BOŽIČNA IZDAJA, (SLOVE uri C PEO \* JL.TS) NEW YQRK, — PITTSBURGH, ,PA., četrtek, 23. decembra (Thursdav, December 23.) 1915. V Geslo: ,,Slovenijo Slovencem"- E 0 Ž I 0 N A IZDAJA. — Leto IX. Št. 44. MIR Ali si morete misliti lepše želje? Mir na zemlji! — Mir ljudem, ki so dobre vo¬ lje, to je onim, ki hrepene po miru, ki vstrajno delujejo za to, da zavlada mir. Mir, katerega vsebujejo te svetopisemske besede, pa ni le oni mir, ki nastane, kadar počiva orožje, kadar poneha grmenje topov in kadar se vrne vojak nazaj k mirnemu delu svojih očetov. Mir, vsebovan v tem reku, jc veliko obširnejši. Obsega namreč vse, kar dela človeka v resnici človeka. Človek je družabno bitje in kot tako navezano na vza¬ jemnost. Brez dobre volje ni nobenega življenja, nobenega napredka. V besedah : ,,Mir ljudem na zemlji*' so nadalje vsebovane najlepše čednosti, ki so se raz¬ vile tekom tisočletij v člove-. ških srcih. Te so popustlji¬ vost, milosrčnost in odpušče- nje. — Brez teli lastnosti bi člo¬ vek ne bil človek in .čim manj jih goji, lem bolj se oddaljuje od idealnega človeka, tem bolj je sličen divji živali, zasleduj oči in zasledovani od vseh strani. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje . . . Zopet bodo zapeli božični zvonovi ter ponesli preko gora in voda vest, da je bil rojen Odrešenik. Rojen v davnih čaSih, v si¬ vi preteklosti, je se danes simbol. . . Ne simbol, ampak življenje, kvas življenja, s ka¬ terim je bil prekvašen celi svet. Iz pokvarjenega, materi- jalističnega poganstva je vz- rastel nov svet in temelj temu novemu svetu je bilo krščan¬ stvo. Rodil se je Krist. . Besede polne upanja, po¬ sebno v časih, ko se je bojna vihra zgrnila nad Evropo ter je izpostavljeno pogibelji vse, kar se je ustvarilo v stoletjih napornega dela. Skoro bi človek mislil, da je izginil vsaki sled krščan¬ stva, ki nas uči, da je ljube¬ zen do bližnjega najvišja za¬ poved in naj večja čednost. Sedanja vojna pa je v res¬ nici le preiskušnja, skozi ka¬ tero mora iti svet,, čistilni proces, kateremu se je moralo podvreči človeštvo, da se vr- EMLJI! ne k stari veri, globoko uko¬ reninjeni v srcih. Razmišlja in razpravlja se o vzrokih vojne in glasi se, da so prišle evropske države iz ravnotežja, katero se bo zo¬ pet ustvarilo s končano vojno. To je resnica, a še bolj res¬ nica je, da se moderni svet vedno bolj obrača od Krista in njegovih naukov, da je nje¬ gov duh obrnjen zgolj na ma- terijalno stran, da išče le na¬ slade in minljiva veselja in uživanja. Spoprijeli so se veliki na¬ rodi, trpe pa najbolj majhni, katere se je potegnilo v krva¬ vi ples. . • In ti, slovenski rod, kako boš praznoval svoj letošnji Božič? Veliko si trpel v tem pol¬ drugem letu vojne, veliko tvoje dragocene krvi je bilo prelite in nešteti so grobovi, pod katerimi počivajo sloven¬ ski vojaki junaki. Ko smo praznovali lanski Božič, ste bili v Karpatih m na srbski meji- Bili ste v Fran¬ ciji in Belgiji in težka bol vam je polnila srca. Loteval se vas je obup, kajti slabo je kaza¬ lo za vašo stvar, za stvar, ka¬ teri ste hoteli žrtvovati svojo srčno kri. Sovražnik je preplavil del domovine. . . Ko pa je prispela nevarnost do vrhunca, ste pokazali, ko¬ liko neodoljive sile, koliko odporne moči je v vas. Pognali ste tujca preko mej. . . A že je vstal drugi, zavrat- nejši in pohlepnejši. ,Prihru¬ mel z gorkega je juga — m hotel ukrasti to, kar vam je bilo najdražje, — rodno slo¬ vensko grudo. Tedaj pa je vstal vihar o- gorčenja in pričel se je boj kot jih malo pomni svetovna zgo¬ dovina. Nalik Špartancem pred Ter¬ mopilami ste se postavili na mejo, ob gorska zaledja, s trd¬ nim sklepom v srcih, da zma¬ gate ali pa poginete. . . In tako bodo zopet zadoneli božični zvonovi ter vas poz¬ dravljali v strelnih jarkih in na samotnih postojankah kot nezmagane junake, kot ne¬ premagljive branitelje rodne slovenske grude. Pravo navdušenje sloven¬ skih vojakov se je pokazalo posebno temeljito v borbi proti Italijanom, ki so šli v vojno iz samega pohlepa po plenu, po zasužnjenju ncita- lijanskih narodov. Kot vsako leto, se bo tudi letos praznovalo doma božič¬ ne praznike. Duša slovenske¬ ga naroda pa bo pri njega si¬ novih v bojnih črtah in proti nebu se bodo dvigale vroče molitve za drage, ki se naha¬ jajo v neprestani nevarnosti, stoječi na braniku ogrožene domovine. Tak bo Božič doma. . . In v Ameriki? Tu, v deželi svobode, bodo čuvstva slo¬ venskega naroda precej slič¬ na onim rojakov v evropski domovini. Povsod, kjer se gi¬ blje in trudi slovenski dela¬ vec, bo letošnji Božič praznik spominov na dom, praznik u- panja, da zasine naši očetnja¬ vi lepša bodočnost, porojena iz krvi junakov, ki so jo žrt¬ vovali, da obranijo dom pred sovražnikom. In mir ljudem na zemlji. . • Kedaj bo prišel zaželjeni mir, kedaj bo konec tega stra¬ šnega prelivanja krvi? Kedaj se bodo narodi izpametovali ter pričeli kosati drug z dru¬ gim v mirnem delu ter prido¬ bitvah na vseh poljih znano¬ sti in vede? Ni ga, ki bi mogel odgovo¬ riti na to vprašanje. Neznana sila vodi narode v boj drug proti in vse izgube, vse žrtve ne izpametujejo človeštva. Kje je rešitev? Rešitev je v križu, v po¬ vratku človeštva k pravim naukom Krista. Njemu sledi oni, ki v resnici izpolnjuje njegove postave in ne oni, ki le brezsmiselno blebeče mo¬ litve, a nosi v srcu greh. Pač se moli k Kristu, pač se oznanja njegov nauk, a srca so prazna, dovzetna le za posvetne skrbi, za posvet¬ no uživanje. Iz tega se pa poraja zavist posameznega proti drugemu in enega naroda proti druge¬ mu in zadnji korak v tem za¬ vistnem tekmovanju je nasi¬ lje in konečno tudi vojna, — najstrašnejše zlo, kar si jih more misliti človek. Sedaj pa je napočil božični čas, čas spomina na rojstvo onega, kojega nauk priznava¬ mo, kateremu pa le v mali me¬ ri sledimo. . . Skrivnostno ime! Miloba, ki znači ta praz¬ nik, je tako velika, da je ne nadkrili noben drug praznik, niti Velika noč ne. In je res nekaj tajinstvene- ga ••• Narava počiva in objel jo je smrtni sen. Zamrzujem so vrelci, v "godovih je tiho in tu¬ di zverjad si jc poiskala var¬ na zavetišča, iz kalcnh pri¬ haja le takrat, kadar jo pri¬ sili k temu lakota. Ljudje po deželi opravlja¬ jo le najpotrebnješa dela ter se radi zbirajo v sobah, kjer izpuhteva velika peč svojo gorkoto. V ta čas počitka in zimske¬ ga spanja padejo prazniki, Božič. Oživijo se mladostni spomi¬ ni, ko smo se še mudili v kro¬ gu domače družine. S kakim in kako smo sc veselih okus¬ ne pogače m drugih božičnih dobrot! Ko je prišel konečno lob zaželjeni božični večer, kakš¬ na radost nas je navdajala! Vse to je minulo in ostal je le še spomin na one srečne čase, ko smo , nič hudega slu¬ teč, živeli življenje polno sre¬ če m naj lepših nad.. . . Sedaj nas je prijelo življe¬ nje s svojo trdo roko in spo¬ znali smo vse gorje in vso be¬ do tega zemeljskega potova¬ nja. Življenje nas pa m zlomilo, niti nam iztrgalo iz src idea¬ lov, ki so tvorili bistvo naše mladosti. Le poglobilo jih je, napra¬ vilo bolj istinite, ker nam jc sedaj znan prepad med vsak¬ danjim življenjem in idealom. V času pa kot je božični, gleda duševno oko nazaj v preteklost, v mladost in člo¬ veka se loti hrepenenje, da se vrnejo oni zlati časi. Zaman! Spomin pa je drag in svet. Zablestele bodo lučice, zazvo¬ nili zvonovi in oznanjali roj¬ stvo Krista, Odrešenika. Srečen Božič vsem našega imena tu in onstram morja, v ponižnih slovenskih kočah, v strelnih jarkih, na ponosnih ladijah, v rovih in plavžih in povsod, kjer bijejo slovenska srca. I Srečen Božič. . . TO ..SLOVENSKI MR015”, 23 . decembra 1915/ NAŠ MAL!. Poštni sel, ki je prinesel dnev¬ no pošto, je imel tudi za Otrobar- ja nekaj dopisnie. Naglo jih je pregledal, me poklical in mi poka¬ zal eno. Bila je fotografija mladega vo¬ jaka v polni- opravi, s tremi zvez¬ dami na vsaki strani ovratnika in dvema svetinjama na prsih. “To je naš mali!” je povzel iz- “To je naš mali!” je dejal 0- trobar in se prijazno smehljal, motreč sliko. Smehljal se je Otro- bar tako lepo, kadar se ni smejal nagajivo in ironično temveč do¬ brohotno, da se ti je zdelo, kakor bi posijalo solnce v mračnih dneh. “To je naš mali!” je povzel iz- nova in prikimaval sliki. “Dobro, dečko, dobro! ” Jaz sem čakal, da mi pove še kaj. Tako mlad vojak, očividnc niti dorasel, pa hrabrostna sveti¬ nja; gotovo ni bilo nekaj vsakla- njega, s čimer si jo je bil zaslužil in zVezdav sem bil. No, Otrobar ni imal navade, da bi se dal prositi. Prižgal si je ciga¬ reto, položil sliko predse na mizo, me pogledal resno in me nagovo ril. “Ti nimaš otrok, čestifi tovariš, zato niti razumeti ne moreš, kaj se more goditi v srcu očeta, ako se zaveda, da so v vedui smrtni ne¬ varnosti takorekoč vsi njegovi o- troci. Le smrtna nevarnost, ki stalno ograža tudi njega samega, mu more nekoliko izravnati ču¬ stva in odganjati od njega turob¬ ne misli. Prizadevanje, da se čuva in da čuva one, ki so mu izročeni v skrb. ga pripravi v ono ravno- 1 ožje, ki je potret no. da se more izvrši no, d kaj dobrega, ki je potreb živeti ob se včasih sploh mor ui da človek ne zblazni, ali i upa”. Kuj srna hotel, molčal sem. U- govarjati mu nisem mogel in no zna I; hkrati sem spoznal v tej iz .javi er; rfhgib več. zakaj je Šel mož na stare dni v vojno, in sem tem lažje razumel, ako se je izkaze r -1. “Kakor v razvedrilo pa ti je, ako imaš v takem položaju koga, da nn-rcš obračati nanj vso svojo pozornost, obdajati .ga z vso skrb¬ jo, poklanjati :uu naravnost vso ljubezen, katere v trenntji ne mo¬ reš porabiti praktično pri svojih dragih ” Temu pa se oporekati tudi ne bi dalo. Ko sem bil še učitelj, uv.-iil sem se im sebi, da jo res tako- vsi učenci in učenko, vsi so bili moji otroci. ..Glej'in tak moj otrok . tor., j naš mali. Vsi v bataljonu mu pra¬ vimo tako, od Komand oda do pro¬ staka vsi. In vsem je kolikor to¬ liko miljenec. Šestnajst let ima dečko, prostovoljec je prišel k vo¬ jakom. Rodom Hrvat je študiral realko v Peeuhu, a ko je ustala vojna, j c vrgel, knjige pod klop in bajti puško v dlan in meč ob stran. Rsf je že \ Galiciji, a prosil je in prosil, da je prišel k nam. Major sarn mi ga je priporočil, mladce je bil všeč vsem in vsi so imeli ozi¬ rov do njega. Pri svojem oddelku- sem mu odločil orjaškega Dalma¬ tinca v zaščito in v postojanki je imel mladenič ob njem veliko opo¬ ro. Nosil mu je opravo, pazil nanj, pomagal mu v breg, prikrival ga, ako si je upal preveč na dan. Ko smo prišli na mesto, mu je pripra¬ vil razmeroma udobno ležišče, se zanimal za njegove potrebe, sploh preskrbel vse, kar je bilo v danih razmt -. -d, dosežnega in potrebne¬ ga.” “Siromaku.je bilo gotovo trdo po krnskih višinah!” sem pripo¬ mnil. „Nikar ne misli! Trdo mu je bi¬ lo v Galiciji izpočetka, kakor je pripovedoval. Napori so bili gro zoviti, a njegove moči petnajstih let še ne zadostne. Trpel je, a pre bil, pri nas ni bilo hudega. Sploh je prišel k nam že kot korporal. Mene se je oklenil takoj izpočetka z vsem. zaupanjem, pripovedoval mi je o svojcih, tožil mi svoje o- iroške skrbi in včgsih mu je bilo lesno ter milo meni. A vselej le mimogrede. Navadno se je otresel hitro in bil zopet ves vojak. Samo eno noč ga je našel njegov Dalma¬ tinec strmečega predse, dočim so mu lile solze po licih. Dobil je bil list,od doma onega dne. A orjak so je odaijil brez besede in stražil nekoliko proč. da bi odvrnil od njega nepoklicane priče. Ali mo¬ reš pričakovat!- večje nežnosti pri * priprostciu možu? Meni je sicer pravil kasneje o tem, a dejal mi je: „Boga mi,, da mi krogla pre¬ drla bedro pa bi bil sreten, samo da mali ne plače!” Taki so ti zlati judje!” Ali ima roditelje še žive?” sem vprašal, da bi skril še. svojo ganjenost. “Žive. Tudi sorodnikov ima v Dalmaciji. Na Kuču menda. Naj- brže je v rodu z ljubljanskimi No vakoviči, ki so ipak Dalmatinci”. Ali se imenuje Novakovič?” Da, tovariš, Stipo Novakovič. In italijanski ti zna kakor jaz in kakor mnogi Dalmatinci. Jaz ga vzamem rad seboj na pohode, ker je pripraven, uren in umen, da mi ni treba na široko razvijati namer, temveč razume naglo sam, česar treba, Tudi lokav je, da mu ga ni para, pa srčen, drzen skoro, ter izboren strelec in spreten plezač; kot ustvarjen za službo po krn¬ skih pustinjah”. ‘Potem je razumljivo, da ga imaš rad na pohodih”. ‘A še rajši bi ga imel, da mi je malo bolj oprezen. Ali kaj, vroča kri, pa misli, da njemu ne pride izlepa kaj do živega. Prebito mn je že padlo nekoč in da ga v usod nem trenotku ni otela prirodna lokavost. in smela drznost, napo sled nekoliko tudi moja bližina, bogme, danes bi dečko ležal pod kako sipino na krnskem pobočju in nič bi ne bilo z njegovimi sve¬ tinjami — jaz pa bi morda plakal za njim kot za ljubim detetom Goste dimove -oblake je puhal v zrak Otrobar. Vselej^je delal ta¬ ko, kadar je hotel skriti razburje¬ nost. Ko se je pomiril, se je na smehnil in nadaljeval pripoved. “Neizmerno dolg se nam je zdel oni dan. Sovražnik nam. ni dal mi¬ ru ni za hipec. Strel za strelom nam je pošiljal nad glave, ves dan smo morali tičati v skalnih kritjih, in cesto nam je letela sipina v jar¬ ke- in skalne šibre so letele po zra kn, da nisi smel prikazati glave pa dan. Odgovarjali nismo, ker ni¬ smo videli kam, a skrajno umor¬ im ie tako ždenje in čakanje ne¬ česa. ki ima priti, pa ne pride, ki se ima zgoditi, pa se ne zgodi“. .Kaj pn karte, ali si pozabil na¬ nje? Mislim, da bi 'vam ižborho rabile za take čase”. “Ne rečem, da ne. Nekaj časa bi človek še igral, a naposled ti zmede peklenska muzika pamet, da niti za igro nisi več. Pa ti poči baš nad tabo šrapnel, da se usuje nate kup peska in polomiš v zme¬ denosti najlepša pagat ul'timo, g-, miška strela, k vragu je vse za¬ nimanje do igre! Pa sem poklical njaiega, splazila sva se v kot in se pogovarjala o domu, hkrati se je- jez na sovražni strelni stroj, ki je venomer vznemirjal nosače, kadar so nam donašali jedi in muhici j e, da smo se morali zbok tega postiti podnevi ob mrzli hrani v mrzlem vremenu, dočim smo le ponoči do¬ bivali gorke juhe ali čaja’*’. "To ni kaj prida, ne 1 ” “Veste-kaj, namestnik, dajva ga!” mi je nasvetoval naposled. Trije, štirje se v mraku lahko splazimo v bližino in zajmemo mo¬ štvo in še stroj, če ni drugače”. Če ni drugače, seveda, a kaj če bi bilo drugače! Premišljal sem naposled sem pogodil, da se more¬ mo lotiti kaj takega le v ranem ju. trn, priplazivši se tja še v temi, preden se zazna dan. Kje se naha¬ ja po priliki sovražni stroj, smo znali, čeprav je bil dobro prikrit. Mesto je bilo vsekakor zanj.izred¬ no ugodno; da je bil potisnjen ta¬ ko daleč med naše postojanke, ka¬ kor je bil v resnici in kakor smo spoznali kasneje, tega bi si ven¬ dar ne bil mislil živ krst. Daleč na okolo ni bilo sovražnili postojank, nad njim in pod njim so bila le naša kritja, le tja proti sedlu je bilo Strojevo moštvo v zvezi s svojci. “Dogovorili smo se, kako bo¬ demo prodirali-še v trdi temi: jaz, mali. njegov varuh in še en tova¬ riš. Nato smo polegli, se trdno za¬ vili. v plašče in zaspali. Kako dol¬ go sem spal. ne vem. A vznemir¬ jale so me mučne sanje in napo sled sem se predramil ter se izko¬ pal kvišku. Ko sem se ogledal, ko¬ ga ni bilo: malega. Urno sem pre¬ tekel ves jarek, a ni ga bilo in nje¬ govega Dalmatinca, tudi ne. Lotila se me je temna slutnja: ni zlodej, če si dečko ni mislil sam zaslužiti i'strog in zato sam odšel na do¬ govorjeni pohod? Pozval sem straže: nisem se motil, morda pred pol ure sta se odplazila v znani smeri. “Da bi ga mlečnozobnika! Urno sem poklica] četovodjo, privzel š,e enega spretnega plezalca in odri¬ nili smo za njima. Črna tema nas je obdajala, a tudi ako bi bilo te¬ mno, smo bili na poti pazljivi mno¬ go manj, kakor je bilo potrebno sicer; samo hitro, to nam je bilo važno, da ju dosežemo prej nego napravita kako budal ost. Več kakor pol ure že smo ple¬ zali in sopli od napora kakor me¬ hovi. Na vzhodu se je svitalo po¬ lagoma, a preko skalovja se .je razgrinjala megla. Hvala Bogu! Vsaj je manjša nevarnost, da no zalezeta, sovražniku naravnost pred oči! Če mu ne padeta zato tem bolj slepo v naročje, me je zasfcrbelo po drugi plati. Pa ko¬ maj smo prelezli še nekaj robov, smo začnli tik pod nami sovražni stražni klic, kratko in odločno. “Oha! sedaj na pozor! Nekaj mi je reklo, da .je veljal onima. A v tem sem začul italijanski od¬ govor na klic, vprašanje, odgo¬ vor in naposled poziv-: Passate! To mi je bilo nekaj novega. Glas, ki je odgovarjal na klic,'ni bil glas našega malega. Oprezno sem dvignil glavo izza roba, za kateri smo se bili potuhnili, a ni¬ česar nisem mogel razločiti radi megle, “Zdajci mi je. udarila na, vibo od zdolaj gor govorica. Razločno sem razumel vsako besedo. Pri strelnem stroju so bili trije možje sovražna postojanka je bila do¬ kaj izpostavljena in major s po- bočnikom jo je prišel pregledovat Seboj so imeli podčastnika za ka¬ žipota. Šest. je bilo torej vseh. Raca na vodi! ali bi nam bili kot nalašč za zajutrek! Vendar sem se pomišljal nekoliko in major je odhajal. Za nas je bil važnejši stroj in — na mali. X.' f “Cim sveti e je je bilo, tembolj •se je rdečila megla. Že so se jele razločevati postave, ki so se vra¬ čale počasi proti svojim ‘oddel¬ kom. Major se je obrnil k poboč- niku, menda, da bi prižgal ciga¬ reto. v tem hipu sta se pojavila klikih deset korakov pred njimi naš mali in njegov zaščitnik, oba puške ob ličili in roke na prožilih. “Haltli je komandiral mali s tenkim glasom, da bi mi bil sko¬ ro ušel smeh. ako bi me ne bila oblila zona, da So mi stali hipoma redki lasje na plešasti glavi ka¬ kor strnišče trdo pokonci. “Sovražniki so osupnili nema¬ lo. Častnika sta segla po 'revol ver j ih. a mali je tega menda pri¬ čakoval. Via le mani dali’ arina proč roke od orožja ! .ie ukazal in sc razkoračil. lina rnossa. a ter m mati siete! — Genite se. pa je po vas! Tu ustrelil je v dokaz, da se ne šali; pobočniku je odletela iz rok palica, ko je udarila vanjo krogla. jema in jih jezno vrgla po tleh,,sem tiral na raporL kakor se takisto sablje. ^ .ločil v pi,’vi jezi, si pa a 1 c “Quatro passi indietro! — Šti-Js]iš. Pokazati je imel pi° 1 1 ^ ri»korake nazaj! je ukazal mladič opazkam dva ujeta laška eas ■ ^ in Dalmatince je stopil pobrat o- in zajet strelni stroj, j ;iz 31 se rožje. Grazie! se je zahvalil mali le osmešil, ako bi bil nasiopi l uljudno in salutiral, ko je bil že ■ ti njemu. Zato sem molča 1 ar se l« llk0 8pl i -avi h akal nut P od ' ,io: ka.i ponoči- jc yse In . J - n ka j se prej umaknil puško od lica. Me¬ ni je bilo dosti šale, še vedno sem A ko jo pet visok general, je pr našo fronto zo- inesel ma ezdo se bal, da se lahko obrne stvar najemu na ovratnik še eno zv slabo. Zato sem skočil s tovarišij in veliko in malo hrabrost no sn^ nizdolu, da smo si zavarovali ime -1 tinjo. In ko se je prvič P u az ‘ nitna ujetnika. Orjaški Dalmati-'ž njima v strelskem jarku, so zao nec si je naprtal na rame strelni stroj in odkurili smo jo v posto¬ janko — baš o tpravem času, pred no je solnce povsem razgnalo me¬ glo, ki nas je skrivala sovražni¬ ku, ki je opozorjen po strelih pre¬ pozno hitel svojcem na pomoč. “Kako sem malemu umival gla¬ vo pozneje radi njegove drznosti in nepremišljenosti, ti ne bodem pravil, čestiti tovariš. Da ga ni¬ čila vsa grla: Živel naš mali. In živel, živel, živel! se je stoterno odbijala jeka od krnskih skal. V e- ruj; meni so tekle solze. “Ti pa, čPstiti tovariš, poglej pri priložnosti v Interesantni list; nemara najdeš tudi tam sliko na šega junaka, zakaj šestnajstletni i eetovodij v naši armadi ni veliko, takih‘pa še manj, da bi ujeli kar ]po dva sovražna oficirja . KITAJSKA PRAV n b (Za ,,R!ov. Narod 1 ! priredil P.) Zgodila se je v ' starih, Starih časih, ko se ni še, pisalo zgodovi¬ ne. Tudi v teli pradavnih časih so delali ljudje večkrat neumnosti, a teh se ni * zapisalo v knjige. Vsled tega smatramo svoje pra¬ dede za tako pametne in modre. V onih starih časih se je rodila vesi;. Prišla je na svet v tihi noči, ko je imel vsak svoje misli. Vsa¬ ka stvar misli. Misli potoček, ki blesti v mesečini, misli trs, misli trava in misli nebo. Rad it ega je tudi vse tako mirno. Čez dan žiti vse . ter dela hrup, ponoči pa utihne vse in misli. Go¬ senica misli, v kako pestrih bar¬ vah bo odpustila metulja. Cvetke zdihavajo svoje dišave, slavček razmišlja o melodijah in zvezde mislijo na —- bodočnost. ..Predrzneš ti, grdi! sem se je il jaz. Sedaj strelja, namesto, da bi opravil brez šuma. kolikor se da. V malo hipih so lahko okolu nas in potem-. Podčastnik se je obrnil, da bi stekel proti stroju. Dalmatinec je ustrelil za njim. Diavolo! je zakjel Lali, po- plesal po eni nogi in sedel na rob No, ta ne bo več nadležen. Oficir¬ ja se nista ganila več. Le major je zaklical: Ajuto! Od stroja je stekel na pomoč vojak, drugi je jel obračati cev. Jaz ne prelivam rad krvi, ako ni treba neizogibno, a tu ni bilo pomisleka. Streljala sta itak že onadva, strel več ali manj, ako smo razdražili morda sršenovo gnezdo, nima dosti po mena. Oba moja moža sta ustre¬ lila hkrati in sovražnika od stro ja nista mislila več na pomoč Tretji že itak ni mislil nanjo, za kaj vrgel se je iz zatišja in zbo žal. Tekel je kar so ga nesle noge “Ali misliš, da je mali kaj po- gledal ob naših strelih? Kaj še Cigan še je delal, kakor bi vse moralo biti tako. Niti za las ni umaknil puške in prepričevalno jel pogovarjati častnika, ki sta ostala sama in škripala jeze z zob mi. “E tutto inutile, sign or maggi ore! Aredetevi, perclie peee.ato spergere del sangne! Slamo in tanti, che c vana ogni resistenza — Je vse odveč, gospod major Udajta se, ker bi bilo škoda, da bi prelivali kri. Toliko nas je, da je zaman vsak odpor! “Non m’ arrendo! — Ne udam se! je zaklical oficir in izpulil sa bljo. da bi se branil ž njo. Strel — in odletela, je po čereh. Tih sta se posvetovala prav na krat ko, odpela sta nožnici z revolver- Slivova" vr )0 In ljudje so I> rK "" ’ j™/ k*. Če .K tekel 1 žil prošnjo: jčeti. .K din* c mandarin in j o: Bodi moz! Pogini v mi povoj- ha.l •' mojem slučaju kaj P’ f C r mn P rr pozdrav!/ 11 r svoje !»*;•« treba s učeni 'n v vidi, da imajo uianfim,- . Ju od onega čas a ]jndje zopet mirno, - , -- IZ VARŠAVf. Pari, w 'f Rlavno/ 1 ani i n. toriti rala, Cc e sta se dva : . 'J" v postavi, kdo|po izmed naj« ima P ™ Po1, l "V življenja gospodarskega in kulturi .ljenja. »rez politično j fl jziH drž, J« Prof, "rzavi, v , 1 fM- ■ uc* imm'" /ipnaria, imeli niti toliko za sve t, so še kulturno središče, dl j e vprašali mandarin ■ an jkanju tereni oziru prekosila J pomoči, se ve<*, v boj politiki in in dr5 kulturno in gospodarsko d oval a ter zrastla v tako ^ v mno' pr nadalje spanja, Drugače pa trpeli na P° m s0 pm vsi za dovolj ni- t'e -ie Pf^t^kr^na. k njim so ji takoj sproti: V taki noči, ko je vse umolk¬ nilo v razmišljanju, se je rodila vest. Imela je velike oči kot nočna j ptica. Mesec je z bledim sijajem isvitljal njen obraz, zvezdice pa so prižgale ogenj v globini njenih oči. In vest je pričela svoje; zemelj¬ sko potovanje. Živela je napol do¬ bro, napol slabo. Živela je kot sq- va. ’ fppp Čez dan se ni hotel nikdo zaba¬ vati z njo; nikdo ni imel časa. Tu Tekom dneva se mn je zdelo zelo pametno, kajti ostalih se je v resnici loti! strah. Ponoči pa so prišle Li-TTan-Džu ju drugačne misli. — Zakaj je ta mož kradel? Ker ni imel ničesar jesti. In zakaj ni imel »ničesar jesti? Ker nima časa, da b? si prislužil denar. Celi dan mora delati zame, da odsluži svoj dolg. Modri L i-Ha n-D zn se je moral smejati : — To bi bilo še lepše! Potom bi prišlo to tako ven, da se mene okrade ter sem jaz v krivici! Ha, ha, ha.! Smejal se je, a ni mogel več za¬ spati. Noči brez spanja so ga tako mu¬ čile, da je kljub svoji modrost nekega dne izjavil: — Vsakemu vrnem njegov de nar, njegovo zemljo in njegovo hi¬ šo. Tedaj pa so dvignili sorodniki j j Li-Han-Džu-ja velik vriše ter go¬ vorili : Kaj hočeš tu ’ Pojdi P soc Jaz se držim Petrograd. V torej oprav svojih r< Takoj skogn jarma j M osk ? i d: Sni »a (k svojega uma svobi iditvi i ski odbor primerno ram varšavski izpoci ul mofe.1 |Sedaj pa poljski je jezik. v ' • ■ • * lepa deklica vest 1 er ki so —■ Vse to prihaja od tega, ker ne spi... Ta človek je znorel! Zdravniki so rekli isto. Po celi deželi se je dvignil vihar: -r-vVest je kriva vsega tega i.f?e je izgubil pamet celo modri Li- Han-Džu, kaj bo šele z nami, ubo¬ gimi priprostimi ljudmi! In vseh se je lotil strah in za¬ posljive: ■ je ■■ stran In obrnili so se na dni. , or span naprej. ,, - "nfot d n' uničilo poniani- •U bol J k0t - , m ie smejal. Če kanje spanja, se j je prišla k njemu vest . Dobrodošla, Kaj želiš? . ti si vendar hotel vrniti vse premoženje ! - 1 — j p 1 c v . opazovala bogatina z ‘ “ n 11 • blestele kot zvezde. . , — Da, pa imam jaz pravi en kaj takega? - je odvrni! In Han ? Džn. — Kaj pa stoji v postajali? _ Premoženje vsakega posamez¬ nega, pripada njemu in njegovi m potomcem. — Kako morem < 1 proč svoje premoženje, ee niso moji dediči zadovoljni s tem ? I o- tem bi bil tat, ki krade dedičem to, kar jim pripada! Ali pa norec, ker bi kradel samemu sebi! In v postavi se glasi : — 'i atove :ili mu ce se zapre. — Torej me pusti v miru. Pojdi rajše spat kot da se potepaš tu okrog ! Li-Han-Džu se je obrnil ter spal naprej. In kamorkoli je prišla vest. po-|(chn vsoti je bilo slišati: novim ra?,, organiziral šolstvo, p * vseh šolah k kot učni rej il K fls PoW m se gradi poslopje, tam se koplje jarek. Če je prišla vest, k komu,!lovali so: je zamahnil z rokami in nogami: — Tudi jaz ne morem spati! — Ali ne vidiš, kaj se vrši tu-! — Tudi mene mučijo noči brez kaj? Ta vleče kamenje, ta vali, spanja! hlode in tam nosijo konji tovore, j — Tudi mene! T; 'b a je paziti, da človeka ne j Bogatini pa so rekli: stlačijo. Kdo ima čas, da bi se s j — Vidite, kako muči bolezen teboj zabaval? irnale ljudi — Moramo se zavzeti Po noči pa je šla vest mirno'za reveže in jih podpirati, svojo pot. Hodila je po bogatih, j Vsi so pričeli razmišljati, kako velikih palačah iz njramorja jnjbi se iznebili vesti, a nihče ni ve¬ del za pravi svet. V onih časih je živel v Nankin- po majhnih ilovnatih' kočah. Či¬ sto nalahno se je dotaknila spe¬ čega. Ta se je prebudil, Afidel v temini žareče oči te vprašal: — Kaj hočeš? — Kaj si storil danes? • —• je vprašala vest. — Kaj sem storil? Meni se’ zdi, da ničesar posebnega. — Le nekoliko pomisli! — Ko bi bilo... Vest je odšla k drugemu. Pre¬ bujeni človek pa ni mogel zaspati do jutra ter je neprestano raz¬ mišljal, kaj je pač storil preko dneva. In veliko stvari, katerih ni čul v šumu in ropotu dneva, je jasno slišal v tišini noči. Le malo jih je bilo, ki so mogli ■ gu učenjak Ah-Pu-O. j Po,.celi Kitajski ni bdo človeka, ki bi' mu bil sličen v modrosti in učenosti. Vsled tega so sklenili ljudje, da vprašajo tega moža za svet. Noben drug bi ne mogel po magati. Izbralo se je odposlanike, ki so nosili darove ter se globoko pr! klonili pred modrim Ah-Pu-O. Reši nas, najbolj učeni med učenimi, te, nadloge! Ah-Pu-O si je pustil natanko sporočiti glede te bolezni. Nato je nekaj časa premišljal, se ,na- smehnil ter rekel: —Le ena pomoč je! Treba je po vsem tem mirno spati naprej, vred iti stvar tako, da ne bo imela n °!ehe pravice, da bi prišla Odposlanci so napiščila ušesa Modri Ah-Pu-O pa se je zopet na¬ smehnil ter nadaljeval: Uvel j e vati hočemo postave Odkod pa naj ve ubogi človek kaj sme storiti in kaj noA Vse ho čemo spisati na zavitke tor dolo¬ čiti, kaj je dovoljeno in kaj ne. Mandarini se bodo naučili na pa- met ter poznali postave in 'dru- gi ljudje diodo prišli k njim ter vprašali -j— Ali se sme to storiti? Ali je (fto dovoljeno? — p 0 f Prn bomo videli, če se bo vest še ogl sila. Kaj sem storil danes? * AU je dovoljeno po postavah ‘ali ne? In vsi bodo lahko mirno ; spa¬ li. Seveda bo treba mandarinom plačati; om si ne bodo zastonj pol¬ nili glave s postavami. Vsi so bili zelo veseli Prvič mandarini, ker'je gotovo lažje brskati po knjiga]! kot pa Hrugič ostali ljudje, ker je vse kakor lažje plačevati mandarinom plačo ter govoriti z D ji m par mU Skoro vsi ljudje so trpeli lia po¬ manjkanju spanja. Celo bogatim ni pomagal niti zdravnik, niti opij. Tudi modri Li-Han-Džm ni ve¬ del za nobeno sredstvo proti tej brespečnosti. Li-Han-Džu pa. je imel več de¬ narja kot vsi drugi in tudi več zemlje, več hiš. Raditega so tudi mislili ljudje: -— Če ima več de¬ narja kot ostali, ima gotovo tudi več pameti. In Li-Han-Džu-ja so nazivali modrijanom. A ta modrijan je trpel bolj kot vsi ostali ljudje na tej bolezni ter ni vedel nobenega sveta. Vsi ljudje so mu bili dolžni. Ne¬ kateri so delali celo njih življe¬ nje, da odplačajo dolgove. Tako modro je bil uredil Li-Han-Džu celo stvar. Če mu je kak dolžnik kaj ukradel ter sel ga je pri tem zalotilo, ga je dal pretepsti po vseli pravilih modrosti, tako, da drugim ni več padlo v glavo, da bi kradli. to, kar ukazujejo mandarini! Poj¬ di k njim in jih vprašaj! Mi živi¬ mo po postavali. Vest je šla k mandarinom. — Zakaj me noče nikdo več sin sati? Mandarini so se smejali: — In za kaj so postave? Ali si je sploh mogoče misliti, da bi lju¬ dje sledili tebi? Mnogo jih je, ki te no razumejo in ki store rnvn nasprotno. Mi imamo s črnim tu- šom na rmenem pergamentu vsi postave natančno zapisane. To ji bilo delo! Ah-Pu-O, ki si je vsi to izmislil, ni bil zastonj izvoljei vrhovnim mandarinom. A ost pa je odšla k Ah-Pu-O sa memu. C isto nalahno so ga je dotakni la. Vrhovni mandarin se ie pre budil: Kako si upaš priti ponoči v tujo hišo, ne da bi naznanila? Ali ne poznaš postave: — Kdor pride ponoči na skrivnem v tujo hišo je tat in se ga zapre. — Pa jaz vendar ne morem krasti!.. .Jaz sem vendar vest! Po postavi si vlačuga. Glasi se popolnoma jasno: — Deklica ali ženska, ki pride ponoči k ka kemu tujemu možu, je vlačuga ter se jo zapre. — Če torej nisi tat si pa vlačuga, kaj ne? Kaj ti pade v glavo!... Kak šne priimke mi daješ? v Ti torej niti niti tatica, nit vlačuga ter se enostavno nočeš dr zati postav Tudi za take je pml . 1 Ktlor so ne zmeni za po¬ stave, ravna proti njimi tor KP „ a i ioa rSr"~ n °’ stražav -' k »klonite to deklico m ostala bo 7nn ,.i , svoje žive dni. To je vlačuga'ki'je Poleg tega še osumlieria * J tor se jo vrinite*« Z /. atvi,1e javnem odpovedi TV'° pH V«« so rokn/™ 1 " ‘ prh v ječo. ' k »voda t w '" ”• .10 za nom : roandari- V savskega občinstva zbujati pat riot ičnih dolžnosti, t aršC vstaja iz politične pasivnosti J šijo se razna posvetovanja i® ferenee o poljskih narodnih inp?| liričnih vprašanjih. Snuje sp ski narodni odbor, ki bo v z Tf ®| „Vrhovnim narodnim odbor 0 ®,; složno deloval za dosego sk«P n ®| narodnih ciljev. Pat riot ične manifestaeij'’ jo vedno večjo privlačno m 0 ' *| občinstvo. Zlasti v cerkvah« jo meščani duška sVojeinu d°®j ljublju. K versko*narodnifflPlj ditvnm se zbira toliko občin | da so vse cerkve premajbn e ’J SC "B” služlie božje za pa^ e i# 0 : Trdaj pa se mu T‘k°" ti! list, na katerem sto i i ? 0 - pokaž ° je vest pod ključe n.' aPlSan °’ da m^ T ^-ik^ re j joima . J ° erol>iiaa ” 01 '« molčati, on e er K ve p sobno velike množice so žile službe božje za pa^ e naše in cerkvene slovesno® 1 osvoboditvi Vilne. Meščanski šolski odbb; zelo živahno in uspešno, t se bo odprlo 200 novih tj" i šol in več srednjih šol. ^° ls j bor so dogovarja z nemški" 1 a savskim gubernatorjem ° ^ | zaeiji šolstva. v l*o natančnem štetju štei 0 ^, ša va 000.000 prebivale"' ' M -i° gotovo znatno število be?" J na drugi strani je pa š" lS jj| rilo tistih, ki so se izselili ' ^ Pred vojsko je Varšava/ predmestji štela okoli mirij 01 ^ ^ hivaleev. Zelo se čuti, da sto zapustilo mnogo P rf ^,jšt meščanov in se je s teni in gospodarska moč V^ občutno je, da so ustav! varne in velike trgovine- . ^ .SLOVENSKI NAROD", 23. decembra 1915, 11 — BOŽIČNI PRAZNIKI ZAPUŠČENIH. Božični čas je v »prvi vrsta oni, v katerem se kaže prav posebno razlika v u sodi ki še Pa nAtMi««* * , , r ostro. Ko pa pridejo prazni« kot so Baprimer božični, je videti vso globin® prepada, ki zija med raznimi »M člj^Te " i ’* h “ 5 " V!akda,lie « a *Mj«,ja se »*• »o zapazi tako •L • , . B ? ga J m slotem ,e Boz,č čas veGkega veselja. Vse se pripravlja, kaj bo dobilo in k'aj bo dalo v dar V vseh imal, , ,• . ... , gibajo, kaj bodo doma za darilo. • vseh h^*h se postavlja božična drevesca, znaša skupaj darove in otroci u Starišem dela preglavice ugoditi vsem zahtevam in prošajam malik Ta hoče to, drugi ono in žeija in prošenj ni nikdar konec Tako v družinah, katerim je beda neznana, ki lahko potrosijo nekaj denarja za igrače m slične stvari, Drugače pa je v družinah., v katerim je beda doma, Take družine se boje božičnih nrarnikov Uit; „k t*; • is v .' Denarja je komaj za najpotrebnejša živila ali še tega ne. ’ 2 SC me a a oce ,n mah VJe ^ede, katero je naklonila usoda njima in njih zarodu. Pride božični večer in družina prezeba v zaduhlem stanovanju. Nobenega božičnega drevesca n’k 1 ‘I d 5 To je božični večer ubogih. " .“ . * ’ ■“* kjM Jt P0ma ^ ka, ^ e ne2n ™a stvar.. ITALIJAN! IN TRST. Valentin Pittoni, avstrijski dr- žatyni soc. doni. poslanec in izda ja¬ telj lista „11 Lavoratore" v Tr¬ stu, je pojasnil stališče avstrij¬ skih Italijanov nekemu dopisniki! takole: »Se pred vojsko v maju 1. Idi4. sem govoril v skupni delegaciji v Riulapešti proti italijanskemu im- Perijalizmil. Ril sem proti temu, da bi samo Italija imela Adrijo v rokah. Stal sem na stališču, da roora imeti vsak narod, ki prebiva °b. njenem obrežju, tudi pravico do morja. Ves moj govor dva me¬ seca pred vojsko je bil obsodba imperialistične politike sedanjih odločujočih krogov v Italiji. La¬ hko mi je umljivo, da si je želel združitev z Italijo marsikateri Itn iijau. Toda vsak razsoden Italijan je moral strmeti zatem, da se na vsak način prepreči vojska in nje¬ ne posledice, ki bi nastale radi misli, da ni možna uresničiti zdru¬ ženja Italijanov brez vojske ž Av¬ strijo.. da eelo brez splošne evrop. sive vojske. Cc pomislimo, da so avstrijski kraji, v katerih bivajo Italijani, narodno zelo pomešani in da pri tvorbi držav ne odloča¬ jo le narodni, nego tudi ekonom¬ ski in geografski činitelji, potem mora vsak trezen Italijan, razume*- ti, da moramo odklanjati vsako iredentistično stremljenje. Kakšna je usoda avstrijskih It a lijanov? Morajo li obupati ? Na¬ sprotno vidim, da jih čakajo sc velike naloge. Nnjpoprej pa mora¬ jo spoznati — večina je že — da je konec svetovne vlade Birna in Benetk s prisvajanjem. Nasprot¬ no pa civilizatorieno delo Italija¬ nov ob Adriji še ni končano. Av¬ strijski Italijani so poklicani, da posredujejo med staro zapadno kulturo ter-mladimi napredujoči¬ mi narodi na vzhodu. To ni. lahka stvar. Lažje je sevedit staviti gra¬ dove v oblake in naslajati se ob velikih zgodovinskih spominih na starodavni Rim. Gospodarske koristi vežejo Test z Avstrijo. Trstovo bogastvo tiči v njegovi luki, v njegovem izva¬ žanju in dovažanju. .S tem pa je v zvezi ladjcdelniška industrija ter druge take panoge, ki žive od ladjedelništva. Po svpji naravi more biti naše zaledje edinole Av¬ strija.. Večina prebivalcev živi od luke in daljedelnic. Te pa se mo¬ rejo razvijati le, če leži za njimi veliko gospodarsko ozemlje, če se stekajo v luko in mesto interesi mnogih milijonov. To je bil vedno moj. program. Z veseljem vidim Ldanes, da poznava to tudi liberal¬ no tržaško meščanstvo, ki hoče ustanoviti stranko izključno go¬ spodarskega značaja. In jaz sera uverjen, da li smotri niso nikakor naperjeni proti pravim koristim Italije. Do zadnjega trenutka sem upal, da ne pride do vojske z Ga¬ lijo in da bo le-ta imela še važno posredovalno ulogo pri končni ijre elit vi svetovnega požara. Ta voj¬ ska je proti koristim Italije; prav tako bi bila proti koristim, itali¬ janskega ljudstva iredenta v Tr¬ stu, ker ne bi pripustila mirnega dela za razvoj. Tu in povsod tre¬ ba spoznati, da mi ne moremo iskati niti v Italiji niti z Italijo svoje bodočnosti ker se ne more¬ mo gospodarsko uničiti. Mi v obče ne moremo obstojati, če ne ostane Trst avstrijska luka*. ooBEeooe ALI D0BER00? Tržaška ,.Edinost" popolnoma upravičeno piše: Ena tržaških ulic je prejela to¬ rej novo označenje z imenom kra¬ ja, kjer'se vrše sedaj krvavi, zgo¬ dovinsko znameniti boji, kjer na¬ ši bojevniki izvajajo junaštva, ka¬ kor jih je le malo zabeleženih v zgodovini modernih vojn, v obrani bo meja naše monarhije in za o- liranitev integritete naše države. Naš Doberdob in kraška planja¬ va okoli njega ie to, kjer stoji naša hrabra straža, da'odbije na¬ pade, k i butajo vanje iz furlanske ravahi.-Slovenska tla so to in šlo venska vas jo, ki daje ime temu krvavemu bojn]emu pozoriščiu Za¬ to je tudi edino pravo, edino pra vilno in tudi edino pravično tisto krajevno označenje, ki mu ga je dalo ljudstvo, ki mu je to ozem¬ lje domača gruda. In vendar rabi v vseli poročilih po časopisih še vedno skovanka — Doboido. Nadaljevanje s to staro prakso, ki je od nekdaj pačila resnični na¬ rodni značaj naših krajev, je še razumljivo na vse zadnje. Na kar¬ tali generalnega štaba je označe- nje Doberdo in zalo se ga drže vo¬ jaške oblasti. Ali, ko gre za to, da se z imenovanjem one tržaških ulic ovekoveči gigantska borba, defenziva, ki z ozirom na vse o- kolnosti, ob katerih se vrše, po- menja mprda najsijajnejše zmage v tej svetovni vojni — moremo pričakovati, da dobi ona ulica pra vilno ime. Ne Doberdo ampak Do berdob je tp! Apeliramo torej na kompetent¬ ne faktorje, posebno pa na njego vo ekscelenco namestnika Fries- Skeneja, ki si je znal z modrim, taktnim in korektnim vedenjem v mnogih slučajih pridobiti zaupa¬ nje prebivalstva, naj ukrenejo, da bo ustreženo tej naši želji, ker le tako bo odgovarjalo značaju kraja, ki se lmče z omenjenim pre¬ krščen jem proslaviti, in s lem tudi • namenit te odredbe! Ni lo nikaka zahteva narodne¬ ga šovinizma, niti se n ■ more nih¬ če Čutiti neprijetno zadet po lom. Tudi naše italijansko prebivalstvo ne. Tildi v časih najhujše propa¬ gande, ko je ,,I’je,eolo“ najdrznej¬ še prekršeni naša krajevna ime¬ na. mu masa italijanskega prebi¬ valstva ni sledila in ni bodila v Ragnole, Ahile di San Odorico, Ces ciana, marveč vedno Jo V Boljunc, Dolino, Ta se t udi ne l.o spodi ikala nad Doberdobom. Prosimo torej, dokler je še čas! — 12 - ,.SLOVENSKI NAROD", 23. decembra 1915. VOJNA KRONIKA. 29. Umor u Sarajevu, 19 14 . JUNU. V JULIJ i i i i 23. Avstrijski ultimat »m Srbiji. '• V * 25. Srbsk;i noti! odklonjena.* ! 23. Avstriji! proglasila Srbi, Ji .vojsko. Obmejno postreljevauje itri Belgradu. . Povrat cesarja Viljema ' z norveških voda. 'il.' 2{>, _ 30. Medsebojni brzojavi med cestarjem in .jarem. 31. Stanje pr^dstoječe vojne jse je v Nemčiji razglasilo. Avgust 1. Nemčija Francoska in Belgija so mobilizirale. Pri Prostken v vzhodni PnAsiji so streljali Rusi na nemško pa- trolo. _ ■ • Nemčija je Rusiji napovedala«, vojsko. 2. Nemci so zaposedli LukembutV-ko. Nemška križarka »Augsburg" obstreljevala je rusko vojno pri stanišče Libavo. , Rusi so prekoračili vzhodno prusko mejo. V Elzasu, pri Gottesthal, Metzeral) Mairkirch, Sehluelitpass, so Francozi napadli brez napovedane vojsko nemške obmejne straže 3. Nemčija je napovedala vojsko Fraueosjr.i. Francoski zrakoplovih so v Badenu, lla.Varskem in renskih pro \ incijah spuščali bombe. Ruska obmejna mesta Kališ, Ceusloliov iu Bendzin. so Nemci za Iiosedli. 4. Angleška je napovedala Nemčiji vinjsko. V Berlinu v Belem gradiču začelo se je zasedanje, državnega zbora. Cesarjev prestolni govor. Nemci so naskočili lvibory na ruski meji. Nemški uspehi pri Soldati (Vzhodna Prusija). 5. Avstrija je napovedala Rusiji vojsko. Nemško vojno brodovje je obstreljevalo na alglrskem obrežju na bajajoča se vkrcavališea francoskih krticlnih’ prevozov. C. Srbija je napovedala Nemčiji vojsko. Nemci so zaposedli mesto Briey pri Metzu. Avstrijci so obstreljevali Belgrad. 7 Na meji v srednji Galiciji pojavile so se manje praske med Av. strijci in Rusi. Na izlivu Themse je t>il potopljen nekdanji kopališčni parnik »Konigin Louise". Angleška križarka ..Amphion" je bila ravnotam naletela na pod¬ morsko mino in sc je potopila. Mesto Liitlich so Nemci z naskokom zavzeli. Križarki ,,Goeben“ in ..Breslau" izognila sta se preganjanju pri Messini. 8. Pri Altkirch in Miihlliausen v Zgornji Elzaeiji nastali so boji z Francozi, ki so prišli ižIBelforta. 9. Cm a Gora je napovedala Nemčiji iu Avstriji vujsko. 10. Avstrijci so obstreljevali črnogorsko pristaniško mesto Bar (An- tivari). i > ? M 11. Francoska jc napovedala Avstriji vojsko. Zmaga Nemcev pri Lagžirda v Lotaringiji. 13. Angleška je napovedala Avstriji vojsko. 14. V Srbijo clošli Avstrijci naskočili so Sabae in zmagovito napre¬ dovali ob reki Drini, V vogeškem prelazu Scliiriuck zavrnjena jc bila nianja trdnjav¬ ska četa iz Strassburga z streljanjem topov iz Donona. 10. Avstrijska križarka ,,Zonta" podala se je v bitko s francosko floto v Jadranskem morju in se je potopila. 18. Nemška podmornica „U-15" jc bila na potu proti angleškemu obrežju uničena. Nemci so zaposedli Mlaivo ob vzhodno pruski nteji in zmagali boju pri Stalluponen (Vzhodna Prusija). 19. Zmaga Nemcev pri Penvezu iu TirlCmoutu severno od Namurja v Belgiji in pri AVeilerju v Vogezili. Belgijska vlada je zapustila Bruselj. Japan je zahteval predajo najemnega ozemlja Kiaulseliou v Kini Avstrijci se prekoračili Savo in zavzeli srbsko mesto Obrenovac 20. Netnei so prišli v Bruselj. 21. Velika zmaga Nemcev v Lotaringiji med Mctzom in Vogezi pod poveljevanjem bavarskega prestolonaslednika. Zavzetje Donona z naskokom. ' 22. Ruski poraz prGGumbinneu-Angcrburgu. Zmaga nemškega prestolonaslednika pri Longwy, severno od Metza. Zavzetje Luneville. Zmaga vojvode Albrechta \\'urteinbfcrškega pri NCufeliateau Lotaringiji. 23. Japan je napovedal Nemčiji vojsko. Avstrijska zmaga pri Višegradu v Srbiji. Avstrijska zmaga pri Krasniku na Poljskem po tridnevnem bo jevauju. 26. Namur je padel. Longwy v Lotaringiji zavzet, Zepplinov zrakoplov je boinbardoval Antvverpen.'. Avstrija je napovedala Japanu vojsko. 27. Nemška križarka »Magdeburg" naletela je v finskem morskem zalivu na dno in se je potopila. Nemška zapadita vojska pridrla je po zmagovitih bojih ua fran¬ cosko ozemlje od Cambrai do južnih Vogcsov. General Kluek je zapodil Angleže pri Maubege. Biilotv in Hausen sta tolkla Belgijce in Francoze med Sambre Namur iu Mass. - - Vojvoda Albrecht Wiirtcmberški je prekoračil Mass. Nemški prestolonaslednik odvrnil jc napad na Verdun iu bavar ski prestolonaslednik napad ua Nancy. Hecringen je nadaljeval preganjanje v Vogezili proti jugu. Boji pred Aiiliverpeuoin. < 28. Angleži so bili potolčeni pri St, Quentinu. Severovzhodno od Mezieres prekoračena je bila Mass v široki fronti. Po devetdnevnih pogorskih bojih so bile francoske gorske čete potisnjene do vzhodno od Epinala. Med Vislo in Dnjestrom so trajali boji med Rusi in Avstrijci. Fort Manonviller pri Luneville je padel. Avstrija je napovedala Belgiji vojsko. Hindenburg jc premagal rusko Narcvv-armado pri Gilgenburgu Ortelsburgu, IToliensteinu in Tanneubergu, po večdnevnih bojih ob mazuriškili jezerih. Severozapadno od Helgolauda so uničili Angleži nemške križarke »Ariadne", „Kdln", »Mainz" in torpedovko „V.-187.“. 30. Nemška vojska dospela v Amicns. 31. Biilovv je nagnal, Francoze pri St. Quentin. Pohod proti Aisne se je začel. Forta Les Ay vel les in Montmedy sta padla. Nemški letalci so bonibardovali Pariz. Angleška križarka „Highflyer" je potopila španskih nevtral¬ nih vodah nemško pomožno križarko »Kaiser Wilhclm der G rosse‘ ‘. Francoska utrdba Givet je padla, SEPTEMBER J, Srednja francoska armadna skupina, okoli deset armadnih korov je bila med Rebusom in Verdunom nazaj potisnjena. 2. Po celotedenskem J j ul cm bojevanju avstrijske armade pod po vel.jstvom Auffenberga v okolici Samostje-Tysovei na Poljskem, so isti slavno, zmagali. Rusi so se pomikali nazaj čez reko Bug. Tudi Danklova armada jc pri Lublinu vspešno posegla v boj 3. Kluek je pričetoval do Pariza. Zapadna armada je prekoračila Aisne črto in se začela pomikati proti Marne. Sovražnik se je nahajal pred vojskami generalov Kluek, Biilow, Ilausen in vojvode Wiirtemberškega in se umikal proti in za Marne. Rusi so dospeli v Lvov. 4. Zavzetje Reimsa brez boja. 8. Maubeuge se je predal. 10. Vzhodno Pariza nahajajoče sc in' sovražnika preganjajoče čete, morale so se, iz Pariza m med Meuux iu Montiniral pritiskajo¬ čim premočeni, umakniti, Hindenburg je z vzhodno armado nagnal se v Vzhodni Prusiji nahajajočo se rusko armado, in jo preganjal v severovzhodni smeri proti Njemenu. 11. XXII. ruski armadni kor (Finci) js poizkušal napad pri TjjrcfcU, pa je bil odbit, V vojski pri Lvovu se jc Avstrijcem posrečilo, po petdnevnem trdem .bojevanju sovražnika zapoditi. Vendar se pa ta uspeh ni dal izkoristiti, ker so nove ruske sile pri Rawa Ruska navaljeva le proti Danklu. 13. Križarka ,,Hela" bila je od torpednega strela sovražne podmor¬ nice zadeta in se je potopila. 14. Hindenburg je z jakimi močmi prekoračil mejo. Guvernijo Smvalki je prevzela Nemčija v svojo oskrbništvo. 15. Avstrijci so pregnali preko Save pridrle Srbe. Syrmija in Banat sta bila zopet očiščena sovražnikov. 17. V bitki pri Oise in Mass ponesrečil se je francoski poizkus pre dreti nejnško fronto. Napad francoskih planinskih lovcev v Vogeškem sedlu Breuseh lal je bil odbit. Naskok na Chateau Brimont pri Rebusu. Četrta finska brigada strelcev je bila pri Augostoiv potolčena Pri četo vanju proti Ossovecu zavzeti sta bili Grajevo iu Sezuczin 2U. Obstreljevanje Reimsa. Napadi pri Seusnes in Saaies v Vogezili so bili odbili. 21. Zavzetje Craoune in Bethenv pri Reimsa. 22. Podmorska torpednjača »U-9.“ potopila je v severnem morju angleške križarke »Aboukir", „Hogue" in ,,Cressy‘ 24. Vzhodno Argonov je padlo mesto Varemies. 25. Južno Verduna padel je fort Čamp des Romains pri St. Mibielu 30. Severno in južno Alberta, severozapadno od Peronnc bile so na predujočc, mnogo močnejše čete, z svojimi velikami izgubami od bite. Višave Eoye in Fresnoy severozapadno od Novona so bile Fran cozoiu iztrgane. OKTOBER 2. Napad na fort St. CalherineAVavre in reduto Dorpvctt pred Ant werpenom. 3. Pad fortov Lierre, IVaelhem iu Koniughoyk pred Antvverpenoin Rusi so bili tepeni pri Augiistuiv, južno od Smvalki, pri Opatov in pri Ostroveču. 5. Pred Antiverpenom utihnila sta forta Kessei in Broeehem m me¬ sto Lierre je bilo zavzeto. 6. Rusi so bili tepeni v Karpatih v Uzskok prelazu. Pri naskoku na utrdbe Tsingtau bili so združeni Japauci iu An gleži poraženi. Spopadki v Netlie okolici pri Antwerpenu. 7. Pri Antivcrpenu jc padel fort Broecliem. Angleška podvodujača je uničila v severnem morju nemško tor- pednjačo »S-116." 8. Na lopo za zrakoplove v Dusseidorfu je spuščal sovražni letalec bombo in jo pogodil. 9. Zavzetje AnUverpena. Brezuspešni napadi Rusov na, Pizettijsl. Iz Marmaros komitata v Karpatih so bili Rusi prepodeni, 10. Zahodno od Lilič in pri Ilazelhrouk so bili Francozi tepeni. Zmaga nad Rusi pri Sehirvviudt, Vzhodna’ Prusija. 11. Vsled torpednega strela je bila v finskem zalivu ruska križarka »Pallada 1 ‘ potopljena. 13. Boji pri Soissons, v Argonih in v Woevre nižavi. 14. Zavzetje mesta Lille. Zavzetje mesta Briigge. 15. Zavzetje mesta Ostende. Boji pred Reimsom pri Berry-au-Bac. Angleška križarka »llavvke" je bila v severnem morju torpedi Vana iu potopljena. 17. Japonska križarka »Takatseliio" naletela je v Kiautscliou zalivu na podmorsko mino ih sc je potopila 18. Boji pri Lycku (Vzhodna Pruska). Angleži so potopil i nedaleč od hollandskega obrežja nemške tor pednjače »S-115", ,,S-117“, ..S-118, ,,S-119".. Angleška podvodjnača ,,E-3" je bila v severnem morju uničena 20. Boji v Yserski okolici pri Nicwport. Avstrijci šo naskočili Magiera višave. 23. Zmaga Avstrijcev-pri Hvaugorodu. 29. .Turska križarka obstreljevala jo Teodosio na krimskem polotoku, Nemška križarka . Emdcn" je razstrelila in potopila rusko kri¬ žarko »Šemčung" in eno francosko torpedolovko v lad jesta jc Pu- lo Pinaug. Zmagonosna turška bitka proti ruski floti v Črnem morju. 31. Po naskoku na Vailly so bili Francozi potisnjeni preko Aisne. Turki so obstreljevali Odeso in Sebastopol. NOVEMBER ,-leška križarka francoskemu po- rleškemu in irauco i meji. -!' v sle d razstreljenja podinor- ua mino v pristanišču in se uri Varuiouthu. »Moiiinoutli' V bližini cliileiiske obale je bila an; potopljena. V Carigradu so uročili ruskemu, ang slaniku potne prehodnicc. 2. Nemci so zavzeli Messines. Boji med Turki in Rusi na kaukaški 3. Boji na Aisne, Vzhodno otl Soissons. 4. Angleška, podmornica ,,D-5." je bila ske mine potopljena. Križarka „York" naletela je v Jade potopila. , , 6. Nemške križarke so napadle angleško o ja 7. Pad Tsingtau-a po junaškem uporu. 7. Pad Tsiugtau-a po junaškem odporu. , ikili Norik, križarita ..EmOcC jc bila pr. l-ta* oceanu po australijski križarki ,,Sidney ožgana in je zgorela. Angleška križarka »Cliatham" je potopila ška Vzhodna Afrika) premogov parnik m ški križarki »Konigsberg". 12. Nemška podmornica je torpedirala v torpedo-topnjačo »Niger" in jo potopila. 14. Napad celega ruskega armadnega koia j< reki Visli odbit. . ,, 16. Boji v Vzhodni Pruski pri Stalluponen m boiclau. 18. Zavzetje gradiča Chatillon v vogesili. ri 22. Boji ua Poljskem južno od Plocka, v okolici L stocliovu. . ,,, i, ^ ce 24, Angleško brodovje je obstreljevalo flandujs *o Sika podmormt-a „D-18“ je bila ob severnem šotskem obrežja 20. C^Trcdovna ladja .Bulhvark" je vsled raestrelbe v Sbeer- nessu zletela v zrak. 29. Uspešno bojevanje Nemcev pri Lodzu. v indijskem * streljanjem na njo „ v Rufidschi reki (Nem- s tem zaprla izhod nem- au{ lesko višini Dover-ja - bil pri AVloelaweku na Chen SEZNAMEK IZGUB. (Nadaljevanje.) • Makula Jos., drag. dr. vee , Grafenstein, (Aschabad P. 15. Celo. 1891. ujet. Transkaspija, R u , sija J Makuš Ivan, pes. p. p. 4 < • 3. k. G 0 . ,-ica. Solkan, 1889. ujet. Mandl Fran, peš. p. p. 47. 3. k. Radgona. Abstall, mrtev. Margutti, Ahilej, rez. nared. p. p 17 . 1 I. k. Gradiška, Bračun, 1893. ujet. Markuš Jos., peš. p. p. 17. 16. k. Maribor. Kauzenberg, 1892. r. Miklavčič Ivan, rez. lit. ge IT. p, p. 17 . 16. k. Kranj, Znanec, 1887. mrtev. Majcen Vinko, nared. >. p. 87. 3. k Ptuj. Polenšak, 1883. ranj. Mali Ferdo, tit. četov. p. p. 87. 7. Celje, Maria-Graz, 1885. r. Marinc Ludvik, korp. p. p. 87. 4. k. Celje, Pletroviče, 7891. ujet. Matičič Ersitij', rez. p. p. 97. 1. k. Logatec, C-irknica, 1893. ujet (Taschkent, Rusija.) Matjašič Ivan, tit. nared. p. p. 87. 7 k. Ptuj. Kirschendorf. 1890. ujet. Merz Leopold, peš. p. p. 87. 3. k. Ptuj, Dolina, 1884. ranjen. 4. k. ujet k. k. 6 . DECEMBER J'' m. zgornjem Elzasu. J c ob sever- 1. Angleški »superdreadnought" »Audacious" nalete nem irskem obrežju na mino in sd je potopil. Napredovanje v Belgiji je bilo vsled preplave zadržano. Poplave je povzročilo uničenje jezov in zatvornic pri Nievvportu. Nemška podvodujača povzročila je potop križarke »Hermes" v angleškem kanalu. 2. Avstrijci so zavzeli Belgrad. 6. Ponovni francoski napadi pri Altkirch v Nemške čete so zavzele na Poljskem mesto Lodz. 9. Francoski napadi v okolici Souain in vzhodno o< ar 8 0U bu so bili odbiti. Zavzetje Przasnysz v severni Poljski z naskokom. , Oddelek angleškega bojnega brodovja je uničil v bližini ‘ skih otokov nemške križarke »Scliarnohoist , ,, n »Niirnberg" in »Leipzig". v . 18. Rusi so bili v zapadni Galiciji pri Limanovu poraženi. Srbi so zopet prišli v Belgrad. 15. Zopetno zavzetje vasi Stcinbaeli v južnih Vogesili. 16. Nemško brodovje je obstreljevalo utr jono angleško vzhodno obalo in mesta Searborougli, W hitby in Hartlepool. 17. Po večdnevni bitki pri Limauovi so bili Rusi popolnoma poraženi. Zavzetje Petrikava. 22. Trdi boji na Poljskem ob Bzuri iu Raivki. (< 23. Francoska podmornica »Curie" in admiralski brod »Courbct sta bila v Jadranskem morju potopljena. 25. Neuspešni napadi angleških vojnih sil na ustje reke Labe. 19 15 , JANUVAR. i. Vsled torpednega strela podmornice je bila potopljena angleška rodovna ladja »Formidable" . 3. Zapadno od Visle ležeče mesto Borzynow na Poljskem je padlo 4. Boji pri Thann in Sennlieim v zgornji Alzaciji. Francozi so zavzeli Stcinbaeli. »Avesha" z na kopnem nahajajočem sc oddelkom maživa križar¬ ke ’’,Emden" dospela je v Rdeče morje (Hodcida). 8. Trajajoč dež razmočil je flauderško ozemlje tako da je bilo na predovanje zelo ovirano. 12. Zavzetje višav Vrcgui severno vzhodno od Soissons. Zavzemanje jarkov za jarki trajalo jc v zelo premočeni zemlji do pozno v noč. * 22. V Vogesili severno od Sennlieima so bili pregnani Francozi z Hartmannsvveiler vrha. 24. Pomorska bitka pri Doggcrsbank, pri kateri je bila nemška kri žarka »Bluclicr" potopljena. 26. Uspešni nemški boji na višavah Craone, severno od Laone. 30. V zapadnem delu Argonov so Nemci uspešno začeli napadati. FEBRUVAR. 4. Nemčija je proglasila-vodovje okoli Velike Britanije, vključno angleškega kanala kot bojni okoliš. 6. Turške prednje čete dospele so v okolico vzhodno sueškega pro kopa in potisnile angleške prednje stražo do kanala. 12. Rusi so bili prisiljeni popustiti svoje postojanke vzhodno od ma zuriških jezer. - % 15. Severno od Tilsita so bili Rusi iz Pillupbna pregnani iu v smeri proti Panroggen preganjani. 16. V devetdnevnem zimskem boju v Mazuri je Hindenburg Ruse pregnal ne samo iz njihovih dobro utrjenih okopov, temveč jih je šc daleč preko meje potisnil. 19. Zavzetje Tauroggena. 20. Rciclisacker vrli v V ogesih vzhodno od Minister ja je bil z nasko kom zavzet. 24. Rusi so bili prepodeni iz Bukovine. 25. Prasnič jc bil z naskokom zavzet. MARC. Boji za Loretto višavo v Flandriji V ZaŽCU 1? - f « b —rja. lovil. J ,dZ,U ,,0i2km Podreti fronto, izj a : 12. Rusi so bili pri. Augustou eiu tepeni. ' * m*n Mr* 18. Francoska oklopujača Bouvet ie bil-i v iim-i n 20. Rusi so zasedli Mcinel. ‘ Uoidanelih potopljena. 22. Trdnjava Przemysl je padla v ruske roke Rusi so bili iz Mcmela pregnani. 26. Podmornica „U-29" .. 11 je bila Miltač Jakob, rez. p. p. 97. Koper, Piugvcnt, 1892. (Wenew, Tula, Rusija.) Mišja Anton, peš. ]>. p. 87. Ljutomer, 1883. ranjen. Mak^r Blaž, peš. p. p. 87. Celje, Svetina, 1891. ranjen. Markič Karl, korp. p. p. 97. 15. k. Gorica, Vrtojba, 1890. ujet. (Birjutsch, AVoroneseh, Rusija) Narat Josip, peš. p. p. 88. 9. k. Ptuj, Vrestovec, 1892. ujet. (A- shabad, Rusija.) Notimal Anton, lov. lov. baon 7. Kamnik, Velika Vas, 1893. r. Nemec Anton, gefr. p. p. 87. 5. k. Ljutomer. Kristanci, 1894. m. Nimin Emil, peš. p. p. 97. 10. k. Gradiška, Kormin, 1883. ujet. Namestnik Fran, tit. gefr. p. p. 47. 4. k. Maribor, Slemen, ranjen. Neli Josip, peš. p. p. 47. 13. k. Radgona, Špic, 1893. ujet. Neumeister Ant., peš. p. p. 47. 10. k. Radgona, Dicpemlorf, 1887. ujet. Novak Hinko, peš. p. Maribor, Maria Ras 9. 10. W oev cena. * povel j llikma von Weddingei 2S ’ bilTodbitL , ' aP, “ l ' P1 ’ Vortl "‘ ni - <**«. m v 31. Rusi so sc pretekli skozi Dukla prelaz APRIL. 2. Hudi napadi pehote so se re um ravnini so - vrsi li okoli Priestenvakla (Nadaljevanje u a 15 S j; r ^ 47. 15. k. 1888. r. Nachberger Ivan, peš. p. p. 87. 7 k. Ptuj, Nemška Vas, 188L r. Napast Šimen, peš. p. p. 87. 5. k. Ptuj, Cirkovce, 1893. ranjen. Nikolich Peter, rez. p. p Mali Lusinj, Istrija, 1 (Atschinsk, Jcnisseisk Oprečnik Frank, 1 Brežice, Planina! 97. 3. k. 81. ujet. Rusija.) v. lov. baon 7. a Vas. 1881. m. Oražen Anton, nadlov. lov. baon 7. Kamnik, Mengeš, 1890. r. Ošlovnik Fran, korp. dem. p. p. 4. od. stroj, pušk 3 1. iilovvenji L ob p. 97. 3. , 111 . k. Lo- 8. ujet. k. m rez. p Lovrenc n ran ’ Kurja.) p. p. 87. 1884. mrtev. 87. 7. 85. mrtev, i. 87. 6. k. Drav. Po¬ le ■«89. ranj. Maribor, ISv. Ja Oblak Ignac, rez. ( gatec. Zg. Log« (Bijsk. Tomsk. OgTine Ivan, peš. Celje, Kalobje, Orešnilc Jakob, četov. p. p. k - Celje, Sv. Jurij, 1 Osenjak Viljem, Ptuj, Sv. I •ju, 18t Otorepec Jurij, tit 2. k. Celje. Šibika, Pilnauer Gregor, patr baon 7. Kamnik, Mor ranjen. Pohar Fran, peš. p. p Krško, Sv. Križ, 1891 nisk, Tomsk, Rusij Pačnik Fran k. Slov. mrtev. Pamer Jakob, rez. di k - Koroško. St V 1890. mrtev. Perkonik Herman, pi ^ ■ k. Celovec 1890. mrtev. Pf , eif t r Josi P' r ez. dom. p p. 4. 10- Kranj. Lajše. 1882. mrtev. 4. 3. k. vod. lov. »če, 1890. 88. 2. k. niet (Iva- pes. Graclco ija. dom. p. p. Missl.ing, L 6. 1893. p. p- 1- ^letnica-. dom. p- P- Moosburg- Pi rc Ivan, peš. Kr.sko, I 899 ajse, lom. p. mrtev, rez. P- Planinšek Miha, rez. lov baon 20- 4 - k - Celjska okol. Laško. 1385. mrtev. ..SLOVENSKI NAROD", 23. decembra 1915. -- 13 5EZNAMEK IZGUB. (Nadaljevanje.) plemenitaš Fran, rez. bobnjar, p. f 87.12. k. ptujska okolica, Sa- iierbruun, 1887. ujet. . 97. 10. k. Koper, Dekani, 1893. ujet. Ploj Fran, peš. p. p. 87. k. Ma riDor, Zoggeudorf, 1887. inrtev. Podgornik Alojz, peš. ju p. 87. 10. k. Gorica, Cepovau, 1893. ujet: Podobnik Fran, peš. p. p. 97. 10. k. Tolmin, St. Viška Gora. 1893. ujet. Podobnik Leop., peš. p p. 97. 10. k. Logatec, Čekovnik, 1893. u. Podrižnik Jos., peš. p. p. 87. 2. k. Celje, Kokarje, 18.93. mrtev. Polovic Fran, peš. j>. j>. 87. 8. k. Brežice, Zg. Obreš, 1894. ranj. Potišek Ivan, peš. p. p. 87. 7. k. Ptuj, Rogatec, 1894. ranjen. Preniru Ivan, gefr. p. p. 97. 4. k. »Pstojna, Oberfeld, 1883. ranj. Prezelj Jakob, peš. p. j). 97. 9. k. Tolmin, Cirkno, 1893. ranjen. Pučnik Anton, peš. p. p. 87. 5. k. Konjice (Štajer.), 1893. mrtev. Pulič Josip, peš. }>. p. 97. 10. k. Pubi, 1892. ujet. Pungarčič Ivan, lov. lov. baon 7. Krško, Čatež, 1882. ujet. (Bo¬ gutschar, IVoronesch, Rusija.) Puntar Fran, peš. p. p. 97. 10. k. Trst, Prosek, 189G. ujet. Pušnik Fran, peš. p. p. 87. 5. k. Pelje, St. Rupert, 1894. mrtev. Prinčič Ig., tit. četov. dom. p. p. ■ 26 - 7. k. Celje, 1890. ujet (Bo- gutschar, Woronescb, Rusija.) učko Alojz, peš. dom. p. p. 26. 4. V Ptuj, Sv. Andraž IV. B. 1884. Kjet. (Simbirsk, Rusija.) Potočnik Fran, peš. p. p. 47. 16. k. Maribor, Gams. 1891. ranjen. u kl Alojz, peš. p. p. -47. 5. k. Ma ribor, Obcrkotsch. 1891. ujet. ^šič Felix, peš. p. p.' 47. 4. k. - laribor, Selzaberg, 1884. 111. "liro Alojz, peš. p. p. 47. 4. k. Maribor, Sv. Margareta, 1892. ^uik Jakob, peš. p. p. 47. 14. k. ‘laribor,'Sv. Križ, I8SG. ujet. rus «ik Matija, rez. p. p. 47. 12. k. * aribor, Sv. Margareta. 1888. 7 ma n Ant., peš. p. p. 87. 4. k. p Ponikva, 1892. ranjen. nic Ant., korp. p. p. 87. 6. k. Ce- p K. Suasenlieim, 1885. ujet. rin Valt, peš. dom. p. p. 27. 3. .■ Cradiška, Kormin, 1888. u- (Niš.) J Martin, rez. p. p. 87. G. k. 1W 1 V’ Stadtberg, 1881. ranjen. C sak Josip, peš. p. n. 87. 4. k. H) Ut' Kako se je razvila nova Italija. omer, Igeldorf, 188G. ranj Dlarea meseca 1861. leta so io proklamirala Italija kod kraljevi. • , , letl poprej mavca 1859 •K bi o na Italijanskem polotoku . Sed £ m držav , med njimi kralje- " ia . ® ar dmija po številu prebj- 'u stva na tretjem mestu. Sardi- '.“•'i'. Si V-koju dveh Im pridrnži- Ul st, . n dl ' Zim ' deloma, polovico pete m tri četrtinke šeste. Nato se .K' vehka Sardinija prekrstila v Italijo. Balija je nastala v tel: dveh le- 1 ‘v treh oddelkih oziroma sto¬ pinjah. Predvsem se je vsled ro¬ parske vojne leta 1859. uštanovi¬ la v Gorenji Italiji kraljevina Sar¬ dini.,;, razširjena z Lombardijo. ,a l8o9. se je pričela in 1. 1860 dovršila aneksija Parme, Modene JLoskane, takozvanih Legaeij in Romanje, in s tem se je Sardinska kraljevina razširila čez Srednjo Italijo. Končno je prišla na vrsto Južna Italija, to je kraljevina obeli Sieili.j, Zgodovina ‘ifislanka italijan- skeUa kraljestva jiričenja z ropar¬ sko vojno, ki je. sledi zopet roji, izvršen s tisočerimi zvijačami ter zaključi z roparskim vlomom. Zgodovinska preiskava teli ne- tj etui h dogodkov naleti na dve žavi. Prva obstoji v tem. da- so kraljevsko Sardinske listine v ve- ','ki meri nezanesljive. Druga pa j/ v P‘u>. da so se zaupni dokumen t> in kosi. posebno v Cavourjevih pismih, objavljali le zpmjvečjo pre vidnostjo ter se je marsikaj izpu¬ lilo oziroma samo s pičicami ali črticami namignilo. Vse. kar bi u- teguilo vodilne može pokazati v pravili barvali, .je romalo v peč. Zlesti so luko delali prva deset* Icl.ja. Sčasoma pa jih je minil s 'rali v lem oziru. Politična sra¬ mežljivost in zgodovinska resni¬ coljubnost sta bili narobe propor- cionirani. Čim vepja .je bila sra¬ mežljivost. tim več resnice se je moralo zatajiti in zatreti. Ta sra¬ mežljivost pa .je bila samo bojazen otroških let, kajti pojemala je bolj in bolj od desetletja do de¬ setletja. Med zgledi za prvo težavo — m takih je na deseterice — naj navedemo Cavourjevo okrožnico kraljevsko Sardinskim zastop¬ stvom. V tej okrožnici pravi Ca¬ vour, da je Garibaldi odplul iz Sar dinskega pristanišča (juar.to pri Genovi, da bi zavzel Sicilijo.kljub čuječnosti oblaste v. Guerzoni pa, ki je bil s celo dušo pri tein pod- vzet,ju, mora izrečno priznati, da je na predvečer vedela cela Geno¬ va, kaj se namerava, samo oblast* va so spala navidezno globoko spanje. Vrhu tega pa je Cavour sam prijateljem v svojih intimnih pismih zaupal kot veliko tajnost, da bi sc Garibaldi nikdar ne mo¬ gel odpeljati iz Qnarta če bi ge ne bila vlada v vsakem oziru in na vse mogoče načine podpirala. Drug zgled iz deseteric, zn dru¬ go vrsto težav nam nudi isti do- godek. Ko se Garibaldi v .aprilu 1860 ni mogel odločiti ali bi naj odrinil v Sicilijo ali ne in končno sklenil, da bo to storil šele če dobi s Sicilije ugodnih vesti .priskrbe¬ li" in generala na ta način pre¬ motili. To se je sprva tajilo. Po¬ zneje pa so priznali, da so v pra¬ vem, odločilnem trenutku (a tem- pissimo) došla ,,neka‘ ‘ pisma, „neke" depeše. Končno pa so raz¬ krili celo skrivnost. Zelo važen zgled se nadalje ti¬ če predzgodovine roparske vojne leta 1859. Celega četrt stoletja ni mogel nihče povedati z najmanjšo goto¬ vostjo. kaj sta se dne 22. .julija 1858 v Plombierih domenila Na¬ poleon Ul. in Cavour. Ko so pa I. 1.833. natisnili Cavourjevo poroči¬ lo 1 iktorju Emanuelu z dne 24. julija 1858, je prišlo vse na elan. Že iz vsega početka je bilo leta 1858. .določeno, da se bo Francija v zvezi s Sardinijo vojskovala z Avstrijo, da se bo polastila lom- bardsko-benečanskega kraljstva. Med Francijo in Sardinijo ni bilo nesporazumljenja niti v diploma- tičnein pogledu, niti glede vojaš¬ kih' in financijelnih priprav. Pač pa je nastala za zarotnika huda zadrega, ko sta začela iskati pri¬ merne pretveze. Naprava La Mar¬ inovi govori Cavour izrečno o pretvezi za vojno,, dočim mu je v poročilu kralju politična sramež¬ ljivost narekovala besedo: vzrok vojne. Cavour je predlagal eno reč,> Napoleon je odklonil; Cavour stavi drugi, tretji predlog - z enakim neuspehom. Ni vedel več kaj bi še nasvetoval. To priznava sam: ravnotako priznava, da sta zarotnika prepotovala celi polo tok, da bi našla pretvezo, ..ki .jo je bilo tako izredno težko dobiti" — tako se glasi dotični stavek do¬ besedno. Končno sta našla prot ve zo v Massi in Carrari. V teh kra¬ jih se je posrečilo izzvati spome¬ nico kralju Viktorju Emanuelu, v kateri je ljudstvo prosilo za a- neksijo. Vsled tega bi potem na¬ šla spor najprej z Modeno, pozne¬ je pa z Avstrijo, evropski liberali¬ zem pa bi tedaj'gotovo zadovoljno pritrjeval. Na tak način se upri¬ zarjajo roparske vojne. Ker se je pa zarotnikom posrečilo, leta 1859 od Avstriji izsiliti ultimatum, jo tedanji' evropski liberalizem voj (Nadaljevanje .' Petek Ivan, peš. j), p. 87. 5. k. Ko¬ njice, Plankenstein, 1892. ranj. Petek Viljem, gefr. p. p. 87. 7. k. Konjice, Vrhole, 1888. ujet. Pevec Josip, peš. p. p. 87. 2. k. Ce¬ lje. Šibika. 1888. ujet. razkrival kot avstrijski napad I* don Josip, peš. dom. p. p. 27. 3. in to se je mnogo let smatralo za resnico, kajti tuljenju cele trume trobent se je težko upirati, in po- leg tega sta zarotnika svojo skriv¬ nost ohranila zase. Sodobni viri nam rišejo nadaljo aneksijo najprej Srednje in po tem Južne Italije, La Farma in drugi pisci so razkrili velik upliv, ki ga je pri tem imelo Nacional¬ no društvo". To je bilo v Piemon¬ tu priznano, javno društvo, ki pa je bilo zvezano s skrivnimi društvi po celi Italiji. V oktobru 1858. jo bil bojni načrt tega društva izgo¬ tovljen. leta 1859. pa se je natan¬ čno izvršil. Nadalje je sedaj do¬ gnano. da je imel Cavour vse ta¬ kratne svetovne liste v svoji obla¬ sti. Tako ,je 011 delal sodobno jav¬ no mnenje, potem pa, sc je sklice¬ val na ravno to javno mnenje kot svojo zvezdo vodnico. Marsikakšna beseda sodobni¬ kov osvetljuje nova načela držav nega in mednarodnega prava, ki sta jih Napoleon in Cavour uved¬ la. Če bi Irska s splošnim, narod¬ nim glasovanjem sklenila, da bo odslej pripadala Zedinjenim dr¬ žavam, bi se tak sklep menda ne prišteval notranjim zadevam Uni¬ ji. Gorica, Ajdovščina, 1888. u- jet. (Niš.) Planinc Fran, peš. j), p. 87. 2. k. Brežice, Pleterje, 18680. mrtev. Pogorelc Šimen, peš. p. p. 87. 5. lj. Slov. Gradec, 1’arncš. 1883. r. Potočnik Ivan, tit. gefr. p. p. 87. ( 4. k. Konjice, Augenbsčh, 1887. ujet. Potočnik Ludvik, tit. SRBI NA BEGU PRED NEMO! IN AVSTRIJO!, celo v. p. ji. Spod. Dolič, Slika nam kaže bedne srbske kmete, ki se umikajo pred avstrijsko, nemško in bulvarsko armado. S seboj nosijo vse, kar tvori njih pre¬ moženje: pohištvo in živino. Voz, na katerem se nahajajo bolne ženske in starci, vlečeta vola, katerima pomaga — možki. Na tleh na desni strani ie videti mrtvo truplo, pokrito z odejo. Starec ob vozu je onemogel ter se zgrudil in hčerka mu pomaga zopet na noge. Srbski kmetje so se umak¬ nili ker jih je vlada nalagala, „da jih bodo Švabe odrli na meh“- — Res grozna slika bede, katero je provzročila vojn a!_ je. marveč smatral za novost na polju mednarodnega prava, tako so se vršile aneksije. Bile so to pa¬ sivne aneksije potoni plebiscitov, sklepi: anektirajmo se! Sodbe so¬ dobnikov o vrednosti in veljavno¬ sti teh sklepov so uničujoče, po¬ čelo tedanjega liberalizma o nein- terveniranju je tako formulirati. Intervencija je zločin, razim c e se izvrši v korist Sardinije, ali co intervenira Sardinija sama; tedaj pa pomeni intervencija, politično modrost in moralen napredek Vsa zgodovina o padcu Neapo- 1 ja in aneksiji kraljstva se .da po¬ jasniti v zvezi s pismom, ki gaje avgusta meseca 1860. pisal Cavour Nigri To pismo je bilo dolgo taj¬ no in se je objavilo sprva samo v odlomkih. V Neapolju m bilo mo¬ goče Garibaldija prestrmi. Žito je prevzame vodstvo zma^te stranke. Nato se-izzove vstaja Markah in Umbriji. Da. se nan vi red, torej v imenu človeka - ja, naj Cialdini vkoraka v pobu njene kraje, požene Lamoreiera v morje ter pojde potem 'proti Nea¬ polju. Tam je prevzel vodstvo kralj sam in Garibaldi mu je od¬ stopil. kar je bil pri vpadu in vlo¬ mu p r ir opal. Sklenimo te vrstice s kimoni: Sursum corda! Dvignimo svoja srca do višav naše Avstrije. Po¬ kojni pomožni škof v Miinstra mi Vestfalskem grof Maks vovi Ga- len je bil dobro poučen. r> avstrij¬ ski državpi zgodovini in je rad govoril o nikoli oneeaščenem me¬ ču cesarske rodovine Habsburške, o nikdar' onečaščenem, najposve- čenejšem meču. Ge je zahrbtno po¬ tegnjeno bodalo znamenje itali¬ janske politike, tedaj je sveti, de¬ viški meč avstrijski rodovine sim¬ bol cesarske moči. Kakor sveta su¬ lica. ki sovražnika oslepi in usta¬ vi. tako je pred tem mečem izgu¬ bil vid in okamenel. da se že dol- . p. 4. 4. k. Ve lik ovec , Tinje, 1892. mrtev. %r-mw ' fc r VSW shjj rfMFOf}- j^aeSSfiBEfrTOflK M. ^*waa»gisgg&g gs«aaa^^ CUNARDOVO BRODOVJE: r 47.000 ton NAJVECJI PARNIK BRITIS- KEGA KRALJESTVA. CUNARD LINE Icalere ima najvešje, najhitreje in najvarnejše brodovje na svetu. i l nn»“iinnijjtMtui i,,lt- N,,š ka p J a|>l j„ lkll je torpedirala 'Ulite Sl . lr m„„„„ Amcrikaneev je kaje nttm • Bu g med )t«We„„,a armada je zaposedla prehod i« o n Nf m W0w in Janošvom. Hindenburgov.' 1 arraa a ' “ ' Ghijavo Nošvogoorgijewsk je zfnzf ‘ L r bilo vjeGh. Nad 85.000 Rusov, med njimi 6 genei , • gke in! aVstrij \ V Ponovnih bojih v Karpatih zavzele so nem oi C ® to Urjene ruske postojanke. - • ?n0 0 d B.F' lostoka 21 ' f3 allwitzova armadi naskočila je Bjelsk. ;nzn ^ , ital ‘ja je napovedala Turčiji vojsko. - ■ 'i ■ ", miiim fr fi ».jJ ■ » • d * ' , 2 .. .. 7* 'i' v,:, < i i 22 Nemške potapljalke so zopet potopile tri britske parnike v skup¬ ni tonaži nad 9.000 ton. 23. Trdnjavo Ossowetz so zavzeli Nemci. Zapadno od Bjelostoka so zavzeli zavezniki Tykocin. 24. Zvezniška konjiča, je zaposedla Kovel in s tem prerezala železniš¬ ko progo vodečo iz BresGLitoiv.sk do Luzk. 26. C. in kr. čete so predrle vzhodno od Kovcla rusko fronto in s tem skupno delovanje sovražnika onemogočile. 27. Trdnjava Olita severno od Grodno je bila zavzeta. 28. Južno od Rige, tam kjer so se Rusi posebno trdovratno upirali, so jih Hindenburgove čete zopet, potolkle. 30. Zavezniki so zavzeli Lipsk. Obkoljenjc Grodna se je nadaljevalo. Britski parnik ,,Sir William Stephenson 44 je bil torpediran. 31. Angleške izgube na Gallipoli-ju so iznašale od 6. avgusta nadalje 4 baje 50.000 mož. SEPTEMBER L Avstrijsko čete so naskočile rusko trdnjavo Luzk v Volhiniji. 2. Avstrijci so zaposedli v Vzhodni Galiciji obmejno mesto Brodv. 3. Zadnja poljska trdnjava, Grodno, je bila zavzeta.. 5. Parnik „Hesperian“ pripadajoč Albin progi jc torpedirala nem¬ ška podmornica in na potu v Queenstown se je potopil. 6. Nemško brodovje predrlo se je v Aigaerski zaliv. ‘ • Ruski car Nikolaj je osebno prevzel vrhovno poveljništvo nad ru¬ sko armado. 8. Armada princa Leopolda je premagala Ruse južnovzhodno od Wolkowyska. 9. Nemški zrakoplove! obsipali so londonske pomole in pristaniške naprave z uživajočimi in razstreljivimi bombami. 10. Italijanski napadi so bili odbiti. 11. Na gallipoliškem polotoku začeli so Turki stalno napredovati. 13. Von Hindenburg je prerezal železniško progo Vil na-D linah ur g- Petrograd. * 14. Oddelek Hindenburgove armade je v zmagonosnih bojih med Dima in Vilija zajel, 5200 Rusov. 15. Francoski napad v Vogeših je spodletel. 16. Po računu nekega švicarskega časnika so carjeve armade do zdaj izgubile 4 milijone mož. 17. Armada princa Leopolda prekoračila je reko Šaro. 18. Aliirci so zahtevali od Bolgarije da se odloči, bode li njim ali cen¬ tralnim močem ob strani stala. 20. Južno od Dimabnrg so bili Rusi iz mesta Noivo Alexandrow.sk prepodeni. 21. Bolgarija je pripravila celo svojo vojsko zn. odhod. 22. Francoski letalci so obiskali s svojimi bombami Stuttgart, Pri tem napadu je bilo poškodovano tudi poslopje ameriškega, konzulata. Nemška vlada jc zaprla z minami južni vhod Smuki. 23. Hindenburgove čete navalile so na zunanjo fortc trdnjave Dii- naburg. 24. Grška je mobilizirala in postavila celo svojo vojsko na noge. Bolgarska mobilizacija je obsegala 700.000 za vojsko pripravlje¬ nih mož. 25. Vhod nemških in avstrijskih čet v .Srbijo je zapore]. 26. Udar z nam ero m predreti nemško fronto v Franciji se je izjalovil. 27. Ofenziva aliircev pri Loosn in Souehezu je spodletela. 28. V Argonih je prestolonaslednikova armada sovražnikove posto¬ janke pri La Fille Morte, zavzela. 29. Nemci so zopet zavzeli izgubljeno ozemlje pri Loosn po hudih bojih. 30. Ofenziva aliircev v Artoisii s katero so nameravali predreti nem¬ ško fronto, je bila kot brezuspešna, ustavljena, OKTOBER, L V mesecu septembru zajele so nemške čete 421 častnikov in 95 tisoč 426 mož, in vplenilc 37 topov, 289 strojnih pušk in en letal¬ ni stroj. 2. Na zapadni fronti ponehavala je ofenziva aliircev bolj in bolj, ker je londonska vlada sama pripoznala da so vsi napadi spodle¬ teli. Mobilizacija cele bolgarske armade je bila dokončana. Rusija je poslala Bolgariji ulti.ma.ftim z odlogom 24 ur za odgdVdiv 4. Francoske izgube pri priliki velike ofenzive se ceni na 130.000, britske na 60.000, a. nemške na 08.000 mož. 5. Grški minister predsednik Venizelos .je rezignira.l. Diplomatski zastopniki vseh ali irskih vlasti so zapustili Sofijo. 7. Šel' italijanskega generalnega štaba, Gadoma, se je proti vil na¬ meravanemu italijanskemu sodelovanju z aliirci v Dardanelib in Solunu. G . 8. Francozi so ponehali s svojimi napadi v Ghampagni. Razkol med Srbijo in Bolgarijo je dospel do vrhunca, 9.,-,Nemške in anstro-ogrske čete, katere so pod poveljem generalne¬ ga fcldmaršala von Mackensen dospele v Srbijo, so naskočile Bel- grad. Armada pod generalom von Galhvitz je prekoračila pod Scmen- driji Donavo na štirih mestih. Srbi so začeli bežati pred vdirajočimi četami. 11. Prebod čez Donavo jc bil dokončan. Avstro-ogrske čete so naskočile Veliki Vračar. 12. Bolgarske čete so v ponedeljek na dveh mestih vdrlo v Srbijo z namenom železniško progo med Nišem in Solunom prerezati. 13. Zeppelini so danes zvečer napadli London in spuščali bombe. 56 oseb .je bilo usmrtenih in 114 ranjenih. Bolgarska je napovedala Srbiji Vojsko. 14. Močan britski napad na celi fronti od Ypern do Loosa so Nemci z velikanskimi izgubami za sovražnika, krvavo odbili. 15. Pri Vernici!es so pognali Nemci vse Angleže iz prejšnjih nemških postojank. Srbska vlada sc je preselila iz Niša v Mitroviče ob črnogorski meji. Mackensen nadaljnje svoj pohod. Utrjeno mesto Sorčarevac jc padlo Nemcem v roke. SEZNAMEK IZGUB. (Nadaljevanje.) Senica Blaž, rez. p. p. 87. 6. k. celjska okolica, St, Krištof, 1885. ujet, (Bijsk, Tomsk, Rus.) Sloker Miha, peš. dom. o. p. 4. 13. le. Velikovec, Waiscnberg, 1883 mrtev. Smukavec Ivan, peš. dom. p. p. 4. 11. k. Radovljica, 1 Boli. Bistri ca, 1889. mrtev, Štern Viljem, rez. dom. p. p. 4. 4. k. Velikovec, Koroško, 1888. m. Strnad Josip, korp. dom. p. p. 4. 4. k. Maribor, Ivanjagora, 1888. mrtev. Strake Jos., gefr. dom. p p. 4. 11. k, Ljutomer, Kummersberg, 1889. mrtev. Stramec Ivan I., peš. dom. p. p. 4. 3. k. Slov. Gradec, Pernici, 1889. mrtčv. Stropnik Mart., rez. dom. p. p. 4. 2. k. Slov. Gradec, Šoštanj, 18.80. mrtev. Strunčnik Ignac, rez. dom. p. p. 4. 2. k. Slov. Gradec, Ivanja gora, 18883. mrtev. Sturbaj Ant., peš. p. p. 87. 2. k, celjska okolica, Sussenheim, 1888. ujet, (Wjasma, Smolensk, Rusija.) Surca Ivan, rez. dom. p. p. 4. 4. k. Vrhnika pri Ljubljani, 1S83. mrtev. Sardoč Ivan, peš p. p. 97. 10. k. Sežana, Slivno, 1893. ujet. Šatej Alojz, peš. p. p. 97. 10. k. Gorica, Vrtovin, 1893. ujet. Schweiger Ivan, korp. p. p. 87. 2. k. Celje, 1887. mrtev. Ščitka Ivan, peš. p. p. 97. 11. k. Sežana, Komen, 1887. ujet. Selič Jakob, peš. dom. p. p. 26. 9. k. Celje Šlajnica, 1886. ranjen, in ujet. (Asehabad, Rusija.) / j Senic Fran, peš. p. p. 87. S. k. Ce¬ lje, Novacerkev, 1883. ranjen. Simčič Anton, gefr. p. p. 97. 6. k. Gradiška, Fara, 1884. ranjen. Simčič Ivan, peš. p. p. 97. 10. k. Gorica, K viško, 1891. ujet. 7. k. Brežice, Brizelsko, 1889. ujet. (Bogutsebar, \Y or on oseh, Ruji j a.) Strojnik Ivan, peš. p. p. 87. 8. k. Brežice, Zg. Obrež, 1892. ranj. Švara Jos., rez. p. p. 97. 9. k. Se¬ žana, Komen, 1883. ujet. (We- neiv, Tula, Rusija.) Šileč Mart., tit. hadlov. lov. baon 7. 2. k. Kočevje, 'Jurjeviča, 1888. ujet, (Tjumcn.( Tobolsk, Rusija.) Stonič Jos., lov. lov. baon 7. Čr¬ nomelj, Doblič, 1888. ujet. (Bo- gutsehar, Woronesch, Rusija,) Sabader Ivan, peš. p. p. 47. 16. k. Maribor, Jahring, ujet. Sabotič Hinko, peš. p. p. 47. 13. le. Maribor, Obcrnau, 1890. n. Sedlaček Fran, peš. p. p. 47. 5. k. Maribor, Sv. Trije Kralji, 1890. ranjen. Settšek Fran, peš. p. p. 47. 16. k. Maribor, Zg. Bistrica, ujet. Škofič Ivan, peš. p. p. 47. 8. le. Maribor, Žg. Veliči, 1882, ranj. Soršak Karlu, peš. p. 47. 14. k. Maribor. Obcrnau, 1892. ujet. Šrimpf Karl, peš. p. p. 47. 4. k. Maribor, Kaniža, 1888. mrtev. Stopar Stefan, peš. p: p. 47. 3. k, Maribor, Schmittsb.erj, ranj. Steni Ivan, peš. p. p. 47. 13. k. Ma¬ ribor, Račje, 1892. ujet. Sagmeister Jos., peš. p. p. 87. 2. k. Brežice, Globoko, 1386. ranj. Sclnvarz Ivan, tit. čete v. p. p. 87. 2,. k. Slov. Gradec, Šoštanj, 1889. ujet. Settiga Jak., peš. p. p. 87. 5. k. Ptuj, Trnovec gora, 1888. r. Sinkovič Jos., peš. p. p. 87. 3. k. Brežice, Dovsko Senovo, 1892 ranjen. Širovnik Ivan, peš. p. p-. 87. 2. k. Ptuj, Jurovec, 1888. ranjen. Šmajgl Mart., četov. p. p. 87. 6. k. Brežice, Brizeljsko, 1889. r. Smole Ant., peš. p. p. 67. 6. k. Ge l. je, Zibelka, 1893. ranjen. Sprach Andrej, peš. p. p. 87. 6. k. Ptuj, Licbtenbefg, 1893. r. Štampar Anton, rez. p. p 87. 6. k. Ljutomer,'Steinbprg, 1881. r. Štampar Fran, peš. p. p. 87. C. k. Ptuj, Vitah'j, 1891. mrtev. Strmečki Rudolf, peš. p. p. 87. 2. k. Brežice, Brizeljsko, 1892. r. Sterpin Ant., rez. p. p. 97. 2. k. Koper, Pingvent, 1887. ujci. (Bijsk, Tomsk, Rusija.) Stockl Alojz, korp. p. p 87. 3. k. Ptuj, Ormož, 1881. ranjen. Stralela Ivan, peš. p. p. 87. 3. k. Ptuj, Si. Marxen. 1888. ranj. Strauss Fran, peš. p. p. 87. 5. k. Brežice, Kapele, 1887. ranjen. Siimečnik Fran, peš. p. p. 87. 2. k. Celje, Prassberg, 1885. ujet. Šušmelj Leop., peš. p. p. 97. 2. k. Gorh-a. Ravnica. 1884. ujet. (Bogutščhar, Woroneseh, Rus.) Simčič Stanko, peš. p. p. 97. 10. k. Korica, K viško, 1893. ujet. Šiškovič Fridrik, gefr. p. p. 97. 10. k. Volosko, Materija, 1892. ujet. Sivec Ivan, peš. p. p. 97. 10. k. Tolmin, 1892. ujet. Skočir Marko, peš. dom. p. p. 26. 11. k. Celje. Loka, 1689. ujet. (Wladimir, Rusija.) Škof Josip, gefr. p. p. 87. 8. k. Brežice; Brizeljsko, 1891. r. Skomina Alojz, peš. p. p. 97. 10. k. Gorica, Dornberg, 1893. n. Škrjanc Ant.; peš. p. p. 97. 10. k. i Koper, Pangian, 1891. ujet. Škrt Karl, peš. p. p. 97. 10. k. Go¬ rica, Kal, 1885. ujet. Slavec Anton, peš. p. p. 97. 6. k. Sežana, Skopo, 1891. ranjen. Šorli Andrej, peš. p. n. 97. 3. k. Tolmin, Grahovo, 1889. ranjen. Štaculj Ivan, peš. p. p. 97. 10. k. Gorica, 1885. ujet. Štalar Ivan, peš. p. p. 97. 6. k. T-o gatec, Cirknica, 1893. ranjen. Starc Ivan, peš. p. p. 97. 10. k. Ko¬ per, Dekani, 1893. ujet. Štefančič Ivan, peš. p. p. 97. 10. •k. Koper, Dekani, 1893. ujet. Štemberger Jos., peš. n. p. 97. 10. k. Postojna, Jablanca, 1893. n. Stepišnik Jos., peš. p. p. 87. S. k. Slovenji Gradec, Ivanjagora, 188.8; ujet.. (Omsk, Rusija.) Strle Anton, peš. p. p. 97. 5. k. Lo¬ gatec, Stari Trg, 1892. ranjen. Storgel Rudolf, peš. p. n. 87. 2. k. Celje, Nova Štifta, 1891. ranj. -» -r ne' i ■>(» 45' Stradner Fran, peš. p. p. 87. 8. k. Ljutomer, Zg. Radgona, 1894. ranjen. i Strašek Alojz, peš. p. p. 87. 7. k. Celje, Sv. Peter, 1894. mrlev. Strasner Karl, rez. dom. n. p. 26. Tomše Ivan, pafr. vod. lov. baon 7 Litija, Billichberg, 1884. ranj. Tonejc Jakob, lov. lov. baon 7. Ra¬ dovljica, Gorje, 1894. ranjen. Tajnik Ivan, četov. dom. p. p. 4. 7. K. Slov. Gradec, Šoštanj 1884., mrtev. Taučer Fran, peš. dom. p. p. 4. 6, K. Celovec AVeizelsdorf, 1887, m. Taučer Fran, korp. p. p. 7. 2 3 K. Beljak, Ladenici, 1885. ranjen. Trinkaus Josip, peš. dom. p. p. 4. 1 K. Konjice, Štajersko., Skome- ra, 1893. mrtev. Trnovec Josip, peš. dom. p. p. 4. 6. K. Ljutomer, mrtev. Trobec Anton, peš. dom. p. p. 4. 5. Tv. Ljubljana, Crnivrh, 1882, mrtev. Tcherne Ivan, peš. dom. p. p. 4. 7. K. Koroško, St. Vid, Curk. 1895. mrtev. Teras Leop., peš. p. p. 87, 6. K. Brežice, Blanca, 1893. mrtev. Tomše Fran, podlov. lov. baon, 7. 4. K. Krško, Vel. Dolina 1884, ujet (Bogutsebar, Woroneseh, Ruska ) . Tomšič Valent, gefr. p. p. 97, 10. K. Postojna, Ilir. Bistrica 1893 n. Trevižan Ivan, peš. p. p. 97, 10. K. Tržič, Miškoli, 1893. ujet. Tripar Ivan, peš. p. p. 7, 10. K. Por.ee, Vižinjan, 1892, ujet. Tribše Alojz, peš. p. p. 97, 10. K. Tolmin, Srpenica, 1892, ujet. Tronar Stefan, peš. p. p. 97, 5. K. Gorica, Lrtčnik, 1885, ranjen. Turšič Ivan, peš. p. p. 97, 1. K. Lo galeb; Cirknica, 1891, ranjen. Turk Ivan, peš. p. p. 47, 2. K. Ma¬ ribor, Sv. Margareta, mrtev. Tement Miha, peš. p. p. 87, 2. K: Ptuj, Wurmberg, 1887, ranjen. Tognon Josip, peš. dom. p. p. 27, -1. K. Tržič (Primorsko) 1888., v jot (Niš). Tomšič Ant. peš. p. p. 97. 3. K. Po¬ stojna, Dornogg, 1891, ranjen in ujetWoroneseb Ruska). Travižan Jos. peš. dom. p. p. 27, 0. K. Tržič, Tol jan, 1891 ujet, " r ( Niš). Turk Ivan, peš. p. n. 87, 2. K. Ce¬ lic. Braslovče. 1892. ujet, Tušek Ivan, peš. p. p. 87. 7. K. Ptuj. Zamušcii. 1888. ranjen. Trebeč Ant. peš. p. p. 97, 15. K. Sežana, 1891. u jet ( Bir.julseb, Wi>ronoseh, Ruska . Umberger Fran, lov. lov. baon 7. Litija, Vol. Gaber. 1893, ranj. Uranič Maks, rez. p. p. 87, 3. K. eel.jska okolica Sv. Ju raj ob. Sc. 1887, ujet (Bijsk Tomsk, Rusija) Ud.ovičič Ivan, peš. p. p. 97, 10. K. Pazin, 1892, n.jet. Uičič Fran. peš. p. p. 97, 10. K. Pazin. 1891, ujel. Umek Blaž peš. n .p. 87, 8. K. Brežice,; Veternik. 1*92, ranjen. Uršič Fran, peš. p. p. 97. 10. K. TVCmin, Kobarid, 1867. ujet. Uršič Jos. peš. p. p. 97. 5. K. Go¬ rica Ranc.jan. 1881. ranjen. Udovič Ivan. rez. p. n. 97, 3. K. Volosko, Materija, 1887, ujet, (AV.jatka. Ruska). Vrhovnik Ivan. lov. lov. baon. 7. Kranj, Cerklje, 1895. mrtev. Vidmar Ant. rez. lov. baon, 20, 4. K. Postojna, Kok, 1892. ujet. Vojak Ivan, peš. dom. p. p. 4. 11. K. Velikovec, Prevale. 1885, m. Volker Karl, rez. dom. p. p. 4. 4. K. iz Celovca. 1887. mrtev. Valič Josip. tit. četov. p. p. 97 Stali Gorica, Skrilje, 1889. ranjen. Vareško Gragor, peš. p. p. 97, 9. K. Pulj, Vodnjan, 1892. ranjen. Vatovec Albert, peš. p. p. 97, 10. K. Koper, 1892, ujej. Vatovec Vladko, peš. p. p. 97, 10. K. Koper, 1892, ujet. Vatovec Aleks, peš. p. p. 97, 10. K. Koper. 1892, ujet. Veber Rudolf, peš. p. p. 87, 5. K. Celje, Sv. Krištof, 1894, ranjen. Velikan ja Ivan, peš. p. p. 87, 10. K. Logatec, Spov. Logatec, 1892' n.jet. Vrhovšak Ciril, peš. p. p. 87, 5. K. Konjice, Lase. 1894. ranjen. Vršeč Gregor, peš. p. n. 87, 8. K. Brežice. Bizeljsko. 1893. ranjen. Vršič Ivan, po.š. p. p. 87. 8. K. Lju¬ tomer, Kukovci, ranjen. Vidmar Albin, peš. p. p. 87, 5. K. Konjice. Padežgora, 1894, ranj. Vidovič Martin, gef. p. p. 87, (i. K. Ptuj, Vel. Varnica, 1892, ranj. Vitak Dinko, peš. p. p. 97, Štab, Koper, Muje, 1892, ranjen. Vivod Jakob peš. p. p. 87. 8. K. Slov. Gradec, Otičnikov hrib. 1891, ranjen. Vlakovič Mart, peš. p. p. 97, 9. K. Poreč, Orser, 1893. ranjen. Vodišek Josip, gefr. p. p. 87. Štab. Brežice, Taubenbach, 1890. mrt. Vernik Ivan, gefr. p. p. 47. 14. K. Maribor, Borgenthal, 1888, ujci. Vržjak Stefan, peš, p. p. 47. 14. K. Maribor, Selzaberg, 1887, ujet. Vollmaier Jos. četov. p. p. 47, 14. K. Maribor, Brunndorf, 1890. n. Veber Jurij, peš. p. p. 87, 2. K. Ce¬ lje, Siissenberg. 1893. mrtev. Vechiet Alojz, peš. p. p. 97. 6 . K. Gradiška. Kopriva. 1889, ranjen in n.jet (Tjiimen, Toblsk Ruska) Vedlin Alojz, gefr. p. p. 87, 1. K. Ptuj. Marija Nova Štifta, 1892, ranjen. Vidmar Fran, tit. gefr. p. p. 87. 1). K. Celje, Gairach, 1882, mrt. Vidmar Fran, peš. p. p. 87. 1. K. Brežiee, Kapele, 1891, ranjen. Vidovič Ivan, peš. p. p. 87, 2. K. Ptuj, Varea, 1887, ranjen. Vogrinec Jos. gefr. p. p. 87, 6 . K. Ljutomer, Snlzdorf, 1891, ujet, Volarič Ignac, rez. p. p. 97, 7. K. Tolmin, Idersko, 1890, ranjen in 1 ujet. (Rjiisan, Ruska). Vreš Georg, peš. p. p. 87, 5. K. Ptuj, Sv. Rok, 1886, ranjen. Vrhnjak Leop. peš. p. p. 87, 2 . K. Slov. Gradec, Sv Martin, 1892 m. Weisnar Lovro, rez. dom.-p. p. 4 . . 2. K. Velikovec, Griffen, 1881, ni. Wesser Fran, peš. dom. p. p. 4 . 8 . K. Celovec, Moosbnrg, 1893, m. Wieser Matija, peš. dom. p. p. 4 . 2 . K. Beljak, Stoskenboi, 1887 in. Welker Rajm. tit. korp. p. p. 97 . 10. K, Trst, 1896, ujet. Weisseisen Miha, patr. vod. lov. baon. 7. 4. K. Kranj, Preddvor, 1890. ujet (Bogutsebar, Worn- neseb. Ruska i. Wango Jos. rez. gefr. p. p. 47 . jo. K, Radgona, Kloeh, 1891, ujet. Wezjak Jos. gef. p. p. 47. 14. K. Maribor, Sv. Nikolaj, 1892, ujet., Žakelj Jakob, lov. lov. baon 7. Lo¬ gatec, Žiri. 1882. ranjen. Zevnik Josip, lov. lov. baon 7. Kranj. Mavčiče, 1893. ranjen. Zajc Fran, rez. dom. p. p. 4 . 3. k. Ljubljana, 1880. mrtev. Zalaznik Ant., rez. dom. p. p. 4 . 2 4. k. Ljubljana. Št. Vid," 1882. ranjen. Zavratnik Ludvik, lil. podlov. lov baon 30. Slab, Ljutomer, Alt- slrass, mrtev. Zevnik Fran, rez. dom. p. p. 4 . 2 . k. Kranj, Mavčiče, 1880. m. Zorman Matevž, rez. dom. p. p. 4. 10. k. Radovljica, Dovje, 1879. mrtev. Zabukovec Fran, peš. p. p. 97 . 10. k. Logatec, Cirknica, 1891. n. Zadkovič Ant., gefr. p. p. 97. 10. k. Opatija, Vel. Mušč \ 1884. n. Zandomeni Edvard, por. p. p. 97 . 6 . k. Gorica, Ločnik, 1893. r. Zavratnik Miha, peš. p. p. 87. 5 . k. Ljutomer, Altstrass, 1894. r. Žcga Josip, peš. p. p. 97. 10. k. Se¬ žana, Štanjel, 1893. ujet. Zgalin Ant., peš. p. p. 87 . 7 . k. Brežiee, Dišeče, 1894. ranjen. • Žigon Fran, peš. p. p. 97. 70. k. Logatec, Sp. Logatec. 1888. u. ' živec Ivan, peš. p. p. 97. 10 . k. Se¬ žane, Povir, 1893. ujet. Živec Ivan, peš. p. p. 97. 4. k. Se- /h im. Skopo, 1887. ranjen. Zmenčič (Krivšek) Mart. peš. p. p. 87. 7. k. Brežice, Sromle, 1893. mrtev. Zorec Fran, peš. p. p. ,87. 8 . k. Ptuj, Brežice, 1892. ranjen. ■ Zupan Fran, peš. p. p. 87. 8 . k. Brežiee, Sevnica, 1893. ranjen. Zebaljec Karl, lov. lov. baon 7. 4. k. Kamnik, Podhruška, 1890. ujet. (Nishnij Novgorcd, Rus.) Zerer Fran, korp. p. p. 47. 3. k. Maribor, Selzaberg, mrtev. Žrjan Hinko, peš. p. p. 47 . 1 . k. Maribor, Sv. Margareta, a. d. I*. 1887. ujet. Zohrer Ivan, rez. p. p. 47. 12. k. Radgona, Dietzen, 1887. ujet. Zabavnik Andr. peš. p. p. 87. 6 . k. Ptuj, Andrijanci, 1893. ranjen. Zagožen Fran, korp. p. p. 87. 3 . k. Celje, Franz, 1882. mrtev. Zakovšek Fran, peš. p. n. 87. 3 . k. Brežice, Zapote, 1887. mrtev. Žerdoner Miha, peš. p. p. 87. 2. k. Colje, Vol. Piresnica, 1885. m. Žibret Anton, peš. p. p. 87. 2. k. Brzice, Taubenbach, 1892. r. Zidar Josip, peš. p. o. 87. 7. k. Slov. Gradec. Sv. Andraž, 1885. mrtev. Zmrzljak Alojz, peš. p. p. 87. 7. k. Celje, St. Jurij ob Taboru, 1885. mrtev. Žnidarič Jos. četov. p. p. 87. 3. k. Ptuj, Pudidorf, 1890. ranjen. Zorjan Alojz, peš. p. p. 87. 5. k. Ptuj, Šil lovci, 1895. ranjen. Zorko Ivan, gefr. p. p. 87. 6 . k. Konjice, Feistcnberg, 1S93. r. Zupančič Fran, peš. p. p. 87. 6 . k. Ptuj, Ncmškavas, '1889. ranjen. Zvonar Ivan, rez. p. p. 87. 1. k. Brežice, Sv. Peter, 1£82. ranj,