UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica st, S
rf sr«-ji
fc c;VkopV,,.e“-»r;s,wo.i	..«
f .	apreiemaio	•	J •
VAROON1NA ■ celoletna po pošti ali e pošiljanjem na doni za Avstro Oarpl o in Bosno K 21-60, ,olletna K 10-80, fetrtletna Wjo	K 1-80; Mo celol.l.o K M-«, „
ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno E dt> —.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedeljo in praznikov .• .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	-. \ •
UPRAVN1STVO se nahaja v Seienburpovi ulici štev. 6, II,, i« uraduje za stranke od 8. do -2. dopoldne in od O. do 7. zvečer Inserati: enostopnn petitvrstica 80 vin., povojen prostor, poslani) :::	in teklen e 40 vin. — Jnsernie sprejema upravnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankiraua pisma se ne sprejemajo
■«-	Reklamacije	lista	so	poštnine proste.	1
Stev. 774.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 5. januarja 1914,
Leto IV.
Kdo more pomagati?
Daleč naokrog lahko gleda oko po Avstriji; toda če bi hotel pogled ujeti kaj veselega, bi mu bilo obzorje med črnoruinemmi mejami še vendar pretesno. Zlasti zadnja leta prinašajo v politiki v gospodarstvu. v kulturi sama razočaranja. Kratkega pregleda vse klavrnosti sploh ni mogoče napraviti, in kroničar, ki bi hotel vesy«r Obeležiti vse, kar tare življenje v tej drfavi, bi prišel v največjo zadrego, ker ne bi vedel, kje naj začne; zaradi konca seveda ne bi bilo treba preglavic, kajti preden bi prišel do njega, ki ga že poklicala blaga smrt na boljši svet
Kakšno jc naše gospodarsko življenje? Nekoliko veleposestnikov in velekapitalistov živi brez skrbi, sicer pa je mizerija povsod. Nezadovoljnost ni le v takozvanih nižjih slojih doma, ampak sega visoko gor v srednje stanove, ki pač ne čutijo take bede kakor proletariat, ne morejo pa živeti kakor enaki v drugih državah in se čutijo zaraditega zapostavljene, zanemarjene in siromašne. Kajti revščina je relativen pojm. Ko ljudje še niso znali zjdati hiš in izde-iavati oblek, ni bil človek siromak, če ni imel pa tačice in nedeljske suknje. Kadar pa daje svet s pomočjo duševnega ročnega dela tisočere kulturne in materialne užitke, je človek revež, če mora živeti tako kakor so pred šest, pred desettisoč leti živeti tedanji odličnjaki.
Tak občutek ima akademičen človek, če vidi, kaj lahko užijejo njemu enaki na Francoskem, na Angleškem, in kako se mora 011 odrekati v Avstriji. Tak občutek pa seveda tudi proletarcu ni tuj, ki sodeluje pri stvarjenju vseh bogastev, pa mu je pristop skoraj do vseh zaprt. In nikjer v velikih kulturnih državah ne tako kakor v Avstriji, kjer je večina delavskih slojev obsojena ne le na relativno, ampak na absolutno siromaštvo.
Nič bollše kakor ročnemu se ne godi duševnemu proletariatu, ki se množi kakor pesek v morju. \ ečjidcl je še na slabšem od delavcev v ožjem pomenu, ker ni tako organiziran za boj in ker čuti. napačno ceneč svofo iznhm-zbo, neko solidarnost s takozvanimi boljšimi sloji, za katero ni nobenega dejanskega temelja. Pomanjkanje v hišah manjših uradnikov, učiteljev, profesorjev, zdravnikov, tehnikov, umetnikov je tako, da bi sc dalo o tem zapeti tragično pesem. Manjše število izmed njih se povzpne na višjo gospodarsko stopnjo; večina tiči v mizeriji.
Godrnjanje pa prihaja celo iz onih krogov, katerim je usoda še najbolje postlala. Industrialci kritizirajo že glasno razmere in zahtevajo izpremembo.
Ves moderni svet stremi po industrialnem razvoju. Kajti splošno bogastvo se more le z industrijo pečnti. Posamezen veleposestnik lahko nalaga nove in nove bankovec v hranilnico, odirajoč konsuinentc, izkoriščajoč delavce in uničujoč male kmete; splošnost nima od njegovega bogastva nič. Industrija pa jc veilK or-Kimizem, ki ustvarja nove vrednosti; z ninti je
neizogibno spojen promet. Bogastvo, ki ga producira industrija, se preliva po žilah socialnega organizma kakor kri po človekovih. Tudi to bogastvo ne prihaja v kapitalistični družbi vsem enako v prid; vendar pa ne leži mrtvo v blagajnah, temveč gre po svetu.
V	Avstriji ni industrialnega razvoja, ni prometnega napredka. Ena zaostalost je v zvezi z drugo, oboje 1 a s politiko, v kateri tiče glavni razlogi zla. In ker se na tem polju nič ne gane, moramo tudi kulturno zaostajati. Kar je mogoče iztlačiti iz prebivalstva, požira militarizem, izobrazba, znanost in umetnost pa stradajo. Ljudsko šolstvo je nezadostno; še vedno imamo dežele, v katerih jc vprašanje analfabetov znamenje naše kulturne sramote; neštete enorazrcdnice kažejo ironijo ljudskega pouka; na tisoče otrok ne more dobivati prvega pouka v svojem materinskem jeziku. Na drugi strani pa se oglašajo močnejši in močnejši klici po visokih šolah, po vseučiliških institutih, po znanstvenih zavodih; ponavljajo se leto za letom, uresničenja pa ni.
Notranja politika v državi stoji v znamenju vedno pretečega S 14. Deželni zbori večinoma ne funkcionirajo. Na Češkem gospoduje komisariat namesto avtonomije, na Oališkem ni veliko bolje, v drugih deželah zahtevajo poslanci, zastopniki ljudstva, sami komisijo.
Narodni spori se teoretično rešujejo, praktično pa sc množe in poostrujejo. Vsaka zadeva, ki jo po drugih državah presojajo izključno s stvarnega stališča, ima pri nas nacionalen zna>-čaj. In ker ne more noben narod nič pozitivnega doseči zase. ga veseli, če more vsaj drugemu škodovati.
Govoriti o zunanji politiki bi se pa reklo nositi vodo v morje. Diplomatično nas je Berch-toldovščina oškodovala daleč naokrog; gospodarsko nas vodi v beraštvo.
Novo leto se je v Avstriji pričelo tako, da je vsako voščilo kakor zasmehovanje. In nič sc ne bi bilo čuditi, če bi slabejše duše obupa-v«lc vpričo klavrnega propadanja, misleče, da ni pomoči.
Toda rešitev je mogoča, ako je volja zanjo. Od onih, ki stoje na krmilu v tej državi, jc seveda ni pričakovati. Priti more le iz ljudstva, ki čuti škodo in bremena sedanjih razmer. Ali to ljudstvo mora podpreti svojo voljo z močjo. Otresti se je treba starih predsodkov, zapustiti stari kolovoz, pa nastopiti novo pot. Začrtana je sicer že davno in bataljoni korakajo po njej. Toda iz bataljonov morajo postati polki, iz polkov divizije, iz brigad vojni zbori, ki bodo dovolj mogočni, da zmagajo.
Ljudska moč tiči v organizaciji, edino v organizaciji. Nobenega drugega sredstva ni za rešitev. V organizaciji pa je zanesljiva pomoč. Kajti zoper organizirano ljudstvo ne obstane noben nasprotnik. Brez organizacije pa so največje množice kakor pleve, s katerimi se igra
vcicr.  -
Dnevne beležke.
— Za Žitnikov deželni mandat sc klerikalcem, kakor je videti, nenavadno mudi. Slišati je, da bo že 27. t. m. nadomestna volitev. To je samo po sebi čisto prav, kajti poslanski mandati niso za to, da više v zraku. Če sc visoka vlada res tako požuri z razpisom volitve, ne bomo nič ugovarjali. Le da bi bila povsod enaka mera in da se ne bi v drugih slučajih tako zavlačevalo, da ostanejo nekateri okraji cele dolge mesece brez poslanca. To pa se je že večkrat zgodilo, kakor sc je v zadniem zasedanju celo zgodilo, da g. Bartol n" odložil mandata, ko ze ni bil več opravičen, da bi ga bil izvrševal. Zdi se, da so za klerikalce zakoni prav iz voska in sicer iz najmehkejšega.
-- Včerajšnji železničarski shod v »Mestnem domu« je sijajno uspel. Poročilo objavimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki.
- Kdo kaj vpraša »Slovenca«. »Slovenec« že zopet iztegnil svoj dolgi jezik. Pripove-
"le, kako velike simpatije ima med občin-
skn0,Jl 1.	*°1-	tiskania-	ker	je	zagnala tiskar-
hivn t 'pVhiVhiioa*^est0- Ce,e kupe zauPn'c dobiva. Le h. bilo to res, potem s tem dokazuje
Slovenec« san1 da so pristaši njeg()vj sovra-_ mki delavstva. »Slovenec« naj bi bil tako priden in priobčil zaupnice tistih tičev, ki so nasedli »Slovenčevim« lažem. Prav radi bi jih ?-uali. v svoji notici zopet ponavlja laži o mapah tiskarskih plačah, o posredovalnici za delo " ° strahovanju od strani socialno demokratičnega delavstva. V vseh bajkah tiči glupa hinav-Mv1*1 sovra^tvo do organiziranega delav-sonmrn • »Slovenec« hoče, mu pokličemo v m> ,nl]HSemSk0 stavko, vevško stavko, kjer v oV*.!x, 'Kra*' dvomljivo vlogo, in delovanje ,r i} n zboru prav zadnje dni, kjer so očim« zavze,i Protidelavsko stališče tako nrav ’-X J,m n°ben delavec ne more zaupati kalci ka-,Vsa,rV .'!ailnard i)a» da se bodo kleri-ske službe v OSr^no zavzeli za boljše delav-
"i Popravil krivic?1Bamberg do danes še
pokvarili stroje Naše mnenje je, da je dolžnost poštenega človeka, da popravi krivico. Enako še ni odpravil v svoji tiskarni protipostavno uporabljanje žensk pri stavnem stroju. In take ljudi priporoča vlada v visoko odlikovanje. Sicer je pa gospod Bamberg jako priden. Ves teden leta od tiskarne do tiskarne, pošilja okrožnice in daje korajžo. Da, še vse hujše kakor kak anarhističen agitator.
— Deseta mednarodna maškarada se bo
vršila v soboto dne 31. januarja v »Narodnem domu« v Ljubljani v gorenji veliki dvorani in pripadajočih stranskih prostorih. Spored bo vrlo izbran in zabaven kakor še nikdar doslej.
-	Zglaševanje. Razglas c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913, st. 13 dež. zak. o uredbi zlaševanja v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani predpisuje, da mora premembe v rodbinskem stanu strank vsled rojstva, ženitve, možitve ali smrti imetnik stanovanja v osmih dneh po nastopu dotičnega dogodka to tudi zglasiti pri c. kr. policijskemu ravnateljstvu. Z ozirom na to, da se ta predpis mnogokrat zanemarja, opozarja c. kr. policijsko ravnateljstvo na to določilo s pripombo, da bi se moralo v slučajih prestopkov v zmislu omenjenega razglasa kazensko postopati.
— Veselica v korist podpornega sklada »Društva nižjih mestnih uslužbencev« se vrši nocoj. Upamo, da bo občinstvo posetilo to veselico že iz prijaznosti do svojih uslužbencev. < m pa ttidi veselični odsek skrbi, da se bo vsak najnohe zabaval, da bo pa vsak dobro pogo-
^en' u*m| pa jamči gostilničar in vinotržec Heter Stepic.
— Izgubila se jc legitimacija s sliko in veljavna za leto 1914. na vožnji od Jesenic do Ljubljane, državni kolodvor. Pošteni najditelj naj jo odda v prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico«.
• - Jesenice. Na jeseniški postaji službuje g. asistent Jos. Peternel, ki po naših izkušnjah ne pozna predpisov. 4. decembra 1913 pri vlaku 765 ni bilo zavirača Robiča, ker je zaspal. Enako je bilo 25. decembra pri ravno istem vlaku in Robič je zopet vlak zaspal. A gospod Peternel ga ni hotel naznaniti, seveda zato ne, ker sta v sorodu. Ko je pa imel službo naš
sodrug od 25. na 26. decembra ravno pri omenjenemu vlaku in je prišel 5 minut pred odhodom, ga je pa g. Peternel naznanil, da je spal, kar pa ni resnica. Zato imamo priče na razpolago. Ne želimo nobenemu od prej omenjenih škode, ampak to želimo, da g. Peternel preštudira predpise in naj bo tudi on v izpolnjevanju svoje službe bolj vesten, če ne mu prihodnjič povemo nekaj druzega.
—	Kleopatra je dosegla pri sobotnih in včerajšnjih prvih predstavah najlepši uspeh. Čudili smo se krasnim prizorom in občna sodba je bila, da je to najlepši in tehnično najpopolnejši film, ki se jc doslej predvajal. V sredi vsega dejanja je Kleopatra, najlepša in mnogo opevana egiptovska kraljica, ki je tudi v filmu res občudovanja vredna prikazen. Tako tudi Mark Anton in drugi. Množinski prizori kakor tudi čarobna inscenacija napravljajo na nas neizbrisen vtisk. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7. in 9. Tudi šolski mladini dostopno.
Vodiška Johanca pred sodiščem.
V	soboto, 3. januarja, se je pred ljubljanskim deželnim sodiščem razkrilo žalostno poglavje iz kulturne zgodovine slovenskega ljudstva. Vodiška svetnica Johanca, ki je skoraj leto dni begala ljudstvo s svojimi čudeži, je pred sodiščem svoje čudeže pokazala kot to, kar so bili, kot sleparstvo.
Obravnavo je vodil svetnik Vedernjak, prisedniki so pa bili sodni svetniki Milčinski. Pajk in Papež. Državni pravdnik jc bil dr. Neuperger, ex ofio zagovornik Jo-hancc dr. S z a b o t h y. Ob devetih dopoldne pripelje paznik Johanco, ki se močno joka in zakriva obraz, da bi je ne videli poslušalci.
Predsednik: Vi ste Johanca Jerovšek, kličejo Vas pa sveta Johanca. Pristojni ste v Vodice in ste zakonska hči. Koliko časa ste hodili v šolo? Ali so starši še živi?
Johanca: V šolo sem hodila šest let v Repnjah. Starši sq že umrli.
Predsednik: Ali imate kaj prpmože-
nja?
J o h a 11 c a: Nekaj kron.
Nato opominja predsednik Johanco, da naj govori čisto resnico. Johanca pravi, da bo govorila resnico tako gotovo, kakor je tukaj živi Bog. Predsednik ostro zavrne njeno sklicevanje na živega Boga. Potem prečita predsednik
obtožnico,
iz katere posnemamo, da je Ivana Jerovškova rojena 4. decembra 1885. v Repnjah. Jerovškova je dekla hi doslej še nekaznovana.
Tekom let 1911, 1912 in 1913 je Jerovškova na Reki in v Vodicah sleparila ljudstvo s tem, da je hlinila Kristusovo trpljenje in da je v zvezi z dušami umrlih. Ljudje so ji dajali denar za maše, ki naj bi rešile duše iz vic. Na Reki je vzela od različnih oseb 100 K za svojo osebo, v Vodicah Je pa izvabila za maše različnim osc-fcam okolo 200 K. Marijo Goljar v Ouncljah pa je hotela osKmiovati 73 190 K, kar se jej pa ni posrečilo. S tem je zakrivila Jerovškova hudodelstvo deloma dovršene, deloma poizkušene goljufije in se naj zato kaznuje po § 202 kazenskega zakona.
Pred prehodom v obravnavo predlaga zagovornik, da naj se po izvedencih preišče duševno stanje obtoženke. Državni pravdnik se odločno protivi temu predlogu. Sodni dvor odide na kratko posvetovanje in po končanem posvetovanju izjavi predsednik, da sodni dvor odklanja zagovornikov predlog.
Iz JohaitiČnega življenja na Reki.
Predsednik pozove Johanco, naj opiše svoje življenje, odkar je prišla na Reko.
Johanca pove, da je bila sedemnajst let stara, ko je prišla v samostan benediktink na Reki, kjer jc služila že njena sestra. V samostanu je služila kot dekla. Na vprašanje predsednikovo, kdaj da jc pričela »švieati« kri, pravi Johanca, da je prišlo to samo od sebe. Državni pravdnik jo vpraša,, če je bila res kdaj v cirkusu. Johanca pravi, da ni videla nikdar še nobene komedije ne od znotraj ne od zunaj. Kri jej ie prihajala dve leti iz glave, iz rok in iz prs. Rada bi bila preoblečena, a so jej redovnice dejale, da je še preotročja in premlada. Sestra Jožefa. s katero sta skupaj delali, jej jc povedala, naj bo tako dobra kakor sveta Katarina Eme-rih in še nekatere druge svetnice, potem jo bodo sestre že sprejele v red. Ker Johanca ni vedela, na kakšen način naj bo dobra, jej je sestra Jožefa pojasnila to »dobroto«. V mesnico naj gre po kri in sc poliva ž njo in sestre bodo mislile, da trpi Kristusovo trpljenje. Johanca ie šla po kri in sestra Jožefa Jej Je pokazala, kako se »švica« kri. Sestra Jožefa je legla na tla. se zviiala in se polivala s krvjo po prsih, rokah in nogah. Kri je imela shranjeno pod odejo, da je ni nihče dobil. Petkrat jej je pokazala sestra Jožefa, kako sc krvavi pot poti in potem je znala to umetnost tudi Johanca. Pričela se je javno kazati. Ležala je v postelji kakor zamaknjena po eno uro. Na prsih je prestrigla srajco in se pomazala s krvjo in oblekla je preluknjane nogavice. Med zamaknjenostjo so jo pričeli trgati krči, zvijala se je in pri tem se pomazala s
krvjo. Nune so jo poslale potem na svoje posestvo, vilo Poglajen pri Reki, kjer je nadaljevala svoje čudeže. Na vprašanje predsednikovo, ko-liko je »kšeft« nosil, pravi Johanca, da nič.
V vili je ostala dva meseca. Predsednik jej pravi, da so jo potem napodile nune. Johanca to odločno zanika in pravi, da so jo vzeli kapucini iz te vile, da bi delali »kšeft« z njo in so jo spravili v društveni dom Marijinih devic na Reki, kjer je bila od maja do decembra 1912. Prihajale so jo gledat tercijalke in jo vlačile tudi s seboj po procesijah. Kri jej je prinašalo neko dekle. Pravi, da ni od nikogar jčmala denar, ker je imela sama 500 K prihranjenega. Pri peku Možetu, Slovencu, je imela Johanca svojo fi-lijalko, kjer je nekaj časa »švicala« kri vsak petek. Izza svojega bivanja na Reki pove tudi Johanca, da jej je dejal njen izpovednik, da se mu je prikazal njen angel varuh in mu povedal, da je Johanca izvoljena še za velike reči. Ker se jej je zdelo, da so njene sleparije nekaj grdega, je šla v Senj k izpovedi. Izpovednik jej Je pa dejal, da «edaj, ko toliko Hudi veruje v njene čudeže, ne sme prenehati. Na Reki bi bila-c&bila tudi dobro službo, pa jej kapucini niso pustili' v službo, ker jim ie bilo več za »kšeft« kot za resnico.
Ljubljanski škof pošlje Johanco v Vodice.
Reški kapucini so poslali Johanco s pismom k ljubljanskemu škofu, ki Jo Je poslal v vodiški farovž. Johanca pove, da je v Vodicah prav tako počela kakor na Reki. Na predsednikovo vprašanje, če je župniku kaj povedala, kako da »švica« kri. pravi Johanca, da je ni župnik nikdar vprašal po tem in da je dobil tudi informacije z Reke. Kri jej je prinašala njena oniožena sestra iz Vodic in pa še neka druga ženska. Johanca je v Vodicah dejala, da potrebuje kri za krvave klobase, ki jih pošilja na Reko. Kadar je bila zamaknjena, je govorila italijansko. Na predsednikovo vprašanje, če je jemala od ljudi denar, ker je molila zanje, odgovori Johanca: »Saj tudi duhovniki ne molijo zastonj. Včasih sem molila ves dan. Ko je bi Iškof v Smledniku, sem prosila škofa s povzdignjenimi rokami, če smem prenehati s svojim trpljenjem, pa škof je dejal, da ne smem. In tako sem bila prisiljena, da sem varala ljudi še dalje.«
Preiskava Johance v ljubljanski škofiji.
Vodiški župnik je poslal Johanco v Lconi-šče v Ljubljano, da bi jo preiskali. V Leonišču je niso hoteli preiskati, pač pa sta jo preiskala v škofijski palači zdravnik dr. Doljšak in dr. Aleš Pšeničnik. Dr. Doljšak je dejal, da si jc na nogi porezala nohte preveč globoko in da zato krvavi in da jc histerična. Dr. Pšeničnik je pa dejal, da je neumna. Po tej preiskavi jo ie poslal .škof s pismom zopet v Vodice, kjer je Johanca nadaljevala svoje čudeže.
Izpovedi prič na Reki.
Predsednik prečita nato izpovedi nekaterih prič, ki so bile zaslišane na Reki.
Pater Bernard je izpovedal, da je Jo-Johanca »švicala* kri vsak petek ob treh popoldne. Pater jej ni verjel in pravi, da je Johanca lažniva in neposlušna. Hodila je rada po gostilnah in si izposojevala denar. Ko jc prišla v cerkev h kapucinom, so jo napodili iz cerkve. Meseca decembra 1912 je odšla z Reke.
Pater Ciril pravi, da je verjel Johanei.
Dr. S o z i, zdravnik, ki so ga naprosili kapucini, da preišče Johanco, je izpovedal: Ko sem jo videl, je imela desno nogo krvavo. Kri smo jej izprali s toplo vodo in čakali deset minut. Na to so se na spodnji strani noge pokazale male kapljice krvi Zdravnik je izjavil, da so to posledice nerednega mesečnega krvavije-nja in da je že nekoč videl enak slučaj.
Njeni dvesestri.ki služita pri benedik-tinkah na Reki, izpovesta, da ne vesta, ali je Johanično krvavljenje resnično ali je sleparija.
Zupančič Fani, kuharica, izpove, da je dobila od Johance, ko je bila ta v Vodicah, več rekomandiranih pisem, kar se jej je zdelo zelo čudno, ker je bila vsebina pisem brezpomembna.
Predsednik: Rekomandirana pisma ste pošiljali za to, da ste imeli recepise, kakor bi bili pošiljali zavoje s klobasami.
Predsednik: Na stanovanju neke ženske na Reki ste »izšvicali« dva litra krvi.
Johanca: Saj sem prinesla kri le v steklenici. Ljudje napravijo kar iz komarja konja.
P r e d s e d n i k:	Menda ste prinesli kar
cel čeber krvi s seboj.
Johanca:	Čebra menda nisem mogli
nositi v žepu.
G r 1 o s i v i č Franc, pekovski pomočnik pri Možetu, kjer jc imela Johanca svojo filljalko, izpove:
V začetku, ko je prihajala Johanca k Možetu, se nisem brigal zanjo, pozneje pa. Može-tova žena mi je povedala, da krvavi Johanca vsak petek popoldne. Prosil sem jo, naj mi dovoli, dti bom navzoč pri krvavljenju. Možetova žena je dejala, da lehko vidim Johanco, da p« moram prej k Izpovedi. Ko je prišla potem Johanca k Možetovim, ga pa niso pustili v sobo. Može mu jc dejal, da je škof pri nlel, da le zelo zadovoljen z njo ln da Je] bo dal 7000 K dote.
/
'Ko pa Je Johanca hodila že dlje časa lc Može-tovim, je postala Možetova žena ljubosumna nanjo, ker se je Može preveč pečal z njo in jo je zapodila ob štirih zjutraj iz hiše. Može je tekel takrat za njo in prosil Johanco za odpuščanje. Može ie delal vsak petek, kadar je Johanca »švicala« kri v njegovi hiši, krvave klobase. Krvi je bilo toliko v hiši, da bi lehko napravil klobas za vso Reko. Johanca je bila dolgo časa pri Možetu, ki ji je zelo stregel in jej dajal boljša jedila kakor lastnim otrokom.
Izpovedbe prič s Kranjskega.
Predsednik prebere nato izpovedbe prič, ki so bile prišle z Johanco v dotiko na Kranjskem.
Vodiški župnik: Škof ljubljanski mu ie pisal, naj vzame Johaneo v župnišče, da se v svojem trpljenju ne bo potikala okoio. Župnik ie pisal škofu, da bi dal Johanco zdravniško pre-, Zdravniška preiskava se je izvršila v škofiji in po preiskavi mu je pisal škof, naj vzame johanco nazaj v župnišče. V začetku :>e župnik sam dvomil nad pristnostjo Johaničnega trpije-»ua. L) vorne so mu razpršila škofova zatrdila in pa poizvedbe, katere je dobil od drugih poštenih moz. Ko so ljudje izvedeli o Johaničnih čudežih so kar trumoma drli v župnišče. Odkazal jei je /.ato posebno sobo. Vsem svojim uslužbencem j*.00’ jc	prepovedal jemati denar
od ljudi. Ne ve, če je Johanca kljub temu je-tnala denar Za maše tii hotel župnik ničesar sprejeti Urša Jereb, ki je imela pri njem shranjenih 200 K, je hotela podariti Johanci. ker je bila revna, teh 200 K. Johanca pa ni hotela spreleti denarja in Jerebova je dejala, naj župnik vzame denar za cerkev, kar je pa odklonil. Kako je osumljenka goljufala. ne ve >tT ni nikdar njene postelje. Župnik misli, da je lunanca histerična. Dal jej je večkrat denarja, če je kam šla. Kupil jej je tudi stroj za pletenje nogavic. Samo to ve, da je dobila denar za /naše od gospe Štucinov«, ki stanuje pod Rožnikom v Ljubljani. Johanca je pokvarila precej posteljnine. Odškodnine ne zahteva.
Vodiški kaplan izpove, da ni od vsega začetka ničesar verjel in se je vsled tega hudo zameril Johanci. Johanca mu je zato dejala, da preganja njo in g. župnika. Nikdar ni imel nobenega nastopa z njo.
Ur. V a 1 j a v ec, salezijanec z Rakovnik«, ki je izsledil Johatvieim sleparstvo, izpove:
2. maja 1913 je bi! prvikrat v Vodicah. Čudež se mu je zdel sumljiv. Zahteval je, naj ga pusti Johanca v sobo. Johanca ga ni pustila, češ, da se sramuje. Šele potem, ko je bila Johanca /e v postelji in zamaknjena, sem prišel v sobo. Veka ženska je odgrnila odejo. Na prsih je bila srajca presekana, nogavice tudi. Ljudje so izpraševali Johanco, kje da so duše umrlih.
5, septembra je bil dr. Valjavec zopet v Vodicah in zahteval, da ga spusti Johanca v sobo, preden začne krvaveti. Pustila me je v sobo. Ko sem prišel k njej, ni bila še prav nič krvava. Naenkrat pa je z vso naglico potegnila »dejo proti glavi in ko se je odgrnila, je bila že krvava. Tisto popoldne je še enkrat krvavela. Ko sem odgrnil odejo, sein našel med njenimi nogami črno steklenico. Prej je bila zamaknjena, potem se je pa takoj zavedla in zgrabila za steklenico. Dejala je, da je nabrala kri
V	steklenico, da jo bo nesla sestra na pokopa lihi. Johanca je nato zbežala iz sobe in izgubila a ključa. Z enim ključem sem odklenil omaro obi, kjer sem našel še več enakih steklenic. »j je bežala, se jc slišal žvenket. Na verižici »e imela škarje, s katerimi si je prerezala srajco. Ko sem povedal župniku svoje razkritje, ni župnik hotel verjeti.
Anton Zupin, hlapec v vodiškem fa-rovžu, je peljal Johanco približno desetkrat v Ljubljano. Izstopila je vedno pri Figovcu. Domu ie ni peljal nikdar. Kadar sc je vrnila v Vodice, je prinesla vedno kak zavitek s seboj. V Ljubljano je jemala vedno črno torbico.
Izvošček Franc Kozo! U Ml 1. septembra pred Slonom. Prišla je neka ženska, katero ie peljal v mestno klavnico. Rekla je, da bo kupila krvi za krvave klobase, ker imajo doma »ofeet«.
Izvošček Franc A ž m a n je povedal Kozoletu, da je bila ženska, ki jo je peljal v mestno klavnico. Johanca iz Vodic, ki jo on prav dobro pozna. Kozo! pa mu ni hotel verjeti.
Zasliševanje prič.
Meta Mer še, dekla pri ljubljanskih ur-šulinkab, pove. da je prišla nekoč Johanca k njej in jej dejala: »Meta zaradi tebe sem prišla. Tvoj brat trpi v vicah.« Meta je nato dejala, da bi bratu prav rada pomagala, ko bi le vedela na kakšen način. Johanca jej je dejala, naj dd 22 goldinarjev za maše pri Salezijancih na Rakovniku. Meta je dala Johanci 50 k za maše, njej pa je podarila 10 K. Naročila jej je tudi. da mora izmoliti precejšnje število rožnih vencev in opraviti mnogo obhajil. Ko je bila Johanca že razkrinkana je prišla Še enkrat k ujej in jo prosila 20 K posojila. Meta jej je dala le 10 K. Pri tej priliki jo je tudi vprašala, kaj da je z bratom, če je že rešen iz vic. Johanca je dejala, da je zdaj najbrže dobro.
Predsednik: Johanca ni izročila 50 K na Rakovniku za maše. ampak pravi, da jih je izgubila.
Johanca izjavi, da bo Meti vse povrnila, ker ima »mašino«.
Ivana Skok, dekla iz Vodic, je bila nekaka JohabČina agentinja.
Predsednik jo vpraša, če pozna sveto Johanco, ki pa sedaj ni več svetnica.
Ivana Skok: Morebiti pa še bo svetnica.
Ta priča pozna Johanco. odkar se ie vrnila z Reke. Prišla je k nji večkrat v vas. Skok je bila le enkrat pri Johanci. Takrat je dejala Johanca, da trpi za grešnike. Johanco Je videla v »trpljenju«, ran ni opazila. Nekatere osebe so i*otem izročile Skokovi po 40, 30. 20. 15 in 6 K,
da bi Johanca rešila z molitvijo duše njihovih sorodnikov iz vic. Denar je Skokova izročila Johanci.
Priča Marija Goljar, posestnica v Guneljah nad St. Vidom izpove, da ni nikdar videla Jo-hance. Imela je sestrično v Vodicah in ta je izvedela od Johance, da mož Goljarjeve trpi v vicah. Johanca je naročila, da mora dati Goljar jeva za 95 maš po 2 K in izmoliti 3000 rožnih vencev. Goljarjeva si je premišljala en teden, potem je šla k šentvidskemu župniku, ki pa jej je dejal, da naj Johanci nikar ne verjame. Goljarjeva ni dala denarja za maše.
Priča Marjeta Cedilnikova, delavka v Podgorici pove, da jc bila štirikrat pri Johanci. Jo-iiarica jej je povedala, da trpi oče Cedilnikove v vicah. Da ga reši, mora dati za 13 maš po 2 K, izmoliti mora 46 rožnih vencev, 26 »fz globočine« in 13 »Češčetia si kraljica«.
Na vprašanje predsednikovo, kaj da je to »Iz globočine«, pojasnjuje Johanca, da je to psalm za duše v vicah.
Cedilnikova je dala Johanci 26 K za maše.
Priča Marija Štucinova, posestnikova vdova iz Ljubljane, pozna Johanco že dolgo časa. Videla jo je enkrat. Napravila je Johanci dve obleki, vredni okolo 80 K. Ko sta bila z možem pri Johanci, je Johanca klicala: »Rablji me že trgajo, na križ me bodo pribili«. Johančino trpljenje je trajalo približno dve uri.
Predsednik prebere nato še izpovedi nekaterih prič.
Marijana Dolničar, trgovka in šivilja v Vodicah, je priganjala ljudi Johanci. Večkrat je bita navzoča, ko je Johanca »trpela«. Pravi, da nima Johanca nobenega sokrivca. Preden je začela Johanca trpeti, je dejala: »Oh, sedaj mi je slabo, gr-em se preobleči.« Potem je izginila v svojo sobo.
Čez nekaj minut so prišli lehko ljudje v njeno sobo in je bila že zamaknjena. Zvijala se je, govorila: »Ajuto, ajuto; rablji me že trgajo; križ mi bodo na rame pribili, pomagajte, jaz ga ne morem sama nesti.« Mandrala in zvijala se je s tistim delom telesa, kjer je krvavela. Proti koncu komedije se je začelo brihtati. Potem je ljudi zapodila. Kljub zamaknjenosti je postala huda, ko sem hotela pogledati njene rane in me udarila po nosu, da je kri pritekla. Dejala jc: »Saj sem rablia luLuril«, »c tvbe.« rni razkrinkanju ui bila navzoča.
Bolničarjeva pove tudi, da jej je Johanca večkrat potožila: »Kadar sem se na Reki zbrih-lala, sem imela vse polno pijače okolo sebe, tukaj pa ne dobim nič pijače.« Johanca ni dajala dosti na jed, le na pijačo.
Marija Gubane, sestra Johance je Johanci nosila kri, a ni vedela čemu. Navadno ob torkih ali petkih. Mar. Punčuh je šla 4krat po kri, Gubančeva lOkrat. Johanca je hotela imeti redko kri za klobase, ne pa goste. Kri ie prišla sama iskat ali pa jo je prinašala v župnišče. Dobila je za pot desetico ali pa kavo ali cuker.
Marija Punčuh je prinesla Johanci 4krat kri iz Rakovč ali iz Komende. Prinesla jo je po 2 litra in jo izročila Mariji Gubančevi. Gosto je vzela domu, redko je vzela Johanca. Johanca je hodila vsak dan k obhajilu. Po obhajilu se ii je prikazal križ na jeziku, tako sta dejala Johanci župnik in kaplan.
Jožetu J en kol e tu iz Hraš je naročila Johanca, da mora dati za 24 maš in zmoliti 60 rožnih vencev. Jenkole je dal neki stari ženi v Smledniku 3 K. da je zmolila rožne vence za dušo njegove rajne žene.
Ženi M i’h e B o hi u c a je prinesla Johau-ca krvavo rjuho, češ, naj se zavije vanjo, da bo ozdravela. Za rjuho Je dobila Johanca 5 K. Žena je bila takrat na smrtni postelji in je kmalu umrla.
Antonu Bončarju iz Moš je Johanca listek, na katerem ie mio zapisano, da
dati za. rcSitcv du5c svoje rajne zcnc iz vic za 8 maš, opraviti 40 obhajil in zmoliti 40 rožnih vencev. Bon čar je plačal maše v Ljubljani, ker so tukaj poceni in jih hitreje opravijo.
N’e ž i K o s c e v i iz Bernika pri Kranju je poslala Johanca listek, da naj za rešitev duše umrlega njenega moža da za 26 maš, od katerih mora biti opravljenih 8 na Šmarni gori, zmoliti mora 778 rožnih vencev in opraviti 300 obhajil. 300 obhajil so opravili gojenci v ljubljanskem MaiTanišču, za kar je dala tri vreče krompirja po 100 kg.
Krvava voda.
Neža Travo je prala Johaničuo perilo. Okrvavljene srajce in rjuhe je izprala v posebni posodi. Ljudje so prihajali iz lastnega nagiba po to vodo in so se kar trgali zanjo. Vode ni prodajala, pač pa jej je včasih kdo usilil kako desetico.
Marija J e*r a j e v a je vzela poldrug liter krvave vode. Rabila jo je za obkladke, ker jo je bil sunil vol v rebra. Pomagalo pa id nič. Nekemu delavcu, ki je imel rano na kolenu, je dala frakelj te vode.
Johanca se je pri Čitanju te izpovedi smejala. Ko jo je državnip ravdnik pokaral, je dejala: »Saj res, ker so ljudje tako neumni«.
Gorjančeva iz Cerkelj je videla pri neki ženski pol litra te vode; ta Žer.ska je^ nosila krvavo vodo vedno v žepu zoper— žejo! Gorjančeva se je pomazala z vodo po grlu. Ker pa je voda tako smrdela, jo je vrgla proč.
F1 e g a r j’e v a je vzela 1 maselc te vode In si z njo močila oči in noge. Oči so postale boljše, noge ne. Ko je bila v Vodicah, Jej je dejal župnik, kažoč na Johanco: »Vidite, to je telo, ki ponavlja Kristusovo trpljenje.
Slednjič prečita predsednik še iztaived Fran č i š k e P’o d g o rš k o v e iz Bukovce, h kateri je prišla Johanca že po razkrinkanju. Johanca je prišla iz Kamnika, kjer se je bila valjala pijana. K Podgorškovi je prišla tudi pijana in jej onesnažila vso posteljo. Posodila je Johanci 5 K.
Ob eni popoldne prekine predsednik obravnavo, ki se nadaljuje ob štirih popoldne
Na popoldanski obravnavi
prečita predsednik poročilo reške policije, ki je dognala, da je sestra Jožefa resnično živela pri benediktinkah na Reki. Jerovškova je bila na Reki na slabem glasu.
Iz službe so jo odpustili zaradi njene prevzetnosti in čudnega vedenja. Postala je neznosna. Na mesec je služila 16 K. Od decembra 1911. dalje, ko so ji odpovedale nune službo, je bila sedaj tukaj, sedaj tam in so bile njene znanke počaščene, če so jo smele sprejeti in jo obdarovati. Dobivala je manjše zneske in delala kot svetnica dolgove. Reko ie zapustila jeseni 1912.
_ Vzrok odpotovanja ni dognan. Najbrže pa so jo iehkoverni ljudje s Kranjskega zvabili.
Različna orožniška poročila pravijo, da so se ljudje branili izpovedati o svojih obiskih pri Johanci. Johanca da jc tudi dejala, da ni delala vsega tega iz lastnega nagiba, temveč po naročilu Boga. Orožniško poročilo iz Mengša pravi, da si je nek pek v Mengšu tudi preskrbel Jo-hanično vodo in jo vmesil v kruh. Johanca je bila vdana pijači, tudi njen oče je bil alkoholik in je umrl pred časom.
Državni pravdnik dr. Neuperger:
Ne bom govoril dolgo, ker je stvar dovolj jasna. Vera ni prizadeta in je z današnjo zadevo le toliko v stiku, kolikor jo je zlorabljala današnja obtoženka. Babjeverstvo in vraža sta močno razširjeni med ljudstvom. Ljudje verujejo v Čudeže, ker si jih ne znajo tolmačiti, so tem taje verjeli obtoženki. Gre za veliko in predrzno goljufijo. Zlorabila je potrebo ljudstva da si razlaga svet. prikazni, ki jih ne razume in jih razlaga na svoj način. Na ta način je obstojalo mnenje, da ponavlja trpljenje Kristusovo in občuje z dušami v vicah. To so lastnosti, ki jih ni bila zmožna obtoženka in je zlorabljala lehkovernost ljudstva. Jasno je, da je obtoženka ljudi ogoljufala, ker so verjeli v njeno nadnaravnost. Osleparila je ljudi čez 200 K, Goljo je hotela oslepariti za 195 K. Dani so znaki goljufije in poskušenega hudodelstva goljufije. Predlagam, da se v zmislu obtožnice obsodb Glede odmere kazni je olajševalno le to, da je vse priznala in da je mlada. Obtežilih moment pa je predrznost, s katero nastopa tukaj in zato je ne morem predlagati milostni Sodbi.
Zagovornik dr. Szabothy:
Drž. pravUlUK ]e označil obtoženka kot veliko in drzno sleparko. Ali Johanca je bila le orožje v rokah drugih in je bila prisiljena, da je ravnala tako, kakor je. Ona je preproste kmečko dekle, ki je živela dolgo let v samostanskem zidovju. Kako je prišla do tega, da je pričela s čudeži na Reki. Bila je res neka ženska, ki jo je napeljala k temu. Johanca je bila pošteno pobožno dokle in edino željo je imela, po svetem življenju. Bila ]e nv&uidihia in tembolj podvržena tujim vplivom. Kakor liitro p? storila prvi napačni korak, je pa padla v roke zlobnim ljudem, ki so jo hoteli izrabljati. Ko je zapustila samostansko službo, jo kapucini niso pustili, da bi nastopila službo kakor je sama želela, temveč so jo poslali k prednici Marijine družbe. Lokal je bil v samostanu, kamor so hodile iercijalke in so jo vlačile po procesijah v svoje sebične namene. Trditve, da je živela na račun drugih, da tudi v nravnostnem oziru ui bilo njeno življenje čisto, so nastale pod poznejšim vtiskom.
Obtoženka je globoko verno dekle, čutila je, da ne dela prav, šla je k izpovedi, izpoved-nik pa jej ni pustil, da bi prenehala s čudeži.
Ravno tisti gospodje, ki danes tako slabo govore o njej, so opozorili nanjo šk. Stadlerja in Jegliča. Nadškof Stadler jo je obiskal in izročil po kapucini pismo, naj jo sprejme ljubljanski' kuczoškof, ki jo jc tildi večkrat obiskal. Njegova nečakinja jo je peljala v Vodice. Župnik jo ie sprejel, glas o njenih nadnaravnih zmožnostih se je raznesel. Bila je v vedno večjih stiskah. Še toliko moralične sile je pa imela, da se je hotela iztrgati iz tega življenja. Župnik jo je poslal v Ljubljano v Leoniščc, kjer je niso hoteli preiskati. Potem jo je v škofiji preiskal dr. Doljšak in škof je gotovo izvedel resnico. Poslal jo zopet s pismom vodiškemu župniku. Šla ie nato sama h škofu in ga prosila, naj prekliče njeno počenjanje po časopisju. Obljubil je, a ne izpolnil. Šla je enkrat, pa škof jej je dejal, sedaj ne morem ničesar preklicati, ker ljudje že preveč govore. Ni se mogla rešiti iz stiske.
Ljudje so drli za 'njo in jej usiljevali denar.
Ako bi nastopala sama, nikdar bi ne drli ljudje tako k ujej. Ker pa so slišali, da se visoki cerkveni dostojanstveniki zanimajo zanjo in jo ščitijo duhovniki, se Jim je utrdila vera v njene čudeže. Ako bi ne imela zaščite, ne bi se izvršile vse tiste stvari, o katerih smo slišali.
Očitajo jej danes, da je tako rafinirano nastopala. Kdo jo je naučil? Najprej sestra Jožefa, duhovnik dr. Valjavec je prinesel knjigo, v kateri so bili opisani enaki čudeži in izvedela je še več. Ako se ves položaj stvarno premo-triva, tedaj je obdolženka res kriva, ampak vse bolj krivi so oni, ki so jo ščitili. In če se pridruži sodišče mojemu naziranju, tedaj bo sodba milostna. Bila je v sili in zato je ravnala tako. Razmere, v katerih je živela, so jo spravile na zatožno klop.
Predsednik vpraša Johanco, če ima se kaj povedati.
J’o h a n c a: Prosim, gospodje, za milostno sodbo.
Po četrturnem posvetovanju razglasi predsednik sodnega dvora Vedernjak sodbo:	v
Zaradi hudodelstva goljufije in poizkusene goljufije se odmeri Ivani Jerovškovi kazen po § 202 kazenskega zakona. Obsojena je na 10 mesecev ječe, všteje se ji preiskovalni zapor od 25. oktobra do 3. januarja.
Johanca izjavi, da nastopi kazen takoj.
Goriško.
—	Železničarske zahteve. (Dopis iz Goriškega.) Veliko grmenja, pa malo dežja. To je geslo, katero si je menda izbral naš parlament i in po katerem urejuje svoje delovanje. Ni
čudno potem, če so se poslanci večine ravnali no tem geslu tudi glede vprašanja železničarskih zahtev, m to s takim uspehom, da je parlament v tem slučaju prekosil sam sebe. Od zahtevanih 69 miljonov so zlezli na 38 miljonov. To bi še bito. Ioda od teh 38 miljonov so dobili železni čaru samo 21 miljonov i„ ostalih 17 miljonov je splavalo po vodi. Vlada je nanje kraikomalo-pozabila, parlamentu se pa ne zdi vredno da bi sc pečal s stvarjo še nadalje. Pozabili pa nismo tega železničarji. V času, ko je vsled neznosne draginje bilo vse drugo uslužbenstvo na delu za izboljšanje svojega gmotnega položaja, srno ostali železničarji mirni. Imeli smo kritični finančni položaj države pred očmi in se zadovoljili z obljubo, da se nam ostalih 17 miljonov v treh letnih rokih izplača. Toda grdo smo plačani za našo potrpežljivost, vsa stvar spi spanje piavičnega. Ker je vse melodevanje pri poslancih vetrne drž. zbora zastonj, polašča se izprva tako mirnih železničarjev vedno večja nezadovoljnost in pride lahko v kratkem do splošnega pasivnega odpora. Poživljamo našo strokovno organizacijo, da stori glede 17 mi-Ijonske zadeve vse potrebne korake, dokler je mirna rešitev tega vprašanja sploh še mogoča
—	Železničarji.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in slane naročnina
celoletna
polletna
četrtletna
mesečna
Za avstro-ogrske kraje:
K 2160 , 10-80 . 540 . 180
Za Nemčijo:
celoletna..................................K	26 40
polletna  ...................................13-20
Četrtletna.............................660
mesečna .  ...........................„	220
Za ostalo	inozemstvo	ceiai**«*«	ae	kron
in sicer s pošiljanje«*	na	dom	ali	po	pošli. Na-
ročnino j« pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom Uprav ništvo »Zarje* v Ljubljani.
Idrija.
— Javen rudarski shod sklicuje podružnica »Unije« rudarjev v Idriji v nedeljo dne 11. t. tu. ob 9. dopoldne pri »Črnem orlu«. Dnevni red bomo še objavili.
— Čudne navode vpeljuje nam delavcem rudniški erar. Včasih so se šiliti k večjim praznikom dodelovali, da smo bili kakor k svetemu Uircvu, -roUu; UJ.	pupoKlTre	In
ponoči. Nato so pred nekaj leti vpeljali, da ni z ozirom na praznike nobene izjeme in smo delali kot navadno. Letos pa so k Božiču zopet nekaj delavcev pustili prostih. Pa ne, da bi svoje šilite dodelali, ampak so jih kar enostavno spodili domu. Zgodilo se je namreč takole:
K božičnemu dnevu je bil pri rovu »Josefi« ukaz, da pridemo oni delavci, ki smo imeli priti na delo ponoči ta dan popoldne, ali pa če hočemo biti prosti lahko dobimo dopust. Mlajši samski delavci so ostali doma in vzeli dopust. Mi starejši oženjeni smo prišli popoldne na delo. Pa glej, tudi nas so spodili dornu, češ, vi ste danes prosti. Bili smo brez šilita ta dan zaradi praznika. Pritožili smo se, ali to nam ni nič pomagalo, ker so nam rekli, da so gospodje pri seji tako sklenili. Vprašamo slavno rudniško vodstvo, zakaj ne veljajo za nas, ki pri »Josefi delamo tiste, določbe kot za gorenjo in srednjo jamo? t7e temno v teti a-rou delavcem dovoljeno napraviti v 24 urah dva šilita, zakaj nam niti eden? Radi smo prosti, ali plača naj se nam dnina, ker od praznikov ne moremo živeti. Ako pa tega nočete, pustite, da bomo delali, ker jc že itak zelo malo šihtov v eni periodi. Ako se pripeti še podoben slučaj, bomo razkrinkali na pristojnem mestu, kaj da uganja rudniško vodstvo nam delavcem na škodo. Eden od prizadetih.
— Javen shod so naznanjali naši klerikalci z velikimi lepaki. Shod je bil napovedan na novoletni dan ob 9. dopoldne pri Didiču. Shod se pa ni vršil, ker ni bilo nič ljudi. Klerikalci pač ne morejo brez gospodov nuncev uiti ljudi skupaj spraviti, ker so bili ti dopoldne zaposleni v cerkvi. Ljudje so pač bolj dosledni in fajipo-štram zvesti, kot pa klerikalnim kričačem, ki hočejo igrati v tej stranki nekaj podobnega, kot so hoteli pred časom v socialno demokratični, pa ni šlo, kakor jim sedaj tudi pri klerikalcih ne gre.
— Člani občnega konsumnega društva naj do 10. t. m. gotovo prinesejo dividendne znamke ter obe knjižici v društveno pisarno, ker pozneje se znamke ne bodo več jemale za letos vpoštev radi . motenja dela pri letnih računih. Pisarna je odprta vsak dan ob 8. do 12. dopoldne ter ob pol 2. do 6. ltopoldne. N»*cistva
—	Za volilni sklad o priUkTdežehiozborskili volitev so darovali razni sodrugi po s. Jakobu Kogeju z Sp. Idrije 13 K 40 v. Nadzorniki »Obč. konsumnega društva« 1 K 20 v in s. G. v Idriji 3 K. Hvala darovalcem.
— Zahvala. Cenjeni g. G. in gospe, ki so delavstvu naklonjeni in so za priredbo letošnjega »Silvestrovega večera« naklonili lepa darila v gotovini in blagu, se tem potom najtoplejše zahvaljuje odbor »Sploš. mlad. zveze« v Idriji.
Umetnost in književnost.
— Slovensko gledališče. V torek na dan sv. Treh kraljev ob polu 8. zvečer se igra v deželnem gledališču Schonherrjeva komedija iz življenja »Zemlja«, ki se je igrala po vseh večjih gledališčih z največjim uspehom. Glavno vlogo Kremena igra prvikrat na slovenskem
odru g. Ig. Borštnik.
— Ipavčeva koncerta Glasbene Matice.
Giullivo le. kako sta Ipavca harmonično umet-
Ceniki
Edna posebnost likerja je
Zdravnik
Dobi se tudi v vsili prodajalnah konstitn-nega društva za Ljubi ,ano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno In {as. krltecem.
Načelstvo
priporoča svojo bogato zalogo
—  šl-valnllh. strojev
'Jr' M	in stroje za pletenje
i&A	(Strickmaschinen)
za rodbino in obrt.
pf®	Pisalni stroji Adler.
■Vozna, kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. «==
-Ideal. Od danes dne 5. do četrtka dne 8. januarja 1914.
„Vladarica Nila“
po izreku strokovnjakov največje umetniško delo kinematografije, ki se je dosedaj videlo 15.000 , ,, , _ ,,	...	,	...j , sodelujočih, 5 delov, 2 uri predvajanja. Predstave
ob •>., 5., 7., 9., v nedeljo ob 10 j2. Mladini dostopno. Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu", veselo-•	*	igra,	dva	dela.	‘	•
niško delovala. N. pr. leta 1854. je zložil 23letni Gustav besedilo in 25letni Benjamin je uglasbil »Pesem jutranjo«, ki jo bo pela g. Polakova. Ta pesem diha svežo mladost in prirojeno, ne-orzdano veselje nad petjem. »Zakaj bi ne pel« v božjem jutru, ko narava vstaja iz spanja in srebrni zvonček dan zvoni? Benjamina »'Nezakonska mati« je ena v najboljših slovenskih skladb sploh. Prešsrha ni nihče tako genialno in idealizirano 'lepo pogodil, kakor Benjamin. Žalost, ljubezen do otroka, kletev očetova in 'ljcgovi udarci, jok materin, zasramovanje tujih ijudi, srčna bolest in potem idealiziran dvig iz žalosti vsled velike ljubezen do otroka, vse to je globoko občuteno. Zadnja slika te pestili: Mati ziblje dete v zibelki in prosi zanj sreče iz neba je idealizirana čistost situacije, ob svi-ranju angleških harf in spada med najlepše krasote, slovenske glasbe. Pričakovati je od predavanja te pesmi po gospej Polakovi izrednega užitka.
— Hrvaška opera. »Aida«, ki spada med najbolj znane. Verdijeve opere, se v Ljubljani ;e tako dolgo ni pela, da je bila sobotna predstava hrvaške stagioue za marsikoga noviteta. Pa tudi kdor ni prišel prvič poslušat tega dela, Ivi ga je italijanski mojster po naročilu Kediva komponiral za otvoritev sueškega kanala, je imel užitek prvega reda. Kompozicija ima pač oonitinkljivosti, o katerih se je že mnogo pisalo deloma gredo na račun libreta, ki nima v prvih dveh aktih skoraj nič dejanja in razkosava delo v neštete slike, deloma pa tudi na račun kom-lonista. ki se je takrat še vedno ogreval le za bellcanto, ne glede na to, če harmonira značaj skladbe z besedilom. Kljub temu pa je Aida odlična, priznana opera, ki se kljub vsemu glasbenemu napredku trajno vzdrži na repertoarju ^seh opernih gledališč. Učinkovati pa more pač le tedaj, če je uprizoritev odlična; in to se sobotni predstavi, kar se tiče glasbenega in pevskega dela, lahko z mirno vestjo prizna. Ženski partiji Aide in Amneris sta bili v rokah gdč. Ko-?e- Horvatove; s tem je bil uspeh /ecei a /e skoraj zagotovljen. Gdč. Koroščeva &e m pela v Ljubljani nobene vloge, ki bi se ji bila po našem mnenju tako prilegala kakor ta >etijopska« sužnja, katero je kot pevka in igralka v vsakem oziru sijajno obvladala. O muzikalnih zmožnostih ge. Horvatove bi bila po njenih ponovnih nastopih vsaka beseda odveč; igrala je egiptovsko princeso z odlično eleganco in za tragiko svoje usode je imela najnaravnejše izraze. Radamesa je pel g. Jastrzebski s Popolnim uspehom. Gg. Lesič (kralj) in Križaj (Ramfis) sta izpolnila svoji nalogi dovršeno, i emperamenten Amonasro je bil g. Kondracki. Pokazala se je pa zopet materijalna mizerija našega gledališča. Prospekt je bil enak v dvorani in na vrtu; kakor v Egiptu smo ga gledali tudi že v »Sabski kraljici«, v »Komediji zmešnjav«, in nemara bo tisti tempe! za vse večne čase markiral »orient«. — Včeraj popoldne se je ponavljal »Žongler matere božje«, i riorja je to pot pohvaluo k. Kriiai _ Zvečer se je uprizorila »Carmen«. S to partijo Je
ga. Horvatova prvič gostovala v Ljubljani in njen snočnji veliki uspeh ni nič zaostajal za prvim debujem na našem odru. Temperament te pevke in njen voluminozni alt očaravata poslušalca desetič prav tako kakor prvič. G. Low-czynski se je kot don Jose prav lepo razigral. Lscamilla je pel g. Križaj; pravzaprav je to baritonska partija, kljub temu je g. Križaj dobro opravil. Micaela se ge. Polakovi prilega, pa je imela z njo lep uspeh. Gg. Lesič (Zuniga) ,ft Kondracki fseržan) zaslužita popolno priznanje. Gdč. ^ličarjeva in Lovrenčakova sta bili živahni ciganki, gg. Strmac in Binički pa pret-cfa,“*lho.ta1Dca- Kvintet v drugem dejanju se jim le prav dobro obnesel. Q. Sachs je dirigiral 7 vervo in je bi! počaščen z vencem.
Zadnfe vesti.
POVRATEK IZ ALBANIJE.
Trst, 3. Snoči se je avstroogrski vojaški
oddelek, ki je imel stražiti mednarodno komi-
za določitev severne albanske meje in ki
ycje tisoč mož, pod poveljstvom nadporočnika
hlhoferja in Alfonza Martina na parniku »Graf w„rmb ds vrnil |z Sv Ivana 'Me_
uanskeu v 1 rst, ker je delo mejne komisije vsled ostrega vremena prekinjeno. Kadar Dri-Č« komisija zopet s svojim delom, jo spremi oddelek v severno Albanijo.
PROCES PROTI POLKOVNIKU REUTTERJU
h J5tJ‘ass*M,rg; 5- Polkovniku Reutterju je vže dostavljena obtožnica. Na razpravo je povab-
Peter Kozina &. Ko.
Tovarna čevljev v Tržiču
(Gorenjsko)
(najmodernejše podjetje monarhije)
Ijenih stodvajset prič. Obtožnica dolži polkovnika trajnega nezakonitega postopanja, kar se kaznjuje z globo ali z zaporom. Nadalje se očita polkovniku, da je vzkratil nekaterim zabern-skim meščanom svobodo, ko jih je dal protipravno zapreti v klet vojašnice ( v takozvano pandursko klet.) Okrivljen je še izsiljevanja in zapeljevanja, kar se kaznuje le z zaporom. Lajtnant Schadt je tožen zaradi zlostavljenja in vzkračevauja svobode. Razprava bo trajala nekoliko dni.
PRESTOLONASLEDNIK IN POLKOVNIK REUTTER.
Berlin, 4. »Tagl. Rundschau« poroča: Takoj po 28. novembru sc je v Strasburgu razširila govorica, da je prestolonaslednik brzojavno čestital generalnemu poveljniku Deim-lingu in polkovniku Reutterju in ju pozval, naj vztrajata. Ko se je potem izvedelo, da je prestolonaslednik nenadoma prestavljen iz Berlina v Strassburg, se je to smatralo za učinek onega brzojava. Zdaj prinaša neki pariški list vest,’da je prestolonaslednik polkovniku Reutterju brzojavno izrekel svoje soglasje. Vest ni potrjena.
PAŠIC SESTAVI DRUGI KABINET.
Belgrad, 5. Kralj Petar je pozval Pašiča vnovič, naj sestavi kabinet, v katerega vsto-pijo vsi dosedanji ministri razun vojnega ministra generala Božanoviča.
„ Belgrad, 5. V političnih krogih so prejm-eam, da bo kriza danes rešena, zlasti ker se je med starimi m mladimi radikalci v nekaterih važnih točkah dosegel kompromis; sporazumeli sta se posebno v glavnem vprašanju, ki se tiče občinskih volitev. Pričakuje se, da sprejme Pasic tudi nekoliko mladoradikalcev v novi kabinet.
BOLGARSKA KRIZA.
Sofija, 4. Včeraj je ministrski predsednik Radoslavov v sobranju naznanil, da je vlada demisionirala. Sobranje se je odgodilo, dokler se ne sestavi nova vlada.
GRŠKA IN TURCUA.
Pol mlljarde posojila.
Atene, 5. Vlada je predložila zbornici zakonski načrt o najetju posojila v znesku 500 miljonov drahem, ki naj se v petdesetih letih vrnejo na zadolžnice. Obrestna mera znaša pet odstotkov.
Strahovati se ne dajo.
Atene, 5. Vse časopisje izjavlja, da se Grška ne da užugati s turškimi grožnjami. Normalne razmere med Orško in Turčijo se ne vzpostavijo, dokler ne bo vprašanje Egejskih otokov tako rešeno, kakor zahtevajo grške pravice in interesi.
Dridnote kupujejo.
Berlin, 5. »Lokalanzeiger« poroča, da se pogaja grška vlada s Francijo zaradi nakupa francoskih dridnotov za grško mornarico ter da pojde zaradi tega ministrski predsednik Ve-nizelos sam v Pariz.
imrci IN Al R4NIJA.
Solun, 5. Število grških prostov&ijccv v Epiru neprenehoma narašča. Razun tega je v deželi do šestdesetisoč regularnih grških vojakov. Manjših prask je bilo že dosti. Vsak čas je pričakovati resnih spopadov.
Grki ne gredo iz Epira.
Pariz, 5. Grška vlada je sklenila naznaniti velesilam, da ne more zapustiti Epira, dokler se ne reši vprašanje Egejskih otokov v zmislu grških zahtev.
Guverner vodi puntarje.
Pariz, 5. Iz Soluna poročajo, da poda grški guverner v Epiru demisijo, ker hoče prevzeti liovcljništvo prostovoljnih grških čet v Epiru.
Resen položaj.
Pariz, 5. V tukajšnjih diplomatičnih krogih presojajo položaj, ki se je zamotal zaradi grško-turskega vprašanja na eni in zaradi spora v epiru na drugi strani, precej resno, zlasti ker med velesilami ni sporazuma.
ENVER BEG VOJNI MINISTER.
Crigrad, 5. Vojni minister Izet paša je de-misiomral. Sultan je imenoval Enver bega za vojnega ministra in ga pomaknil na stopnjo bri-gadnega generala.
IZETOVI NAČRTI.
Pariz, 5. Iz Valone prihaja senzacionalna vest, da operira bivši turški vojni minister Izet paša sporazumno z Esad pašo. Izet paša je baje h!i»finizi,ral v°Jško ekspedicijo za prevoz v Al-n ’ k:ler ho?e napasti Valono ter odstaviti
v,ad0- Ekspedicija je preskrbljena z živili in streljivom.
POINCARE GRE V RUSIJO.
Pariz, 5. »Matin« poroča, da pojde predsednik Poincare najbrže tekom poletja v Pa-terburg. Natančni čas jiotovanja se doslej ni mogel določiti zaradi bolehanja ruske vcarice. Predsednika, ki hoče nastopiti s čim večjim sijajem, bo spremljal del sredoinorskega bro-dovja.
Štajersko.
— Ubil se je. Dne 25. decembra se je zglasil Štefan Kralj, 52 let star rudar iz Izlak, v hešlerjevi gostilni v Št. Jur ju. Mož je bil dobre volje in se ga je precej nalezel. Ker se mu ni ljubijo iti domov, je sklenil, da prenoči v gostilni. Gostilničar mu je dal sobo v prvem nadstropju, kamor se je Kralj že okoli 8. zvečer podal k počitku. Okolo tri četrt na 2. pa je našel gostilničar na cesti pred gostilno Kralja mrtvega v srajci in spodnjih hlačah. Dognali so, da je stopil Kralj iz spalne sobe na mali balkon, raz katerega je padel. Truplo ponesrečenca so prenesli v'mrtvašnico pri Sv. Jurju.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zaile«.
Tiska v,Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4f prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. OD neaeijati lu praznikih je Magajna zaprta.
Na prodaj je čisto
nova hiša
v Vodmatu pod ugodnimi pogoji. Cena nizka. Več pove županstvo občine Moste.
Dobi se fino kranjsko
zelje
po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani
Zdravnik blagajne
Ordinira
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
-’/2l
Dr. Robida lan
splošno zdravljenje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Boc Emil
očesne in ušesne bolezni
Stanovanje
Frančiškanska ul št. 2, II. nadstr.
Turjaški trg št. 4
Dalmatinova ul. št. 3, pritličje
Mestni trg št, 3, I. nadstropje
Frančiškanska ul št. 4, pritličje
Prešernova ulic št. 3, 111. nadstr
Dr. Demšar Jernej
kožne in spolne bolehni
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-
bolnigki H«1 se mora takoj oddati s biagajmski ptearni. pb nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih sluC&jth. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zd/avila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej i «. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami r obračati do načelnika blagajne.
40 letni uspeh, teT&j*
Želodčna = = tinktura
learnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
j™'IS™ 0. Piccoli, Ljubljana.
želodca"	£
je edina posebnost želodčnega likerja	flf
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno	t j
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga	S
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	I ’
manjkati.	i -
Jax in sin Ljubljana
Tin noiclrei	1f7
LJUBLJANA
na drobno
Breg 20
na debelo
jr
vaiaivtutt
v Cojzovi hiši.
Delavske zadruge
ZA TRST, ISTRO IN FURLANIJO
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Cenjeni zadružniki!
S 1. jannarfem 1914 bomo začeli prodajati v rseh naših skladiščih v Trstu po
26 vinarjev liter
pridelano v mlekarni v Farri, ki so jo prevzele Delavske zadruge.
Tako bomo nudili našim članom ne le eenefSe mleko, mar-več tudi jamstvo, da bo mleko, to važno redilo tudi
Sodrngl, naročajte se naš dnevnik „Zarfo“
loderne srajce, be-e in brig? e
ten niško, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika spalne srajce, trdi lif mehki ovratniki, zapestnice, na-praniki, dolge in kratke spodnje hlače. majice, nogavice itd., vse v naj večji izbiri in najboljši kakovosti
po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. MAGDIČ, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
um
sveže, pristno, nepokvarjeno in zdravo.
To pa zato, ker smo uvedli v mlekarno v Farri najnovejše stroje a ohranjevanje in ohlajenje; krave, hlevi in seno članov, ki run oskrbujejo iuleko, je pazno In trajno nadzorovano po
ravnatelju naše mlekarne.	_____
Vsak dan se Im	kvminiia	an»li/a	m^ka.
S tem podjetjem so naredile Delavske zads lige zopet velik korak k
popolnemu zadružništvu.
ki ima namen združiti konsumente in proizvajalce v solidarno med-M oojno delo ter odstraniti vse nepotrebne posredovalce, ki navadno po-draže in mnogokrat tudi pokvarijo pridelke.
Vaši člani v Farri bodo oskrbovali mleko našim člunom v 1‘rstu, To bo pač praktičen zgled, ki jasno pove, kakšna bi lahko bila v bodočnosti veiika miiriižiia družina, v kateri bo delal eden za dni-ijega brez izkoriščevalcev.
Pogoj, da bo tudi to naše novo in važno podjetje uspevalo, ob-.stoji v rednem ktinsmitt! mleka.
(■lani, katerim je ležeče na tem, da bo podjetje uspevalo, se morajo zavezati, da bodo kuj»o?ati m eko vsak dan v si »Jem Jiadruž-skladalo. Tako bodo znatno omejili izgube.
Zavezujemo se preskrbovali mleko le onim članom, ki bodo v svojem skladišču podpisali izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo nakupili dnevno potrebno množino mleka. Žrtev bo pač majhna napram velikanskim koristim, ki jih nudijo »e- j Usvsfce zadruge svojim članom pri ceni, kakovosti mleka in pri raz-li lilvi čistega dobička.
Ako računamo navadne dividende in participacijo k podporam, bodo plačali člani
Okrajna bolniška blagajna
v Zagorju ob Savi.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva 1. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
	Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za č i a rf c : 	1
	Dr. Ernest Jaklln, no Toplici pri Zagorju.	od 9 do 11. ure	v oMinan: Zagorje, Kotedrež, Aržiše, j St. I.ambcrt ?n Kolovrat.
	Dr. Ivan Premrov, Gradec pri Litiji.	od 8. do po! 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz Predilnice.
	Dr. Karol W1s!nger, v Predilnici v Gradcu pri Litiji.	od 8. do 9. ure	Za člane iz Predilnice v Gradcu pii Litiji.
	Dr. Rudolf Repič, St. Vid pri Zatični.	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju ViSnjagora.
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lambert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ae morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika Člani iz Predilnic« sp izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ^lali člani iz sodnih okrajev Litija in ViSnjagora, se morajo pn zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po/ove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniSkegn zdrav uka izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne.
Načelstvo.
m
Po trdem delu — razvedrilo je zabavno in poučno čtivo.
•jrp-}
SORICA , 'i CD
jan- yt
1 Ci i	i	k--'
’ ?• fs
dobro in zajamčeno mleko
oo 252
10
vinarjev liter
Kdor želi nuditi svojim otrokom zdravo In redilno mleko;
Kdor hoče biti gotov, da mleko ne prihaja od tuberku-io7.iie ali drugače nevarno bolne živine;
Kdor nam želi pomagati pri velikem začetem deln, naj prc v svoje skladišče in naj tam podpiše obvezno izjavo glede nakupa mleka
H irp
MARIBOR
P
52 E^JIP 3 i&MM
-3-fe
i/?
Ha
mr
go
Koder Slovenel prebivajo, povsod je razširjen
»Slov. Ilustrovani Tednik*1
Vsakdo ga rad Čita.
Naročite ai ga In pridobivat« mu novih naročnikov!
flfvi*
Z
ačenši s 1. januarjem 1914.
Cenjeni zadružniki!
Priprave tega novega podjetja je vodstvo dve leti proučevalo. V pretečenem juliju je bil med nami osem dni ravnatelj mlekarne v Ba-7. j leji (Švica), ki je največja zadružna mlekarna na svetu in nas je poučil in nam dal dobre nasvete.
Sedaj je ležeče na Vas, zadružniki, da zagotovite uspeh nag
incijativi.
V Trstu, meseca novembra 1913.
Vodstvo.
ft tesSrfii
Mnogo užitka, sabave in pouka vam nudi Slov. Ilustr. Tednik.