Sliks Łz vofnCe Srapneli blagoslavljali velikonocna jedila rm bojisču. s 1'iouir Matevž Vodošek, doma-od Sv. Lovrenca. na Oravskem polju, i:am piše dne 4. aprila: Hvala za ,,Slov. Gospodarja", kate,rega redno dobivam. Veliikio. noč smo žalostno obhajali tukaj v ¦'ilatnih Karpatih. Vsako leto je bilo doma veselje v iora času in marsikateri fant si je zaslužil par uric rifieta radi streljanja. Letos pa lukajšna dgrska in gališka okrajna glavarstva niso prepovedala streljanja. Vsakemu je prosto to veselje in miBlim, da si ga marsikateri ne žcli več. Velikonoenih jedi nam niso 'jlagoslavljaii g. župnik, ampak blagoslavljali so jih šrapjiell, ki tudi dobro poškropijo, še celo pokrižati * ni treba onemii, katerega doleti kakšna taka kapija. Pa vse bo minilo, Bog naui daj srefino prestati in se zdravim vrniti v Ijubo slovensko domovino. Eno leto bo že kmalu, kar smo tukaj na bojnem Moljii. Pa nič ne de, nam vsaj nihče ne bo mogel o6itati. (ia smo slabi liudje, ki niti eno lcto ne bi mogli služiti pri enem gospoilariu. T.rdnjavo Przemysl v Galiciji so nam ,,moskali zabrali", pa ne z orožjem, ampak lakota je prisilila posadko, da se je udala. Ka,i uomeni heseda lakota, ve tigti. ki jo je izkusil. Jaz sem že bil v takih položajih, da sem Boga hvalil, fe .sem našel na kakem vrtu repo a1i peso ali zelnato glavo, da sem zobe zasadil v njo. Seveda je bilo malo erodnn, pa kosilo je le bilo. Seda.j ravno, ko to pišem, tirajo tukaj mimo ,,vile", kjer sem na stanovan;ii, nekaj stotin ,,moskalov". Ta teden ženejo vsak dan velike množine izstradanih Rusov, ki vpiiejo na nas: ..Pan.ji, lileba nenia." Pa tndi marsikateri nag fant in :nož je vzel ,,Direkt:on i af'i Russland", kjer v trplienjii1 in žalosti s težkim sr^em pri^akuie časa, da se \rne med svoje drage. Misiim, da bodo zanaprej po ;u.ostil:iali in trgovinah rusi po oeni, ker jih zdaj mno;?o nalovijo. Oblečeni so vsi v civilno obleko, samo kape in plašče imajo rujave, da se izkažejo, da so ,,moskali". Enkrat bo tudi ,,moskialov" zmanjkalo, potem l^omo pa naredili konec tej igri. Bog naim daj srefino doživeti tistega veseleaa trenutka, katerega si želi na milijone duš. Kajti: ,,Prestrašeni so narodi in omalinila so kraljestva". Vreme je bilo ta teden deževno, da sem bil vsak dan do kože moker, Dežnik sem že v zafeetku vojske zgubll. Sedaj pa nehani, ker nek čuden veter pihlja od Z Bogom za sedaj! Srčne pozdrave Vam in vsem domačinom! Matevž Vodošek, c. in k. 4. pion. stotnija, vojna pošta št. 108. Dpomba: Ce roma, pismo v koš, ga dobro privežite, da ne uide! Dve tolažbi slovenskega topničarja: Rožni venec in ,,Siovenski Gospodar", i Martin Novak, topnioar, doma iz Brega pri !«©ki ob Savi, piše 3, aprila v Loko iz Grkovoa v Dalmaciji: lz južne Dalmacije pošiljam srene pozdrav© in aaznanim, da sem še zdrav, livala Bogu; n& morem dosti Boga zahvaliti, da me je še pri zdravju ohranil. Tukaj so bile nekoliko praŁ»ke s Crnogorci, pa ni tn." io pri njih uspeha. Dobro so jira odgovarjali naši topniearji. Pozdravlj-am tudi vso mladeniSko Marijino družbo, Boj jo naj vodi po pravem potu v sveta n&besa. Pozdravljam tudi vse župljane loške župnije. Žalujem. da se ne morem udeleževati sv, maše ob nedeL ,;ah ia praznikih, ker sem oddaljen od mestne oerkve. Večkrat se vseh padlih v tujih deželah spominjam y niolitvi, kadar sem na straži na samein, kjer me nihče ne motd, in tako veekrat zirtolim rožni veneo za srečno zadnjo uro. S tem se potolažlm. Pa še eno tolažbo imam: vssak teden me tako pridno 0 b i š č c ,.S 1 o v. G o s p o d a r" in mi donese dosti novic, ko je tako izvnsten katoliški in slovenski list. Tudi moji fovariši Madžari so radovedni slovenskih novic. Tako mi čas hitro poteka. Imam še eno 'lolžnost, katero moram stoiriti. Jaz sem v oerkveni ¦ iružbi, ki nabira za novo župnijsko cerkev sv. Helene v Loki. Ker pa že nisem plaeal 7 let, bom poslal tudi za 7 let. Zima nas je malo obiskala po hribih, da nam ni odtekel čas, da bi ne vedeli za zimo. Zaupanje moramo iraeti, da priemagarao sovražnika in danam bo Bog pomagal do konca, da ohranimo našo ljubo ¦iomovino Avstrijo. Sprejmite še moj srčni pozdrav. Kako sora se vozil v ujetništvo. Štefan Povalej piše z ruskega ujetriištva 6. g. Ahdreju Zdolšeku, župaikii, pri Sv. Štefanu prl Smarju. Pismo je Povalej pisal dne 8. dec. 1914, a v št. Stefan je došlo še le 29. raarca 1915. Glazov, 8. decembra 1914. Prečastti gospod župnik! Kot svojemu dušnemu jiastirju si dovolj-ujem poslati par vrstic. Dbenem pa si dovoljujem, 6e bi gosp. župnika zanimalo, opisati v glavnem moje življenje tekora vojne. Kakor je gosp. župniku znano, &lmo odhajali z \elikanskim navdušenjem na bojno polje. Z istim na\dušenjem smo se slovenski vojaki tudi zakjadili v ainogoštevilirega sovražnika ter se srdito borili, Kako <!a izgleda v boju, to se seveda ne da popisati, refcem lo toliko, da za kaj takega je treba res krepkih in ne. vstrašenih mož. Po večdnevnih silnili bojih sem kon(-•no obležal tudi jaz na bo.iiS6u in sicer ranjen. Ko pa ifi na večer bitka ponebala, &o pričeli sanitetni voja;:i svoj žalostni posel. Obnemogel in slab sem pogla'lal po poljani in nehote sem se spomnil našega pesnika, ki pravi: ..Kot gozd poražen ne bo več zelen i. t. d." V tem pa so se približali sanitetni vojaki tudi siieni ter me obvezali, Na moje za&udenje pa so bili to r?iisi. Seveda sem se takoj odpeljali v njih bolnioo, ;;akor več drugih in tam smo se potem zdravili, Po nekaj tednih, ko sino za siloozdravili, so na» n.'lpel.jali glol>oko v Rusijo. Srca naša je objela neka čudna tesnoba, misli naše pa so še enkrat poletele tja, ul kjer se je sl"šalo gronienje topov, ki so še vedn« sipali ogenj in s-mrt tja imed junaško se bojiijo6e vrsfe. Gromenje topov je počasi utilinilo, vlak pa je za\ ozil s polno paro med nekdaj divje, a sedaj obljude• e in obdelane ruske stepe. Se le tu so se nam odtruale misli od lxi.ia. Pričeli1 smo ob^udovati novi nezna- ¦ i svet. Kakor dajleč je segalo oko, tako dalefr je bilo \ ideti lepo ravno polje, na njein pa se je zibalo kakor 1 lorje zlato rumeno ^ifto, iz ko.jega je vsako jutro izhaialo solnce, zvečer pa zopet vtonilo v istera. To se jo ronavljalo vsaki dan, Nekako trinajstega dne vožnjo je vlak zmanjšal svojo navadno hitrost ter pričel težko sopsti. Naliajali smo se v Uralskem pogorju, ki loči Evropo od Azije. Opaziti ie bilo tu, da na dostih krajih pragozda še ni pela sekira. Seveda služijo ti kot varno zavetišče volkovom, katerih, pravljo, da ni ravno1 malo. V gorovju se naliaja fcudi več jezer, ki večajo zemeljsko krasoto. Zanijnivo je tudi^ kako je tu napeljana železnica, ki se zvija na vse strani ter se dviguje ter zopet spuš5a. Iz Urala smo z,avozilv potem v Azijo, ki je posejana z majimi grički in jezerL Ob vsakem takem jezeru se nahja vecja vas, ki spominja na 100 let nazaj. V splošnem je Azija z Uralom jako zanimiv kraj, Iz Azije smo se potem obrnili, nazaj v Ev>ropo ter se po 14 dnevni vožnji konečno ustavili vmalem mestu Glazov blizu Azije. Z nami se postopa tu še preoej dobro, malo bolj hndi pa so na Germance, kakor tu Nemoe nazivljejo, sicer pa tudi njim ni tukaj nič hudega, Drugače je tu iako dolgočasno. Novega ne zvemo nič, kot to, kar pride v pismih iz domovine, Zima je tu, rekel bi, prava s"birska, mraz doseže vgasih nad 30 stopinj. Seveda smo tudi temu primerno oble6enit Omeniti še moram, da sem se peljal preko velikanske reke Volge ter da sem si ogledal več jnest kakor Ki'jev, Vjatka, Ufa, Jekaterinsburg in še ve6 drugih. To bi bil torej v glavnein popis mojega dosedanjega življenja. V upanju, da> mi VsemQgo6ni da u6akati dan, ko bomo zopet stopili vi preljubljenil domači slovenski kraj ter zagledal znane mi osebe, ostajam z vsem spoštovanjem Vam udani župljan Stefan Povalej. . i i uiJAJd Rusi napadajo najraje v soboto in uedeljo. Topničarski poddesetniki Andrej Kovačič iz Sreflišča piše z bojišfia v Karpaltili dne 31. marca: ,,Tukaj je vreme zelo nestanovitno. Sneg je po dolhiah skoro popolnoma skopnel. Blata pa je toliko, da vse kar plava. Vendar nam je dobro. Nahajamo se blizu neke vasi., kjer lahko kupirao mleko in jajca, ka. tera pražimo,, da je veselje, Clovek se mora tukaj privaditi vsem razmeram. Te 6ase bomo pomnili celo življenje. če nam ga kmalu ne skali ruska krogla. Na Cvetno nedeljo smo imeli liud boj. Po kratkjam, a težkem boju smo premagali sovražnika in mu priziadjali velike izgube. Rusi imajo to posebnost, da* napadajo raje v soboto in nedeljo." Dne 5. aprila piše zopet: JDobil sera karto in pismo! Pošta pride sem še precej hitro, Velikonočno nedeljo sem preživel v miira, kar nisem pri6akoval. Sedaj imamo že lepo vreme. Solnoe kar pripeka in prve cvethfee se že prikazujejo. Doma pa gotove že vse zieleni in cvete, Danes, ko Ti to pišem, gromijo zopet topovi. Vojska ne pozna praznika. Po dolgem 5asu sem slišal danes1 tudi zvonenje, ki vabi vernvke v cerkev. Gotovo ste brali v 6asnikih, da se tu ni smelo prej zvoniti, ker so z z:vonenjem prebivalci izdajali sovražniku naše čete. Zato so tudi v za6etk.ii sovražniki tako napredovali, ker je bilo vse podkupljcio iji izdano. Najbolj obfiutim tukaj pomanikanje časnikov. S temi bi si le v5asih krajšal dolge ure in izvedel novioe fe domovine. Tako pa ne vera o drugih dogodkih, kakor ravno, kar se tukaj godi. Kako pišejo? Ali l)o skQTaj skoraj prišel zaželjeni mir? Prosim Te, naro6i moji materi, naj mi pošljejo par številk ,,Slov. Gospodarja". ,,Straže" in ,,Slovenoa". 0 svojih doživljajih Ti ne morem sedaj pisati. Nimam časa, ne papirja. Imam namrc5 precej zanimivih dogodkov, o katerih bom pisal o priložnosti. Znancev tukaj nimam, ker so sami gališki polki v tem kraju. S prebivalci se še preoej raziimem. Za sedaj z Bogom! Bog Vas živi vse! Pozdravi znance! Andrej." Rusi sof bežali pred enim samim Slovencem Davorln Ocvirk, ki služi kot konjenik na sever. nem bo.jiš8u, piše dne 27. marca. svoj!'. ženi v Veliki Reki pri St. Pavlu prl Preboldu: Draga žena! Rad bi Ti večkrat pisal, pa, draga moja, iu so včasih strašni dnevi. Topovi grme, da se zemlja trese pod nami, Srapneli1 bliskajo in spuščajo svoje pogubonosne oblake v zraku. Res, nam vojakom ni to noben strah več, ker streli pušk so nam godba in topovi se dobro strinjajo z donečim grmenjem v godbi na bas. Ako pa človek nekoliko premisli to grmenje, ga pa tudl pretrese do mozga. Nekega jutra zgodaj (ob 5. uri) pride povelje, da mora naš Žetovodja na patruljo s šestmi jezdeci, !i katerim sem bil prištet tudi jaz. Hlitro osedlamo konje ter odjezdijno pogledat in iskaf, kje počiva sovražnik. Jntro je bi.lo megleno, da se ni videlo dalje kot 50 korakov. Tisto no6 se je sovražnik umaknil nazaj, a prav po malem. Se en prijatelj in jaz sva bila poslana 100 korakov naprej. Prišla sva do ruskih okopov, a videla nisva nič sumljivega. Krenila sva na levo od cesto. Povra^nik se je umikal na levo, a bližal se nam je na desni, hoteč nam priti' za hrbet ter nas tako ujeti. Vrneva se aazaj do naše. patrulje, da nazn&niva, kar sva videla. Cetovodja pošlje hiitro hazaanilo glavni 6eti, mi pa se skupno pomaknemo bližje proti sovražniku. Zopet jeadiva s prijateljem malo naprej, kar se nekaj zgane pr©d nama. ,,Stoj!" pravim tovarisu. ,,Patrulja kozakov ]e, močna kakili 20 do 25 mož, a midva sva še predaleŽ od naših." Kar se zasliši povelje ruske pehote: ,,Oesno krilo svetlo!" to se pravi: ,,Desna patrulja stoj!" Takoj se je vSul dež krogel na naju. Žvižgale so in se sipale kakor toča, a hvala Bogu je bilo vse prizadevanje Rusov zastouj, odaesla sva zdrave pete. V divjem begu sva se podala nazaj ter srečno prišla k naši 6dti. Moj vranec je dobro tekel. Obljubljai sem mu med tekom, 6e me srečno reši pred Rusi, mu privošeim dobro merico ovsa, kar sem tudi storil ia hvaležuosti do dobre živalioe. Naenkrat dobijo našipoveljniki naznanilo, da se sovražnik na levi pomika za nami. Takoj smo ga napadli s tako silo, da smo ga pognali nazaj. Korajžno nam je pokazal pete. Pred nami stoji mesto, katero je bilo od nasprotne strani močno obkoljeno od sovražnikov. Dobiin strogo povelje, paziti, 6e bi sa sovražne čete po noči zaoele pomikati proti najn.- Z enim mojim tovarišera sva imela službo v noči od 10. do 12. ure. Ker mi je bilo dolg5as, sem šel nekoliko dalje, kot mi jo bilo zapovedano. Kar se mi prftbliža neka pošast. Kaj bi neki bilo? Nihče, kot trije Rusi. Prijatelia poklicati mi je nemogoče, ker je sovražnik bližji kot on. Kaj storiti? Vržem se na trebuh in pazim z) napetim petelinom. Nač ni čakati, si mislim, naj bo po božji volji: Ti ali pa jaz. Dobro sem pomeril. En pok in še en in zvali se eden izmed Rusov na tla, drugi pa zbeže dalec naprej. Tako sem z dvema streloma pregnal sovražnika. Rusi so morali bežatl pred enlm samim Slovencem. Drugo jutro smo s celo armado oblegali mesto. Takih in enakih kratkočasnih prizorov nam ne manjka. Naznanjam Ti tudl, da smo se v teku 7 mes. cev znašli vsi štirje brati, da si vendar lahko naznanimo, kaj in kako se imamo, iStedaj odrinemo zopet naprej. Z Bogom, draga moja! Ako se ne vidimo, moli za me in dobro skrbi za moje male. Srfino Te pozdrar vlja Tvoj ljubeci mož Davorin. Tudi]na Karpatih ptičice pojejo. Jožef Mulec, vrli Orel iz Hoč,, piše svojim starišem s severmega bojišfia: Z najlepšim pozdravom ,,Hvaljen bodi Jezus Kristus!", ki je tukaj v navadi, Vas poz,dravim in Vam želim vse najboljšfe.% ' Hitro mine čas. Dne 27. maroa je Mlo že osem mesoev, odkar sem. se loSil od Vas. Veliko trplj«nja in težav sem v tem 5a&u, odkar traja sedanja grozna vojska, prestal alii vsie sem udan v voijo božjo pretrpel, ker samo tedaj si zaslužimo nebesa, ako voljno prenašamo križe in težave, ki nam jih pošilja božja vsemogočnosi Vsak dan se priporočani v Marijino varstvo, da bi me ona varovala vsega hudega in me zopet pripeljala nazaj v domači kraj. Dobro se še spominjam, kako so me mati poškropili z blagoslovljeno vodo pri ločitvi in me izrofiili v božjo varstvo in sem tudi prepričan, da me to varuje, da sem še pri živIjenju. Upam tudi, da bodo molitve, ki jihpošiljajo dOr mači, pred prestol božji, uslišane. Nikoli še ni bilo slišati, da bi kateri Marijo prosil in bi ne bil uslišan. Preprlčanl smo, da bo Avstrija s slovensklm junaštvom in globoko vero v Boga, ki nas pi*eveva, dosegla zmago. Ako pa je božja volja, da bom od tukaj poklican pred 'božji stol, bodi mi Bog usmiljen sodnik. Sedaj imamo zelo lepo vreme; ravno dne 21. marca, torej zafietek spomladi, je bil prvi lep dan in do sedaj je še zmiraj taka ostalo, Ptiči tudi v Karpatih pojejo in častijo Stvarnika. Tudi mi smo se pridiio pr:pravljali na Velikonočne praznike in smo s čistim srcem hvalili in molili iz groba vstalega ZveliCarja. Znanca iz domače ali sosednje župnije ni tukaj nobenega, a vendar smo si vsi vojaki na.lboljši prijatelji. V moji bližini so Fr. Kapl iz Zitnic v Slov. goricah, Igaac Kolšek in Janez Stor iz Prožina pri Celiu, Valentin Breznik od Sv. Trojice v Slov. gor., Ster fan Lončarie iz Ptujske gore in več drugih. Drug drugemu delamo kratek čas in se delimo z dobrotami, ki jili imatao tukaj, Malokedaj se kateri pritažuje fez tožave, ki jih moraimo pretrpeti. Slovenskl fantjie in možje smo trdni In čvrsti kot žrebelj, smo res junakl skoz In skoz. Ako j>a dobT kateri kakšno reš, posebno cigarete, si po bratovsko razdelimo. Slovenskijunakijprilmožnariili Jožef Drolc, ki služi pri avstrijskili težkih možnarjih na francoskem bojišču, piše svo.iim starišera n a Polzeli: Kakor Vara znano, sem mnogo sveta prevoz 1, prehodil in prebojeval, pa sem še zmiraj zdrav in krepak slovenski fant. Bogu se imam zahvaliti za to srečo. V silovitem boju sem bil sedaj 14 dni zaporedoma. Zopet so krogle švigale nad našimi glavami kakor to&a, letele &o pa preko nas ali v stran. Sovražnik namreč ne meri dobrO. Mi smo jim pa prizadjali z našimi velikani veliko škode. Več utrdb, trdnjav in mest smo že razbili do tal. Mi dosihmal, hvala Bo- gu, nismo im»\U velikih izgub. Sporočam Vam, kako u nas je nekega ye6era sovražnik % granato pozdravil.' t?'' Naš poveljnik je ukazal, naj pri našem slovitem velikanu-možnarju v!se v red pospravimo, Rekel je: ,,Za danes je delo konftano," Kar zaslišimo brenčati granato po zraku, in sioer ravno proti nain. Kam s©daj? Padem na obraz in tako store tudi drugi tovariši. To je bil pok! Dva metra od našega možnarja pade granata na zemljo, tako, da smo bili vsi prr našem orjaku s prstjo pokriti. Za hip nisem vedel, kakjo je z menoj. Tudi moji tovariši so se nahajali v enakein položaju. Kmalu sem bil pokoncih tako tudi vsi drugi. Ako bi Vi videli, kako prijazno smo se vsi spogledali in se nasmelinili! Bogu. bodi hvala, vsi smo ostali nepoškodovani. Sedaj se naliajam v mestu D . . ..., 6isto pri morju, kar mi je jako ljubo. Imain lep razgled po morski planjavi. 'Ogledujeini si parnike, ki krožijo po širni in od solnca bliskajoči se morski gladini. To je pogled in razvedrilo za nas slovenske vojake korenjakie. Sppejmite mnogo srcnih pozdravov iz daljn-e tujine. Priporočam se Vam v molitev. Bog wi Marija bodita z naani! Vaš sin Jažef Drolc. Krvava snežena odeja. Sanitetni vojak Karl Pavlič, doma iz St. Vlda pri Planinl, piše bogoslovskemu duhovniku 6. g. Fr. Jazbinšeku: Ves čaSj kar vojna traja, se nahajam pri1 infanterijski zdravstveni postaji št 28 ia sem vedno zdrav, čeravno smo imeli velikanske marše in smo se morali udeležiti vseh vojnih štrapac. NaŠega moštva je ž© skoro polovico odposlamega v bolnišnice, tako, da smo dobili že novi maršbataljon iz Brna, sestoječ iz samih; Moravcev; sedaj pa pravijo, da pride še eden iz Ljubljane, Naš g. stotnik Golarič je tudi že odšel v Ljubljano, kakor tudi nanednik Vidamvas, Od vojakov letnika 1908 sva tukaj še samo dva; jaz in Jager. Kaj je vojna, to Ti ne bom pravil, ker kolikor toliko tudi sam veš. Vse grozote vojne Ti pa tudi ne smem opisati, ker druga6e Te moje pismo nikoli n« dobi. Smrt ima posebno na ruski1 strani grozno krvavo žetev. Na karpatskih hrlbili je sneg krvavo pobarvan, da se krvava barva na sneženih poljanah že od daleC vidi. Gre nam sedaj precej dobro, imamo dobro menažo iji kruha nam tudi ne manjka. Vina imamo vsak dan pol litra, Zadnje dni so se bili preoej ljuti boji in to je bil vzrok, da smo ipneli mnogo dela z Rusi, namreč z ranjenimi. Sprejmi tisoč pozdravov iz bojaega polja! Karl PavliČ. Slovenski dragonec hvali Boga za rešitev. Dragonec Ivan Turnšek, doma iz Z a h o m c e v v župniji Vransko, piše dne 2. aprila svojim starišem s severnega bojlšča: Ne morein Vam popisati grozot, ki sem jih doživel leta 1914 in do danes, na kakšniJi nevarnih potih sem potovaL Večkrat sem si že mislil: ,,Nikdar ne ])ridem odtod zdrav naz,aj. En slučaj Vam ho6em posebno razložiti: Mesca marca je biio nekega lepega jasnega dne. Ruska artilerija je začela spuščati na aas granate. Prva pade malo proč od vasi na polje, druga na ce&to, tretja v veliko jablano in ]o s koreninami vred izruje in raztrga. Stopil sem hitro za zidano hišico. Pred hišo stojim kakih 10 minut, pa že slišim sovražno kroglo žvižgati hujše in hujše. Padla ie samo 7 korakov proe od mene. Udarila \e v star, majhen hliev. V hlevčku so bili trije konji. Krogla je vse raztrgala in razgnala visoko na vse strani. Hva. la Bogu in Mariji, meni se ni čisto ni6 zgodilo. Bog nam daj mir in zdravo vrnitev k stariSem! Sr6ne pozdrave! Vaš Ivan. Moogi že počivajo Piše Janez Goltnik od 87.peSpolka svojemu prijatelju Petru Kohlenbrand v Crni pri Prevaljah na Koroškem dne 12. aprila 1915: Dragi prijatelj! Prav lepo se Vam zahvalim za velikonočno pisanko. Solze so mi, stopile v ofii samega veselja, ko ste bili tako dobri, da ste se spomnili na mene. Minulo je že osem mesoev, od kar sem.se loftil od svojih ljubih domačih in ne vem, kdaj bo prišel tisti rešilni 6as, da se bom smel vrniti zopet nazaj k svojim.. Mislim, da bo že vse minilo, Nobena stvar ne trpi. ve5no na svetu. Minila je jesen, minila je zima, in nastopila je spomlad. Oh, letošnja spomlad nam ni prinesla nič veselja. Nig ni slišati, kdaj bo vse to minilo. Pa obupalo še ni moje sroe in tudi ne bo, dokler nstane življetije v meni. Ševeda mi je že marsikatera brMka ura bila, ko sem stal pred sovražnikom, pa On rae je fiuval, ki je nad nami. On sam nam je poslal to Inzen, ker smo bili že prfivzetni. Oh, koli.ko mo]ih to^ariSev že počiva v hladni zemlji! Ko smo se skupaj podali na nevarno pot proti sovražnikom, smo prepevali lepe slovenske pestni, in zdaj poftivajo. v tuji zem^ lji. Bog jim dai vefini mir in pokoj! Bil sem že ranjen, a sem ozjdravel. Tukaj Vam pošiljam v spomin letošnje Velike no6i svojo sliko, S pozdravom Vaš hvaležni Janez.