DžnTRBO ODvrosriK Zakon od 1. avgusta I. 1895., št. 111 drž. zakona in uvodni zakon od 1. avgusta 1. 1895., št. 110 drž. zakona. Prestavo na slovenski jezik priredil dr. Ludovik Filipič odvetnik v Celji. Založil in natisnil Dragotin Hribar v Celji. 67689 0%00M 0\Y Vsebina. Stran I. Uvodni zakon za sodni pravilnik od 1. av¬ gusta 1895, štev. 110 drž. zak 1 — 16 II. Sodni-pravilnik zakon od 1. avgusta 1895, št. 111 drž. zak 17 Prvi del. o sodni oblasti v obče §§ 1—48. Prvi razdelek. Sodišča in sodni organi §§ 1—18. , . . . . 17—26 Drugi razdelelr- Odklanjanje sodnikov in drugih sodnih organov §§ 19—27 26—30 Tretji razdelek. Pristojnost §§ 28—48 . 30—41 Drugi del. O sodni oblasti v spornih rečeh §§ 49—104 JPr-vi razdelek. Stvarna pristojnost §§ 49—64 42—54 Drugi razdelek. Krajevna pristojnost §§ 65—104 54—71 Tretji del. 0 sodni oblasti v nespornih opravilih §§ 105—122 71—80 [. Vvodni zakon za sodni pravilnik. Zakon od 1. avgusta 1. 1893 štev. 110 drž. zak. (razglašen dne 9. avgusta 1895), uvajajoči zakon o vršenji sodstva in o pri¬ stojnosti rednih sodišč v državljanskih prav¬ nih stvareh (sodni pravilnik). Po pritrjenju obeh zbornic državnega zbora ukazujem sledeče: Člen I. Zakon o vršenji sodstva in o pristojnosti rednih sodišč v državljanskih pravnih stvareh (sodni pravilnik) stopi v veljavnost v kraljevi¬ nah in deželah, zastopanih v državnem zboru ob enem se zakonom o sodnem postopanji v državljanskih pravnih sporih (civilno pravdnem redom). V kolikor nima izjeme ta-le zakon ali sodni pravilnik, izgubč istim dnem svojo veljavnost gledč predmetov, urejenih po sodnem pravilniku, vse določbe nahajajoče se v drugih zakonitih predpisih. Opomba: Vsled Člena I. vvodnega zakona od 1. av¬ gusta 1. 1895 štev. 112 drž. zak. stopi civilno-pravdni 1 2 Zakon. red v veljavnost dne 1. januarja 1. 1898. V tem § raz¬ veljavlja se izlasti ces. patent od 20. novembra 1. 1852 št. 251, to je dosedajni sodni pravilnik. Člen II. Izlasti izgube svojo veljavnost: 1. predpisi §§ 200 in 282 obč. drž. zak., na kolikor določajo podsodnost za pravne spore izvirajoče iz uprave po sodišču odrejene; 2. predpisi §§ 10 in 11 zakona od 20. maja 1869. 1. štev. 78 drž. zak. določajoči delokrog vojaških sodišč. Opomba: Po §§ 200 in 282 obč. diž. zak. in § 34 dosedanjega sodn. prav, vtemeljena posebna podsodnost za varuhe nedoletnikov in kuratorje oskrbovancev v stvareh, ki se tičejo varstva nedoletnikov ali skrbstva oskrbovancev neha, ker ji po §§ 1, 3 in 4 civ.-pravd. reda ni več mesta. Glede podsodnosti za vojaške osebe v nespornih pravnih stvareh veljajo zanaprej predpisi §§ 105 in 109 sodn. prav. Člen III. Najvišemu dvornemu maršalstvu pridržuje se vršenje sodstva: 1. nad členi cesarske hiše; 2. nad osebami, na ktere se je razširila ali se razširi v bodoče sodna oblast najvišega dvor¬ nega maršalstva; 3. nad osebami, kterim dohaja pravo iz- deželnosti (exteritorijalnosti) ako so se podvrgle sodstvu najvišega dvornega maršalstva. Vrh tega pridržuje se dosedanjemu pod¬ ročju najvišega dvornega maršalstva vročevanje Člen II,-III. 3 sodnih odredeb exteritorijalnim osebam ter iz¬ vrševanje drugih sodnih opravil zoper take osebe. Svojo veljavnost obdrže določbe dvornega dekreta od 14. oktobra 17c5. 1. št. 481 zb. j. z. štev. 481 glede instančnega toka in predpisi o postopanju v pravnih stvareh, ki spadajo pod sodstvo najvišega dvornega maršalstva. Opomba: ad 1.) Po dvornem dekretu od 14. julija 1815. 1. štev. 1159, po členu V. in § 52 ces. pat. od 20. novembra 1852, štev. 251 drž. zak. sodi v osebnih nespornih civilnih rečeh členov ces. hiše, ki niso vla¬ darji in v pravnih stvareh exterijalnih oseb v prvi in¬ stanci najviše dvorno maršalstvo. V spornih stvareh odločuje senat štirih svetovalcev dunajskih deželnih so¬ dišč, imenovanih od cesarja pod predsedstvom pisarni¬ škega ravnatelja najvišega dvornega maršalstva ali nje¬ govega namestnika. Na drugi stopnji razsoja nadsodišče in v tretji najviše dvorno sodišče kakor delegirano sodišče. ad 2 Sodna oblast najvišega dvornega maršalstva se je razširila a) ces. naredboj od 6. julija 1850. 1. štev. 314 drž. zak. na grofa Meran svobodnega gosp. Brand- hofenskega; b) najvišim sklepom od 30. julija 1851 št. 183 drž. zak. na vladajočega kneza Liechtenstein, na njegovo soprogo in na nedoletne in neporočene, na oče¬ tovem domu živeče otroke in c) na člene starejšega za¬ roda hiše Bourbon, ki žive v Avstriji in sicer le glede njihovega premičnega imetja; d) dodatno k temu naj- višemu sklepu razglasom just. min. od 5. novembra 1880 1. št. 134 drž. zak. na Franca princa Liechtenstein brata vladajočega kneza Liechtenstein-skega, na nje¬ govo soprogo in nedoletne otroke; e) naredboj just. min. od 8. junija 1858. 1. štev. 94 drž. zak. na obitelj princa Avgusta Čoburg-Gotha; f) naredboj just. min. od 19. jan. 1865. 1. štev. 7 drž. zak. na vojvodo Filipa Wiirtember- škega, na njegovo soprogo nadvojvodinjo Marijo Tere¬ zijo in na njiju potomke; g) naredboj just. min. od 20. decembra 1866. 1. štev. 171 drž. zak. na gospo nad¬ vojvodinjo Marijo Modena-Estesko in njena sinova Al- 1* 4 Zakon. fonza in Karola; h) razglasom just. min. od 11. oktobra 1869. 1. štev. 157 drž. zak. na princa Alexandra VVur- temberškega; i) razglasom just. min. od 27. sušca 1881. 1. štev. 27 drž. zak. na Don Miguela vojvodo Bragan- skega in na njegove nedoletne in neporočene na očeto¬ vem domu živeče otroke; k) razglasom just. min. od 5. jan. 1883.1. št. 5 drž. zak. na princa Gustava Sachsen- Weimar-skega; 1) najvišim sklepom od 11. febr. 1851. na filejkomis (poverbino) ustanovljeno v testamentu Nj. ces. visokosti rajnega nadvojvode Karol-Ludovika. ad 3. Osebam, uživajočim pravo izdeželnosti pri¬ števa priloga XVII. člen 1 spisa na dunajskem kon¬ gresu; poslanike, legate, nuncije, poslance in poobla¬ ščene ministre, ki so poverjeni pri vladarju in poslov¬ nike poverjene v ministerstvu za zunajne stvari. Za¬ sebni služabniki poverjenikov tujih držav ne spadajo pod sodno oblast avstrijskih sodišč, ako so podaniki države, kteri pripada poslanik, pač pa, ako so avstrij¬ ski državljani ali podaniki druge tuje države, nego je poslanik, glej dvorni dekret od 7. februarja 1834. 1. štev. 2641 zb. j. z., daljne dvorne dekrete od 2. septem¬ bra 1839. 1. štev. 375 zb. j. z., od 10. aprila 1829. 1. štev. 2392 zb. j. z., od 15 marcija 1834. 1. št. 2646 zb. j. z. in naredbe just. min. od 20. avgusta 1856 št. 18022 m opombo just. min. od 30. marcija 1875. 1. štev. 4271 v Manz’ovi izdaji civ.-pravd. reda od min. tajnika dr. Hugo Schauer-a stran 5. Konzuli tujih držav spadajo po dvornem dekretu od 23. septembra 1817. 1. št. 1373 pod sodnost in zakone veljavne v kraju, kjer jim je do¬ voljeno bivališče; sicer pa obstoje z mnogimi državami posebne pogodbe glede podsodnosti in imunitete diplo- matičnih dostojanstvenikov tujih držav, ktere čitaj v Manzovi izdaji civ.pravd. reda loco cit. O vročevanju sodnih odredeb izdeželnim osebam glej § 119 civ.-pravd. reda in § 32 sodn. prav, ter raz¬ glas just. min. od 1. julija 1877. 1. štev. 8754 v Manzovi izdaji dr. Hugo Schauerjevega civ.-pravd. reda str. 87; primeri člen VI. št. 3 vvodn. zak. k civ.-pravd. redu, dvorni dekret od 31. avgusta 1803. 1. št. 625 zb. j. z. O zasliševanju členov cesarske rodovine glej določbe Člen IV-V. 5 §§ 328 in 341 civ.-pravd. reda. V pravnih rečeh, kterim je predmet stvarna kaka pravica ravna se sodnost po § 81, 82 in 83 sodn. prav., glej § 85 sodn. prav. Člen IV. bvojo veljavnost ohranijo predpisi zakona od 30. avgusta 1891. 1. štev. 136 drž zak., ki določajo izvrševanje konzulske sodne oblasti. Predpisi civilno pravdnega reda se še ne uporabljajo do daljne odredbe za postopanje v državljanskih pravnih sporih na konzulstvih, kte¬ rim je poverjeno izvrševanje civilne sodne oblasti. Kedar so poklicana v stvareh konzulskega sodstva odločevati na drugi ali na tretji stopnji tuzemska sodišča, ravnati se jim je, dokler se ne jikaže drugače, edino le po dosedaj veljavnih zakonitih predpisih o sodni pristojnosti in o sod¬ nem postopanju v spornih in eksekucijskih rečeh. V smislu § 17 ministerske naredbe od 31. marca 1855 št. 58 drž. zak. storjeni razsod- niški sklepi imajo moč tuzemskih zvršbenih imen. Člen V. Posameznim družbam, zavodom in društ¬ vom na podlagi zakonito urejenih ali državno odobrenih pravil gledš sodne pristojnosti in sod¬ nega postopanja: kot izjemne ugodnosti dodeljene pravice se ne rušijo. Opomba: Take izjemne pravice so dodeljene a) avstro-ogerski banki po zakonu od 27. junija 1878. 1. štev. 66 in od 21. maja 1887. 1. št. 51 drž. zak. b) c. kr. priv. obč. avstr, zemljiško kreditnemu zavodu na Du¬ naju s min. naredbo od 1. junija 1864 1. štev. 49 drž. zak. c) hipotečni banki kraljevine češke po Najvišem 6 Zakon. sklepu od 4. avgusta 1864. 1. štev. 99 drž. zak. d) de¬ narnim zavodom s naredbo drž. in just. ministerstva od 28. oktobra 1865. 1. št. 110 drž. zak. Člen VI. V veljavi ostanejo: 1. predpisi o delokrogu državnega sodišča in o rešitvi kompetenčnih razporov med uprav¬ nim sodiščem in rednimi sodišči; 2. predpisi § 3 zakona od 5. marca 1869.1. štev. 27 drž. zak. o odgovornosti železniških pod- jeteb za telesne poškodbe ali usmrtitve ljudi, ki se prigode po nezgodah na železnicah; 3. predpisi o sodni oblasti v stvareh plo- vitve po Labi, zlasti pa predpisi dekreta pred sedstva dvorne komore od 2. decembra 1845. 1. štev. 912 zb. just. zak. in predpisi v razpisu pravosodnega ministerstva od 9. avgusta 1868. 1. štev. 9132, objavljenem z razglasom deželnega nadsodišča češkega od 31. avg 1868 1. št. 26694 dež. zak. za Češko 1. 1868. štev. 24; 4. predpisi §§ 8 in 17 zakona od 12. julija 1872. 1. št. 112 drž. zak., s kterimi se vreja pra¬ vica stranek, tožiti radi krivic, ki so jih jim storili sodniški uradniki, vršeč svoje uradno de¬ lovanje ; 5. predpis člena 315 v trgovinskem zakonu podsodnosti za tožbe na prodajo zadržanih predmetov; 6. predpisi razpisa pravosodnega minister¬ stva od 21. avgusta 1856. 1. štev. 150 drž. zak. o podsodnosti glede nezakonskih in najdenih Člen VI. 7 otrok po njihovem izstopu iz preskrbljevanja javnega kakega zavoda. Za otroke, ki so se dali v preskrbljevanje osebam stanujočim v ino¬ zemstvu, ostane pristojno vendar le sodišče, v čegar okolišu je najdenišnica, da postavi varha in oskrbljuje vsa opravila varstvenega oblastva. Opomba; ad 1. Glej člen 2 drž. tem. zak. od 21. decembra 1867. št. 143 drž. zak. o ustanovitvi držav¬ nega sodišča, zakon od 1'8. aprila 1869. 1. štev. 44 drž. zak. o organizaciji državnega sodišča, o postopanju in izvršbi njegovih razsodeb, zakon od 22. oktobra 1875. 1. št. 30 ex 1876. 1. drž. zak. o ustanovitvi upravnega so¬ dišča in zakon od 22. oktobra 1875. 1. št. 37 ex 1876. 1. drž. zak. o razporih glede pristojnosti med upravnim sodiščem in rednimi sodišči. ad 2 Pravde radi odškodnine slišijo pred trgov¬ ska sodišča in sicer po izvolji tožitelja pred sodišče, v čegar okolišu ima toženo železniško podjetje svoj sedež ali v čegar okolišu se je nezgoda prigodila. ad 3. Vsled internacijonalne pogodbe od 13. aprila 1844 dogovorile so države ob Labi za gotove stvari po¬ sebna mitniška sodišča. Z dekretom predsedstva dvorne komore od 2. decembra 1845. 1. določeno je na Češkem 5 sodišč kot polabskih mitniških sodišč, ktera sodijo v carinskih, kazenskih in civilno-pravnih rečeh tikajočih se plovitve po Labi. Češko nadsodišče imenovalo je po¬ tem z razglasom od 31. avgusta 1868. 1. št. 26694 ta posebna sodišča. ad 4. Postopanje glej §§ 600 do 602 civ.-pravd. reda. ad 5. Trgovec sme tožiti na sodišču, ki je pri¬ stojno za njega. ad 6. Glej § 72 sodn. prav. Kedar so nezakonski otroci izstopili iz oskrbovalnice, sledijo podsodnosti svoje matere, ako je znana; ako pa ni znana in naj- denci sploh, pa sledijo podsodnosti tistega sodišča, v čegar okolišu se tak otrok nahaja. 8 Zakon. Člen VII. V svoji veljavnosti ostajajo predpisi kon- kurznega reda o sodni oblasti ob konkurzu, zlasti pa določbe, kedar se mora tožiti na konkurz- nem sodišču, v kaki meri so izključno pristojna stečajna sodišča in v kterih slučajih se mora na stečajnem sodišču obnoviti postopanje, čegar tek se je prekinol z razglasitve konkurza. Opomba: Glej § 6 do 10, 58 do 61, 126, 128, 134, 193 in 237 konkurznega reda od 26. decembra 1868. 1. št. 1 ex 1869 1.; glej tudi § 159 civ.-pravd. reda. Člen VIII. Istotako se ne dotikajo: 1. nemškemu vitežkemu redu s patentom od 28. junija 1840. 1. št. 451 zb. j. z. dodeljena pravica zapuščinske razprave o prosto lastni imovini velikega nemškega križnika, redovnih vitezov in redovnih duhovnikov; 2. predpisi cesarske naredbe od 21. de¬ cembra 1855. 1. št. 2 iz 1856. 1. drž. zak. o pri¬ stojnosti trgovinskih sodišč na Dunaju in v Trstu za zapuščinsko razpravo po vpisanih trgovcih in tvorničarjih (fabrikantih) in za oskrbovanje varstvenih in skrbstvenih opravil za otroke ta¬ kih oseb; ko stopi v moč sodni pravilnik, do¬ hajala bo trgovinskemu sodišču v Pragi ista pri¬ stojnost v nespornih pravnih stvareh; 3. predpisi o sodni oblasti tuzemskih so¬ dišč glede na zapuščine inozemcev, zlasti pred¬ pisi §§ 22 do 25 in 140 do 144 ces. patenta od 9. avgusta 1854. 1. št. 208 drž. zak., nadalje do- Člen VII.-IX. 9 ločbe o pristojnosti v varstvenih in skrbstvenih stvareh inozemcev v § 183 ces. patenta od 9. av¬ gusta 1854.1. št. 208 diž. zak. in v drugih pred¬ pisih dana določila kakor tudi določbe o za puščinstvu in skrbstvu, ki se nahajajo v držav¬ nih pogodbah; 4. predpisi zak. od 18. februvarja 1878, 1. št. 30 drž. zak. o pristojnosti sodišč v slučajih razlastitve v namen grajenja železnic in njiho¬ vega obrata; 5. prepisi o vodstvu trgovinskih in zadruž¬ nih registrov; 6. predpisi o zapisavanju meničnih pro¬ testov (prosved) in o sodelovanju sodišč v stva¬ reh beležništva (notarstva); 7. predpisi zakona od 16. februvarja 1883. 1. št. 20 drž. zak. o pristojnosti za postopanje, da se koga proglasi mrtvim ali da se provede do¬ kazovanje smrti. Opomba: ad 4. Pristojno je sodišče, v čegar oko¬ lišu je razlastitev izvršiti. ad 5. Primeri min. naredbo od 9. marca 1863. 1. št. 27, od 14. maja 1873. 1. št. 71 in od 23. maja 1895. 1. št. 74 drž. zak. ad 6. Glej čl. 87 in 90 men. zak. in notarski red §§ 119, 120, 125, 132, 141, 142, 144, 146, 152, 154, 156 in 159. ad 7. Pristojno je zborno sodišče prve instance, v čegar okolišu je imel zginjeni človek svoje zadnje stanovališče ali bivališče; glej tudi zakon od 10. fe- bruvarija 1883. 1. št. 20 drž. zak. Člen IX. Predpise sodnega pravilnika uporabljati bo tudi v takih civilnih pravnih stvareh, ki so pod- 10 Zakon. vržene po državnih pogodbah ali po načelih mednarodnega prava tuzemski sodni oblasti in ki niso odtegnjene po zakonitih predpisih sodni oblasti rednih sodišč. Tuzemska sodna oblast raztega se tudi na osebe, ki uživajo po načelih mednarodnega prava izdeželnost (eksteritorijlanost), ako in na koliko se iste podvržejo samovoljno tuzemskim sodi¬ ščem, ali kedar so predmet pravdi njihova v tuzemstvu ležeča zemljišča ali stvarne pravice na tuzemskih zemljiščih drugih oseb. Kedar je dvomljivo, je li utemeljena tuzem¬ ska sodna oblast nad eksteritorijalno osebo ali se li osebi priznava eksteritorijalnost, izprosi naj sodišče o tem izjavo pravosodnega ministra. Le ta obvezuje sodišče glede na presojevanje pri¬ stojnosti. Opomba: Vsled ministerske izjave od 16. aprila 1863. 1. št. 38 drž. zak. obstoji med ces. avstrijsko in kralj, saksonsko vlado dogovor, da je v zakonskih in rodbinskih pravnih sporih podanikov one ali druge dr¬ žave, ki so nameščeni na kolodvorih v Bodenbachu in Zittau in na železniških progah od teh mest do deželne meje, pristojno sodišče tiste države, čije podanik je mož, izvzemši slučaj, če gre spor za neveljavnost za¬ kona, v kterem slučaju je pristojno sodišče tiste države, kterej je pripadala žena pred zakonom. Vsled pogodbe od 3. decembra 1876. 1. št. 143 drž. zak., spadajo avstrijski carinski in davčni uradniki in nadzorniki, ki so v službi v kneževini Liechtenstein¬ ski, kakor tudi vsa njihova obitelj v zasebnih in držav¬ ljanskih stvareh pod sodno oblast kneževine. Enake podsodnosti določajo glede avstrijskih urad¬ nikov na železnicah pogodbe od 5. avgusta 1865. 1. št. 138 drž. zak. z državami ob bodenskem jezeru, od Člen X.-XI. 11 5. avgusta 1867. 1. št. 128 drž. zak. s Prusko državo, od 29. septembra 1869. št. 61 iz 1. 1871 in od 5. maja 1884.1. št. 112 drž. zak. za saksonsko državo, od 2. marca 1877. 1. št. 22 s nemškim cesarstvom, od 9. aprila 1880. 1. št. 80 drž. zak. s srbskim kraljestvom, od 10. fe- bruvarja 1873. 1. št. 42 iz 1. 1881 s Rumunijo; nadalje določa ces. naredba od 29. novembra 1865. 1. št. 127 drž. zak. podsodnost za inozemske akcijske družbe in komanditne družbe na akcije, ktere so bile pripuščene delovati v Avstriji, da so podvržene one v stvareh, ki se nanašajo na opravke v Avstriji, avstrijskim sodiščem, kedar se tožijo in če ima po pravilih soditi razsodišče, pristojno je le razsodišče, ki se je sestavilo v avstrijski državi. Glede eksteritorijalnih oseb primeri člen III. t. z. ter §§ 81 do 83 in § 85 sodn. prav. Člen X Za tuzemstvo v smislu sčdnega pravilnika velja ozemlje kraljevin in dežel, ki so zastopane v državnem zboru. Osebe, ktere nimajo držav¬ ljanske pravice v tem ozemlju, smatrati je glede na predpise sodnega pravilnika za inozemce. Opomba: Enako določbo vide člen XXIX. uvod¬ nega zak. k civ.-pravd, redu. Člen XI. Ako ni v sodnem pravilniku, v civilnem pravdnem redu in v eksekucijskem redu zauka¬ zano kaj drugega, izvršuje najviše sodišče sodno oblast v civilnih pravnih stvareh do Časa, ko pridejo v veljavnost nova zakonita določila o njegovem delokrogu, o sestavi senatov in o no¬ tranjem poslovanju, po predpisih cesarskega pa¬ tenta od 7. avgusta 1850 št. 325 drž. zak. Opomba: Glej §§ 502 do 513 civ.-pravd. reda, na¬ dalje §§ 3 odst. 2, 4, 28, 31 odst. 2, 42 odst. 2, in 111 odst. 2 sodn. prav. 12 Zakon. Člen XII. Izvrševalni uradniki so sodniški uradniki v smislu zak. od 12. julija 1872. 1. št. 112 drž. zak. Predpisi, potrebni v uvedbo izvrševalnih uradnikov, za vredbo njihove plače in vravnavo njihove službe, izdajo se po naredbi. Opomba: Glej določbe §§ 17 in 18 sodn. prav, ter §§ 24 do 32 eks. reda. Člen XIII. Obrtnim sodiščem in razsodiščem ter raz¬ sodnikom, imenovanim v razsojo posameznih pravnih sporov, morajo na njihovo zaprosbo da jati redna sodišča pravno pomoč, ako je zaprosba utemeljena v zakonu, ako je uredovno dejanje, ki se naj opravi, po zakonu dopustno in ako je zaprošeno sodišče v to pristojno (§ 37 odst. 2 in 3 sodn. prav.) V takih zasprosbah za pravno pomoč upo¬ rabljati je še smiselno tudi določbe § 40 sod¬ nega pravilnika. Opomba: Dosedaj za obrtna sodišča! zakon od 14. maja 1869. 1. št. 63 L drž. zak. od 1. julija 1898 na¬ prej pa zakon od 27. novembra 1896. 1. št. 218 drž. zak.; glede razsodišč glej člen XII. uvodnega zak. k civ.-pravd. redu in člen XXII. istega zak. ter §§ 582, 583, 589 in 596 civ.-pravd. reda. Člen XIV. Okrajnosodiščne pravne stvari, ktere je vlagati po § 79 sodnega pravilnika na zbornem sodišču prve instance, rešujejo se naj po določ¬ bah, veljavnih za postopanje pred zbornimi so¬ dišči prve instance. Člen XII.—XVI. 13 Vendar pa: 1. ostajajo merodajni za razpravljanje in razsojanje v malotnih rečeh (§ 448 civ,-pravd, reda) in o tožbah radi močene posesti (§ 454 civ.-pravd. reda), predpisi §§ 448 do 460 civ.- pravd. reda, načelnik zbornega sodišča pa mora izročiti to razpravljanje in razsojevanje členu zbornega sodišča kot posamnemu sodniku. Stran¬ kam m dolžnost, da bi na tej razpravi morale imeti odvetnike za zastopnike; 2. plačilni nalog v opominjevalnem posto¬ panju izdaja se naj po senatnem predsedniku. Člen XV. Ako se sklicuje v zakonih in ukazih, kterih se ne dotika v veljavnost stopivši sodni pravil¬ nik, na pravne stvari realne sodne oblasti, tedaj se to nanaša na stvari, naznačene v §§ 81, 83 in 117 sodnega pravilnika. Člen XVI. V namen pozakonitve nezakonskega otroka potom poznej sklenjenega zakona (§ 161 obč. drž. zak.), poistinjuje se očestvo po smrti miš¬ ljenega očeta po določbah ces. patenta od 9. av¬ gusta 1854. 1. št. 208 drž. zak. Isto velja kedar je v svrho legitimacije v zakonu rojenega otroka (§ 160 obč. drž. zak.) vstanoviti, da je bila ovira zakonu kasneje od¬ stranjena, ali da se brez krivde ni vedlo za njo. Opomba: Sodiščno pristojnost določa § 113 sodn. pravilnika. 14 Zakon. Člen XVII. Pristojnost za dovoljevanje vknjižeb na ne¬ premične in za vsa uradna dejanja, nanašajoča se na javne knjige, določa občni zakon o zem¬ ljiški knjigi, ako glede posameznih dejanj ali določenih vrst postopanja ni posebnih predpisov. Ne dotikajo se posebni predpisi o vodstvu rudniških in želežničnih knjig in zlasti njih do¬ ločbe o pristojnosti. Opomba: Zemljiškoknjižni zakon od 25. julija 1871. 1. št. 95 drž. zak., občni rudniški zak. od 23. maja 1854. ]. št. 146 drž. zak., zakon o železniški knjigi od 19. maja 1874. 1. št. 70 drž. zak.; glej člen XIII. uvodn. zak. k eks. redu. Člen XVIII. Nobeno redno sodišče ne sme odbiti pre¬ jema sodne položbe, ki se zvrši po določilih državljanskega prava iz vzroka, da ni pristojno. Opomba: Kaj je pod državljanskim pravom raz¬ umevati, določa člen XXX. uvodn. zak. k civ.-pravd. redu; glej § 1425 obč. drž. zak. in člen 40 men. reda. Člen XIX. Za pravde, ki so zavisele že dne, ko stopi sodni pravilnik v moč in ktere je nadaljevati in dovršiti po določilih uvodnega zakona za civilno pravdni red po dosedanjih pravdnih pred¬ pisih, ostanejo do p"avomočno dovršene pravde pristojna sodišča, ki so bila pristojna po dose¬ danjih zakonitih predpisih. To velja zlasti tudi o pristojnosti za postopanje na drugi in na tretji stopnji. Člen XVII,—XXI. 15 Ako bo izpobijati sodbe, ki se izdajo v takih pravdah ali pa sodbe, izdane še poprej, kakor stopi v veljavnost civilno pravdni red, v smislu člena LI. uvodnega zakona k civilno- pravdnemu redu s tožbo zavoljo ničnosti, vlo¬ žiti bo to le na sodišče, naznačeno v § 532 civ,- pravdn. reda. Opomba: 0 prehodnih pravdnih določbah glej člen XLVII. in sl. uvodnega zak. k civ.-pravdn. redu. O ničnostni tožbi in postopanju glej §§ 529 do 547 civ.-pravdn. reda. Člen XX. Pravde, ki so zavisele že dne, ko stopi v moč sodni pravilnik in ki se morajo rešiti po določilih uvodnega zakona k civilno pravdnemu redu ali po dogovoru stranek (člen XLVII. in XLIX. uvodnega zak. za civ.-pravd. red) po pred¬ pisih civilnopravdnega reda, ostanejo neglede na prestavljenje v novo postopanje na sodiščih, pristojnih po dosedanjih predpisih, ako jim po predpisih sodnega pravilnika le ne nedostaje stvarne pristojnosti v razpravljanje in razsodbo pravde. Opomba: O stvarni pristojnosti glej §§ 49, 50, 51, 52 in 53 sodn. prav. Člen XXI. Posebna sodišča v malotnih trgovinskih stvareh ustavijo svoje delovanje z dnem, ko stopi v moč sodni pravilnik; na teh sodiščih tekoče pravde morajo se odstopiti na okrajna sodišča in na okrajna trgovinska sodišča, ki stopajo na njihovo mesto in se reševati na teh 16 Zakon. sodiščih po določilih v uvodnem zakonu za civ.- pravdni red. Opomba: Primeri člene XLVII. do L. uvodn. zak. za civ.-pravd, red. Člen XXII. Izvzemši varstvene in skrbstvene posle, morajo rešiti vse druge stvari nespornega po¬ stopanja, ki so že pričete dne, kterega stopi v moč sodni pravilnik, sodišča, ki so bila pristojna za nje po dosedanjih predpisih. Isto tako mora se ravnati v teh pravnih stvareh tudi instančni tok po dosedanjih zakonitih predpisih. Tekoče varstvene in skrbstvene stvari mo¬ rajo se odstopiti z dnem, ko stopi v moč sodni pravilnik, uradno onim sodiščem, ki bodo po njem odslej za iste pristojna. Določba prvega odstavka ne izključuje de¬ legacije v smislu § 31 sodn. pravilnika glede za¬ puščin, ki so že na sodišču. Člen XXIII. Določba členov XIII, XIV, XV, XVI in XVIII zadobe pravno moč še le, kedar stopi v veljav¬ nost sodni pravilnik. Člen XXIV. Izvršitev tega zakona se nalaga ministru za pravosodje. On naj izda vse ukaze, ki so potrebni za uvedbo in izvršitev pričujočega zakona in sod¬ nega pravilnika in sicer v sporazumljenju z drugimi ministri, ako bi se dotikali njihovega delokroga. II. Sodni pravilnik. Zakon od 1. avgusta 1895. 1. štev. 111 drž. zak. (objavljen dne 9. avgusta 1895. 1.) o izvrševanju sodne oblasti in o pristojnosti rednih sodišč v državljanskih pravnih stva¬ reh (sodni pravilnik, pravilnik sodne oblasti). Po pritrjenju obeh zbornic državnega zbora ukazujem, kakor sledi: Prvi del. O sodni oblasti sploh. Prvi razdelek. Sodišča in sodni organi. Redna sodišča. § 1- Sodno oblast v državljanskih pravnih stva¬ reh izvršujejo, na kolikor jih ne napotujejo po¬ sebni zakoni pred druga oblastva ali druge or¬ gane, okrajna sodišča, okrajna sodišča za trgo¬ vinske in pomorske stvari, okrožna in deželna 2 18 Zakon. sodišča, trgovinska sodišča, trgovinsko-pomorska sodišča, viša deželna sodišča (nadsodišča) in najviše dvorno sodišče (redna sodišča). Opomba: O drugih oblastvih in organih, kterim po posebnih zakonih pristaja soditi v civilno-pravnih stvareh glej temeljito sestavo v Manzovi izdaji civ.-pravd. reda od min. tajnika dr. Hugo Schauera in dr. Geller zvez. IV. § 2. Na prvi stopinji poklicana so v izvrševanje sodne oblasti okrajna sodišča, okrožna ali de¬ želna sodišča, trgovinska sodišča in trgovinsko- pomorska sodišča. Posebna okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari ustanove se v svrho izvrševanja sodne oblasti v trgovinskih in pomorskih stva¬ reh v vseh krajih, kjer se nahaja samostojno trgovinsko sodišče ali trgovinskopomorsko so¬ dišče. Ukazoma morejo se ustanoviti taka okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari tudi v drugih krajih. Opomba: Glej člen VIII. št. 2 uvodnega zakona in § 6 t. z. § 3. Pravno stopnjevanje zoper sodbe in sklepe okrajnih sodišč (priziv, rekurz) prehaja v drugi stopinji na okrožna in deželna sodišča, in ako gre priziv zoper sodbo okrajnega sodišča, izdano v vršenji trgovinskega ali pomorskega sodstva ali v rudarstvenih stvareh, ki je temu sodstvu primerno oznamovana, pa na trgovinska sodišča, trgovinsko-pomorska sodišča, na trgovinske se- §§ 2.-5. 19 nate ali na okrožno in deželnosodiščne senate, poklicane v izvrševanje sodstva v rudarstvenih stvareh. V tretji stopnji odločuje o pravnih lekih zoper sodbe in sklepe okrajnih sodišč (o reviziji, rekurzu) najviše dvorno sodišče. Opomba: Priziv glej §§ 461 do 501, revizijo §§ 502 do 513, rekurz §§ 514 do 528 civ.-pravdn. reda; glej tudi § 446 civ.-pravdn. reda; o pristojnosti za ničnostno in obnovno tožbo glej § 532 civ.-pravdn. reda; za tožbe na razveljavljenje razsodniške sodbe določa sodiščno pristojnost § 582 in oz. § 596 civ.-pravdn. reda. Tožbe radi ničnosti ali neveljavnosti sodbe borznih razsodišč vlagajo se na zbornih sodiščih (trgovinskih sodiščih) prve stopnje, ki se nahajajo v okolišu, v kterem ima borzno razsodišče svoj sedež, glej člen XXIII. in XXV. uvodnega zak. za civ.-pravdni red. § 4. Zoper sodbe in sklepe okrožnih in deželnih sodišč, izrečene na prvi stopnji ter zoper sodbe in sklepe trgovinskih sodišč prehaja pravni lek v drugi stopnji (priziv, rekurz) na viša deželna sodišča in v tretji stopnji (revizija, rekurz) na najviše dvorno sodišče. Izvrševanje sodne oblasti na rednih sodiščih. § 5. Na okrajnih sodiščih izvršuje sodstvo en ali več posamnih sodnikov. Ti le so: načelnik okrajnega sodišča (okrajni sodnik) in taki v izvrševanje sodništva vspo- sobljeni sodniški uradniki okrajnega sodišča, kte- rim je predstojnik nadrejenega višega deželnega 2* 20 Zakon. sodišča podelil oblast, da izvršujejo sodništvo v državljanskih pravnih sporih ali v stvareh ne¬ spornega sodstva. Predsednik vi šega deželnega sodišča sme odrediti, da se izključno izroči posameznim sod¬ niškim uradnikom na okrajnem sodišču, ki so vlastni samostojno izvrševati sodništvo, samo- stalno oskrbovanje vseh opravil, ktera imajo opravljati sodišča gledč izvrševanja eksekucije in v zemljiškoknjižnih stvareh. Okrajnim sodiščem, ki se nahajajo na se¬ dežu okrožnega ali deželnega sodišča, odkazuje potrebno število sodniških uradnikov, predstoj¬ nik okrožnega ali deželnega sodišča izmed onih sodniških uradnikov tega zbornega sodišča, ki imajo oblast samostojno izvrševati sodništvo. § 6. V krajih, kjer se nahaja samostojno trgo¬ vinsko sodišče ali trgovinsko pomorsko sodišče, izbira predsednik trgovinskega sodišča ali trgo- vinsko-pomorskega sodišča sodnike za okrajna sodišča, imenovana v drugem odstavku § 2, iz števila sodniških uradnikov teh zbornih sodišč one, ki imajo oblast, samostojno izvrševati sod¬ ništvo. Sicer pa veljajo določbe § 5 za namesti¬ tev osobja na imenovanih okrajnih sodiščih, ako so ta na sedežu okrožnega ali deželnega sodišča. § 7- Ako ni po civilnopravdnem redu ali po predpisih izdanih o notranji vredbi in o opra- §§ 6.-7. 21 vilnem redu sodišč zaukazano drugače, izvršuje se sodstvo v državljansko-pravnih stvareh na okrožnih, deželnih in trgovinskih sodiščih po senatih, ki sestojd, naj se razsoja na prvi ali na drugi stopnji, iz predsednika in dveh udov. V senatih samostalnih trgovinskih sodišč in v tistih senatih na okrožnih ali deželnih so¬ diščih, ki izvršujejo sodstvo v trgovinskih ali pomorskih stvareh (trgovinski senati) ali sod¬ stvo v stvareh rudarstva (rudarskopravni se¬ nati), bodi si na prvi ali na drugi stopnji, zavzema v pravnih stvareh spornega sodstva mesto enega sodniškega uda strokovnjaški ljudski sodnik iz trgovskega stanu ali izmed plovstvenih ali rud¬ niških veščakov. V vseh drugih slučajih sestav¬ ljeni so okrožni ali deželni sodni senati iz urad¬ nikov, ki so vsposobljeni za izvrševanje sodništva. Prošnje v amortizacijskih in zemljiško¬ knjižnih stvareh ter predloge na dovoljenje ekse¬ kucije, ki se vlagajo na okrožnih ali deželnih sodiščih na prvi stopnji, smejo reševati po pred¬ sedniku sodnega dvora v to postavljeni členi sodišča kakor posamni sodniki, ne da bi se poprej vršilo posvetovanje v senatu. Podrodbneje na- redbe o tem vkreniti je ukazoma. Naloge na plačilo in zavarovanje v menič¬ nih stvareh izdajaj vselej v to postavljen člen zbornega sodišča kakor posamen sodnik. Opomba: 0 amortizaciji listin glej § 115 sodn. prav., o vodstvu javnih knjig § 118 sodn. prav, in Člen XVII. uv. zak., o meničnem postopanju §§ 555 do 559 civ.-pravd. reda. 22 Zakon. § 8. Na viših deželnih sodiščih izvršuje se sod¬ stvo v državljanskih pravnih stvareh, na koli¬ kor ni v predpisih o notranji vredbi in opravil- niku sodišč zaukazano ničesar drugega, v sena¬ tih, ki sestoje iz predsednika in štirih sodnikov. Način, po kterem izvršuje sodno oblast v državljanskih pravnih rečeh najviše dvorno so¬ dišče določa posebni pravilnik. Opomba: Glej čle.i XI. uvodnega zakona. Posvetovanje in glasovanje. § 9- Na razpravah v civilnih pravnih stvareh, ki se vrše pred zbornimi sodišči, in pri vseh odločbah, ki se store v takih pravnih stvareh in ki so pridržane sodišču, ne sme biti število glasovalcev, vstevši predsednika, nikdar manjše, kakor je ustanovljeno v §§ 7 in 8. K daljšim razpravam sme poklicati pred¬ sednik sodnikenamestnike, kteri se morajo vde- ležiti razprave, in vstopiti v senat v slučaju, da je kteri člen sodišča zadržan. Opomba: Glej §§ 62 in 63 sodn. pravilnika. § io. Predsednik vodi glasovanje ter posveto¬ vanje, ki se morebiti vrši pred glasovanjem. Ako je odločen poročevalec, odda on prvi svoj glas, predsednik pa, ki se mora glasovanja vdeležiti, kakor vsak drugi člen senata, oddaje svoj glas poslednji. §§ 9.-12. 23 Inače glasujejo po službeni vrsti starejši sodniki pred mlajšimi. Strokovnjaški ljudski sod¬ nik oddaja svoj glas neposredno za poročeval¬ cem in če tega ni, pred ostalimi členi senata. Opomba : V prizivnem in revizijskem postopanju mora na ustni razpravi člen senata stvar prednašati kakor poročevalec, glej §§ 486 m 509 odst. 2 civ.-pravd. reda, v prvi instanci imenuje predsednik v težavnejših slučajih poročevalca, glej § 413 civ.-pravd. reda. § H- Nobeden sodnik ne sme odreči glasovanja o prašanju, o kterem je sklepati; to velja zlasti tudi takrat, kedar je pri glasovanju o kakem predhodnem prašanju ostal v manjšini. O pristojnosti sodišča, o potrebi, da se po¬ stopanje popolni ter o drugih predhodnih pra- šanjih mora se glasovati vsele najprej. Ako je ob reševanju glavne stvari soditi o več zahte¬ vah, mora se glasovati o vsaki zahtevi posebe. § 12. Za vsak sklep sodišča zahteva se abso¬ lutna večina glasov, to je več nego polovica vseh glasov. Ako so se pokazale pri glasovanju težave, ki se ne dajo odpraviti z delitvijo prašanj ali s ponovljenim poprašanjem, mora predsednik pra- šanje, o kterem je sklepati, razdeliti v posamezne za razsojo važne točke, odrediti o teh točkah posebno glasovanje in tako na primerni način združiti glasove v sklep večine o predmetu, o kterem se razpravlja. 24 Zakon. Ako se je pokazalo glede vsot, o kterih je sklepati, več mnenj nego dve, kterih pa nima nobeno večine za se, doštevajo se glasovi, od¬ dani za najvišo vsoto glasovom, oddanim za po- bliže nižo vsoto tako dolgo, dokler se ni dosegla absolutna večina glasov. § 13. Ako so nastala različna mnenja o pravil¬ nosti posledka glasovanja, kakor ga je naznanil predsednik, odloča senat. § 14. Sodiščna posvetovanja in glasovanja zapi¬ sati je v posebni zapisnik. Kako naj se ta za¬ pisnik vodi, določi se s predpisi, ki se izdajo glede notranje vredbe sodišč in opravilnika. Zapisnikarji. § 15. Osebe, ki se uporabljajo za pisanje zapis¬ nikov na razpravah in za druga sodna urado¬ vanja, morajo biti v to zaprisežene. Opomba: Glej §§ 207 do 217, 262, 418. Sodna pisarnica. § 16- Na vsakem sodišču je sodna pisarnica. Ona sprejema sodišču prihajajoče spise, zgotavlja sodne odločbe in druge rešitve, oskrbljuje vročbe in vabila, shranjuje sodne spise in opravlja vse druge po zakonu ali ukazu ji odkazane uradne posle. §§ 13.-18. 25 Iz osobja sodne pisarnice smejo se jemati tudi osebe, ki se potrebujejo za pisanje zapis¬ nikov. Opomba: Glej §§ 87 do 122, 218, 219, 316, 417 do 424, 447, 452 odst. 2, 500 civ.pravd. reda. Izvrševalni organi. § 17. Za opravljanje izvršilnih dejanj smejo se na posameznih sodiščih imenovati po potrebi posebni izvrševalni uradniki. Na sodiščih, na kterih takih izvrševalnih uradnikov ni imenovanih, opravljajo izvršilna dejanja, ki so sicer dokazana izvrševalnim urad¬ nikom, sodni sluge ali drugi organi, ki so zako¬ nom v to poklicani. Opomba: Izvrševalni uradniki so sodni uradniki v smislu zakona od 12. julija 1872. 1. št. 112 drž. zak. glej člen XII. uvodnega zak.; glej § 24 eks. reda. § 18. Načelniki in uradnimi voditelji sodne pi¬ sarnice ter izvrševalnimi uradniki morejo se ime¬ novati le take osebe, ki so dovršile srednje šole in ki so dokazale z izpitom, prebitim z dobrim uspehom, da imajo potrebne znanosti za svoje uradno delovanje. Predpise o predmetih in o vredbi tega izpita ter o sestavi izpraševalne ko¬ misije izdati je ukazoma. Ta izpit mora se raz- tegati tudi na pravno znanje, ki je potrebno v izpolnjevanje službe. 26 Zakon. Izvrševalni uradniki morajo dati varščino v znesku svoje enoletne plače po predpisih ve¬ ljavnih za služabne varščine. Drugi razdelek. Odklanjanje sodnikov in drugih sodnih organov. § 19. Sodnika sme se v državljanskih pravnih stvareh odkloniti: 1. ker je v gotovem slučaju po zakonu iz¬ ključen od izvrševanja sodniških opravil; 2. ker je zadosten razlog za to, da se dvomi o njegovi nepristranosti. § 20. Izključeni so sodniki od izvrševanja sod- ništva v državljanskih pravnih stvareh: 1. v stvareh, v kterih so sami stranka ali v kterih so se stranko v razmerji soopravičenca, sodolžnika ali regresnega (odvalnega) dolžnika; 2. v stvareh svojih zakonskih žen ali ta¬ kih oseb, ktere so z njimi v ravni vrsti v so¬ rodstvu ali v svaštvu ali s kterimi so v stranski vrsti do četrtega kolena v sorodstvu ali do dru¬ gega kolena v svaštvu; 3. v stvareh svojih posinoviteljev ali rej¬ nikov, svojih posinovljencev (pohčerjenk) ali re¬ jencev (rejenk) svojih varovancev ali oskrbo¬ vancev ; 4. v stvareh, v kterih so bili postavljeni ali še so postavljeni kteri stranki za pooblaščenca; §§ 19.-22. 27 5. v stvareh, v kterih so na nižem sodišču sodelovali na izpodbijani razsodbi ali sklepu. Opomba: Ako se je sodbe udeležil po zakonu iz¬ ključen sodnik, razveljavi se sodba vsled priziva ničnoj glej § 471 št. 5 in § 477 št. 1 civ.-pravd. reda, istotako vsled revizije § 503 civ.-pravd. reda, in po § 514 sklep vsled rekurza; po § 529 točk 1 sme se izpodbijati iz razlogov § 20 pravomočna sodba s tožbo radi ničnosti Nadalje glej § 537 civ.-pravd. reda. § 21. Odkloniti sme sodnika vsaka stranka, naj si je po lastnostih razmer v nevarnosti odkla¬ njajoča stranka ali njeni nasprotnik. Stranka pa ne more sodnika več odkloniti s razloga, da se boji njegove nepristranosti ta¬ krat, kedar je pri njem že pričela razpravljati ali stavila mu predloge, ne da bi poprej zglasila poznani jej razlog za odklonitev. § 22. Odklonitev prijavlja se po spisu ali pa ustno v zapisnik na sodišču, kteremu pripada sodnik, ki se odklanja. V tem se morajo ob enem navesti natančno okoljščine, na ktere se opira odklonitev. Na tako izjavo mora odklanjan sodnik iz¬ reči svoje mnenje. Stranka, ki odklanja sodnika z razloga, ker se boji njegove pristranosti, mora izkazati razloge za odklonitev verjetno, ako je sodnik istim prigovarjal. Ako odklanja stranka zbog suma pristranosti sodnika, pri kterem je že raz- 28 Zakon. pravljati pričela ali kteremu je že stavila svoje predloge, mora pa tudi verjetno izkazati, da je nastal razlog za odklonitev še le pozneje ali da ga je izvedela stranka še le kasneje. Izključivne zadržke, ktere stranka navaja, poistiniti je vsele uradoma. Opomba: Izkaz verjetnosti glej § 274 civ.-pr. reda. § 23. Ako pripada odklonjeni sodnik okrajnemu sodišču, odločuje o odklonitvi nadrejeno okrožno, deželno ali trgovinsko sodišče, pripada li pa kte remu zbornemu sodišču, dotično zborno sodišče, in če bi po izločitvi odklonjenega sodnika so¬ dišče ne bilo več sklepčno, po instančnem redu nadrejeno sodišče. § 24. O odklonitvi odloči se s klepom brez pred¬ hodne ustne razprave; sodišče, ki je poklicano odločiti, sme pa pred sklepanjem odrediti vse proizvedbe in zaslišanja, ki se mu zde v pojas- nenje potrebna. Odločba, s ktero se odklonitvi vstreza, ne more se izpodbijati z nobenim pravnim lekom. Taka odločba mora se naznaniti uradno pred¬ stojniku sodišča, kteremu pripada odklonjeni sodnik, in če se je odklonil predstojnik okraj¬ nega sodišča, predstojniku zbornega sodišča, ki je pristojno odločevati o odklonitvi; ako se je odklonil predsednik zbornega sodišča, naznaniti je odločbo namestniku predsednika zbornega so¬ dišča in če se je odklonil predsednik zbornega §§ 23.-27. 29 sodišča s vsemi členi tega zbornega sodišča, predsedniku instančno nadrejega zbornega sodišča. Opomba: Ako se odklonitvi ni vstreglo, dopuščen je rekurz po § 614 civ.-pravd. reda. § 25. Odklonjen sodnik sme do pravomočne re¬ šitve prošnje za odklonitev opravljati samo taka dejanja, ki ne dopuščajo nobenega odloga. Ako se je odklonitvi vstreglo, morajo vkreniti osebe, kterim je po § 24 odst. 2 odločba naznaniti, brez odloga potrebno, da se izbere v izvrševanje sodništva v dotični pravni stvari sposoben sod¬ nik in se kolikor možno kmalu odpravi zadržek, ki ovira vršenje razprave ali rešitev pravne stvari. Odklanjanje drugih sodnih organov. § 26. Predpise o odklanjanju sodnikov uporab¬ ljati je tudi glede zapisnikarjev, uradnikov na sodni pisarnici in glede izvrševalnih uradnikov, kedar nastopajo za vročevalce, poveritelje ali iz- vrševalne uradnike, s tem določilom, da je v odločanje poklican predstojnik sodišča, kteremu pristaja službeno nadzorstvo nad temi organi. Te odločbe ne more se izpodbijati z nobenim pravnim lekom. § 27. Oni sodni organi, na ktere se zgornje do¬ ločbe ne ozirajo, morajo, kedar so v takem raz¬ merji, ki bi izključevalo sodnika od izvrševanja 30 Zakon. sodništva, naznaniti to razmerje sod^ščnemu pred¬ stojniku. Sodiščni predstojnik kakor voditelj sodnih poslov določa, da li se naj taki sodni organi vzdržujejo v posameznem slučaju izvrševanja svoje službe. Tretji razdelek. Pristojnost. Določevanje pristojnosti po najvišem dvornem sodišču. § 28. Kedar je za kako civilno-pravno stvar si¬ cer osnovana tuzemska sodna oblast, a ni po¬ gojev za krajno pristojnost tuzemskega sodišča po smislu tega zakona ali jih ni moči izslediti, določi najviše dvorno sodišče izmed stvarno pristojnih sodišč eno, ktero veljaj za dotično pravno stvar za krajno pristojno. Tako določe¬ vanje mora se vršiti v spornih civilno pravnih stvareh na strankin predlog sicer pa uradno. Trajanje pristojnosti. § 29. Vsako sodišče ostane pristojnim v pravnih stvareh, ki so se zakonito zasnovale na istem, do časa, dokler se niso dovršile, dasi so se iz premenile med postopanjem tudi okolnosti, ki so bile merodajne v določenje njegove pristojnosti ob pričetku postopanja. To pa vender ne velja o takih premembah, po kterih se je pravna §§ 28.-31. 31 stvar odtegnila tuzemskemu sodstvu sploh ali vsaj delokrogu rednih sodišč. Odbira (delegacija). § 30. Ako je kako sodišče zaprečeno v vršenju sodstva z razloga navedenega v § 19, naznani naj to zapreko po sodni stopnji nadrejenemu sodišču. Leto mora potem odbrati ktero drugo istovrstno sodišče v razpravljanje in razsoje- vanje pravne stvari. § 31. Tudi iz razlogov primernosti sme na stran¬ kin predlog določiti više deželno sodišče, v če- gar okolišu je pristojno sodišče, drugo istovrstno sodišče, ležeče v okolišu višega deželnega so¬ dišča, da namesti pristojnega razpravlja in sodi; razven tega sme se poveriti pod istim pogojem tudi zbornemu sodišču prve stopnje zapuščinsko obravnavo, pristoječo okrajnemu sodišču ali oskr¬ bovanje varstvenih ali kuratelnih poslov. Delegacije iz področja enega deželnega nad- sodišča v področje drugega pridržujejo se naj- višemu dvornemu sodišču. Predlog na odbiro nima za postopanje no¬ bene odloživne moči. Predlog se reši brez pred¬ hodne ustne razprave. Pred rešenjem mora se pa zahtevati od sodišča, ki bi sicer bilo pristojno v razpravljanje ali razsojo ter od stranek potreb¬ nih izjav za razjasnenje, določivši jim rok v to. Opomba: Glej § 105 do 112 t. z. 32 Zakon. Omejitev pristojnosti na sodni okraj. § 32. Vsako sodišče mora samo vršiti v svoje področje spadajoča uredovna dela v okolišu, ki mu je odkazan. Vročbe in druga sodna uradna opravila v vojaških ali deželne brambe poslopjih ali v po¬ slopjih, ki jih je zaselo vojaštvo ali deželno brambovstvo, smeti je vendar le opravljati samo, naznanivši jih poprej poveljniku in privzemši vojaško ali brambovsko osebo, ktero mora on prideliti. Da se izvrše vročbe exteritorijalnim ose¬ bam ali pa osebam, ki spadajo pod sodstvo vr¬ hovnega dvornega maršalstva in da se dovrše sodne odredbe, ki se dotikajo takih oseb, iskati je posredovanja vrhovnega dvornega maršalstva, po potrebi pa ministerstva cesarskega doma in zunanjih del. Takisto je postopati, kedar je vršiti sodno opravilo zoper osebe, podrejene rednim sodiščem, v cesarskih dvorskih poslopjih ali v stanovanjih členov cesarske hiše ali izdeželskih oseb. Opomba: GL j določbe §§ 92, 119 in 330 civ.-pr. reda in člen VI. točka 3 uvodn. zak. za c v.-pravd. red. Zgradbe, ki veljajo za cesarska dvorska poslopja, za stanovanja udov cesarskega doma in exteritorijalnih, glej v knjigi dr. Hugo Schauera civ.pravd. red, opomba pod § 32. § 33. Izjemoma, vedno pa le v državnih mejah, sme prestopati sodišče meje svojega okraja v §§ 32.-35. 33 v provedbo uredovnega opravila takrat, kedar bi z odlaganjem pretila nevarnost ali kedar je oprav¬ ljati uredovno delo na meji sodnega okraja. So¬ dišču, v kojega okraju se tako uradno dejanje ovrši, mora se to naznaniti. Prenos pojedinih opravil na predsednika ali odbranega sodnika. § 34. Kedar naj opravlja sodna dela predsednik zbornega sodišča, ali predsednik senata, kteremu je odkazana kaka pravna stvar v razpravljanje ali v razsojo, ali kedar je odstopiti sodna dela pojedinemu členu senata ali pristojnega zbor¬ nega sodišča (odbranemu sodniku), dovoljeno je samo v slučajih zakonito določenih ter označe¬ nih v predpisih o notranji vredbi in v opravil¬ nem redu sodišč. Sodne opravke prenesti na člena senata ali na člena pristojnega zbornega sodišča sme edino le senat, ki je poklican v razpravljenje in v razsojevanje pravne stvari, ako po predpisih na to merečih ni zaukazano ničesar drugega ali ako zlasti predsednik nima oblasti v to. § 35. Sodniška uradna poslovanja, ktera je opra¬ viti izven ustne razprave ali zunaj seje, ne da bi dostajalo pogojev zategadelj zaprositi ktero drugo sodišče, poverjevati je v postopanju na zbornih sodiščih odbranemu sodniku. 3 34 Zakon. Ako ni v zakonu določeno ničesar drugega, sme sodišče, ki je nalog dalo, spremeniti sklepe odbranega sodnika na predlog ali uradno. Pred rešitvijo mora se pozvedeti, kar je v pojasnenje stvari potrebno. Prenos izvršitve uradnih dejanj na druga sodišča. § 36. Izvršitev sodnih dejanj, ktera bi po § 32 odst. 1 moralo opraviti okrožno, deželno, trgo¬ vinsko ali trgovinsko-pomorsko sodišče samo, poveri se kakemu okrajnemu sodišču ležečemu v okolišu imenovanega zbornega sodišča tedaj, kedar ali to ukazujejo posebni zakoniti predpisi ali kedar se s tem olajša stvarno razpravljanje ali se izogne nepotrebnim troškom. Ako ima sodišče, pred kterim stoji pravdna stvar, vršiti uradna dela zunaj svojega okraja, mora se obrniti na sodišče (pravna pomoč), na kterem ali v kterega okraji je delo vršiti. Provedba uredovnih del prenaša se na ktero drugo sodišče (zaprošeni sodnik) zaprosboj, uprav- Ijenoj na isto. Kedar se zaprosi kako inozemsko sodišče, paziti je na posebne dotične naredbe (državne pogodbe, vladne izjave, ministerske ukaze). Pravna pomoč na zaprosbo domačih sodišč. § 37. Sodišča, nahajoča se v območji tega zakona, morajo si dajati vzajemno pravno pomoč. §§ 36.-38. 35 Ako ni določeno ničesar drugega, zaprositi je za pravno pomoč v ozemlju veljavnosti tega zakona ono okrajno sodišče, v čegar okraju je ovršiti uredovno opravilo. Za prevedbo vknjižeb ali takih uredovnih opravil, ki se morejo opra¬ viti samo na kakem določenem zbornem sodišču, zaprosi se sodišče, na kterem se nahaja vložek, v kterem je vpis izvršiti ali ktero naj sicer opravi uredovno delo. Zaprosba se odkloni, ako zaprošeni sodnik ni okrajno pristojen v dotično opravilo. Opomba: Glej člen XIII. in XVII. uvodn. zak. in § 589 civ.-pravdn. reda. Pravna pomoč najzaprosbo inozemskih sodišč. § 38. Sodišča v ozemlju veljavnosti tega zakona morajo dajati na zaprosbo pravno pomoč tudi inozemskim sodiščem, na kolikor ne določajo ničesar drugega posebne na to se nanašajoče naredbe (državne pogodbe, vladne izjave, mi- nisterski ukazi). Pravno pomoč je odreči: 1. ako dejanje, ki ga zahteva proseče so¬ dišče, po določilih veljavnih za isto v tuzemstvu, ne spada v poslovno območje sodišč; če bi pa zahtevano dejanje spadalo v poslovno območje drugih tuzemskih oblastev, sme napotiti zapro¬ šeno sodišče zaprosbo na oblastvo, ki je v to pristojno; 2. ako se zahteva provedba dejanja, ki je prepovedano po zakonih obveznih za tuzemsko sodišče; ali 3* 36 Zakon. 3. ako se ne izpolnjuje vzajemnost. Dvomili zaprošeno sodišče o izpolnjevanju vzajemnosti, obrne se naj za izjavo o tem na pravosodnega ministra, ki bodi potem zanj obvezna. § 39. Zaprošeno pravno pomoč je dati po pred- predpisih zakonov, ki veljajo za naprošeno sodišče. V kolikor dopuščajo ti-le zakoni, vkreni zaprošeno sodišče uradoma vse priprave in od¬ redbe, ki so v izpolnitev zaprosbe potrebne. Dajaje pravno pomoč smejo se opuščati v tuzemstvu veljavni zakoniti predpisi le takrat, kedar se je izrečno zaprosilo, da se ravna ob opravilu, ki ga je ovršiti, po stanovitnem po¬ stopku zahtevanem po inozemskem pravu in ako tuzemsko zakonodajstvo takega postopanja nobenim predpisom ne zabranjuje. § 40. Ako je zaprošeno sodišče pravno pomoč odreklo, ali ako so se ob delitvi pravne pomoči gledč njene izvršbe ali v drugem oziru pokazala različna mnenja med prosečim in zaprošenim sodiščem, določi deželno nadsodišče, ki je zapro¬ šenemu sodišču nadrejeno, na zahtevanje prose¬ čega inozemskega sodišča ali kakega drugega inozemskega v to poklicanega javnega organa, brez predhodne ustne razprave, o zakonitosti upiranja ali o drugem predmetu različnega mnenja. §§ 39.-42. 37 Presojevanje pristojnosti. § 41. Čem je prišla pravna stvar spornega ali nespornega sodstva pred sodišče, presojaj ono uradoma svojo pristojnost. To raziskovanje se vrši v državljanskih spornih stvareh na podlagi tožiteljevih navedeb, ako že ni sodišču itak znano, da niso resnične. V nespornih državljanskih pravnih rečeh, dalje v eksekucijskem postopanju ter ob izda- vanju začasnih odredeb in ob razglašenju kon- kurza, mora pa sodišče uradoma pretehtati vse razmere, ki so merodajne za pristojnost, ne da bi vezano bilo na navedbe stranek. V to svrho sme zahtevati od udeležence? vsa potrebna po¬ jasnila. Opomba: Glej § 60 t. z. in § 226 odst. 2 civilno- pravd. reda. § 42. Ako je pričeta pravna stvar odtegnjena tuzemskem sodstvu ali vsaj rednim sodiščem, mora izreči prizvano sodišče v vsakem stanju postopanja precej sklepom svojo nepristojnost in ničnost predhodnega postopanja. To isto je storiti višim sodiščem, ako se je pokazal ne- dostatek še le tukaj. Ako se je pokazal nedostatek še le po pra- vomočno dovršenem postopanju, tedaj mora iz¬ reči najviše dvorno sodišče na predlog najvišega upravnega oblastva ničnost prevedenega sod¬ nega postopanja. 38 Zakon. Izrek po smislu odstavka 1. in 2. ni mo¬ goč, ako mu je v pogledu na ničnostni vzrok nasproti kaka še obvezna razsodba, ki jo je iz¬ reklo isto ali ktero drugo sodišče. Določbe 1. in 3. odstavka morajo se uporabljati tudi takrat- kedar se je pričela stvar, ki ni predmet nespor¬ nega sodstva, pred sodiščem v nespornem po¬ stopanju. Opomba: Glej §§ 239, 240, 261, 471 točka 1 in 6, 475, 477 točka 6, 478, 494, 503 št. 1 civ.pravd. reda. § 43. Ako se smatra prizvano sodišče iz drugih nego v § 42 navedenih razlogov nepristojnim (§ 41 odst. 2) odbije se tožba uradoma. Čem pa se je določil na tožbo narok za ustno razpravo, sme se sodišče izreči nepristojnim le takrat, ke¬ dar je zglasil toženec o pravem času prigovor nepristojnosti ali kedar se sodišče po določilih pričujočega zakona celo po izrečnem dogovoru stranek ne more storiti pristojnim za odnosno pravno stvar. Ta izrek stori se sklepom. Opomba: Glej §§ 230, 239, 240, 261, 435 in 440 civ.-pravdn. reda. § 44. Ako je za pravno kako stvar v nesporno sodstvo spadajočo, nadalje v eksekucijskem po¬ stopanju, v postopanju ob izdavanju začasnih odredeb in v konkurznem postopanju, pristojno drugo nego li nastopljeno sodišče, izreci le to v vsakem stanju postopka uradoma ali na pred- §§ 43.-46. 39 log sklepom svojo nepristojnost in odstopi pravno stvar pristojnemu sodišču, v kolikor mu je isto določiti mogoče po razmerah posameznega slučaja. Ta odstopni sklep, ki se stori brez pred¬ hodne ustne razprave, mora se strankam na¬ znaniti. Sodišče, ki je izreklo svojo nepristojnost, ne da bi storilo sklep na odstop, sme do časa, dokler njegov izrek ne dobi pravne moči, vkre- niti vse odredbe, ki so potrebne v varstvo jav¬ nih koristi ali v zavarovanje stranek ali v svrho postopanja. § 45. • Odločeb zbornega sodišča prve instance o stvarni svoji pristojnosti m smeti izpodbijati s razloga, ker je za pravno stvar osnovana pri¬ stojnost okrajnega sodišča. Isto tako ne sme se izpodbijati odločeb okrajnega sodišča ali posebnega okrajnega so¬ dišča za trgovinske in pomorske stvari, nahaja¬ jočega se v okolišu tega okrajnega sodišča z razloga, ker spadajo pravne stvari namesti pred okrajno sodišče za trgovinske in pomorske stvari pred obče okrajno sodišče ali ker spadajo na¬ mesti pred obče okrajno sodišče, v področje okrajnega sodišča za trgovinske in pomorske stvari. § 46. Ako je nepristojnost kakega sodišča pra vomočno izrečena na temelji določil o stvarni pristojnosti sodišč, obvezuje ta odločba vsako 40 Zakon. sodišče, pred kterim se začenja pravna stvar pozneje. Temeljem odločbe okrajnega sodišča, ki se je izreklo obzirno na vrednost spornega pred¬ meta nepristojnim, more se izročiti pravno stvar že pred pravomočnostjo te odločbe zbornemu sodišču prve stopnje s nasledkom, da ostane odločba okrajnega sodišča gledč pristojnosti me¬ rodajna za zborno sodišče prve stopnje, dokler se pravomočno ne izpremeni v viši instanci. Isto načelo mora obveljati, kedar odstopi pravno stvar trgovinsko sodišče ali senat, ki je poklican vršiti trgovinsko in pomorsko sodstvo ali sodstvo v rudarskih rečeh z razloga, ker njemu ne pripada, sodišču ali senatu, ki mora izvrševati občno sodstvo, ali ako se je izreklo slednje imenovano sodišče ali starešinjstvo ne¬ pristojnim, oziraje se na določbe §§ 51 in 53 pričujočega zakona. Spori glede pristojnosti med tuzemskimi sodišči. § 47. Spore glede pristojnosti za določeno kako pravno stvar med raznimi sodišči prve stopnje, rešuje tem sodiščem najbliže skupno nadrejeno više sodišče. Odločuje se sklepom na predlog stranke ali vsled naznanila, ki ga stori ktero prizadetih sodišč. Odločbo je izdati brez predhodne ustne razprave; vender pa sme sodišče pred odločbo zahtevati, da mu sodišča, ki so se izrekla v pravni stvari pristojnimi ali nepristojnimi in §§ 47.-48. 41 stranke v izjavah potrebno v pojasnijo, v ktero svrho se naj določi neki rok. Odločbo, ktere ni moči izpodbijati z nobe¬ nim pravnim sredstvom, mora strankam priob čiti sodišče, ki se je določilo pristojnim. V odločanje poklicano više sodišče sme vkreniti vse odredbe, ki so se pokazale med ča¬ som potrebne, da se varujejo javne koristi ali zavarujejo stranke ali svrha postopanja. Spori glede pristojnosti z inozemskimi oblastvi. § 48. Spore med tuzemskimi sodišči z inozem¬ skimi sodišči ali oblastvi gledč pristojnosti prija¬ viti je pravosodnemu ministru. Do njegove izjave, kako se je vesti tuzemskim sodiščem, da je pri¬ merno odnošajem z drugimi državami, naj se omejujejo tuzemska sodišča na to, da vkrenejo v pravni zadevi odredbe, ki so se pokazale silno potrebne, da se varujejo javne koristi ali da se zavarujejo stranke ali svrha postopanja. Izjava pravosodnega ministra je za tuzem¬ ska sodišča obvezna. Opomba: Glej § 57 in 63 civ.-pravdn. reda. 42 Zakon. Drugi del. O sodni oblasti v spornih rečeh. Prvi razdelek. Stvarna pristojnost. Okrajna sodišča. § 49. Pred okrajna sodišča spadajo: 1. Spori o imovinskopravnih zahtevah vštevši spore spadajoče v mandatno postopanje, kedar ne presega sporni predmet v denarju ali de¬ narni vrednosti zneska pet sto goldinarjev in ako niso ti spori po svoji lastnosti ne gledš na vrednost spornega predmeta odkazani na zborna sodišča prve stopnje. Ne glede na vrednost spornega predmeta: 2. Spori radi očetovstva nezakonskemu otroku in o dolžnostih, ktere ima po zakonu nezakonski oče nasproti materi in otroku; 3. spori o določanju in vravnavanju zem- Ijiščnih mej, ter spori o služnosti stanovanja in o preživitkih (podavkih); 4. spori radi močene posesti, ako meri tož- bin zahtevek le na varovanje in obnovitev po¬ slednjega dejanskega stanja posesti; 5. vsi spori iz najemno-zakupnih pogodeb in pa iz pogodbe imenovane v § 1103 obč. drž. zak., ako se isti ne tičejo niti veljavnosti take pogodbe niti plačila najemnine, nadalje spori 43 § 49. gledč odpovedi, izročitve in prevzetbe v zakup ali v najem vzetih ali po § 1103 obč. drž. zak. v rabo prepuščenih rečij in spori zastran zadr- žavanja premičnin, ktere je najemnik ali zakup¬ nik seboj prinesel ali drugih rečij, ki jamčijo zakupovalcu za varnost zakupnine; 6. spori iz služabnih ali mezdnih pogodeb med službodajniki in posli ali drugimi osebami, ki so v služabnem razmerju in spadajo k dru¬ žini službodajnikov, spori med kmetijskimi go¬ spodarji in gozdarji ter njihovimii kmetijskimi ali gozdarskimi pomožnimi delavci ali dninarji, potem spori med posestniki rudnikov in vsemi drugimi delodajalci in pri njih delajočimi poslo- vodci, pomočniki, delavci in učenci in pa spori iz služabnega razmerja mornarjev, na kolikor niso odtegneni vsi ti spori pristojnosti rednih sodišč; 7. spori med lastniki ladij, brodniki, plavci, vozniki ali gostilničarji in njihovimi naročevalci, popotniki in gosti glede dolžnostij, ki izvirajo iz teh razmer; 8. spori radi živinskih napak. V delokrog okrajnih sodišč spadajo tudi odredbe zastran sodnih odpovedij rabokupnih pogodeb o predmetih imenovanih pod točko 5, izdavanje nalogov na izročitev ali prevzetbo ta¬ kih rabokupnih predmetov in provedba dokazov v pomorskih nezgodah. Opomba ad 1. O določanju denarne vrednosti tož- binega glej § 64 do 59 t. z. Tožbe do zneska ali de¬ narne vrednosti-50 gld. velja postopanje v malotnih re- 44 Zakon. Čeh § 448 do 453 civ.-pravd. reda V mandatnem posto¬ panju § 548 do 554 civ.-pravd. reda kompetentna so okrajna sodišča do zneska po 500 gld. Izjeme § 600 do 602 civ.-pravd. reda in §§ 51, 52 in 53 t. z. ad 2. Glej člen XVI. uvodn. zak. o pozakonitvi nezakonskega ottroka per subsequens matrimonium po smrti očeta in § 113 t. z.; ad 3. glej § 850 do 853, 521 in 522 obč. drž. zak. in § 81 t. z.; ad 4. glej §§ 339 do 346 obč. drž. zak.,. §§ 454 460 civ.-pravdn. reda in §§ 81, 82 n 92 t. z.; ad 5. glej §§ 560 do 576 civilno pravd. reda in § 83 t. z.; ad 6. spori med službodajalci in posli, med obrt¬ niki ali fabrikanti in njihovimi pomočniki, učenci in drugimi pomožnimi delavci, ki izvirajo iz služabnega razmerja spadajo pred politične oblasti dokler služabno rezmerje traje in še 30 dnij, potem ko se je nehalo, glej naredbo minist. za notranje stvari od 7. decembra 1856 št. 224 drž. zak.; isto velja glede sporov med kmetijskimi gospodarji in gozdarji in njihovimi hlapci, pomagači in dninarji, med lastniki rudnikov in rudarji, glej naredbo ministerstva za notranje stvari od 15. marca 1860 št. 73; obrtn. zakon od 14. maja 1869 št. 63 drž. zak. in § 87 novele k obrtn. zakonu od 8. marca 1885 št. 22 drž. zak.; kedar stopi v veljavo zakon od 27. no¬ vembra 1896 št. 218 drž. zak. (1. juli 1898) o obrtnih sodiščih gredo spori med obrtniškimi gospodarji in nji¬ hovimi delavci, ter spori med pomožnimi delavci sa¬ mimi, ki izvirajo iz delavskega, učnega in mezdnega razmerja, v kolikor ni pristojno obrtno sodišče, v smislu § 37 in zak. pred okrajna sodišča brez razločka, če se začenjanjo dokler to razmerje še traje ali poznej in neglede na vrednost spornega predmeta. Glej tudi § 27 viničarskega reda za Štajersko od 2. majnika 1886 št. 26 dež. zak., vsled kterega spadajo spori med vino¬ gradniki in viničarji, ki izvirajo iz služabnega razmerja, dokler isto traja in 14 dnij potem, ko se je nehalo pred občinskega predstojnika tiste občine, v kteri leži vi¬ nograd ; §§ 49.-50. 45 ad 7. glej § 52, 90 in 98 t. z.; ad 8. glej §§ 922 do 934 obč. drž. zak. Nadalje primeri §§ 64, 65, 384 in 589 civ.-pravd. reda in Člen XXII. uv. zak. k civ.-pravd. red, §§ 4, 5, 17, 35 do 38, 368 in 387 eks. reda. Zborna sodišča prve stopnje. § 50. Pred zborna sodišča prve stopnje spadajo vsi državljanski pravni spori, ki niso odkazani na okrajna sodišča. Izključno pristojna so zborna sodišča prve stopnje za sledeče oznamovane pravne spore. 1. za spore o priznavi ali izpodbijanju za¬ konskega rodu; 2. za spore o nedogovorni ločitvi, o razvezi ali razveljavbi zakona; 3. za vse spore izvirajoče iz medsebojnega razmerja zakoncev ali iz razmerja med stariši in otroci, v kterih ne gre edino le za imovinske pravice in v kolikor se te ne morajo reševati po predpisih zakona v nespornem postopanju; 4. za spore, tikajoče se nasledstva v fidej- komis ali drugih terjatev, ki izvirajo iz fidej- komisnega razmerja; 5. fevdni spori. Opomba: ad 1. Glej §§ 156 do 159 obč. drž. zak.; ad 2. glej dvorni dekret od 23. avgusta 1. 1819. št. 1595 zb. j. z., ki ostane vsled člena I. uvodn. zak. k civ.- pravdn. redu še v veljavi za postopanje; za dogovorno ločitev ali razvezo zakona kompetentno je okrajno so¬ dišče, glej § 114 t. z., glej subsidiarno pristojnost § 100 t. z. sicer pa § 76 t. z.; ad 3. §§ 1220, 1221 obč. drž. zak.; ad 4. § 78 t. z. glej tudi § 79 t. z. in člen XIV. 46 Zakon. uvod. zak. in člen XI. št. o uvod. zak. za eiv.-pr. red §§ 19, 82, 106, 373 in 375 eks. reda. Trgovinska sodišča. § 51- Pred samostalna trgovinska ali trgovinsko- pomorska sodišča spadajo, ako znaša sporni predmet v denarju ali v denarni vrednosti več nego pet sto goldinarjev: 1. spori iz trgovinskih poslov izvirajoči, kedar gre tožba zoper trgovsko družbo ali zoper trgovca, kterih firma je vpisana v trgovinski register, ali zoper registrovano pridobitno in gospodarstveno zadrugo in je posel na toženčevi strani trgovinski posel; 2. spori iz trgovinskih stvari, ki se ome¬ njajo v § 39 uvodnega zakona za trgovinski zakon od 17. decembra 1862, št. 1 za 1. 1863 drž. zak.; Ne glede na vrednost spornega predmeta spadajo pred trgovinsko sodišče ali pred trgo¬ vinsko-pomorsko sodišče: 3. spori, ki izvirajo iz meničnih poslov; 4. spori iz pravnih razmer, ki se nanašajo na varovanje in rabo znamek, vzorcev, obrazcev (modelov) ali privilegij; 5. spori iz poslov, ki se nanašajo na po¬ morske ladje in pomorsko vožnjo, ter spori iz vseh drugih pravnih razmerij, ki jih je presojati po zasebnem pomorskem pravu, na kolikor se ne uporabljajo določbe § 49 št. 5 do 7. Kjer ni samostalnega trgovinskega ali tr¬ govinsko: pomorskega sodišča, izvršujejo sodstvo §§ 51.-52. 47 v vseh zgoraj imenovanih pravnih sporih trgo¬ vinski senati na okrožnih in deželnih sodiščih. Opomba: Glej Člen 271, 272, 273, 274 trg. zak. in § 39 uvodn. zak. za trgov, zak., člen VI. št. 2 uvodn. zak. za sodni prav, in zakon od 5. marca I. 1869. št. 27 drž. zak. Pred trgovinska sodišča spadajo tudi borzni opravki § 12 in 14 zak. od 1. aprila 1875 št. 67 drž. zak., ako stvar ne spada pred borzno razsodišče; glej člen XII. in sledeče uvodn. zak za civ.pravd, red; na¬ dalje opravki v skladnicah § 6 zak. od 28. aprila 1. 1889. št. 64 drž. zak. Glede varovanja in rabe znamk glej za¬ kon od 6. januvarja 1890. 1. št. 19 drž. zak.; vzorcev ces. pat. 7. decembra 1885 št. 237 drž. zak. glede varo¬ vanja iznajdb (patentov) zak. od 11. januvarja 1897. 1. št. 30 drž. zak. in privilegij ces. pat. od 15. avgusta 1852 št. 184 drž. zak.; glej tudi člen XXIII. odst. 2 in člen XXV. odst. 2 uvod. zak. za civ.-pravd. red. § 52. V krajih, kjer je samostalno trgovinsko ali trgovinsko-pomorsko sodišče, spadajo spori iz opravil in pravnih razmerij v § 51 št. 1 in 2 imenovanih pred okrajna sodišča za trgovinske in pomorske stvari, ako sporni predmet v de¬ narju ali denarni vrednosti ne znaša več, nego pet sto goldinarjev. Takisto spada v takih krajih v delokrog okrajnih sodišč za trgovinske in pomorske stvari razsojevanje sporov, ki izvirajo iz najema ladje, iz služabnega razmerja možtva na lajdah in iz pomorskih tovornih poslov (§ 49 št. 5 do 7) in prevedba dokaza o pomorskih nezgodah. V istem obsegu so pristojna za izvrševanje sodstva v spornih stvareh posebna okrajna so- 48 Zakon. dišča za trgovinske in pomorske reči, ktera se morebiti ustanove v drugih krajih. Opomba: Glej člen VIII. točka 2 uvodnega zak. in člen XXVIII. točka 1 uvod. zak. za civ.-pravdni red. Spori v stvareh rudarstva. § 53. Pred rudarskopravne senate na okrožnih in deželnih sodiščih, ki se naj imenujejo nared- benim potom, gredo spori tičoči se rudarstva, na kolikor isti ne spadajo po § 49 št. 1, potem št. 3 do 6 pred okrajno sodišče. Dalje negledč na vrednost spornega pred¬ meta spori: 1. o tožbah, s kterimi se tcžuje za stvarno kako pravico do predmetov rudniške lastnine in do njenih vrh zemlje ležečih delov ter do rudniških pritiklin ali s kterimi se hoče doseči odprava take pravice; 2. o rabi predmetov oznamovanih pod št. 1; 3. o prijetnosti polja ob podelitvah rudnikov; 4. o pozivu za omejitev rudniškega polja kako naj jama leži in se omeji z določenimi mejniki; 6. o lastnini ali o rabi jamskih v6d. 7. o razmerji, urejenem po rudarskih za¬ konih med lastniki rudnikov med seboj, in pa med njihovimi uradniki in pooblaščenci, potem med posestniki drugih nepremičnin; 8. o upravi in računovodstvu med rudni- karji in njihovimi uradniki in pooblaščenci gledč obrata rudnika in njegove pritikline; §§ 53.-56. 49 0. o družbenih pogodbah gledč na obrat, rabo in uporabo skupnih rudnikov; 10. o razmerji, urejenem po rudarskih za¬ konih med rudarskimi družbami in rudarskimi sodružniki. Vrednost spornega predmeta. § 54. V preračunanje vrednosti spornega pred¬ meta, ki je merodajno za pristojnost, je odloči¬ len čas, ob kterem se je vložila tožba. Na prirast, plodove, obresti, škode in troške, ki se zahtevajo zraven, se m ozirati ob prera- čunanju vrednosti. Opomba: Glej §§ 226, 236 civ.-pravd. reda. § 55. Več terjatev, ki jih zahteva v tožbi posa¬ mezna stranka ali pravdni družniki, mora se seštevati. Ako se zahteva le del glavne terjatve, merodajen je skupni znesek še neporavnane glavne terjatve. Kedar se zahteva prebitek, ki sledi, če se primerjajo terjatve obeh stranek, ktere ima druga proti drugi, tedaj odloča skupni znesek terjatev, ktere je naznanil tožitelj, da v temelji zahtevani prebitek. § 56. Ako je izrekel tožitelj, da je voljen na¬ mesti zahtevane stvari sprejeti določeno vsoto v denarju ali če je stavil alternativni zahtevek, da se mu prisodi neka vsota v denarju, mero- 4 50 Zakon. dajna je v presojanje pristojnosti v tožbi napo¬ vedana denarna vsota. V vseh drugih slučajih, v kterih je vred¬ nost spornega predmeta, ki ne zapopada denar¬ nega zneska, važna za določenje pristojnosti, mora napovedati to vrednost tožitelj v tožbi- To velja zlasti tudi o tožbah na poistinitev. Kedar se ustanavlja vrednost spornega pred¬ meta, ni odštevati nasprotnih dolžnosti, ktere morebiti zadevajo tožitelja. § 57. V sporih, kterim predmet je le zavarovanje terjatve ali zastavna pravica, merodajen je za določitev vrednosti spornega predmeta znesek terjatve ali vrednost zastavljenega predmeta, če je ta manjše vrednosti. § 58. Za vrednost pravice, vsled ktere kdo pre¬ jema obresti, prihodke, plodove in druge se po¬ navljajoče dohodke in dajatve šteje se, če pra¬ vica traja vedno, dvajseterni, če traja nedoločen ali na dobo življenje omejeni čas, deseterni zne¬ sek letne dajatve, če pa traja določen čas, celi znesek prihodnjih prejemkov, toda v nobenem slučaju ne več, nego dvajseterni znesek letne dajatve. Kedar je sporen obstanek kakega zakup¬ nega ali najemnega razmerja, jemlje se za dolo¬ čitev vrednosti znesek najmovine (zakupnine), ki spada na celo sporno dobo. §§ 57.-60. 51 § 59. V tožbah, ki grejo na opravilo del ali dru¬ gih osebnih storitev, dalje nato, da naj kdo kaj prenaša ali opusti, da naj izrazi svojo voljo, jemlje se za vrednost spornega predmeta po to- žitelju napovedana visokost njegovega interesa. § 60. Ako se je cenila v tožbi, vloženi na zbor¬ nem sodišču prve stopnje, vrednost spornega predmeta v smislu § 56 odst. 2 previsoko in če se zdi ob enem verjetno, da ob pravilni cenitvi spornega predmeta slednji ne bi dosegel vred¬ nostne meje, ki je merodajna za pristojnost zbor nega sodišča, sme odrediti sodišče uradno po- zvedbe, ki se mu zde potrebne za presojo res¬ ničnosti glede napovedane vrednosti in zlasti zaslišati stranke, provesti ogled in ako se brez znatnih troškov in posebne zamude da storiti, tudi po veščakih presoditi. Če potrebno, more se to zgoditi tudi že prej, nego se določi ustna razprava. Za vrednost zemljiškemu ali hišnemu davku podvržene nepremičnine vzeti je oni znesek, ki se vpošteva za davčno cenilno vrednost v od¬ merjanju pristojbin. Ako mora po izhodu takih dokazovanj zborno sodišče sporno stvar odstopiti okrajnemu sodišču, mora trpeti in povrniti tožitelj troške, ki so narasli po teh poizvedbah in dokazovanjih. Izvzemši v prvem odstavku napominani slučaj obvezuje v tožbi izrečena vrednost spor- 4* 52 Zakon, nega predmeta glede pristojnosti tako sodišče kakor nasprotnika. Izpodbijanje pristojnosti civilnega, trgovinskega ali ru- darskopravnega senata. § 61. Ako se je v pravdi, razpravljani pred ci¬ vilnim senatom okrožnega ali deželnega sodišča predlagalo, da se napoti pravna stvar pred trgo¬ vinski ali rudarskopravni senat istega zbornega sodišča (prigovor nepristojnosti) in sodišče meni, da je temu predlogu ugoditi še pred sklepom razprave v glavni stvari, in se po stanju raz¬ prave kaže primernost take odredbe, more isto ob enem z odločbo o prigovoru nepristojnosti skleniti, da namesto enega senatovega člena precej vstopi strokovnjaški prisednik in se raz prava pred tako predrugačenim senatom takoj dovrši. To isto, namreč, da se nadomesti strokov¬ njaški prisednik po sodniškem uradniku, more se zgoditi, ako se je prigovarjalo nepristojnost trgovinskega senata ali senata poklicanega v iz¬ vrševanje rudarskega sodstva iz razloga, ker spada pravna stvar pod občno sodno oblast. V teh slučajih ne izdaja se odločba o pri¬ govoru nepristojnosti posebe, ampak vsprejeti se mora v razsodbo, ki se izreče po sklepu raz¬ prave v glavni stvari. § 62. Ako si je sodišče v slučajih napominanih v § 61 pridržalo odločbo o prigovoru nepristoj- §§ 61.-62. 53 nosti svojemu izreku, ki ga izda po sklepu raz¬ prave v glavni stvari, sme predsednik k raz¬ pravi privzeti za dopolnilnega sodnika ali stro¬ kovnjaškega prisednika ali sodniškega uradnika, odgovorno temu, kako napotilo se je zahtevalo, ali na trgovinski ali rudarskopravni ali na ci¬ vilni senat. Če je potem senat, pred kterim je bila razprava določena, na podlagi razpravinih podatkov spoznal, da je opravičen prigovor ne¬ pristojnosti, mora vstopiti za dopolnilnega sod¬ nika privzeti strokovnjaški prisednik, ako spada pred civilnim senatom razpravljena pravna stvar pred trgovinski ali rudarskopravni senat, na¬ mesto enega člena dotičnega senata, da sodi v glavni stvari. V pravdah pa, ki spadajo pred civilni senat, mora vstopiti sodniški uradnik, ki se je vdeležil razprave kakor dopolnilni sod¬ nik, namesto strokovnjaškega prisednika v senat, ki je bil prvotno za razpravo poklican. Zoper te sklepe ni dovoljen noben praven lek posebe. Spremembo v sestavi senata in pa imena členov senata, ki so v resnici sodelovali ob skle¬ panju sodbe, treba je v tem slučaju dati na znanje, kedar se sodba razglaša. Tisti člen senata, ki je stopil vsled prigo¬ vora nepristojnosti pred razsodbo v glavni stvari po sklepu sedišča iz senata, ne sme se vdeleže-. vati na posvetovanju in glasovanju o sodbi. On je pa vender dolžan, dati v treh dneh predsed¬ niku na znanje svoje mnenje o razsodbi pravne stvari v posebnem pismenem odpravku. Ta vo- tum je priložiti zapisniku o posvetovanji. Opomba: Glej § 64 t. z. 54 Zakon. § 63. Določbe §§ 61 m 62 uporabiti je tudi tedaj, kedar se je oglasil prigovor nepristojnosti gledč kake pravne stvari, vložene na samostalnem trgovinskem ali trgovinsko - pomorskem sodišču z razloga, da spada pravna stvar pred okrožno ali deželno sodišče, poklicano v izvrševanje sploš¬ nega sodstva. Ako smatra trgovinsko sodišče ali pa trgo¬ vinski ali rudarskopravni senat okrožnega ali de¬ želnega sodišča pravno stvar, došlo pred se za stvar splošne sodne oblasti, vkreniti je v §§ 61 in 62 napominane odredbe uradno. § 64. Kedar se izpodbija sodba, izrečena v smislu § 62 v pričo dopolnilnega sodnika, radi nepri¬ stojnosti sodišča, a više sodišče meni, da je se¬ nat, pred kterim je razprava bila določena, v resnici bil pristojen v razsojanje stvari, tedaj se vender ni dalje ozirati na nepristojnost, ako bi bil tudi tisti člen senata, ki je pred konečno odločbo stopil iz senata, po vsebini svojega spi¬ som priloženega votuma pravno stvar tako raz¬ sodil, kakor se je zgodilo v izpodbijani razsodbi. Drugi razdelek. Krajevna pristojnost. Splošna pristojnost. § 65. Vse tožbe, za ktere ni osnovana posebna podsodnost pred kterim drugim sodiščem, vla- §§ 63.-67. 55 gati je na stvarno pristojnem okrajnem sodišču ali na zbornem sodišču, na kterem ima tože¬ nec svojo splošno podsodnost. Opomba: Primeri odločbe §§ 64 št. 4 in 65 odst. 1 civ.-pravd. reda glede ubogih strank, nadalje člen VI. št. 5 uvodnega zak. in člen 315 trgov, zak. ter §§ 33, 35, 36 ,n 37 eks. reda. § 66. Splošna podsodnost osebe določuje se po njenem prebivališču. Prebivališče kake osebe je tisti kraj, v kterem se je naselila v očitnem ali iz okolnost razvidnem namenu, da bo tam stalno prebivala. če ima kaka oseba svoje prebivališče v okoliših več sodišč, osnovana je njena splošna podsodnost v vsakem teh sodišč. Tožitelju dano je v takem slučaju na izbiro, na kterem koli izmed različnih sodišč hoče vložiti tožbo. Opomba: Glej §§ 102, 103 in 122 t. z. § 67. Za osebe, ki nimajo prebivališča niti v ozem¬ lju, za ktero velja ta zakon, niti kje drugje, osno¬ vana je splošna podsodnost v kraju njihovega vsakokratnega bivanja v tuzemstvu. Ako takega bivališča nimajo, ali če v tuzemstvu ni znano, tedaj se sme te osebe tožiti radi vseh dolžnostij, osnovanih za časa njihovega bivanja v tuzem¬ stvu ali ki se morajo tukaj izpolniti, na sodišču poslednjega prebivališča ali bivališča, ktero so imele v tuzemstvu. 56 Zakon. § 68. Za osebe, ki so v aktivni vojaški službi, za osebe vojnega pomorstva in deželne brambe vstevši tudi vse v vojaški upravi aktivno slu žeče vojaške osebe in končno za vse aktivno služeče osebe orožništva velja glede podsodnosti kraj posadke (garnizije) za prebivališče. Tako osnovana podsodnost traja v slučaju, da menjajo garnizijo do časa, ko so dospeli v novo garnizijo. Pri vojaških osebah, ki niso v tuzemstvu, velja ob določevanju podsodnosti za njihovo pre¬ bivališče poslednji posadni kraj tistega vojaškega oddelka, kteremu one pripadajo ali pa poslednji tuzemski posadni kraj teh vojaških oseb. Opomba: Glej § 73 t. z. § 69. Avstrijski državljani, ki so uradniki ali služabniki avstrijske države ali avstro-ogerske monarhije v stalni uradni službi in prebivajo zunaj ozemlja, za ktero velja ta zakon, ohranijo svojo splošno podsodnost, ktero so imeli v ozemlju veljavnosti tega zakona. Ako ta le ni osnovana ali če se ne da izvedeti, tedaj velja za iste splošna podsodnost na Dunaju in sicer v okolišu tistega okrajnega sodišča, v kterem ima svoj sedež c. in kr. ministerstvo za vnanje stvari. Opomba: Glej § 73 t. z. § 70. Splošna podsodnost zakonskega moža velja tudi za njegovo zakonsko ženo, da si bi ona §§ 68.-72. 57 bila še pod varstvom, ako njuni zakon ni sodno razločen ali vsled smrti moža razvezan. Ako je zakonski mož svoje prebivališče v ozemlju veljavnosti tega zakona popustil, svojo ženo pa zapustil v tuzemstvu, velja za njo njeno stalno bivališče za splošno podsodnost dotle, dokler se njeni zakonski mož ni nastanil zopet v ozemlju, za ktero velja ta zakon. § 71- Splošna podsodnost očetova je tudi pod¬ sodnost za njegove očetovski oblasti podvržene zakonske otroke, za pozakonjene ali posinovljene (adoptirane) otroke; pod to podsodnostjo osta¬ nejo isti tudi še potem, ko je očetovska oblast nehala ali se razveljavila in do tedaj, dokler niso dosegli pravice, da sami svobodno uprav¬ ljajo svojo imovino. § 72. Nezakonski otroci so podvrženi splošni ma¬ terni podsodnosti; to podsodnost ohranijo še tudi po materni smrti dotle, dokler niso dosegli pra¬ vice, da sami svobodno upravljajo svojo imovino. Otroci, ki se nahajajo v oskrbi na troške kakega javnega zavoda, kteri je ob enem po¬ klican jih po zakonu zastopati, bodisi, da so v zavodu samem ali zunaj, podvrženi so za dobo, dokler ta oskrba traja, splošni podsodnosti tega zavoda. Opomba: Glej člen VI. uvodnega zak. za sodni pravilnik. 58 Zakon. § 73. Splošna podsodnost, določena za kako vo¬ jaško osebo po njenem garnizijskem mestu, raz¬ teza se na ženo in otroke te osebe le tedaj, kedar živijo tile z vojaško osebo v skupnem domačem gospodarstvu. Inače določuje se splošna podsodnost za te osebe po kraju, v kterem stalno prebivajo. Isto velja za ženo in otroke v § 69 napo- minanih oseb. § 74. Splošna podsodnost erarja ali ktere dežele, določa se po sedežu javnega organa, ki je po v to veljavnih predpisih poklican, da zastopa erar ali deželo v sporni stvari. Splošna podsodnost občine ravna se po sedežu občinskega pred- stojništva. Opomba: Glej člen IV. št. 1 in 2 uvodnega zak. za civ.-pravdni red. § 75. Splošna podsodnost javnih trgovinskih dru- žeb, komanditnih družeb, delniških družeb, za¬ drug, rudarskih družeb, javnih zakladov in kor¬ poracij, cerkev, prebend, ustanov, zavodov usta¬ novljenih za javne namene, imovinskih sklad, društev in drugih pravnih oseb, ki ne spadajo med fizične osebe in na ktere se ne ozirajo do¬ ločbe § 74, določuje se po njihovem sedežu, na kolikor ni ustanovljeno ničesar drugega, kar bi bilo v obče za vse obvezno. Ako je dvomljivo, velja za sedež kraj, kjer se vodi uprava. §§ 73.-77. 59 Kedar mora za ktero teh pravnih oseb na¬ stopati zastopnik erarja ali dežele ali kedar je pravna oseba podrejena občinski upravi, presoja se splošna podsodnost po določilih § 74. Posebne podsodnosti. 1. Izključne, Zakonske stvari. § 76. Tožbe na ločitev, razvezo ali razveljavbo zakona, ter tožbe radi vseh iz zakonskega raz¬ merja izvirajočih zahtev, ki niso čisto pravo- imovinske, spadajo pred sodišče, v čegar okolišu sta imela zakonca svoje poslednje stanovališče. Opomba: Glej § 50 št. 2 in 3 t. z. Zapuščinske stvari. § 77. Podsodnost za tožbe, s kterimi se iztožu- jejo dedinske pravice ali terjatve iz volil ali drugih naredeb za slučaj smrti, in pa za tožbe zapuščinskih upnikov iz terjatev do zapustnika ali dediča kakor takega se določuje, dokier se ni izdalo prisojilo, po sedežu sodišča, pred kterim se o zapuščini razpravlja. Tožbe, kterim predmet je delitev dedšine, spadajo pred ono sodišče, pred kterim teče za¬ puščinska razprava. Ta podsodnost ostane ve¬ ljavna tudi po pravomočnem prisojilu zapuščine. 60 Zakon. Fidejkomisne in fevdne stvari. § 78. Zbornim sodiščem prve stopnje dodeljene tožbe v fidejkomisnih stvareh spadajo pred ono zborno sodišče, ktero izvršuje sodno oblast v nespornih fidejkomisnih stvareh na prvi stopnji. Tožbe v fevdnih stvareh, za ktere ne ob¬ velja v § 77 napominana podsodnost, morajo se vlagati, ako je fevd podeljen po deželnem vla¬ darju in se spora vdeležuje fevdni gospod, na zbornem sodišču prve stopnje, v čegar okolišu ima fevdni urad svoj sedež, izven tega slučaja pa na onem zbornem sodišču prve stopnje, v čegar okolišu leži fevd. Tožbe sodnikov in tožbe zoper sodnike. § 79. Tožbe zoper osebe, ktere so nameščene za posamne sodnike na okrajnem sodišču, ki je po določilih o stvarni in krajevni pristojnosti po¬ klicano v razpravljanje in razsojanje, spadajo pred okrožno ali deželno sodišče, v čegar okolišu je okrajno sodišče. Tožbe zoper načelnika zbor¬ nemu sodišču prve stopnje, ktere bi spadale pred to zborno sodišče ali pred ktero okrajno sodišče ležeče v njegovem okolišu, vlagati je na kterem koli izmed zbornih sodišč prve stopnje, kterih okoliš meji neposredno na okoliš prvo- imenovanega zbornega sodišča. Isti predpisi naj se uporabljajo, kedar toži posamen sodnik, za čijega tožbo bi bilo samo §§ 78.-81. 61 na sebi pristojno okrajno sodišče, kjer on deluje, ali kedar nastopa za tožitelja načelnik zbornemu sodišču prve stopnje v kaki pravni stvari, ki je odkazana po določilih tega zakona zbornemu sodišču, kteremu je sam načelnik, ali pa kte- remu okrajnemu sodišču v okolišu zbornega sodišča. Opomba: Glej člen XIV. uvodnega zakona. Tožbe na povrnitev škode, storjene vsled žalitve pravic po sodniških uradnikih. § 80. Podsodnost za tožbe, s kterimi se poteguje za povračila iz žalitev pravic, storjenih po sod¬ niških uradnikih v izvrševanju njihovega urad¬ nega delovanja, se določuje po sedežu sodišča, po kterem ali po čegar uradnikih se je provzročila pravna žalitev. Opomba: Glej člen VI. št. 4 in zakon od 12. ju¬ lija 1. 1872. št. 112 drž. zak. Spori radi nepremičnine. § 81. Tožbe, po kterih se zahteva stvarna pra¬ vica do nepremične reči, prostost od take pra¬ vice ali njeno razveljavljenje, tožbe radi razde¬ litve, popravljenja mej ali radi motenja posesti spadajo pred sodišče, v čegar okolišu je nepre¬ mična reč. Ako se tiče tožba zemljiške služnosti ali stvarnega bremena, odločuje lega služnega ali obremenjenega zemljišča. 62 Zakon. Spori radi motenja v vodnopravni posesti. § 82. Spori radi motenja posesti (§ 49 št. 4) pra¬ vic do vode, spadajo pred sodišče, v čegar oko¬ lišu se je motenje prigodilo. Rabokupni spori. § 83. V § 49 št. 5 napominani rabokupni spori spadajo pred sodišče, v čegar okolišu leži rabo¬ kupni predmet. To sodišče je pristojno tudi v izdavanje v poslednjem odstavku v § 49 napominanih na- redeb in nalogov v rabokupnih stvareh Ako stvar leži v različnih okoliših. § 84. Ako leži stvar v okoliših več sodišč, tedaj je v vseh slučajih, v kterih podsodnost odločuje stvarna lega, tožitelju dano na izbiro, da vloži svojo tožbo na kterem koli teh sodišč. Isto velja, kedar je ozirno na meje raznih sodnih okrajev dvomljivo, ktero izmed več sodišč je šteti po kraju stvarne lege za pristojno. Kedar se je v eni tožbi združilo več zahtev, ktere bi spadale po zgornjih določilih gledč na stvarno lego, na ktero se ozirajo, pred različna sodišča, sme tožitelj po izbiri vložiti tožbo na vsakem izmed teh sodišč. Opomba: Glej § 102 t. z. §§ 82.-87. 63 Izdeželske osebe. § 85. Predpisi o izključni podsodnosti gledč na lego nepremične stvari (§ 81) in pa o podsodnostih, napominanih v §§ 82 in 83 uporabljajo se tudi za izdeželske osebe in pa za tiste osebe, ktere imajo svojo podsodnost pred verhovnim dvornim maršalstvom. Opomba: Glej člen III. in IX. uvodnega zakona za sodni pravilnik. 2. Izbirne podsodnosti. Podsodnost opravilnega kraja. § 86. Osebe, ktere bivajo v kakem kraju pod okolnostmi, ki po svoji lastnosti kažejo na daljšo trajnost bivanja, zlasti posli, ročni ali tovarniški delavci, obrtni pomočniki ali učenci, dijaki ali šolarji in kterim dohaja pravdna zmožnost, smejo se radi imovinskopravnih terjatev tožiti na so¬ dišču kraja, kjer prebivajo. Ta določba velja tudi za vojaške osebe, ktere si ne morejo osnovati stalnega prebiva lišča, na tak način, da stopi namesto sodišča prebivalnega kraja sodišče posadnega (garnizij¬ skega) kraja (§ 68). Naselbinska podsodnost. § 87. Če imajo lastniki rudnikov, tovarnic, trgo¬ vinskih ali obrtnih podjetij izven podjetnikovega 64 Zakon. sedeža posebne naselbine, smejo se tožiti v spor¬ nih pravnih stvareh, ki se nanašajo na te na¬ selbine, na sodišču onega kraja, v kterem se nahaja naselbina. Osebe, ki gospodarijo na posestvu s prebi- valnimi ali gospodarskimi poslopji kakor lastniki, uživalci ali zakupniki ali ki imajo za gospodar¬ jenje svoje oskrbnike, smejo se tožiti radi vseh pravnih razmer, ki se nanašajo na gospodarstvo tega posestva, na sodišču, v čegar okolišu leži posestvo. Podsodnost krajevne izpolnitve. § 88. Na poistinitev veljavnosti ali neveljavnosti kake pogodbe, na njeno izpolnitev ali razveljav¬ ljenje in pa na odškodovanje radi nedovršene iz¬ polnitve ali radi nepravilno dovršene izpolnitve, sme se tožiti na sodišču tistega kraja, na kte¬ rem mora po pismenem dogovoru stranek tože¬ nec izpolniti pogodbo; a dogovorjeno mora biti, da je z osnovo kraja izpolnitve, osnovana tudi pravica, tožiti na tem kraju. Med osebami, ki izvršujejo trgovinsko obrt, osnuje se podsodnost krajevne izpolnitve tudi s tem, da se je sprejela brez graje ob enem z blagom ali še pred prihodom doposlana faktura, na kteri je zabeleženo, da se mora plačati na določenem kraju in da je na istem kraju vložiti tožbe iz tega opravka. §§ 88.-91. 65 § 89. Menične dolžnike sme tožiti imetnik menice na sodišču plačilnega kraja. Opomba: Postopanje §§ 555 do 559 civ.-pravdn. reda, stvarna pristojnost § 51 št. 3 t. z. § 90. Iz najma ladje, iz služabnega razmerja moštva na ladjah in iz pomorskih tovornih poslov izvirajoči spori smejo se zasnovati na sodišču onega okraja, kjer se toženec mudi, kjer se naj blago odda, kjer se prevažanje popotnika neha ali kjer potovanje prejenja. Opomba: Glej §§ 49 in 52 t. z. Podsodnost obremenjene stvari. § 91. Na sodišču po § 81 pristojnem sme se s tožbo na obveljavo zastavne pravice združiti tožba na plačilo po zastavnem pravu zavaro¬ vane terjatve, s tožbo na razveljavo (izbris) za¬ stavne pravice pa tožba na poistinitev, da ter¬ jatev po zastavnem pravu zavarovana ne obstoji, ako sta namreč obe tožbi naperjeni proti istemu tožencu. Tožbe na zaostale dajatve iz kakega stvar¬ nega bremena, morejo se vlagati zoper posest¬ nika obremenjenega zemljišča na onem sodišču, v čegar okolišu leži obremenjeno zemljišče. 5 66 Zakon. Podsodnost za spore močene posesti. § 92. Tožbe radi močene posesti (§ 49 štev. 4) smejo se vlagati na onem sodišču, v čegar oko¬ lišu se je motila posest, ako se iste ne tičejo kake nepremične stvari. Podsodnost sporne družbe. § 93. Na kolikor ni osnovana za pravdo za vse skupaj posebna podsodnost, mora se več oseb, ktere imajo svojo splošno podsodnost pred raz¬ ličnimi sodišči, tožiti združeno pred vsakim to- zemskim sodiščem, pred kterim ima eden izmed spornih družnikov, ali če so med njimi glavni in postranski dolžniki, eden izmed glavnih dolž- kov svojo splošno podsodnost. Menične dolžnike more se kakor sporne družnike tožiti na sodišču plačilnega kraja. Podsodnost glavne pravde. § 94. Tožbe, s kterimi se zahteva stvar ali pra¬ vica, radi ktere teče pravda med drugimi ose¬ bami, (glavna intervencija) smejo se do pravo- močnosti sodbe v tej pravdi, podajati na istem sodišču. Tožbe pravdnih in vročevalnih pooblaščen¬ cev za svoje pristojbine in troške smejo se vla¬ gati na sodišču glavne pravde. §§ 92.-96. 67 Opomba: Glej § 16 civ.-pravd. reda, § 31 civilno- pravd. reda, dvorni dekret od 4. oktobra 1. 1833. št. 2633 zb. just. zak. in člen V. uvodn. zak. za civ.-pravd. red. § 95. V §§ 91 in 94 napominane tožbe morejo se na tamkaj imenovanih sodiščih vlagati tudi tedaj, kedar bi ta sodišča po določilih, veljavnih za stvarno pristojnost, ob sebi ne bila pristojna v razsojanje o imovinsko pravni zahtevi, za ktero se tožba poganja. Podsodnost protitožbe. § 96. Na tožbinem sodišču sme se vložiti proti- tožba, ako je terjatev, za ktero se poteguje po¬ slednja, v zvezi s tožbino terjatvo ali če bi sicer bila sposobna za obračun (kompenzacijo), na¬ dalje ako protitožba meri na poistinitev prav¬ nega razmerja ali pravice, ki je med pravdo postala sporna in je od obstanka ali neobstanka taistih popolnoma ali deloma odvisna razsodba o tožbinem zahtevku. Podsodnost protitožbe ne nastopi, ako se pristojnost sodišča za terjatev, zahtevano s proti- tožbo ali za takovrstno poistinsko tožbo ne bi mogla vtemeljiti tudi po dogovoru stranek, ali če je ob času, ko se je vložila protitožba, že dovršena ustna razprava o tožbi v prvi instanci. Opomba: Glej § 233, 236 civ.-pravdn. reda. 5* 68 Zakon. Podsodnost prejšnjega prebivališča. § 97. Rokodelci, prodajalci na drobno, gostilni¬ čarji, brodniki, vozniki in drugi obrtniki, nadalje pomočniki, posli in drugovrstni delavci za mezdo, smejo radi svojih terjatev za izročene izdelke ali za dano blago, za storjeno službo ali delo tožiti v devetdesetih dneh po poslednji predaji ali storitvi na sodišču, pristojnem po prejšnjem prebivališču odjemalca ali delodajalca, ako. se je ta le med tem časom preselil v drug sodni okraj. Isto pristoja zasebnim učiteljem gledč njihovega plačila. Podsodnost brodnikov in mornarjev. § 98. Zoper brodnike in mornarje smejo se ter¬ jatve napominane v § 97 iztoževati na sodišču pristojnem po kraju vsakokratnega toženčevega prebivališča tudi takrat, kedar toženec stanuje v drugem kraju. Imovinska podsodnost. §99. Zoper osebe, ki ne prebivajo v tozemst?u, more se tožba radi imovinskopravnih terjatev vložiti na vsakem tistem sodišču v ozemlju ve¬ ljavnosti tega zakona, v čegar okolišu se nahaja imovina ali predmet teh oseb, ki se s tožbo zahteva. Pri terjatvah velja za kraj, kjer se nahaja imovina, prebivališče dolžnika terjatve. Ako §§ 97.-101. 69 dolžnik terjatve ne prebiva v tuzemstvu, stvar pa, ki je tej terjatvi za varščino, se nahaja v tuzemstvu, tedaj je za določitev podsodnosti merodajen kraj, kjer ta stvar leži. Inozemske zavode, imovinske mase, družbe, zadruge in druga društva oseb moči je razven tega tožiti na onem tuzemskem sodišču, v čegar okolišu je njihov stalni zastop za tuzemstvo ali pa organ, kteremu je izročeno oskrbovanje opra¬ vil takih zavodov in družeb. Za spore, ki se tičejo pomorskih ladij ali pomorskih voženj, velja v tuzemstvu ležeče do¬ movinsko pristanišče dotične pomorske ladje za kraj, na kterem se imovina nahaja. Subsidijarna (nadomestna) podsodnost za tožbe iz zakonskega in roditeljskega razmerja. § 100. Tožbe zoper avstrijskega državljana na sodno ločitev, razvezo ali na neveljavnost za¬ kona in pa druge tožbe radi sporov, ki niso popolnoma imovinskopravne lastnosti in ki iz¬ virajo iz zakonskega ali roditeljskega razmerja, smejo se vlagati, ako ni v to osnovana niti splošna niti kaka posebna podsodnost, ali na splošni tožiteljevi podsodnosti ali če tudi za njega ni osnovana podsodnost v tuzemstvu, na dežel¬ nem sodišču na Dunaju. Podsodnost vzajemnosti za tožbe zoper inozemce. § 101. Ako se v kakem drugem državnem ozemlju pripuščajo zoper avstrijske državljane tožbe v 70 Zakon. državljanskih pravnih stvareh na sodiščih, kte- rim po pričujočem zakonu sploh ne bi dohajala pristojnost ali le omejeno, osnovana je enaka podsodnost za državljane drugega državnega ozemlja tudi na tuzemskih sodiščih. Več podsodnostij. § 102. Izmed več pristojnih sodišč sme si tožitelj izvoliti; izvolitev je dovršena s vročitvijo tožbe. Več okrajnih sodišč v enem kraju. § 103. Ako je treba koga tožiti na okrajnem so¬ dišču v takem kraju, kjer je postavljenih več okrajnih sodišč, vložiti je tožbo na onem okraj¬ nem sodišču, v čegar okolišu ima toženec svoje stanovahšče ali, če tega nima, svoje bivališče. Ako pa toženec v resnici ne biva v tem kraju, dano je tožitelju na voljo, da izbira izmed več sodišč (§ 102). Za pravne stvari, ki so odkazane okrajnim sodiščem za trgovinske in pomorske stvari, velja ta predpis tedaj, če bi v istem kraju bilo več okrajnih sodišč za trgovinske in pomorske stvari. Dogovor o pristojnosti sodišč. § 104. Stranke se morejo po izrečnem dogovoru podvreči sodišču prve stopnje, ki ob sebi ni pri¬ stojno. Dogovor mora se izkazati sodišču po listini že v tožbi. §§ 102,—105. 71 Dogovor je pravno veljaven le tedaj, kedar se tiče kakega določenega pravnega spora ali pravnih sporov izvirajočih iz kakega določenega pravnega razmerja. Vender se stvari, ki so sploh odtegnjene področju rednih sodišč, po takem do¬ govoru ne morejo spravljati pred ta sodišča, pravne stvari pa, ki spadajo pred okrajno so¬ dišče, ne pred zborno sodišče prve stopnje, pravne stvari splošne podsodnosti ne pred trgovinsko sodišče, trgovinsko in pomorsko sodišče ali pred trgovinsko ali rudarskopravni senat in končno spori odkazani izključno zbornim sodiščem prve stopnje ne pred okrajno sodišče. Ob sebi nepristojno sodišče postane v to¬ liko, v kolikor se more narediti pristojnim po dogovoru stranek, pristojno tudi s tem, da to¬ ženec, ne da bi pravočasno prigovarjal nepristoj¬ nosti, v glavni stvari ustno razpravlja. Opomba: Glej §§ 240, 226 in 441 civ.-pravd. reda. Tretji del. O sodni oblasti v nespornih opravilih. Zapuščinska razprava. § 105. Za razpravo o zapuščinah je poklicano okrajno sodišče, ako se pa v zapuščini nahajajo posestva, vpisana v deželni deski, iz občinske zveze izločena posestva ali fevdi, ono okrožno ali deželno sodišče, na kterem je imel umrli posest¬ nik svojo splošno podsodnost v spornih stvareh. 72 Zakon. § 106. Če je avstrijski državljan umrl v inozemstvu, pristojno je za razpravo o njegovi zapuščini so¬ dišče, na kterem je imel umrli državljan svojo poslednjo splošno podsodnost v tuzemstvu ali, če se ta podsodnost ne da zvedeti, ono sodišče, v čegar okolišu leže v zapuščino spadajoče ne¬ premičnine do cela ali večinoma in če je pose¬ doval samo premično imovino, ono sodišče, v čegar okolišu leži veči del v tuzemstvu se na¬ hajajoče premične imovine. Če spadajo v zapu¬ ščino posestva, vpisana v deželni deski ali iz občinske zveze izločena posestva ali fevdi, upo¬ rabljajo se primerno določbe § 105. § 107. Gledš nepremičnin umrlega inozemca, le¬ žečih v ozemlju veljavnosti tega zakona, pristoja zapuščinska razprava okrajnemu sodišču ali, če so te nepremičnine ali del istih vpisane v de¬ želno desko ali izločene iz občinske zveze, okrož¬ nemu ali deželnemu sodišču, v čegar okolišu leže te nepremičnine do cela ali deloma. § 108. Kedar se mora po v to obstoječih predpi¬ sih razpravljati o premični zapuščini umrlega inozemca po kterem v ozemlju veljavnosti tega zakona se nahajajočem sodišču, pristojno je tisto sodišče, na kterem je imel inostranec svojo splošno podsodnost; če se pa podsodnost ne §§ 106.-109. 73 more poizvedeti, ono okrajno sodišče, v čegar okolišu je večina zapuščene premične imovine, Varstvo in skrbstvo. § 109. Postavljati varuha ali skrbnika in oskrbo vati vsa opravila, ki gredo varstvenemu in skrb¬ stvenemu oblastvu. je poklicano ono okrajno sodišče, na kterem ima nedoletnik ali oskrbova¬ nec svojo splošno podsodnost v spornih stvareh. Če je postaviti varuha ali skrbnika inozemcu, za kterega ni osnovana podsodnost v tuzemstvu, pristojno je ono okrajno sodišče, v čegar okolišu ima inozemec svoje stanovališče ali bivališče. Vender pa je pridržano odločevanje o skle¬ pih okrajnih sodišč, s kterimi bi se naj dovolilo ali odreklo podaljšanje očetovske oblasti ali var¬ stva ali pa vkrenilo ali razveljavilo skrbstvo radi blaznosti ali slaboumnosti ter odločevanje o skle¬ pih okrajnih sodišč, s kterimi bi se naj končno rešile prošnje za posinovitev ali, s kterimi bi bilo podeliti ali odreči privoljenje prositi za po- zakonitev po milosti vladarja ali se odobrila prodaja nepremičnine nedoletnikov ali oskrbo¬ vancev, okrožnemu ali deželnemu sodišču, v če¬ gar okolišu se nahaja pristojno okrajno sodišče. Okrajno sodišče mora v tem slučaju še prej, nego izda okrajno sodni sklep, vposlati spise o svojem razpravljanju zbornemu sodišču. Opomba: Glej člen VIII. štev. 2 in 3 uvod. zak. za sodni pravilnik. 74 Zakon. § no. Za varstveno in skrbstveno oblastvo nedo- letnih otrok takih zapustnikov, v kterih zapu¬ ščini se nahajajo v deželni deski vpisana po¬ sestva ali iz občinske zveze izločene graščine in sploh za varovance in oskrbovance, ki imajo taka posestva ali graščine, je pristojno ono okrožno ali deželno sodišče, na kterem ima ne- doletnik ali oskrbovanec svojo splošno podsodnost. Ta pristojnost obvelja tudi tedaj, kedar so si pridobili varovanci ali oskrbovanci v deželni deski vpisana posestva ali iz občinske zveze izločene graščine še le potem ko je že pričelo ktero okrajno sodišče izvrševati svojo varstveno ali skrbstveno sodno oblast. Prenos na okrožno ali deželno sodišče, ki je postalo pristojno, mora se izvršiti na naznanilo varuha ali skrbnika ali uradno. § Ul- Ako se sprevidi, da je varovancu ali oskr¬ bovancu na korist in zlasti če se s tem pospeši dejansko izvrševanje varovancem namenjene varstvene in skrbstvene zaščite, sme sodišče, ki je v oskrbovanje opravil varstvene in skrb¬ stvene oblasti pristojno, uradno ali na predlog nadzorstvo in skrb za osebo varovanca ali pa izvrševanje dolžnosti dohajajoče sodišču gledč imovinskih zadev varovanca prepustiti popolnoma ali deloma drugemu sodišču enake vrste. Tak sklep potrebuje predhodnega odobrenja po višem deželnem sodišču, ki je nadrejeno pri- §§ 110.-113. 75 stojnemu sodišču, in odobrenja po najvišem dvor¬ nem sodišču, ako bi se izročitev morala izvršiti na ktero sodišče v okolišu drugega deželnega nadsodišča ali na kako inozemsko sodišče. Tak sklep obvezuje tuzemsko sodišče, ki se je napro¬ silo za izvrševanje opravil varstvene in skrb¬ stvene oblasti. Za odpravek zaprosbe veljajo določbe zad¬ njega odstavka § 36. § U2. Ktera sodišča so poklicana postavljati skrbnika za posamezne sporne stvari ali opra¬ vila, presoja se po posebnih predpisih, izdanih za posamezne slučaje skrbstev, po določilih dr¬ žavljanskega prava in končno po določilih, ve¬ ljavnih za sodno postopanje. Ako ni drugačnega predpisa, pristojno je za postavljanje skrbnika ono okrajno sodišče, na kterem ima stranka, ki je za postavljenje skrb¬ nika prosila, ob času prošnje svojo splošno pod- sodnost. Pozakonitev nezakonskih otrok. § 113. Ako je na posinitvi (pohčeritvi) ali na po- zakonitvi nezakonskih otrok sodelovati sodišču, pristojno je zato varstveno ali skrbstveno obla- stvo tedaj, kedar je za osebo, ktero je posinoviti ali pozakoniti, že postavljen varuh ali skrbnik, sicer pa je pristojno ono okrajno sodišče, na kte¬ rem ima svojo splošno podsodnost v spornih re- 76 Zakon. čeh posinovitelj, posinoviteljica (pohčeriteljica) ali oče nezakonskega otroka, ki se naj vzakoni. Kedar bi po smrti očeta bilo ustanoviti, da se je odpravil kak zakonski zadržek ali po- istiniti nedolžnost, da se za njega ni vedlo (§ 160 obč. drž. z.) ali določiti očetovstvo otroku, rojenemu izven zakona v svrho, da se pozakoni vsled poznejšega zakona (§ 161 obč. drž. zak.), tedaj je v to pristojno varstveno in skrbstveno oblastvo, ako je za osebo, ki se naj pozakoni, že postavljen varuh ali skrbnik, inače pa je pri¬ stojno ono okrajno sodišče, na kterem ima oseba, ktero je pozakoniti, svojo splošno podsodnost v spornih stvareh. Opomba: Glej člen XVI. uvodnega zak. za sodni pravilnik. Dogovorna ločitev in razveza. § U4. Za dovolitev dogovorne ločitve in pa raz¬ veze po § 133. obč. drž. zak. je poklicano ono okrajno sodišče, na kterem ima zakonski mož svojo splošno podsodnost. Če se ločena zakonca zopet združita, na¬ znaniti je to na sodišču, ktero je na prošnjo za¬ koncev dovolilo ločitev ali pa na tistem okraj¬ nem sodišču, v čegar okolišu je ob času nazna¬ nitve skupno stanovališče zakonskih. V tem po¬ slednjem slučaju mora se v naznanilu imenovati sodišče, ktero je ločitev dovolilo v svrho, da se temu da primerno na znanje. §§ 114.-116. 77 Amortizacija (razveljavba) listin. § 115. Pozivanje v svrho amortizacije državnih za¬ dolžnic in njim enako poštevanih kreditnih pa¬ pirjev, mora se predlagati na onem zbornem so¬ dišču prve stopnje, v čegar uradnem sedežu se vodijo dotične kreditne knjige. Za amortizacijo izgubljenih menic in pa listin, kterih amortizacija se vsled zakonitega predpisa mora ravnati po členu 73 meničnega reda, je pristojno trgovinsko sodišče (trgovinski senat okrožnega ali deželnega sodišča) v plačil¬ nem kraju. Podsodnost za uvedbo in dovolitev amorti¬ zacije glede vseh drugih listin mora se presojati po posebnih v to izdanih določilih. Ako drugačnega predpisa ni, pristojno je za amortizacijsko postopanje in za dovolitev amortizacije okrajno sodišče, na kterem ima za amortizacijo proseča stranka ob času te prošnje svojo splošno podsodnost v spornih stvareh. Fidejkomisne (poverbinske) stvari. § U6. V razpravah o nespornih fidejkomisnih stva¬ reh, vštevši razpravo o fidejkomisni imovini v slučajih smrti posestnikov, in vštevši izjavo o prestanku fidejkomisa in dovolitev fidejkomisne razveze, mora nastopati, ako ni v potrjenih fidej¬ komisnih ustavih določena za posamezne fidejko- mise kaka druga fidejkomisna instanca, ono 78 Zakon. okrožno ali deželno sodišče, pred kterim je imel ustanovitelj fidej komisa ob času svoje smrti svojo splošno podsodnost. Nasproti pa mora na¬ stopati gledč fidejkomisov, ustanovljenih pred pričetkom veljavnosti tega zakona, ono zborno sodišče, ki je bilo pristojno dosedaj v izvrševanju sodne oblasti v nespornih fidejkomisnih stvareh. Ako je fidejkomis s smrtjo poslednjega po¬ sestnika prenehal, mora razpravo vršiti sicer zapuščinsko oblastvo umrlega, izjava pa, nana¬ šajoča se na fidejkomisno vez, da je prenehal fidejkomis, pristoji fidejkomisnemu sodišču in si¬ cer tudi tedaj, kedar fidejkomisno sodišče ni ob enem razpravno oblastvo. Realne stvari. § H7. Provedba vseh realnih dejanj, tako zlasti ogleda in veščaškega izvida, inventure, cenitve, prodaje in uvedbe oskrbnika pristoji okrajnim sodiščem, ako ni gledč posameznih dejanj ali določenih postopkov zaukazano drugače, in ako je takoršna realna dejanja opravljati glede po¬ sestev vpisanih v deželno desko, gledš fevdnih posestev ali glede graščin izločenih iz občinske zveze, okrožnemu ali deželnemu sodišču, v čegar okolišu se stvar nahaja. Opomba: O prisilnih potih razpravljati je na onem okrajnem sodišču, v čegar okolišu leži zemljišče, ki je pota potrebno glej § 9 zak. od 7. julija 1. 1896. št. 140 drž. zak. §§ 117.-119. 79 Vodstvo javnih knjig. § 118. Za vodstvo javnih knjig o nepremičninah, za ktere veljajo predpisi občega zemljiško knjiž¬ nega zakona, je poklicano: 1. gledč onih posestev, ki so bila dosedaj vpisana v deželnih ali fevdnih deskah, zborno sodišče prve stopnje v tistem kraju, kjer se na¬ haja deželna ali fevdna deska; 2. glede nepremičnin v okolici mest, kjer je sedež zbornemu sodišču prve stopnje, tamkaj se nahajajoče zborno sodišče prve stopnje; 3. gledč vseh ostalih nepremičnin okrajno sodišče, v čegar okolišu te nepremičnine leže do cela ali po svojih poglavitnih delih. Za. vodstvo javnih knjig o nepremičninah, ki leže v občinskem okolišu dunajskem, ohranijo do daljne odredbe dosedanji predpisi svojo ve¬ ljavnost. Opomba: O delokrogu mestno-delego vanih dunaj¬ skih sodišč glej naredbo pravosodnega ministerstva od 3. februarja 1. 1872. št. 36 drž. zak. in v dr. Schauerje- vem civ.-pravdnem redu stran 174—178. Odpoved hipotečnih terjatev. § 119. Hipotečno terjatev odpovedati je (§ 59 obč. zemlj. knj. zak.) vselej na zemljiško-knjižnem sodišču. 80 Zakon. Potrdila o vodstvu trgovinskih knjig. § 120. Za podeljevanje potrdil o zakoniti kakovosti trgovinskih knjig je pristojno trgovinsko ali okrožno ali deželno sedišče gledč knjig, ki se vodijo na kraju, kjer je sedež teh sodišč, sicer pa je pristojno okrajno sodišče, v čegar okolišu se vodijo trgovinske knjige. Poveritev podpisov in prepisov in sprejemanje sporočil poslednje volje. § 121. Podpise in prepise poverjati in sodno spre¬ jemati sporočila poslednje volje sme vsako sodišče. Več okrajnih sodišč v enem kraju. § 122. Kedar je izročiti pravne stvari nespornega sodstva na okrajno sodišče v takem kraju, kjer je postavljenih več okrajnih sodišč, tedaj se do¬ ločuje pristojno sodišče po stanovališču in če tega ni, po bivališču osebe, čije splošna podsod- nost je odločilna v spornih stvareh. Ako takega stanovališča ali bivališča ni, sme se izročiti pravna stvar kteremu koli izmed okrajnih so¬ dišč, ki se nahajajo v tem kraju.