. V danem primeru I so odgovorni tudi pred sodnikom in po določbah zakona tudi stvarno, to se pravi, da se jih lahko prisili in obsodi na povračilo škode iz njihovega žepa.
Vpletem naj tu opombo, da se marsikje nadzorstvo ne zaveda svoje odgovornosti in prevzetih obveznosti ne izvršuje pravilno in resno.
Med dolžnosti ne samo upravnega sveta, temveč tudi nadzorstva spada tudi nadzorovanje prometa z inventarnimi predmeti.
Ti se morajo na vsak način voditi v posebnem skontru inventarnih predmetov. V knjigovodstvu se morajo voditi kot aktivna postavka, nikdar se ne smejo kratkomalo knjižiti med režijo. Tudi manjše nabavke se ne smejo knjižiti v breme režije. Seveda svinčnike, papir, barvne trake in podobno ne bom knjižil med inventar, kar sem tudi že našel, .temveč spadajo nabavke teh predmetov v breme pisarniškega materij ala.
Vso pozornost je posvečati ocenjevanju inventarnih predmetov za inventuro. Tu pa tam te predmete stavijo v inventuro z znatno višjo ceno, nego jo v resnici imajo. Nagibi za tako postopanje so lahko različni. Pripomniti pa je, da je vsako precenjevanje po zakonu kaznivo, ako se je s tem zavajalo upnike.
Mnogi pa inventarne predmete stav-ljajo v inventuro z znatno manjšo vrednostjo, kakor jo v resnici imajo. Tako podcenjevanje ni kaznivo po kazenskem zakonu, po trgovskem zakonu pa se
celo lahko zagovarja. Ali davčna oblast ne gleda tega z dobrohotnim očesom in če se ne motim, grozi celo s kaznimi radi odpisov in ustvarjanja tihih rezerv.
Tihe ali latentne rezerve so se doslej ustvarjale s tem, da so se inventarni predmeti vpisovali v inventuro z zmanjšano, včasih z dokaj manjšo vrednostjo, kakor so jo v resnici imeli. Vršili so se tako zvani odpisi. V praksi so že uvedeni kar določeni odstotki, koliko se jih je odpisovalo od oprave, od strojev, orodja itd. Mnogi so te odpise knjižili kar v breme računa izgube in se je s tem končni uspeh izpremenil, drugje pa teh odpisov kratkomalo niso izknjižili, temveč jih knjižijo na posebne fonde za obnovo inventarnih predmetov itd. Ti odpisi se tedaj vodijo v knjigah, se pojavljajo v bilancah med pasi vami in je vsled tega možno vsak hip ugotoviti njih višino in izvor. Tako postopanje odgovarja zahtevam trgovskega zakona, pa tudi davčna oblast ne more ugovarjati, saj se ji ničesar ne prikriva. Iz teh rezervnih fondov se potem nabavljajo novi inventarni predmeti, oziroma se fondi porabljajo za popravo teh predmetov.
Inventarni predmeti se naj popolnoma odpišejo le tedaj, kadar so popolnoma izrabljeni. Do tedaj pa se morajo na vsak način voditi v skontrih ali na kartoteki. Posebno priporočljiva je kartoteka.
Knjigovodstvo pa mora imeti natančno kontrolo vsega inventarja tudi po vrednosti. V glavni knjigi mora biti konto za inventarne predmete, bodisi samo eden za vse ali pa več poštevov za razne skupine teh predmetov. Knjigovodstvo tedaj vrši kontrolo po kosih v skontru ali na kartoteki po vrednosti in tudi v glavni knjigi.
Seveda inventarni predmeti ne morejo biti lepo zloženi v skladišču, da bi se lahko od časa do časa skontriralo, če je še vse tam. Inventarni predmeti se rabijo v oddelkih ali zunaj na delu, na stavbah itd. Da se ne izmuznejo kontroli in da ne izginejo, dobi vodja oddelka, delovodja ali mojster za svoj oddelek ali za svojo skupino orodje in drugo, tudi lahko prenosno strojno opravo, s posebno knjigo ali s posebnim seznamom in potrdi prejem predmetov po vrsti in številu s svojim podpisom. Vodja oddelka, delovodja ali mojster izroča delavcem orodje itd. istotako s posebno knjižico, v kateri je zapisano: kaj in koliko je prejel, delavec pa s podpisom potrdi pravilnost prejema, če se eden ali drugi predmet obrabi, se obrabljeni predmet delavcu zamenja z dobrim, oziroma se delavcu obrabljeni predmet odvzame in v knjižici odpiše.
Na ta način vemo, kje je kaj in kdo je odgovoren.
Kontrola inventarnih predmetov mora omogočati vsak hip ugotovitev, kaj vse je v inventarju in če je v resnici še vse tukaj. Seveda vsaka izguba se ne more izključiti, nekaj se bo kljub vsej kontroli še izgubilo, toda izgube se bodo zmanjšale na neznatno mero.
Navedel sem le en način kontrole, kakršnega sem videl v nekem podjetju. Jih je pa še veliko več, ki se pač ravnajo po vrsti in obsegu podjetja. Razna podjetja imajo razne, njim primerne načine.
Omenim naj še nekaj. V kakšnem bolj skritem kotu ležijo stari, izrabljeni stroji in drugo. Videl sem že, da so na tako pokopališče starih strojev zapeljali tudi žlahtne dele iz medi, bronce, kompozicije. Ti žlahtni deli pa so kmalu izginili kljub čuvajem itd. Taki stari stroji bi se naj razbili in čimprej vsa snov prodala, ker se dobi za staro strojno in drugo litino denar. Vsled površnosti pa mnogokje rjavijo in kopnijo stroji in strojni deli. Zaloge take stare ropotije vidite skoraj v vsakem podjetju, pa ne morda malenkosti, marsikje so znatne količine.
jv i	i	barva,	plasira	in	ke-
| V uran ro'*110 8naii Obleke, klobuke itd. Škrolii in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon St. 22-72.
O/i/da toudeAdc- 60&&/
Narodna skupščina je zaključila v ponedeljek s sprejetjem proračuna zunanjega ministrstva podrobno proračunsko razpravo. Takoj nato se je pričela razprava o finančnem zakonu. — Seja senata je sklicana za 14. t. m., ker bo do tedaj skupščina že sprejela proračun in finančni zakon. Računa se, da bo senat dokončal proračunsko razpravo do dne 25. t. m.
Ekspoze zunanjega ministra Jevtiča je vsa skupščina sprejela z največjim odobravanjem in nato soglasno sprejela proračun zunanjega ministrstva, da je s tem javno manifestirala popolno solidarnost jugoslo-venskega naroda v zunanji politiki.
Zunanji minister Bogoljub Jevtič je v svojem ekspozeju v skupščini poudaril, da je cilj vse jugoslovanske zunanje .politike ohranitev miru.
Politiko intrig na Balkanu je treba presekati, je dejal zunanji minister Jevtič v svojem ekspozeju, in to je tudi cilj balkanskega pakta. Balkanski narodi nočejo več biti sredstvo tujih interesov.
Restavracija Habsburžanov, to je mora prošlosti. Jugoslovanski narod se ni ustrašil močne avstro-ogrske monarhije, še manj se bo njenega strašila. Je dejal Boško Jevtič.
Glede rimskih posvetovanj pa je dejal minister Jevtič, da je treba še počakati s sodbo, da se vidi, če je njih cilj enostranska kombinacija ali pa začetek širše akcije, da se doseže trajno gospodarsko sodelovanje srednje Evrope.
Francoski, bolgarski, romunski in ina-djarskj tisk je obširno komentiral skupščinsko debato o proračunu prometnega ministrstva,
O priliki razprave o proračunu kmetijskega ministrstva je več poslancev grajalo to, da kmetijsko ministrstvo še vedno ni zasedeno.
Vrhovni poveljnik bolgarske vojske general žekov je bil sprejet cd Hindenburga v daljši avdienci.
Med grško vlado in Venizelosom je bil
dosežen sporazum zaradii balkanskega pakta. Po tem sporazumu bo vlada izjavila v parlamentu, da jamči balkanski pakt samo za varnost balkanskih mej dogovornih strank ki da Grška v nobenem primeru ne more biti zapletena v vojno s kakšno velesilo.
Albanska vlada je odpravila svoji poslaništvi v Anikani in Sofiji. Posle sofijskega poslanika prevzame 'beograjski, posle ankarskega pa atenski albanski poslanik.
Prve zadružne organizacije so se začele ustanavljati v Albaniji.
Med Češkoslovaško in Rusijo bodo še la teden /izmenjane note o obnovi diplomatskih odnošajev med obema državama. Takoj po sestanku Litvinova s Titulescom bodo obnovljeni diplomatski stiki tudi med Rusijo in državami Male antante.
Sovjetska vlada pripravlja novo besedilo nenapadalnega pakta, ki bi veljal za vse dnžave. S tem hoče sovjetska vlada postaviti Japonsko pred alternativo: da novi pakt podpiše ali pa da se popolnoma izolira.
Podkancelar Papen je odpotoval v Rim, da iz bližine sledi pogajanjem Mussolinija z Dollfussom in Gombosem.
V vatikanskih krogih odločno demantirajo vest francoskih listov, da bi bil Vatikan pripravljen na nove koncesije nemški vladi.
Španska vlada bo vsled neprestanih nemirov prepovedala socialno demokratično in večino drugih strank.
Velika trošarinska afera je bila odkrita v Debreczinu. Vsled utaje trošarinske takse na špirit je bila madjarska država oškodovana za poldrag milijon pengov.
Pri okrožnih volitvah v Londonu je delavska stranka osvojila 33 mandatov in sicer 27 na račun konservativcev, 6 pa na račun liberalcev, ki so sedaj brez mandata v londonskem svetu. Laburisti bodo imeli v noveim svetu 65, konservativci pa 47 mandatov.
Veliko vohunsko afero, v katero je zapleten tudi sin znanega nemškega generala Falkenhayna ter več odličnih članov berlinske družbe, so odkrili v Berlinu.
Dimitrov je bil imenovan za profesorja moskovske univerze.
Splošne državnozborske volhve je razpisal mladi afganski kralj. Volilno pravico imajo vsi, ki znajo brati in pisati in so neoporečnega obnašanja. Nad 70 let stari nimajo volilne pravice. Volilna pravica je splošna, tajna in svobodna.
Fr. Zelenik:
dtacfi nedasUdki
Denacsb/a
STANJE NARODNE BANKE
Po zadnjem (izkazu Narodno banke z dne 8. t. m. se je njeno stanje spremenilo v prvem tednu meseca tako-le (vse številke v milijonih Din):
Skupna zlata in devizna podloga se je povečala za 3-79 na 1,849-2 «im. sioer je zlata iPorasla za 0’4 na 1.765-9, valutna <za 0-20 na 0'21, devtizna pa za 3'19 na 83-8.
'Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 41-3 na 46-6, vsota kovanega denarja v niklju in srebru pa je padla‘za 10-6.
Skupna v^ota posojil se je zopet znižala in sioer za 54-7 na 1,903-8. Menična posojila so padla za 0-06 na 1,663-4, lombardna pa za 54-7 na 240*4.
Bivši predjeimi državi so se povečali za
0-3 na 1.717-8, vrednosti rezervnih fondov za 0"2 na 65-5, drugih fondov za 0-25 na 11,9, nepremičnin in zavoda za 'izdelovanje bankovcev za 0"28 na 155-4.
Razna aktiva so se zmanjšala za 3-8 na 105-3.
Na pasivni strani je ostal rezervni fond neizpremenjen in znaša 85-7. Drugi fondi so se povečali za 0’7 na 14-5.
Obtok bankovcev se je povečal za 3-1 na 4.235-7, skupna vsota obvez na pokaz pa se je dvignila za 7-4 na 966-0.
Državne terjatve so se povečale za 1"4 na 7-58, tekoči računi pa so se zmanjšali za
1-4 na 381-6, dočiim so razni računi narasli za 7-4 na 576-8.
Obveze z rokom so padle za 26'2 na 1,053-2. Razna pasiva so padla za 90-7 na 209-2.
Skupno zlato in devizno kritje je znašalo 35'55 %, samo zlato pa 33-93%.
NOVA EMISIJA MENIČNIH BLAN-KETOV
Finančni minister je odredil, da pridejo z 21. marcem v promet nove emisije meničnih blanketov po 1, 1 05, 6-50, 10 in 13-50 Din, kakor tudi da ostanejo menični blanketi s prečrtanimi dosedanjimi cenami in vtisnjenimi odgovarjajočimi novimi cenami še nadalje v prometu. Menične blankete po 0-60, 1-20, 6-20, 9-80 in 13-20 bodo zamenjavale davčne uprave, ki prodajajo taksne vrednosti, in pa blagajne za prodajo znamk v Beogradu in sicer 90 dni, začenši z 21. marcem do vštetega 18. junija. Razliko v ceni ob zamenjavi dosedanjih meničnih blanketov po 0 60,
1-20, 6-20, 9-80 in 13-20 Din za nove blankete bodo stranke doplačevale v gotovini.
Qdua pzctteAfi 6ofy&/
Rumunaka narodna banka je dovolila tudi zasebnim bankam trgovino z devizami, toda pod zeiLo strogimii pogoji.
Tajni sporazum o stabilizaciji dolarja, funta in franka je bil že sklenjen ob priliki zadnjih sestankov guvernerja Angleške banke z vodilnimi finančniki v New-yorku in Parizu. Tako vsaj zagotavljajo v krogih londonske Gity.
V letnem poročilu Urške narodne banke za leto 1933 se kcnstatira, da se je zopet vrnilo zaupanje v denarne zavode in da je banka povečala svojo devizno zalogo. Notranja vrednost drahme da je mnogo večja ko njena zunanja. K nitje bankovcev (brez obvez na poka«) znaša 74-5%. V poročilu se večkrat poudarja odločnost banke, da se ohrani fclata veljava.
Zlata podlaga nemške Državne banke je v preteklem 'tednu padla za 21 na 319 milijonov imark. Zilato kritje je kljub manjšemu obtoku bankovcev nazadovalo za 0"3% na 9"4%.
Vsa aktiva 5159 ameriških bank so dosegla koncem 1. 1933 21.748 milijonov dolarjev, kolikor so znašala v imarcu 1933.
v
CešUo-sfci/ašUa valutna politika in Ua/o&
V »Exportu«, strokovnem listu za sve- i tovno trgovino, je objavil Otto Valentin j zelo zanimiv in poučen članek o posledicah češkoslovaške valutne politike na češkoslovaški izvoz. Mnogo v članku omenjenih dejstev je tudi za nas važnih, zato objavljamo glavne misli članka.
Od nekdaj je bilo naše stališče, piše list, da je mogoče izboljšanje izvoza le, če že enkrat nehamo s skoraj 5 let trajajočo deflacijsko politiko. Povečanje izvoza je odvisno od spremembe valutne politike. Prvi uspeh v svojem prizadevanju smo sedaj dosegli, češkoslovaška vlada je znižala za 16-6 °/o zlato vsebino krone. To znižanje ne pomeni samo večje možnosti za naš izvoz, temveč tudi konec propadanja cen na domačem trgu, ki je uničevalo vsako rentabilnost.
Poudariti pa moramo, da smatramo sedanji ukrep vlade le kot prvi korak k zboljšanju. V tem pogledu se je sedanji guverner čsl. Narodne banke dr. Engliš popolnoma pridružil našemu stališču, ko pravi, da nista niti racionalizacija niti nadprodukcija glavna povzročitelja krize, če bi bila teorija o pogubnosti nadprodukcije pravilna — ki pa je nesmiselna vsled dejstva, da trpe široke množice od pomanjkanja tudi najbolj potrebnih stvari — potem bi zadel padec cen le posamezne vrste blaga in v različni jakosti. Mi pa moramo ugotoviti, da je padla cena vsemu blagu in to dokazuje, da je vzrok v ceni zlata, ki je v preteklem letu narasla. Naš denar je moral vsled svoje povezanosti z zlato veljavo pridobiti na vrednosti, posledica tega pa je moral biti padec cen in s tem kriza. Splošen padec cen v zadnjih letih in svetovna gospodarska kriza imata torej isti vzrok. Poseben pomen je v tem, da je prišel do tega spoznanja mož ko dr. Engliš, ki je svoje dni pomagal ustvariti zlato valuto.
Napačno je mnenje, da je vzrok krize na blagovni strani, kakor so skušali dokazati zastopniki finančnega kapitala, že prof. Engliš je zato z vso pravico
opozoril, da dvig denarne vrednosti nujno pomeni tudi povečanje kapitala. Gospodom od visoke finance ni bilo treba delati nič drugo, ko s prekrižanimi rokami gledati, kako padajo blagovne cene, in že se je njih kapital dvignil po vrednosti, tem težji pa je na drugi strani postajal položaj dolžnika, ker se je tudi njegov dolg povečal po vrednosti.
če pa je res, kakor pravi dr. Engliš, da je glavna krivda na zlatu, potem je jasno, da je pomoč mogoča le v ukrepih glede denarne veljave. Mogoče je le dvoje: ali nadaljujemo s svojo deflacijsko politiko zadnjih 5 let in še bolj poslabšamo položaj dolžnika, znižamo mezde in plače ter omejimo izvoz, ali pa osvobodimo svojo krono od zlata. To oprostitev je priporočal dr. Engliš le za dmači promet ter v ta namen zahteval dodatke za uvoz in premije za izvoz.
Ti predlogi, ki bi pomenili novo poseganje države na gospodarstvo, k sreči niso bili izvedeni. Napačni so bili tudi vsled tega, ker bi kompliciran zunanjo trgovino in omogočili razne zlorabe. Vendar pa so imeli predlogi dr. Engliša to dobro stran, da je prodrlo načelo, da cene ne smejo več padati, če pa cene ne smejo več padati, potem je samo dvoje mogoče, ali da ostanejo stabilne ali pa se dvignejo.
če se ohranijo cene na sedanji višini, potem se brez dvoma škoduje onim dolžnikom, ki so si pred leti izposodili denar z manjšo nakupno silo. Gre pri tem za milijardne zneske. 2e zavoljo pravičnosti bi bilo priporočati, da bi se cene dvignile, seveda ne da bi se s tem škodovalo izvozu, kakor je n. pr. storila Amerika. Sploh ne bi škodovalo, če bi se okoristili z izkušnjami, ki jih je svet doživel z razvrednotenjem dolarja, funta, jene in celega ducata drugih valut. Tu treba opozoriti tudi na znižanje vrednosti španske pezete, zlasti pa na znižanje argentinske veljave, ki je omogočila odpravo vseh deviznih omejitev.
Samo v tem je ključ k zboljšanju.
Žitno tržišče
Tendenca živahna, brez zaključkov.
Tukajšnje žitno tržišče ne očituje nobenih izprememb tako glede cen pšenice kakor moke, med tem ko je cena času primerno suhe koruze 6. t. m. poskočila za 5 par pri kilogramu.
Žito:
Cena za 100 kg Iranko vagon:
Koruza:	Din	Din
času primerno suha s kvalitetno garancijo, navadna voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni............................115-—	117-50
Pšenica: sremska, 78/79, 2 %, zdrava, suha. rešetana, mlevska voznina. slovenska post., plačilo
30 dni..........................145"—	147-50
baranjska, 78/79, 2 %, zdrava, suha, rešetana. mlevska voznina. slovenska post., plačilo
30 dni.......................... 145-—	147*50
bačka, 79/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. post., plačilo 30 dni .... 147-50	150-—
Mlevski izdelki:
Moka:
bačka, nularica, slov. postaja,
plačilo 30 dni.................. 245-—	2501—
banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni.................... 255-—	260--
Lesno tržišče
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Situacija na lesnem trgu se v bistvu ni nič izpremenila. Kakor doslej se živahno povprašuje po tramih, ki se tudi stalno
nakladajo v vseh dimenzijah; vendar pa v filerjih (tramičih) ni posebnega povpraševanja. Bordonali se ile tu pa tam zaključijo. Sicer pa se je produkcija v tramih nekoliko zakasnila in suhega blaga že zelo primanjkuje.
V deskah se še vedno išče III., ki se zelo lahko odda, vendar so pa pri nas zaloge III. skoro popolnoma izčrpane in upamo, da se bo v spomladanski sezoni oddalo tudi sortirano blago.
V bukovini je produkcija precej napredovala in se v primeri s prejšnjimi leti tudi kvalitetno zboljšala, ker se na strokovno izdelavo ter sortiranje polaga kolikor toliko več pažnje. Sicer gre sezija za testone h koncu in tembolj iščejo druge dimenzije, tako v parjeni, kakor tudi v ne-parjeni bukovini.
V hrastovim ni za sedaj še nobene ko> njunkture.
Cene drvam in oglju se niso spremenile in tudi situacija je ostala brez izprememb.
Les:
(Cena za m8 franko vagon nakladalna postaja.)
Smreka, jelka:
Hlodi I., II., monte Brzojavni drogovi Hordonali merkantilni Trami merikantilni Škorete, konične, od 16 cm naprej
Škorete, paralelne, od 16 cm naprej
Škorete. podmerne, do 15 cm Deske-plohi, kon., od 16 cm naprej
Deske- plohi, par., od 16 cm naprej
Din	Din
1 8	110 —
150"—	170'—
135"—	160"—
150"—	160"—
280-	290"—
310-	350-—
200-—	215-—
280"—	300-
320"—	330"-
Deske-plohi, naravni neobrob-		
ljeni	350"—	400-—
Deske-plohi, naravni, ostrorobi	470-—	570"—
Deske-plohi, parjeni, neobrob-		
ljeni	430"—	600"—
Deske-plohi, parjeni, ostrorobi	670-	770-
Testoni "/10, monte	390--	405--
Testoni Vs, monte	320 —	335--
Hrast:		
Hlodi I.. II.	250-—	260"—
Bordonali	800'—	900"—
Deske - plohi, neobrobljeni		
boules	850'—	950-—
Deske-plohi, neobrobljeni		
merkantilni	700 —	730 —
Deske-plohi, ostrorobi		
(podnice)	750 —	850"—
Frizi	500-—	600"—
Parketi:		
hrastovi, za in2	45"—	60"—
bukovi, za ms	30-	40-
Železniški pragovi:		
2-60 m. 14X24		
hrastovi, za 1 komad	40-	42-—
bukovi, za 1 komad	20--	22-—
Drva:		
bukova, za 100 kg	10 —	11 —
hrastova, za 100 kg	9-	10-—
Oglje:		
bukovo za 100 kg	40--	45-—
Povpraševanje
1 vagon parjene, neobrobljene bukovine, I.,
11., III., monte, od 2 m dolžine naprej in od 16 cm širine naprej; ca. 1 m3 50 mm, ca. 3 m* 60 mm, ca 4 m8 70 mm, ca 3 m3 80 mm. ca.
2 m3 90 mm. Cene je staviti franko vagon Postojna.
Smrekovi ali mecesnovi rezani trami na iiv rob, 20X20 cm in 25X25 cm, od 4 m dolžine naprej, ca. 40 m3, dobava v januarju.
Bukovi testoni, originalna partija, fco vagon Sušak.
Borove deske, I., II., 18, 24, 28, 48 in 58 mm debeline, 4 m dolžine, 1 vagon.
Več vagonov neobrobljenih bukovih plohov,
1.. II. in III., monte, suhih.
Več vagonov neobrobljenih javorjevih plohov (beli javor), I., brez grč in napak, z ravnimi vlakni. Dolžina 2-20—2-70 m, 14 cm širine naprej, ‘27 do 70 mm debeline.
1 vagon smrekovih, jelovih desk, lila., širina 16 cm naprej, debelina 18 mm, dolžina 4 m. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna.
1 vagon bukovih neobrobljenih, neparjenih plohov, I., 11. in III. monte, suhih, 2 m dolžine naprej, debelina 50—100 111111, širina 16-17 cin naprej. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna.
1 vag. bukovih neobrobljenih neparjenih plohov, I. in II., suha roba, dolžina 2 111 naprej, 30, 40 in 50 111111 debeline. Ceno je staviti za kub. meter vagon Postojna.
Podinere in deske, III. debeline 12, 18 in 24 mm. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna.
Bukovi plohi, I., II. in III., monte, neobrob-fjeno blago, debelina 58 111111. Ceno je staviti za kub. meter franko vagon Postojna.
Javorovi neobrobljeni plohi v običajnih merah. V poštev pride samo beli javor.
Morali in polmorali smreka in jelka, 78-78 milimetrov, 38-78 111111, dolžina 4, 5 in 6 m.
1 vagon orehovih neobrobljenih parjenih plohov, čim več debeline 120 in 140 mm.
Deske smreka-jelka, III., 18 mm, deske smreka-jelka, III., 38 nun, podmera 28 nun.
Bukovi plohi, neobrobljeni, 1 surovi, monte, 27 mm.
Bukove kratice, parjene, I., II., 27, 33 in 35 mm.
Bukovi plohi, parjeni, 27—100 mm.
Bukovi hlodi, I.
50 m8 neobrobljene, surove, suhe bukovine I..
11., III., 27 mm od 2 m dolžine naprej; 20 m’,
1., II., 40 in 50 mm debeline od ‘2 m naprej; večje količine jelovega lesa III. vrste, dimenzija 18 in 24 mm.
Madrieri: 150 m*.
Foderine. 100 ms, I., II., 4 m dolžine.
Smreka (komisijska). 40 m8. I.. II. Smreka-jelka, III. 4 m dolžine, 18—48 mm debeline; podmere, III., 4 m dolžine. 28 mm debeline; kratice, 1-50 do 3-50 m dolžine, 13. 18, 24 mm debeline; morali. 4 m dolžine, 3-50X7. 8X8. 4X4 cm.
3 vagoni orehovih plohov. I., II.. suhih, od 27 do 100 mm (120 mm) debeline.
Orehovi surovi, neobrobljeni plohi, osušeno blago, 40—100. od 18 cm širine naprej.
Več vagonov desk. III.. smreka, jelka. 12. 18, 24, 28. 48 min: kratice in podmera.
NAPREDEK PALESTINE
Gradbena delavnost je v Palestini zelo živahna in tudi vse gospodarsko življenje se razvija ugodno. Tako je že v prvih 6. letošnjih tednih dovolila palestinska vlada ustanovitev 14 zadrug in 19 delniških družb. Od teh je 8 trgovskih podjetij,2zavarovalnici 6gradbenih podjetij in 4 industrije.
Dr. Pi rčeva
«•
slaana kava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
TRGOVINSKA POGODBA Z ALBANIJO
Po dolgotrajnih pogajanjih je vendarle prišlo do trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Albanijo. Jugoslavija se je obvezala, da bo v Albaniji kupila ovčje volne, kož, olja in drugih predmetov za 2,6 milijonov fr. frankov.
PERUTNINARSKA KONFERENCA V SOFIJI
Nedavno je bila v Sofiji konferenca perutninarjev iz Bolgarske, Rumunije, Jugoslavije in Madjarske, da se zboljšajo pogoji za izvoz perutnine. Sklenjeno je bilo, da treba delati na to, da se ustanovi balkanski gospodarski blok, ker bi se potem olajšalo plasiranje balkanske perutnine v srednji Evropi.
FRANCOSKI LESNI UVOZNI KONTINGENTI
Za prvo letošnje polletje je določila francoska vlada skupno višino uvoznih lesnih kontingentov na 596.000 ton. Od tega odpada: na Rusijo 80.000 ton, na dežele severne Evrope 260.000 ton, na dežele centralne Evrope 240.000 ton in na lzvenevropske dežele 16.000 ton.
Qd/wz ptače&jz
V dveh letih je naš agrarni izvoz padel po teži za 51, po 'vrednosti pa za 85 odstotkov.
Da bi mogla izvoziti na Madjarsko premog in koks, je sklenila Češkoslovaška z Madjarsko kompenzacijsko pogodbo, da bo uvozila iz Madjarske v marcu in aprilu 3000 pitanih svinj in 30 vagonov masti.
Uvozni kontingent v višini 6820 vagonov lesa je dovolila 'Češkoslovaška Poljski po novi trgovinski pogodbi. Prejšnji uvozni kontingent za poljski les je znašal 10.000 vagonov.
Uv»*ne takse od 4 iin 6% na 2% bo znižala francoska vilada za vse države, ki ne ovirajo francoskega uvoza.
Japonski dumping se občuti tudi že v Romuniji. Ve5 ladij z japonskim blagom je prišlo v Konstanco.
Poljska vlada je sit leni la, da zniža trošarino na sladkor, ker je vsled sedanjih visokih taks padla potrošnja sladkorja od 1T3 na 9-2 kg letno na prebivalca.
Amerika je priznala Avstriji uvozni kontingent 1800 bi vina. A koliko nam?
Franco« k o- japon ska družba se je ustanovila za izkoriščanje bogastev Mandžurije.
Trgovinska pogodba med Anglijo in sovjetsko Rusijo je bita podpisana. Ratifikacija listin se izvrši v Moskvi.
Velcirffovinn
A.SARABOM
v Ljubljani
pripoiala
ipecevi/sbo blago
/#V\ vet vni žganja, moko tov deželne pridelke — kalfor Judi raznovrstno
rudninsko vodo
Lastna praiarna za kavo in mhnl za diiave z električnim i	obratom
TcUIm M. 26-6« Ceniki m rasp*l*fl> I
Žalostna kronika
Društvo industrijccv in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvor-jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21.
II. do 28. II. 1934.
A) Otvorjeni konkurzi;
Dravska banovina:*
Primorska banovina: Finci Moric, lastnik tt. Šalom M. Finzi, Split.
Drinska banovina: Pajevič i Jevtič, trg., Valjevo in družabnika; Milko Pajevič in Milan Jevtič, Valjevo.
Moravska banovina; Hasan Izrael, trg., Niš.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jovanovič Milan ing., last. podjetniško-gradbenega podjetja »Tehnični biro«, Beograd, Jovana Rističa ul. 12.
B) Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina: Metalotehnika, tehni-
čko poduzeče Vice i Prpič, Osijek, Veljko-vič Branko, agenturna in komisionarna radnja, Zagreb, Kaptol 3.
Vrbaska banovina: Kreco Pero, lastnik Rajko Cajkanovič, Bosanski Petrovac.
Zetska banovina: Cirkovič Gjuro pok. Špira (lastnik tvrdke Spira Cirkovič) Kotor.
Dunavska banovina: Salma Peter in soproga roj. Jager Roza, Subotica.
Beograd, Zemun, Pančevo: Jankovič i Komp., trg. s čevlji (lastnik Jankovič N. Stevan, Beograd, Knez Mihajlova ul. 3. Veselinovič S. trg., parfimerija Bazar »Sloga«, Beograd, Terazija 17.
C) Končana konkurzna postopanja: Savska banovina: Korbar Viktor, trg.,
K. Dubrava.
Dunavska banovina; Kermenda Jožef i soproga, Kraljevi Breg, Miloševič Aleksa, krojač, Vel. Gradište.
Moravska banovina: Ignjatovič Milan, Gornja Krajina, srez Niš. Nikolič Boško, šped., Zitoradje.
Beograd, Zemun, Pančevo: Trkulja Milan, trg., Beograd.
D) Potrjene prisilne poravnave:
Drinska banovina; Gradjevinsko i teh-
ničko poduzeče, Spasoje Mandrapa a. d., Sarajevo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Pijada Heski-ja, trikotaža »Morava«, Beograd, Vasiva ul. 3.
Vsi podrobni podatki se izvedo v tajništvu društva.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti.
vo 50000 kg svinjske masti. (Pogoji so- na vpogled ipni isti komandi.)
Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. marca ponudbe o dobavi 3C0 metrov armiranega jamskega kabla; do 4. aprila pa o dobavi 200 karbidnih rudarskih sveti Ijk.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah .sprejema do 26. marca ponudbe o dobavi 2000 lig lužnega kamenja, 50 kg kalijevega hidroksida, 200 kg natrijeve soli, 100 kg naftalina, 200 kg sadre, 100 kg solne kisline. 200 kg žveplene kiisline; do> dne 10. aprila pa o dobavi rezervnih delov za avijonsko brezžično postajo.
Razpisane so te licitacije:
Dne 16. marca pri Komandi Savske divizij. oblasti v Zagrebu za dobavo 18 tisoč 830 m3 drv; dne 22. marca pa pri Dravski radionici v Ljubljani za dobavo 52 m3 lesa. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Prodaja lesa. Direkcija šum brodske imovne opčine v Vinkovcih sprejema do 15. marca ponudbe o prodaji lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dne 21. marca pri Upravi smodnišnice v Kamniku za dobavo 80.000 kg trinitro-tclnola; dne 11. aprila za dobavo 30.000 kg preje od jute, 20.000 kg preje od konoplje, 35.000 kg papirja za zavijanje kamniktita; dne 12. aprila za dobavo 300.000 kg amonijevega solitra in 30000 kg parafina; dne 13. aprila pa za dobavo 1200 m* jelovih hlodov.
0K
ista ve do soglasja dn da bodo tvorili podlago za avstrijsko stanovsko ustavo ti poklici:
1. Kmetijsko in gozdno gospodarstvo.
2. Industrija: podjetniki, delavci in nameščenci K industriji je prišteto tudi rudarstvo.
3. Obrt.
4. Trgovina in promet. Zvezne železnice so izključene.
5. Denarni zavodi (banke, hranilnice, zavarovalnice itd.)
6. Presti poklici (zdravniki, odvetniki, civilni inženirji, novinarji itd.).
7. Javna uprava.
Družabnika(to) ali finantirja
iščem v svrho izkoriščanja patenta večmilijonske vrednosti. — Dopisi na upravo lista pod značko ..Visoki dohodki**.
St. 2013/11.
Nabava.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje pismeno neposredno pogodbo za nabavo 465 kom. žarnic na dan 21. mar ca 1934.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 10. marca 1934.
Direkcija državnega rudnika v Kaknju
sprejema do dne 15. matrca ponudbe o dobavi 400 ročajev iz bukovega lesa, 6500 m ‘balkirene gole žice in 200 kom. izolatorjev (Glcckenisolatoren).
Licitacija. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za oddajo kolodvorskega bifeja na postaji Maribor gl. kol. v šestmesečni zakup. Licitacija bo dne 17. marca v pisarni: šefa postaje Maribor gl. kolodvor.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 01. marca ponudbe o dobavi 100 smrekovih desk, 15.000 kg bukovega oglja, 60 brodarskih verig, 2 jeklenih osovin, 500 m jamskih tračnic, 1000 metrov jeklenih žičnih vrvi in 5 mrež iz žice in pločevine; do 31. marca pa o dobavi 10.000 leg portland-cementa.
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 20. marca ponudbe o dobavi
5 porcelanastih umivalnikov' za ladijske kabine, 1 aimpermetra, 4 naprav za merjenje specifične teže akumulatorske kisline ter o dobavi 1000 lig repičnega olja.
Direkcija drž. železnic Subotica sprejema do 21. imarca ponudbe o dobavi 65.200 kg portland-cemenita.
Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 2i2. marca ponudbe o dobavi 250 m3 jamskega lesa; do 29. marca o dobavi 400 kg bombaža in ICO ms jamskega lesa; do dne
5.	apnila Va e dobavi 350 m? jamdtega lesa.
Direkcija drž. rudnika Vrdmik sprejema do 22. marca ponudbe o dobavi električnega materijala, 250 kg belih cunj za brisanje in 150 m3 jamskega lesa; do 29. marca pa o dobavi 150 im8 jamskega les«.
Dobava masti. Dne 15. imarca bo pn Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani javna ustmena pogodba za doba-
Nova uprava Združenja trgovcev v Ljubljani. Na petkovi seji novo izvoljene uprave Združenja ljubljanskih trgovcev se je ta konstituirala tako-le iPredsednik Karel podpredsednik Albin Smerkolj, blagajnik Anton Verbič, odborniki: Bahovec Ivan, Breznik Venčeslav, Česnik Milan, Fabiani Pavel, Jelačin Ivan, Kavčič Josip, Krek Janko, Kamenšek Fran, Meden Viktor, Šober Viktor in Vidmar Stane.
OBČNI ZBORI
ZDRUŽENJE PLETILCEV ZA DRAVSKO BANOVINO
ima 3. glavno skupščino dne 25. marca 1934 ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27. Dnevni red: 1. Nagovor in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Izpopolnitev nadzorstva in namestnikov uprave. 6. Določitev prispevkov za leto 1934. 7. Proračun za leto 1934. 8. Slučajnosti.
Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl., litografija in kartonaža, d. d, ima občni zbor dne 24. marca ob 17. v družbeni pisarni v Ljubljani.
»Saturnu««, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani ima 13. redni občni zibor dne 24. marca ob 11. v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani.
Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah
ima iziredni občni zbor dne 26. marca ob 11. uri v prostorih podružnice Ljubljanske Kreditne banke v Mariboru.
FINANCIRANJE JAVNIH DEL V GRČIJI
Grška vlada je izdelala velik načrt za javna dela, ki bi se izvršila v 8 do 10 letih. Zlasti bi se gradile ceste, uredila pristanišča in izvedla kanalizacija večjih mest. Financiranje bi se izvršilo s strani zasebnikov, država pa bi jamčila za izdatke. Za financiranje teh del sta se že ustanovila dva konzorcija in sicer po en domač in tuj konzorcij. Dela, katera bi prevzele tuje tvrdke, bodo razpisana že ta mesec.
AVSTRIJSKA PROPAGANDA ZA TUJSKI PROMET
Avstrijska ladja »Ikaros« izvede propagandno potovanje po Levanti. Ladja, ki je opremljena, z vsemi sredstvi moderne tujske propagande, obišče 25 mest. — 'Poseben avstrijski propagandni avto pa bo na 9mesečnem potovanju obiskal 400 evropskih mest ter povsod na vse mogoče na. čine vabil k obisku Avstrije.
PRBD NOVO AVSTR. STANOVSKO USTAVO
Avstrijski minister je na konferenci z novinarji izjavil, da je prišlo v ministrskem koniitetu za pripravo nove stanovske
Združeni borci Jugoslavije so priredili v Mariboru veliko mianifestacijsiko zborovanje, ki je 'bilo nad vse dobro obiskano iin ki je imelo popoln uspeh. Zborovanje je bilo važno tudi za utrditev nacionalne misli ob naši severni meji.
»Edinost«, glasilo jugoslovanske narodne stranke, je začela kot tednik izhajati v Ljubljani. Urednik je Radivoj Peterlin-petruška, tiska pa se v trskami »Slovenija«.
Starešina okrajnega sodišča v Ljubljani dr. Ernest Kobe je po brezuspešni operaciji v Zagrebu umrl. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Nov telefonski pravilnik bo po zagrebških informacijah v kratkem: izdan in bodo po njem znižane telefonske takse.
Telefonski promet je bil otvorjen med nekaterimi jugoslovanskimi in bolgarskimi ■mesti.
V letu 1932./1933. ®o padli dohodki državnih gozdov za več ko 80 milijonov Din, kakor je navedel v svojem ekspozeju minister dr. Demetrovič.
V»9 naš rečni promet je znašal lani 3,426.684 ton, za 14.818 ton manj ko leta 1982 in za več ko 1 milijon ton manj ko v 1. 1.931.
Čisti dohodki razredne loterije so znova padli in so dosegli lani samo še 16'2 milijonov Din.
Dunajska tvrdka Trebitsch namerava ustanoviti v Zagrebu tkalnico za umetno svilo.
Površino s pšenico posejane zemlje so
povečale po podatkih Mednarodnega kmetijskega urada v Rimu Angleška in Grška za 8%, Italija je zmanjšala za 5-6%, Rurnu-nija pa za 20%. Eno petino o zimi ne je uničil mraz v Franciji.
V angleški rudarski industriji je bilo lani 26 fuzij. Vsa ta podjetja so zaposlovala skoraj četrt milijona delavcev.
Češkoslovaški lanski proračun se je končal z deficitom v višini 600 milijonov Kč.
Novi albanski proračun izkazuje 18 6 milijonov zlatih frankov dohodkov in 19*3 milijonov izdatkov.
Ameriška produkcija avtomobilov je znašala v januarju 160.000, v februarju pa
260.000	avtomobilov. Od junija 1930 še niso bile dosežene tako visoke številke.
Na ameriški podmornici »Nautilus« sta eksplodirali dve granati. 11 mornarjev je bilo težko ranjenih, od katerih bodo 4 naj-brže podlegli 'ranami.
Zgodovinsko cerkev v Rouenu, ki izvira iz 13. stoletja, je uničil požar.
16 jakonskih letal se je že ponesrečilo od začetka tega leta. 21 pilotov in mehanikov
je bilo pri tem ubitih.
Ena največijih angleških veleblagovnic Harods Ltd. je imela lani 691.602 fuutov čistega dobička in izplača 15 odstotno dividendo.
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama, začetek ob 20.
Torek, dne 13. marca: Drobtine. Prireditev Preporoda. Izven.
Sreda, dne 14. marca: Visoška kronika. Red Sreda, četrtek, dne 15. marca. Konec poti.
Red C.
Petek, dne 16. marca: Zaprto.
Sobota, dne 17. marca; Premiera Nu-šičeve komedije »Beograd nekdaj in sedaj«. Izven.
Opera, začetek ob 20.
Torek, dne 13. marca; Traviata. Red A.
Sreda, dne 14. marca; Tičar. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din.
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja m tipkarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.