1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 347.993(497.4Celje)"1945" Prejeto: 4. 5. 2010 Stanje sodišč na Celjskem leta 1945 Metka BUKOSEK mag., arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, Sl-3000 Celje e-pošta: metka.bukosek@guest.arnes.si izvleček Nemški okupatorje ukinil poslovanje slovenskih sodisi in vzpostavil svoj sodni red. Vzpostavil je sodno mre\o, kije temeljila na stari ureditvi, sodišča pa so delovala z različno intenziteto. Po letu 1944je poslovanje zamrlo skoraj na vseh sodiščih. Narodna vlada je po osvoboditvi prevzela prostore in jih zapečatila, hkrati pa je popisala stanje poslopij in sodno gradivo, kije bilo v njih. Kf j J h-j BLSl^DK : okrajno sodišče, sodni okraj, sodna poslopja, gradivo okrajnih sodišč abstract COURTS IN THE CELJE DISTRICT IN 1945 The German occupiers abolished the activities of the Slovenian courts and established judicial order of their own, creating a judicial network that was based on the old arrangements and founding courts whose operations varied in intensity. After j o J o J -v7 J 1944, the activities of nearly every court stopped. After the liberation, the National Government took over the premises and sealed them, while at the same time recorded the condition of the buildings and judicial records stored there. KE Y IVORDS: local courts, judicial districts, court buildings, records of local courts Priprave na ponoven zagon sodišč Pred nemško okupacijo tako imenovane Spodnje Štajerske je na Celjskem delovalo eno okrožno in dvanajst okrajnih sodišč. V Celju je bil sedež okrožnega sodišča, okrajna sodišča pa so imela sedeže v Gornjem Gradu, Šoštanju, Vranskem, Šmarju pri Jelšah, Rogatcu, Kozjem, Laškem, Radečah, Sevnici, Brežicah in Krškem. Ob okupaciji so Nemci ukinili vsa sodišča, prostore zapečatili, uslužbence pa odpustili. Postopoma so vzpostavili svoj pravosodni sistem.1 Organizirali so novo mrežo sodišč, a je še vedno temeljila na starojugo-slovanski. Ohranili so sodišča v Celju, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju, Slovenj Gradcu in Brežicah, na sedežih preostalih sodišč pa so uvedli sodne dneve. Ustanovili so tudi sodišče v Trbovljah, vendar je imelo zaradi pomanjkanja prostora sedež v Laškem. Po letu 1944 je zamrlo poslovanje skoraj na vseh okupatorjevih sodiščih. Narodna vlada Slovenije je 15. maja 1945 izdala uredbo o začasni delni ustanovitvi poslovanja sodišč v Sloveniji2 ter postavila delegate pri sodiščih.3 Za celjsko okrožno sodišče je bil določen dr. Ivan Šketa. Naloga delegatov je bila zbrati podatke o stanju sodišč, postaviti varuhe pri posameznih sodiščih, zbrati vse personalne spise, zbrati podatke o stanju sodnih fondov, pregledati stanje zemljiške knjige, vse to pa zato, da bi najhitreje vzpostavili pravo varstveni red. Na posamezna sodišča so poslali poročevalce, ti pa so popisali stanje posameznih sodišč, ohranjenost inventarja in sodnega gradiva, ter uslužbence, ki so bili na voljo za ponovni začetek delovanja posameznih sodišč. Določene so bile meje celjskega okrožja: to je obsegalo: Zap. št. Okraj Dosedanje občine Površina Število prebivalcev 1. Brežice Artiče Bizeljsko Brežice Dobova Globoko Kapele Pišece Sromlje Skupaj 80 krajev 238.596.440 21.253 2. Celje-mesto 1 kraj 39.343.964 27.154 3. Celje-okolica Dobrna Dramlje brez k.o. Bezovica II. Kalobje Nova cerkev Sveti Jurij pri Celju4 Škofja vas Šmartno v Rožni Dolini Teharje Vojnik trg Vojnik okolica brez k.o. Bezovica I. Skupaj 231 krajev 273.209.103 23.661 4. Gornji Grad Bočna Gornji Grad Ljubno ob Savinji Luče Mozirje 1 Glej Bukošek: Sodišča v času nemške okupacije Spodnje Štajerske, str. 201-205. 2 Ur. 1. SNOS m NVS 1945, št. 5/31. 3 Ur. 1. SNOS m NVS 1945, št. 5/33. 4 Šentjur Nova Štifta Rečica ob Savinji Solčava Skupaj 68 krajev 509.802.112 15.571 5. Kozje Kozje Pilštanj Planina pri Sevnici brez k. o. Golobinjek in k. o. Planina pri Slivnici Podčetrtek Polje ob Sotli Sv. Peter pod Sv. Gorami5 Podsreda k. o. Mali Kamen, Mrčna sela, Boštanj in Veliki Kamen Skupaj 86 krajev 236.657.382 16.678 6. Krško Bučka Cerklje ob Krki Krško Leskovec pri Krškem Raka Studenec k. o. Veliko Mraševo 11. k. o. Mršeča vas Videm Rajhenburg 6 Senovo Skupaj 171 krajev 315.426.632 23.247 7. Laško Jurklošter Laško Loka pri Zidanem Mostu Sv. Krištof Sv. Lenart nad Laškim Skupaj 91 krajev 335.696.297 15.904 8. Rogatec Kostrivnica Rogaška Slatina Rogatec Stoparce Zetale Skupaj 71 krajev 168.221.893 12.673 9. Sevnica Bianca Boštanj Sevnica Radeče Zabukovje Sv. Jurij pod Kumom brez k. o. Dobovec, k. o. Golobinjek, k. o. Planina pri Sevnici Skupaj 59 krajev 262.119.216 15.502 5 Bistrica ob Sotli 6 Brestanica 10. Slovenj Gradec Mislinje brez k. o. Mislinje in k. o. Kozjak Pameče Podgorje Razbor Slovenj Gradec Šmartno ob Slovenj Gradcu k. o. Otiški Vrh Skupaj 45 krajev 287.826.921 14.288 11. Slovenske Konjice Loče Oplotnica Prihova Slovenske Konjice Vitanje Zreče k. o. Bezovica II. k. o. Bezovica II. k. o. Mislinje k. o. Kozjak Skupaj 131 krajev 320.530.454 22.548 12. Šmarje prijelšah Ponikva Pristava Sv. Peter na Medvedjem selu7 Sveti Štefan Sv. Vid pri Grobelnem Šmarje pri Jelšah Slivnica pri Celju Zibika Zusem Skupaj 128 krajev 205.815.229 17.425 13. Šoštanj St. Andraž pri Velenju Št. Ilj pri Velenju St. Janž na Vinski Gori Škale Šoštanj Topolšica Velenje Šmartno ob Paki k. o. Letuš Skupaj 53 krajev 214.555.075 17.370 14. Trbovlje Hrastnik Dol Zagorje k. o. Dobovec Skupaj 52 krajev 141.148.651 30.070 15. Vransko Braslovče brez k. o. Letuš Gomilsko Polzela Sv. Jurij ob Taboru Vransko Kristan Vrh Motnik k. o. Zaplanina Skupaj 49 krajev 189.835.874 11.376 16. Žalec Griže Petrovče Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter v Savinjski Dolini Velika Pirešica Žalec Skupaj 49 krajev 161.243.961 13.769 Celjsko okrožje ima 1315 krajev 268.491 V fondu sodne uprave pri Okrožnem sodišču v Celju so ohranjena poročila, iz katerih je vidno stanje okrajnih sodišč, kakršno je bilo maja leta 1945.8 Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod okrožno sodišče v Celju. Med nemško okupacijo je bilo ukinjeno. Delovalo je le kot podružnica slovenj ebistriškega okupacijskega sodišča. Iz poročila je vidno, da je bilo poslovanje sodišča med okupacijo omejeno. Uradno je bilo ukinjeno leta 1945. Poslopje okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah je bilo v zgornjem trgu Slovenskih Konjic. Stavba sodišča po vojni ni bila poškodovana. Po vojni so zapečatili vse sobe razen ene, ki jo je uporabljal okrajni odbor OF. Ohranil se je ves predvojni pisarniški inventar, nemški okupator pa je dodal še nekaj novega pohištva. Za čuvarja sodišča so določili pisarniškega uradnika Milana Von-čino, nekdanjega uslužbenca tega sodišča. Iz poročila je vidno, da je bil leta 1945 ohranjen celoten sodni arhiv. Iz knjižnice so med vojno izločili in uničili vse strokovne knjige in jih uničili. Zemljiško knjigo so prenesli na okrajno sodišče v Slovenski Bistrici. Katastrske mape so bile po vsej verjetnosti prenesene v Maribor. Poslopje jetnišnice je bilo prav tako dobro ohranjeno. V njih so bili zaprti priporniki Narodne zaščite. Verjetno so bili to politični zaporniki, ker poročilo ne omenja zapornikov, obsojenih zaradi kriminala. Inventar je bil prenesen v Slovensko Bistrico. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je bilo ustanovljeno leta 1849 kot zborno sodišče I. stopnje. Pristojno je bilo še za okrajni sodišči v Marenbergu (Radljah ob Dravi) in Šoštanju. To okrajno sodišče je ostalo v območju okrožnega sodišča v Celju še po ustanovitvi okrožnega sodišča v Mariboru. Med okupacijo je bilo sodišče najprej ukinjeno, leta 1943 pa obnovljeno (Amtsgericht Windischgräz) z izpostavo v Marenbergu. Poslovanje sodišča je bilo zelo omejeno. Uradno je bilo ukinjeno leta 1945. Poslopje okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, v katerem je poslovalo do okupacije, je bilo v lasti občine Slovenj Gradec. Med okupacijo je hišo zasedla nemška vojska in hišo močno poškodovala ter uničila večino inventarja. Po vojni je hišo zasedla vojska, razen sobe, v katero so preselili zemljiško knjigo. Občina je zahtevala poslopje nazaj, zato ga je moralo sodišče izprazniti. Preselilo se je v hišo Franca Lobeta, posestnika in lončarja v Slovenj Gradcu, ki je pobegnil pred novo oblastjo. Čuvar sodišča je postal uradnik Fortunat Juvan, nekdanji uslužbenec tega sodišča. Na srečo se je ohranil arhiv z zemljiško knjigo in urbarji ter katastrskimi mapami. Nekaj katastrskih map je bilo poslanih v Maribor v popravilo. Iz knjižnice je bila odstranjena in uničena slovenska strokovna literatura in uničena. Nemški sodnik je odnesel tudi nekaj nemške strokovne literature. Poslopje jetnišnice je bilo v poslopju občinske uprave. Del inventarja je zasegla XVII. divizija. Po vojni so bili tu zaprti le politični zaporniki. Varovala jih je narodna milica. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah 8 SI ZAC 609, Okrožno sodišče v Celju, SU 31/3/45. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod okrožno sodišče v Celju. Med nemško okupacijo je bilo ukinjeno. Ponovno je bilo ustanovljeno 1. aprila leta 1943 s podružnico v Rogatcu. Na sedežu ukinjenega sodišča v Rogatcu so bili uvedeni sodni dnevi. Uradno je bilo ukinjeno leta 1945. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je imelo svojo sodno zgradbo. Bilo je prvo namensko zgrajeno sodno poslopje na slovenskem ozemlju. V sodnem poslopju je imela do razpada Jugoslavije sedež tudi davčna uprava za okraj Šmarje, a je bila po okupaciji odpravljena in preseljena v Celje. Po vojni je hišo zasedla Narodna zaščita. Del prostorov, v katerih so bili registratura, prostori zemljiške knjige ter razpravna dvorana, je bilo zapečatenih do prihoda delegata. Za čuvarja zgradbe in inventarja je bil leta 1945 postavljen Anton Radej, nekdanji sodnik tega sodišča. Stavba je bila zunaj dobro ohranjena. Za notranjost pa tega ne moremo reči. Zelo jo je uničil požar leta 1944. Pritličje stavbe je bilo dobro ohranjeno in uporabno. Potrebno je bilo le nekaj manjših popravil kot je beljenje, potem pa je bilo uporabno za poslovanje. V drugem nadstropju je požar popolnoma uničil tri okna z okvirji in šipami. Močno je bila poškodovana streha z žlebovi, to pa je povzročalo zamakanje. Med inventarjem so našli 250 kosov strešne opeke, vendar ta količina ni zadostovala za popravilo strehe. V prvem nadstropju je bila glavna pisarna (vložišče). Soba je bila zelo zanemarjena in poškodovana zaradi požara. Del parketa je zgorel. Po- škodovana je bila tudi soba predsednika sodišča. V njej sta bila poškodovana strop ter parket, zgorele pa so tudi vse službene knjige (uradni listi). Podobno je bilo tudi v drugem nadstropju. Najhuje je bila poškodovana registratura, saj je prostor popolnoma zgorel (okna in parket). Stanovanjske prostore v drugem nadstropju je uničila vojska, ki je zasegla poslopje. Inventar je bil v veliki meri uničen ali prepeljan na druge lokacije. Zemljiška knjiga šmarskega in rogaškega okrajnega sodišča je bila odpeljana v Neumarkt na Zgornjem Štajerskem. Poleg zemljiške knjige so prenesli tudi vse pomembne listine obeli sodišč. Katastrske mape so prepeljali v Maribor. Del arhiva je bil rešen. V požaru je zgorelo okoli 30 varstvenih in zapuščinskih spisov ter okoli 100 tekočih varstvenih in zapuščinskih zadev okrajnega sodišča v Rogatcu. Vse pomembne spise politične narave je na koncu vojne odnesel nemški uradnik. Ohranili so se službeni žigi okrajnega sodišča v Rogatcu. Kar je ostalo polic, so jih odpeljali, nekaj miz in preostalega pohištva pa je vojska verjetno požgala. Kot je bilo že omenjeno, je okupacijska oblast ukinila rogaško okrajno sodišče in ga priključila sodišču v Šmarju. Iz sodišča v Rogatcu so bili v Šmarje prepeljani vse listine zemljiške knjige ter del arhiva novejšega datuma. Predvsem so bih to zapuščinski spisi ter tekoči varstveni spisi. Prestah arhiv je ostal na sedežu sodišča v Rogatcu. V Rogatcu so opravljali le uradne dneve. O prevozili zemljiške knjige obeli sodišč v Neumarkt in map v Maribor so obstajali uradni zapisniki z natančno navedbo vseli katastrskih občin in števila zvezkov odpeljanili zemljiških knjig in map. Iz Šmarja je bilo tako odpeljanili 216 knjig, iz Rogatca pa 76. Odpeljana sta bila tudi imenik in parcelni seznam, ki je bil v zapisniku naveden tudi številčno. Zapisnik je bil ob koncu vojne shranjen v železni blagajni. Jetniški prostori so bili nepoškodovani. V njih so bih zaprti samo politični zaporniki. Nekdanji sodni starešina (predsednik okrajnega sodišča) Anton Radej je bil takoj po okupaciji odpuščen. Med vojno je delal kot občinski pisar v Podsredi. Poleg njega je bilo odpuščeno vse urad-ništvo. Pred vojno so bili zaposleni poleg starešine Radeja sodnika Polec in Inkret ter uradniki Ljudevit Fürst, Janko Fras, Franc Ralc, Anton Škorjak in sodni sluge Franc Zabukovšek, Ivan Vučak, Ivan Canžek in Avgust Šket. Avgust Šket je bil leta 1945 upokojen, Franc Ralc je bil izseljen na Hrvaško, kjer je delal kot vodja zemljiške knjige in se po osvobodim še ni vrnil domov. Ivan Vučak je bil kot jugoslovanski vojak ujet in se je vrnil domov šele leta 1942. Okrajno sodišče v Rogatcu Okrajno sodišče v Rogatcu je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod Okrožno sodišče v Celju. Med nemško okupacijo je bilo ukinje- no. Namesto njega je bila v Rogatcu postavljena izpostava sodišča v Šmarju pri Jelšah (za občini Rogatec in Rogaško Slatino). Okrajno sodišče v Rogatcu je bilo uradno ukinjeno leta 1945, njegov sodni teritorij pa je bil priključen k okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah. Okrajno sodišče v Rogatcu je bilo pred vojno v gradu Strmol, last družine Windiscligrätz. Ob okupaciji so Nemci podaljšali najemno pogodbo za deset let. Med letoma 1941 in 1942 so stavbo obnovili. V notranjosti so napeljali električno razsvetljavo, saj je prej ni bilo. Ob osvobodim je bil grad sicer ohranjen, vendar so bile razbite vse steklene površine. Prostori so bili zanemarjeni, saj so v njili prebivali nemški vojaki in delavci utrjevalnili del, nazadnje pa je prostore zasedla hrvaška policija. Za čuvarja sodišča je bil leta 1945 postavljen jetniški paznik Mihael Gajster. Knjižnica je bila ohranjena. V Šmarje pri Jelšah in kasneje v Neumarkt so bile odpeljane zemljiška knjiga v celoti in pripadajoče listine. Vsi tekoči spisi, tako civilni in nepravdni, so bili odpeljani v Šmarje pri Jelšah. Kazenske zadeve so vodili le v Šmarju pri J elšali, preostali spisi pa so ostali v registration v Rogatcu. Denarna knjiga, registri ter ključi železne omare so bili odpeljani v Šmarje pri Jelšah, železna blagajna pa je ostala v Rogatcu. Od inventarja se je ohranilo le pet omar, nekaj stolov in miz ter nekaj polic za spise. Del opreme je bilo odpeljane v Šmarje prijelšali, med drugim tudi inventar zemljiške knjige. Okrajno sodišče v Rogale». 30_Članki ài razprave_ARHIVI 33 (2010), št 1 Metka Bukošek: Stanje sodišč na Celjskem leta 1945, str. 23-37 Jetnišnica ni bil v uporabi, ker je bila skoraj vsa oprema odpeljana v Šmarje pri Jelšah, drugo pa so odnesli vojaki. Leta 1941 je sodišče še poslovalo. Sodnik je stanoval v Šmarju pri Jelšah, v Rogatec pa je prihajal dvakrat na teden na obravnave. Poslovanje je usihalo, sodnik ni več prihajal na sodne dneve, čeprav je postal Rogatec podružnica sodišča v Šmarju pri Jelšah in je rogaško sodišče imelo naziv »Sodišče v Šmarju podružnica Rogalem. Leta 1943 je bilo pisarniško uradništvo premeščeno drugam. Predvojni sodnik Franc Stefancioza je bil zaprt, drugi sodnik Kazimir Modic pa je bil izseljen na Hrvaško. Leta 1945 ni bilo znano, kje je. Ob okupaciji je službo obdržal uradnik Gašper Zupan, leta 1943 pa je bil premeščen na Ptuj. Vodja zemljiške knjige Vladimir Kušar je bil izseljen na Hrvaško, uradnik Josip Kalan je bil v jugoslovanski vojski, njuna usoda pa leta 1945 ni bila znana. Slugo Alojzija Beleta so odpustili. Službo si je poiskal na Občini Rogatec. Jetniški paznik Mihael Gajster je ostal v službi do leta 1943, nato je bil premeščen v Krško. Po vojni se je vrnil v Rogatec in se z družino vselil v sodno poslopje. Sluga Štefan Ducman je bil vpoklican v nemško vojsko, in tudi padel. Leta 1941 so dodelili službo prevajalke nekdanji učiteljici Alojziji Kermelj, ki je sčasoma prevzela tudi preostala pisarniška dela in ostala na sodišču do konca njegovega poslovanja. Tudi ona je stanovala v sodnem poslopju. Okrajno sodišče v Šoštanju Okrajno sodišče v Šoštanju je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod okrožno so- dišče v Celju. Med nemško okupacijo je bilo ukinjeno. Namesto njega je okupator uvedel novo sodišče, ki je imelo podružnico v Gornjem Gradu. Uradno je bilo ukinjeno leta 1945. Za čuvarja sodnik prostorov je bil postavljen Alojzij Strnad. Ob prihodu Nemcev leta 1941 so sodne posle opravljali še vedno v starem poslopju iz obdobja Jugoslavije. Sodno oblast so o izvajali v teli prostorih do septembra leta 1944. V septembru je okupacijska oblast prevzela prostore v prvem nadstropju podružnice Celjske posojilnice in prenesla vse potrebno pohištvo in opremo skupaj s tekočimi spisi ter starejšimi spisi, ki niso bili izločeni. Staro poslopje z delom opreme je prevzel štab nemške vojske. Prenesli so tudi knjižnico, saj je bila leta 1945 v celoti ohranjena. Zemljiška knjiga z listinami, katastrskimi mapami in arhivom je bila prenesena v Celje. Listine so bile kasneje prenesene v Liezen na Zgornjem Štajerskem. Na sodišče v Celje sta bila prepeljana tudi zemljiška knjiga iz Gornjega Grada in del sodnega gradiva okrajnega sodišča Vransko, ki je bilo sprva prepeljano v Šoštanj. Poslopje starega sodišča je po osvoboditvi zasedla OZNA in vanj namestila politične zapornike. Poslopje so obdali z bodečo žico, bunkerji in strelskimi rovi ter močno zastražili. Delno je to storila že nemška vojska, saj je imela zadaj vojašnico. Vsa okna v pritličju so bila zamrežena, v prvem nadstropju so bila delno zazidana in opremljena s tremi linami. Drugače je bila stavba v dobrem stanju. Inventar sodišča je bil prepeljan v prostore Celjske posojilnice in nameščen v dve sobi. Te prostore je 15. maja 1945 zaplenila vojaška komanda in izročila ključe Narodni zaščiti. Okrajno sodišče v Šoštanju. Okrajno sodišče v Kobern. Po septembru leta 1943 so vodili na sodišču v Šoštanju večinoma le še nesporne postopke, preostalo poslovanje pa je bilo preneseno na celjsko sodišče, kjer so bili po vojni vsi tekoči spisi. Ugotovljeno je bilo, da so bili v Šoštanj prepeljani tudi vsi pravdni in kazenski spisi ter nepravdni spisi zadnjih dvajsetih let. Deloma so bili prepeljani tudi spisi z Vranskega, kjer je bilo sodišče po letu 1943 popolnoma opuščeno, njegovo delo pa je bilo preneseno deloma na sodišče v Šoštanju, deloma pa na sodišče v Celju. Prav tako so prenesli na obe sodišči njegov inventar. Vodja zemljiške knjige Jože Simerl je opravljal posle med okupacijo tudi na okrajnih sodiščih v Gornjem Gradu, Kozjem in Brežicah. Poslovanje na sodiščih v Gornjem Gradu in Kozjem je bilo urejeno tako, da je sodnik iz Šoštanja prihajal v Gornji Grad enkrat na mesec, v Kozje pa vsakih štirinajst dni sodni uradnik Simerl. Zemljiška knjiga s katastrskimi mapami in zbirko listin je bila prenesena iz Kozjega v Brežice. Ob kapitulaciji Jugoslavije so bili na sodišču zaposleni starešina Anton Potočnik, sodnik Oton Vičič, uradniki Jože Simerl, Rudolf Lah, Alojzij Strnad in Kristina Smolnikar ter slugi Anton Aram in Franc Perovec. Ob prihodu Nemcev so bili vsi odpuščeni. Spet so zaposlili le Jožeta Simerla, Kristino Smolnikar in Alojzija Strnada. Sodnika Vičiča in uradnika Laha so izgnali na Hrvaško, sodnik Potočnik pa je odšel na svoj dom v Jurklošter. Jetniški paznik in sodni sluga Anton Aram je opravljal službo do avgusta 1942, kasneje je bil odpuščen in zaprt v Celju, nato pa z ženo izgnan v Nemčijo. Leta 1943 se je vrnil in bil upokojen. Istega leta je bil upokojen tudi Alojzij Strnad. J etnišnica v Šoštanju ni poslovala od marca leta 1944. Ves inventar so prenesli v Celje, kjer so tudi izvrševali vse kazni. Okrajno sodišče v Gornjem Gradu Okrajno sodišče v Gornjem Gradu je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod sodno pristojnost okrožnega sodišča v Celju. Leta 1941 ga je okupator ukinil. Priključen je bil kot podružnica sodišču v Šoštanju. Okrajni odbor Ol'' v Gornjem Gradu je prevzel nalogo, da prenese in uredi preostale stvari iz porušene stavbe. Za to nalogo so zadolžili upokojenega vodjo zemljiške knjige Alojzija Jurišiča. Postavljen je bil tudi za vodjo in čuvarja sodnih prostorov in inventarja. Sodni prostori okrajnega sodišča v Gornjem Gradu so bili nameščeni v pritličnih prostorih graščine. Graščina je bil leta 1944 minirana in po-žgana. Prej je bil tu sedež nemških policij škili čet. Pritlični trakt se je po požigu sicer ohranil, vendar je bil zelo poškodovan in obsojen na propad. Prvo in drugo nadstropje sta bih v celoti porušeni. Skozi strop je vdirala voda in še dodatno uničevala pritlične prostore. Okna so bila iztrgana, vrata poškodovana, peči podrte, električna napeljava pa je bila vsa potrgana in odpeljana. Od vsega inventarja je ostalo le še nekaj polic in omar, razbita miza za katastrske mape, spisi pa so bili razmetani po tleli, Okrajno sodišče v Gornjem gradu. da jili je že močno načela vlaga. Na policah je bilo odloženih še nekaj varstvenih, skrbstvenih in zapuščinskih spisov. V knjižnici je ostalo nekaj strganih uradnih listov avstrijske zakonodaje, vse slovenske knjige so Nemci uničili. V registration je ostalo dvanajst polic za spise, vendar so bih vsi spisi do višine enega metra razmetani. Ponovna ureditev je bila izključena. Odbornik okrajnega Ol'' Ivan Beve, poštni uradnik v Gornjem Gradu je s pokojnim županom Remicem (obešen na krankolovem) prenesel v poslopje Mestne hranilnice avstrijske in jugoslovanske uradne liste, vložile vpisnike zemljiških knjig, nekaj registrov ter del arhiva. Zemljiška knjiga je bila prepeljana skupaj z inventarjem najprej na sodišče v Šoštanj. Do srede leta 1943 je prihajal v Gornji Grad z Vranskega vsakih štirinajst dni sodnik na uradne dneve, kasneje je postalo sodišče v Gornjem Gradu le še podružnica sodišča v Šoštanju; uradne dneve je prevzel sodni uradnik. Ze prej so tu potekali le poravnakii postopki in nepravdne zadeve. Zapori sodišča so bih opuščeni, pred tem pa so bili v njih interniranci. Ob prihodu Nemcev je bilo odpuščeno vse sodno osebje. Sodni starešina dr. Novak je odšel na svoj dom v Mozirje. Kasneje je bil aretiran in zaprt v Celju. Sodnik Turk je ostal kot tolmač, vendar je kmalu umrl zaradi živčne izčrpanosti. Sodna uradnica Jožefa Perne je bila izgnana v Nemčijo, kjer je tudi umrla. Uradnica Julči Križmanič se je poročila in odšla v Tržič. Sluga Jože Jelene je bil izgnan v Srbijo, od tam pa se do prevzema sodišča leta 1945 še ni vrnil. Dostavljavca l'ranca Hrena so ustrelili Nemci, jetniškega paznika Valjavca pa prestavili v Krško. Okrajno sodišče na Vranskem Okrajno sodišče na Vranskem je bilo ustanovljeno leta 1849. Do leta 1853 je bil sedež sodišča na gradu Podgrad, nato pa je bil prenesen na Vransko. Teritorialno je spadalo v pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Med nemško okupacijo je bilo ukinjeno. Uradno je bilo ukinjeno leta 1945 in ni bilo več obnovljeno. Njegov teritorij je bil priključen k okrajnemu sodišču v Celju. Za skrbnika poslopja in inventarja je bil določen Avgust Sedej. Poslopje zadnjega sedeža okrajnega sodišča na Vranskem je bilo dobro ohranjeno. Nemci so ga celo obnovili. Pročelje je bilo sicer prerešetano s kroglami, pobita pa so bila tudi vsa stekla na oknih. Streha ni bila poškodovana, nameščeni pa so bih tudi novi žlebovi. Kleti na sodišču so Nemci zabetonirah, naredili so tudi pralnico z vodovodom. V kleti je bila shranjena večja količina streliva. Porušen je bil le del obzidja jetniškega trakta. Med vojno je prostore zasedala nemška policija, zato so bih precej zanemarjeni. Po vojni je jetniške prostore zasedla OZNA in j ili napolnila s političnimi prip omiki. Pohištvo iz stare Jugoslavije so Nemci nadomestili z novim, izdelanim na Vranskem. Kasneje so del pohištva prepeljali v Celje, del pa v Slovenj Gradec. ARI UVI 33 (2010), št. 1_Članki in razprave_33 Metka Bukošek: Stanje sodišč na Celjskem leta 1945, str. 23-37 Okrajno sodišče na I- 'ramkem. Sodišče je poslovalo do 1. aprila 1943, nato so ga Nemci ukinili. Del poslovanja so prenesli v Celje, del pa v Šoštanj. S tem datumom so bili preneseni vsi tekoči spisi in sicer za občini Vransko in Sveti Jurij na sodišče v Celje, za občini Braslovče in Polzelo pa na sodišče v Šoštanj. Prav tako je bila prenesena po zgornji sliemi zemljiška knjiga s pripadajočim arhivom, mapami in listinami. Preostali arhiv je bil prepeljan skupaj z registri na sodišče v Celje. Sodni uradnik Avgust Sedej je dobil nalogo, da arhiv uredi. Po 1. aprilu leta 1943 je zasedla sodne prostore nemška vojaška policija in ostala v njih vse do kapitulacije. Pred kapitulacijo Jugoslavije so bili zaposleni na okrajnem sodišču starešina Rudolf Ročnik, sodnik Gojmir Kitek, vodja zemljiške knjige Miroslav Rebec in uslužbenci l'ranc Šifrer, Ilinko Nečimer in Avgust Sedej. Ob prihodu Nemcev so bili vsi uslužbenci sodišča odpuščeni, kasneje pa so zaposlili Franca Šifrerja, Ilinka Nečimerja in Avgusta Sedeja. Oba sodnika in uradnika JSlirka Rebca so najprej zaprli, nato pa izgnali v Srbijo. Franc Šifrer je leta 1944 umrl, Avgust Sedej pa je odšel med partizane in se je ob koncu vojne vrnil domov na Vransko. Okrožno in okrajno sodišče v Celju Okrožno sodišče v Celju se je sprva imenovalo Deželno sodišče in se je šele leta 1854 preimenovalo v Okrožno. Pristojno je bilo za območje mariborskega okrožja in je obsegalo dvaindvajset okrajev. Območja okrajnih sodišč Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg (Radlje), Maribor, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Sveti Lenart v Slovenskih goricah so od leta 1897 spadala v pristojnost novoustanovljenega okrožnega sodišča v Mariboru. V obdobju med obema vojnama so bila pod njegovo pristojnostjo okrajna sodišča v Brežicah, Celju, Gornjem Gradu, Konjicah, Kozjem, Laškem, Radečah, Rogatcu, Sevnici, Slovenj Gradcu, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju in na Vranskem. Okrajno sodišče v Celju je začelo delovati 1850. Tu je bilo ustanovljeno zborno okrajno sodišče (okrajni urad je imel le upravno funkcijo). Po letu 1867 je bila izvedena dokončna ločitev sodstva in uprave. Nemške oblasti so ukinile obe sodišči ter ustanovile urad »Der Chef der Zivilvemaltiing in der Unlersleiennark, der Beauftragte für die Durch/iihning ein-yeiner rechtssichernder Mass nahmen, Dienststelle CUM«. Do okupacije leta 1941 je poslovalo okrožno sodišče v Celju v poslopju stare Grofije, jetnišnica pa je bila v starem okrožnem sodišču (Kresija), zadaj za Marijino cerkvijo. Uprava jetnišnice je bila v poslopju pred Grofijo. Okrajno sodišče v Celju je poslovalo v drugem nadstropju magistrata v Prešernovi ulici, nasproti Marijine cerkve. Nemci so prenesli ves inventar okrajnega sodišča iz poslopja magistrata v poslopje nekdanjega okrožnega sodišča pred Grofijo, kjer je imel novi urad sedež. Ta urad se je kasneje imenoval »Der Chef der Zivilvemaltiing für die Rechtspflege in der J <3 J 1 J <_> Okrajno sodišče v Sevnici. Untersteiemiark, der Beauftragter für die Zivil Rechlspflex, J <3 J 1 J <_> Dienststelle CUM«, nazadnje pa »Gericht in Cilli«. Opravljal je sodne postopke v civilnih in kazenskih zadevah na prvi stopnji, postopke na drugi stopnji pa v Mariboru, na tako imenovanem Rechtsmittels telle in Marburg«. Vse posle trgovskega registra s trgovskim in zadružnim registrom vred, imeniki ter pripadajočim arhivom so 1. decembra 1943 prenesli v Maribor, prav tako tudi vse invalidske zadeve, zadeve v zvezi z razglasitvami mrtvih in amortizacije, ločitve zakonov ter vse druge civilne in kazenske tekoče zadeve, ki so spadale pristojnost okrožnega sodišča. Vsi starejši spisi prejšnjega okrožnega sodišča v Celju, tako civilni kot kazenski, so bih shranjeni v Celju. Zahodni trakt poslopja pred Grofijo je bilo 14. februarja 1945 poškodovan zaradi bombnega napada. V njem je bila pred okupacijo zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Celju, v prvem nadstropju civilni oddelek okrožnega sodišča, v drugem nadstropju pa predstojnikova pisarna. Zahodni trakt je bil razen pritličja tako popolnoma neuporaben. Prizadet je bil tudi vzhodni krajni del, saj je padla bomba pred steno poslopja, posledica tega pa sta bili neuporabni sobi, v katerih je bila uprava jet-nišnica. Po bombnem napadu so prekrili streho. Od nekdanjega preiskovalnega oddelka je bila poškodovana soba preiskovalnih sodnikov. Uporabne so bile kazenska pisarna, velika razpravna dvorana, pisarna preiskovalnega oddelka, mala soba poleg razpravne dvorane, dve sobi v vzhodnem traktu in soba z oknom na hodnik. V te prostore so shranili ves inventar nekdanjega okrožnega in okrajnega sodišča, ves arhiv in zemljiško knjigo. V pritličju zahodnega trakta je bila v prvih dveh prostorih registratura okrožnega sodišča, ki je bila v celoti ohranjena. Na koncu trakta je bila zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Celju, okrajnega sodišča na Vranskem, okrajnega sodišča v Šoštanju ter okrajnega sodišča v Gornjem Gradu. Od celjskega zemljiškoknjižnega sodišča so manjkale katastrske mape, zbirka listin pa je bila ohranjena. Del zemljiškoknjižnih listin je bil v gledališkem stolpu, kamor so jih namestili pred bombnim napadom. Od preostalih treh sodišč so hranili le del zemljiške knjige. Manjkale so zbirka listin ter katastrske mape. Z okrajnega sodišča na Vranskem so prenesli le del zemljiške knjige, ker je bila razdeljena po političnih občinah na tri sodišča, na Kamnik, Šoštanj in Celje. Del inventarja je ostal v prostorih magistrata, nekaj pa so ga prenesli v Grofijo. Narejeni so bih podrobni popisi inventarja, vendar se niso ohranili. Sodišče v Celju je izvrševalo tudi kazensko sodstvo. Jetnišnica je bila popolnoma samostojna. Sodišče ni imelo nadzora nad njo. Pred osvoboditvijo so nemške oblasti izpustile vse ujetnike. Po osvoboditvi jo je prevzela OZNA in vanjo namestila politične zapornike. V službo so se 15. maja 1945 javili Fortunat Sta-novšek, vodja zemljiške knjige, Alojz Zapušek, višji sodni predstojnik, Anton Veber, višji uradnik, Anton Kramer, višji uradnik, Janja Zmaliar, uradnica, Rudolf Videčnik, uradnik, Martin Maj er, jetniški uradnik, Ana Velkavrli, uradnica, Josip Lednik, sluga, Albin Hadner, uradnik. Vsi našteti so pomagali pri urejanju sodišča. Javili so se tudi sodnika okrožnega sodišča Nikolaj Antipin, dr. Ludvik Lobe, Slavko Papež in Franc Brečko, sodnik okrajnega sodišča dr. Leon Berlic, uradniki Anton Cmer, J ože Dolenc, Teodora Flerin, Jakob Kresnik, Ivan Mlakar, Anton Nunčič, Ana Serdoner, Ana Velkavrli in sluga Karel Samec. Okrajno sodišče v Laškem Okrajno sodišče v Laškem je poslovalo do prevrata leta 1941 v stavbi št. 1 v Laškem, ki je bila last dr. Franca Vettra von der Lilieja z Dunaja. Njegovi predniki so v letili 1675-1676 zgradili veliko graščino ob Savinji; tam so bili uradi. Danes je v tej stavbi sedež občinske uprave. Okrajno sodišče v Laškem je zasedalo sedem prostorov v pritličju. Med nemško okupacijo je sodišče v Laškem postala podružnica sodišča v Celju. Nemške oblasti so sodišče namestile še v devetih prostorih v prvem nadstropju iste stavbe. Meseca oktobra leta 1944 je nemška vojska zasedla prostore v pritličju, zato se je morala sodna uprava umakniti v prvo nadstropje skupaj z vsem inventarjem. Nemške oblasti so dopolnile inventar z novimi omarami, mizami, stoli, pisalnimi stroji in drugimi potrebščinami. Prav tako so prebelile vse prostore. Leta 1945 je sodišče imelo na voljo le sobo št. 2, kajti vse druge prostore v pritličju in prvem nadstropju je zasedel okrajni odbor Laškega, skupaj z inventarjem. Čuvar sodišča je postal sodnik JSlirko Roš. Ohranjeni so bili vsi tekoči pravdni in nepravdni spisi (zapuščinski in varstveni). Del odprtih kazenskih spisov je bil, kot je bilo vidno iz zapisnika, po odredbi nemškega starešine delno odposlan na okrajno sodišče v Spital na Dravi. Registratura je bila v celoti ohranjena. Zemljiška knjiga je bila v pritličju v prvi sobi. Ko je vojska zasedla te prostore, so jo spravili v varen prostor pod stopnišče v pritličju, tam pa bila kasneje zaradi zaščite pred bombnimi napadi zazidana in tam ostala vse do osvoboditve. Zbirka listin je bila v železni blagajni. Pri tem sodišču je bila tudi zemljiška knjiga stirili katastrskih občin nekdanjega okrajnega sodišča Brdo s pripadajočimi vpisniki, vendar brez zbirke listin. Katastrske mape okrajnega sodišča v Laškem so bile skupaj s katastrskimi mapami okrajnega sodišča v Radečah in katastrskimi mapami sodišča na Brdu (prenesene v Laško v februarju leta 1945) prenesene po odredbi nemške oblasti v Maribor. Sodni zapori so bili v stavbi na dvorišču iste zgradbe, v njenem vzhodnem delu. Ta del je bil poškodovan v bombnem napadu, zato so bili zapori povsem neuporabni. Od leta 1943 dalje jih niso uporabljali, ker so bili zgrajeni novi sodni zapori v Trbovljah. Okrajno sodišče v Laškem. V stari Jugoslaviji je imelo okrajno sodišče v Laškem sodne dneve enkrat na teden v Trbovljah, pod nemško oblastjo pa dvakrat na mesec. Uslužbenci, ki so bih po prevratu 1941 odslov-ljeni iz službe, so bili predstojnik dr. Arno Pernat, sodnik Jože Podboj, sodnik Bogomir Roš, sodnik dr. Milan Trampuš, uradnik Franc Stros, uradniški pripravnik Odon Vaš, Adalbert Kopač, uradnica Marica Urh, uradnica Majda Pasar, uradnica Stefi Primožič, dostavljavec Franc Kladnik ter vroče-valca Franc Murn in Josip Peganc. Po 15. maju 1945 so se javili v službo Bernard Zupane, vodja zemljiške knjige, vodja nespornega oddelka Simon Zeleznik, uradnik Hinko Nečimer, uradnica Iva Zeleznik, izvršitelj Anton Knez ter jetniški paznik Leopold Golob. Okrajno sodišče v Brežicah Okrajno sodišče Brežice je bilo ustanovljeno leta 1849. Teritorialno je spadalo pod sodno pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Leta 1941 ga je okupator ukinil in leta 1943 ustanovil sodišče v Brežicah. Brežiško sodišče je razširilo svojo krajevno pristojnost in priključilo sodni teritorij nekdanjih okrajnih sodišč v Sevnici, Krškem in Kozjem. Pri vseh treh sodiščih se je poslovanje sicer nadaljevalo, vendar pod oznako »Gericht Rann, Zweigstelle Gurkfeld, Lichtenwald, Drachenburg«. o J o Nemški sodniki so poslovali na sedežu v Brežicah, Sevnici, Krškem in Kozjem pa so imeli uradne dneve. Podružnice so vodili sodni uslužbenci. Sodišče v Brežicah je poslovalo v istih prostorih kot pred okupacijo. Zasedalo je prvo nadstropje. Poleg sodnih prostorov so bila v hiši še tri stanovanja. Sodišče ni imelo svojih sodnih prostorov. Vsi kaznjenci so bih v zaporih okrajnega sodišča v Krškem. Nemške oblasti so dvignile vzhodni trakt za eno nadstropje in ga podaljšale. V nove prostore so namestile sodne zapore, v pritličju je bilo v pet, v prvem nadstropju pa šest celic. Vse prostore so preuredili, prebelili in opremili z novim inventarjem. Sodišče je leta 1945 imelo trinajst opremljenih sob, dve razpravni sobani, dve čakalnici, vse pri-tikline, s stanovanjema za jetničarja in starešino, podstrešnim stanovanjem za dve slugi in sodne zapore z vsemi pritiklinami. K sodnemu poslopju je spadal tudi zelenjavni vrt. Tik pred osvoboditvijo so pripadniki ustaške vojske dvakrat vlomili v sodne prostore ter odnesli nekaj inventarja ter raztrgali nekaj zapuščinskih spisov. Arhiv je bil v celoti ohranjen. Razen enega za- puščinskega spisa, ki so ga raztrgali vojaki, ki so prenočevali v sodnih prostorih, ni bilo narejena večja škoda. Tako so bih ohranjeni vsi tekoči pravdni in nepravdni spisi (zapuščinski in varstveni). Del kazenskih spisov je ostal na sodišču v Brežicah, del pa pri državnem tožilstvu v Mariboru, kamor so bih poslani po končnih poizvedbah. Ohranjeni so bili tudi vsi vpisniki. Zemljiška knjiga je bila nameščena v zato prirejenih prostorih in dobro ohranjena. Manjkale so le katastrske mape, ker so bile 5. februarja leta 1945 prenesene v Maribor. Sodišče Brežice je hranilo tudi, kot je že bilo omenjeno, zemljiško knjigo in zbirko listin okrajnega sodišča Kozje. Tudi tu so manjkale katastrske mape. Zbirke pomembnih listin so bile shranjene v železni blagajni. Arhivi in zemljiška knjiga so ostali na sedežih podružnic. Ko so v jeseni 1944 zajeli boji tudi Kozje, so nemške oblasti prepeljale zemljiško knjigo in zbirko listin v Bistrico ob Sotli, od tam pa v Brežice. Knjižnica je bila uničena, ostala je le literatura v nemškem jeziku. Do leta 1941 so bih na okrajnem sodišču v Brežicah zaposleni predstojnik Karol Ivane, sodnika Oskar Tornine in dr. Franjo Omladič, uradniki Miloš Lebič, Alojz Lipužič, Rudolf Novak, dnev-ničarja Ana Karbavec in Bogomir Brložnik ter sluga Miroslav Potisk. Leta 1945 so se javili na delovno mesto Miloš Lebič, ki je pod nemško oblastjo delal kot sodni tajnik in vodil zemljiško knjigo, Bogomir Brložnik, ki je vodil izvršilni oddelek, in Marija Sinigoj, ki je do leta 1941 delala pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, med okupacijo pa je bila premeščena v Brežice in je vodila nesporni oddelek. Sodne zapore je prevzela OZNA. V njih ni bilo kaznjencev ali preiskovancev, saj so nemške oblasti še pred koncem vojne vse jetnike izpustile. Sklep Pri pregledu sodnega gradiva iz obdobja do leta 1945, ki je že v Zgodovinskem arhivu v Celju, je opaziti v posameznih fondih velike vrzeli. Seveda smo pričakovali, da je čas opravil svoje in naredil »naravno selekcijo« v odbiranju spisov pravosodnih organov. Upoštevati smo tudi vojni čas, ki je tudi opravil svoj del »valorizacije«. Vendar je bila stroki velika neznanka, kaj se je z gradivom pravzaprav dogajalo, koliko je za njegovo uničenje kriv vojni čas, koliko pa slaba skrb za gradivo v povojnem času. V sodni upravi celjskega okrožnega sodišča je poročilo, ki v marsičem pojasnjuje usodo gradiva nekaterih sodišč. Mogoče se postavlja vprašanje, zakaj je toliko pozornosti namenjene opisu sodnih poslopij in selitvi sedežev posameznih sodišč. Seveda je povezano s sodnim gradivom, ki je postalo zaradi selitev, okupatorjevega odnosa do njega ter vandalizma velikokrat okrnjeno. Poročilo nam daje delni pregled tega, kam se je gradivo selilo, s tem pa nam omogoča poiskati fragmente spisov posameznih sodišč ter jih priključiti osnovnim fondom. Viri in literatura Viri SI ZAC 609, Okrožno sodišče v Celju, SU 31/3/45 Ur. 1. SNOS in NVS 1945, št. 5/31 Ur. 1. SNOS in NVS 1945, št. 5/33 Literatura Bukošek Metka: Sodišča v času nemške okupacije Spodnje Štajerske (1941—1945). Arinvi 28 (2005), št. 2, str. 201-205. Zusammenfassung DER ZUSTAND DER GERICHTE 1945 IM RAUM CELJE Dem zitierten Bericht ist zu entnehmen, in welchem Zustand die neuen Machthaber 1945 die Gerichtsgebäude und die Gerichtsakten vorfanden. Die Besatzer hatten die Gerichtsgebäude übernommen und zusammen mit dem Dokumentar-material versiegelt und die Gerichte aufgelöst. Der Großteil des Gerichtspersonals wurde entlassen, einige Richter wurden interniert oder zusammen mit ihren Familien nach Kroatien vertrieben. Mit der Errichtung der Gerichtsverfassung der Besatzer wurde versucht, eigene Beamte anzustellen, doch wurden aufgrund des Personalmangels auch einige Personen beschäftigt, die schon vor der Okkupation hier Dienst machten. Die Tätigkeit einiger Bezirksgerichte wurde nicht fortgesetzt, jedoch wurde mit den Gerichtstagen versucht, den Mangel der Rechtssicherheit zu ersetzen. Einige Gerichtsgebäude wurden renoviert und verbessert (etwa das Gericht in Rogatec, Vransko und Šoštanj), anderen wurde bis Kriegsende großer Schaden zugefügt. Für die Zerstörung von Gerichtsgebäuden trugen jedoch nicht immer die Besatzer Schuld, großen Schaden hatte auch die einheimische Partisanenarmee angerichtet. So wurden die Gerichtsgebäude in Kostanjevica und in Gornji Grad niedergebrannt (beide Gerichte waren in ehemaligen Klostergebäuden untergebracht). Die Archive einzelner Gerichte wurden verlegt, wobei wiederum großer Schaden entstanden war.