10-2006 84 literatura Čudovite Alpe Čudovite Alpe, Andrej Mašera, Planinska zveza Slovenije, 2006 jetno branje, ki vzbuja željo po vzponih. Razvidno je, da je bil Tine Mihelič, ki mu je posvečeno to delo, avtorjev prijatelj in vzor- nik. »... Civetta je ena najbolj zname- nitih gora v Alpah. Je simbol in mit. Simbol edinstvene lepote Do- lomitov, simbol visokih navpič- nih sten, neštetih manjših in več- jih, drzno ošiljenih stolpov, ozkih škrbin in omotičnih prepadov. Že samo ime Civetta, ki zazveni nekako rezko in trpko, navda dušo in srce z neubranljivo, prav strastno željo povzpeti se na ta si- jajni vrh. Ime gore (civetta = čuk), ki se v prevodu sliši nekoliko ba- nalno, v prenesenem pomenu pa lahko pomeni tudi spogledljivko (tako jo je ljubkoval moj nepoza- bni prijatelj Tine Mihelič, vrhun- ski gorniški estet), ima simbolni pomen edinstvene popolnosti, ob kateri ne more ostati ravno- dušen nihče, tudi tisti ne, ki mu je za gore malo mar ...« Takole se razneži avtor (str. 101) ob misli na to dolomitsko lepotico. Meni pa je med drugim všeč tudi tole: »... osupli ostrmimo pred ve- ličastnim prizorom, ki mu v vseh Alpah skoraj ni enakega. Kar 2200 m nad nami se v višino poganja orjaški skalni obelisk, kot dovršena zgradba navpič- nih, gladkih sten in naostrenih razov. Agnèr – magično, skriv- nostno zveneče ime fantastične gore, pod katero ostanemo pre- treseni in nemi v strahospoštljivi zamaknjenosti ...« (str. 111). Čuti- te mravljince po koži? Torej ste še en kandidat več za obisk tega velikana! Pri vsakem vrhu je nekaj besed namenjenih legi gore. Priznam, da sem si med branjem teh vrstic popravil dokaj megleno predsta- vo, ki sem jo imel o položaju ne- katerih vrhov glede na njihovo okolico. Kjer se je avtorju zdelo potrebno, nam je razkril imena prvopristopnikov na »pomemb- ne« vrhove in njihovih slavnih vodnikov. Andrej Mašera je kot bisere na ogrlici nanizal 45 vzponov, med njimi so tudi taki dragoceni kamni kot Velika Cina – Mit in legenda, Monte Cristallo – No- men est omen, Sorapiss – Samo- tni dolomitski orjak nad Corti- no, Marmolada – »O Marmoleda, ti es regina ...«, Monte Agnèr – Kakšna gora!, Dreiherrnspitze – Gorski aristokrat Visokih Tur, Großglockner – Sanjski vrh nad belimi ledeniki, Großvenediger – V kraljestvu ledenikov, Watz- mann – Pravljična gora Valenti- na Staniča … Vsak vrh je namreč okrašen s podnaslovom, ki po- nazarja njegovo značilnost. Žal je moral avtor, kot izvemo v uvo- du, prvotnih 60 opisov zmanj- šati za 15. Škoda, morda je med manjkajočimi tudi kakšna ferata ali gora v divji in lepi Brenti, ki jo pogrešam v tem nizu. Od Karnijskih in Ziljskih Alp preko Dolomitov in Severnih ap- neniških Alp do Visokih Tur nas vodi Andrej Mašera. Naša pot se začne z lahkimi vzponi, primer- nimi za vsakogar, težavnost se počasi stopnjuje do kar krepkih zalogajev: kombiniranih snež- nih tur in plezalnega vzpona po »normalki«. Vmes so lahke ter bolj ali manj zahtevne ferate, ne- kateri vzponi tehnično niso za- htevni, so pa dolgotrajni in za- htevajo dobro kondicijo. Zgovorna sta podatek o višin- ski razliki od izhodišča do vrha in ocena težavnosti ture. Sledi kratka geografska in zgodovin- ska predstavitev. Opisana je vož- nja od prestopa državne meje do izhodišča. Podrobnemu opisu vzpona ne manjka koristnih na- svetov, pa tudi svaril in opozoril. Vzpon je časovno razdeljen na posamezne etape, na koncu pa je skupna dolžina ture, zaokro- žena navzgor; opisan je tudi se- stop, saj je na vrhu človek šele na polovici poti. Knjigo krasijo številne dobre fo- tografije, nekaj pa je naravnost odličnih. Seveda bi se našel kak- šen nergač in dejal, da je o kočah premalo podatkov (preko spleta jih hitro najdemo), pa da ni zem- ljevidov poti. Za turo bom pač Žalosten sem. Žalosten in poln hrepenenja, ki ga je v meni vzbu- dila pravkar prebrana knjiga – vodnik Čudovite Alpe Andreja Mašere. Najraje bi vrgel opremo v prtljažnik in se odpeljal v meni ljube Dolomite, ki mi niso pri srcu zgolj zaradi svoje podobe, temveč tudi zaradi prijaznih lju- di v tamkajšnjih kočah. A žal ne morem. Vodnik po Alpah me je prijetno presenetil. Priznam, da sem ve- sel, ker smo Slovenci dobili tako knjigo, pravzaprav sem kar neko- liko ponosen. Sicer bi bila pretira- na trditev, da smo z njo stopili ob bok ostalim alpskim narodom, ki so natisnili že na kilograme to- vrstne literature, tretji korak (glej Bine Mlač: Varneje po feratah in vodnik po dolomitskih feratah, PZS, Ljubljana, 2002; Tomaž Vr- hovec in drugi: Najvišji vrhovi v Alpah, PZS, Ljubljana, 2005) je pa vendarle storjen. Vodnik odlikujejo sistematič- nost, preciznost in literarna nad- gradnja, ki se odraža v bogastvu geografskih in zgodovinskih in- formacij ter poetičnem navduše- nju nad lepoto gorske pokrajine, ki notranje bogati človeka; pri- 85 10-2006literatura raje kupil zemljevid, ki ga pripo- roča avtor na koncu opisa gore. Knjigi želim, da bi se dobro pro- dajala (a smo planinski narod al’ nismo?!), bralcem pa varen ko- rak, lepo vreme in obilo srečnih trenutkov v čudovitih Alpah. Mire Steinbuch Andrej Mašera: Čudovite Alpe (45 vzponov v bližnjih Alpah). Ljubljana 2006. Bili so časi, ko smo se z vrhov domačih Julijcev poželjivo ozi- rali na zahod, čez takrat še stro- go varovano državno mejo, in sanjali o gorah okoli Montaža in Viša ter za tolažbo prebira- li Kugyjeva in Tumova pripove- dovanja o čarobnih Zahodnih Julijcih. Potem je meja izgubi- la veliko svoje ostrine, Zahod- ni Julijci pa so vendarle ostajali daleč in veliko domiselne logi- stike je bilo potrebne, preden smo se znašli v Jezerski dolini, na Nevejskem sedlu ali v Zajzeri, kaj šele v Dunji onstran Monta- ža – tako rekoč na koncu sveta. Le kdo bi si takrat upal pomisli- ti na gorovja še dlje proti zaho- du, ki so jim le posvečeni vede- li imena, saj smo še o Karnijskih Alpah govorili kot o nečem ko- maj dosegljivem, čeprav njihovi najvzhodnejši vrhovi stoje le on- stran Kanalske doline. Tako je bilo nekoč, v časih, pol- nih hrepenenja in težko ures- ničljivih želja, danes pa je vse to skrito za romantično tančico po- zabe, saj nova doba neusmilje- no terja nove ukrepe. Tudi zato je Andrej Mašera, avtor odličnih vodniških knjig Zahodne Julij- ske Alpe in 50 zavarovanih ple- zalnih poti, da številnih objav v Planinskem vestniku ne ome- njamo posebej, lahko svoji novi vodniški knjigi Čudovite Alpe dodal podnaslov 45 vzponov v bližnjih Alpah. V bližnjih!? Seve- da, saj so nam vsi vrhovi, zbrani v knjigi, s sodobnimi prometni- mi sredstvi dostopni prav tako, kot so nam bili nekoč le doma- či Grintovci in Julijci. Za veliko večino opisanih gora, tudi za tiste najdlje na zahodu in seve- ru, sta dovolj prosta dneva ob koncu tedna, z bližjimi pa lahko opravimo tudi v enem samem dnevu. Svet seveda dandanes ni nič manjši, temeljito pa se je spremenila odvisnost od časa, ki je na voljo. V Čudovitih Alpah se je avtor z njemu tako ljubih Zahodnih Ju- lijcev, z najvišjih vrhov katerih seže pogled k dolomitskim le- poticam in lepotcem, k Civetti, Pelmu, Antelau in Cristallu ter k mogočnežem Visokih Tur, h Grossglocknerju, Ankoglu in Hochalmspitzu, odpravil prek Kanalske in Železne doline za soncem, se najprej poln občudo- vanja zaustavil na vrhovih Kar- nijskih Alp, od tam pa sledil kli- cu gorniškega srca v Dolomite, Visoke Ture in Severne Apneni- ške Alpe. Vsak izbor je predvsem in pov- sem subjektivno dejanje, o kate- rem ima lahko vsakdo čisto svo- je mnenje, ga pri sebi dopolnjuje ali redči – skratka, lahko obdelu- je svojo gredico gorniškega oku- sa po svoje –, knjiga pa je napisa- na in je pred nami, tu in zdaj, in težko se bo našel kdo izmed po- svečenih v to snov, ki avtorju ne bi priznal prefinjenega okusa in zvrhane mere razumevanja tistih uporabnikov, ki jim je vodnik predvsem namenjen – zelo za- htevne gorniške populacije, ka- kršno najpogosteje najdemo na polju, ki se razteza med vrhun- skim alpinističnim mojstrstvom in pohlevnejšim planinskim po- potništvom. Napisana je v naj- boljši maniri vodniške besedne ustvarjalnosti, ki jo je s svojim iz- jemnim opusom na Slovenskem utemeljil Tine Mihelič, avtorjev prijatelj in učitelj svojevrstne, mi- heličevske ljubezni do gora. Knjiga je sestavljena iz petin- štiridesetih zgodb, v katere so nevsiljivo spravljeni vsi potreb- ni podatki. V posebnem strnje- nem opozorilu, dodanem vsaki zgodbi, preberemo, kakšne teža- ve nas čakajo na poti in kako se moramo pripraviti nanje. Kako bomo ta opozorila pravilno raz- brali in uporabljali vodnik v svoj prid, nam avtor pove v kratkem uvodu, vse preostalo branje pa je eno samo navdušujoče pova- bilo na pot. Vsak vrh, od skromnega Ojstrni- ka nad Ukvami v Kanalski doli- ni tja do visokega, ponosnega Hochgalla na skrajnem jugoza- hodu Visokih Tur, je avtorju izziv za svojevrstno pripoved, ki nam najprej razkrije geografske zako- nitosti in zgodovinsko védenje, potem pa nas pripelje do izho- dišča in varno pospremi na vrh gore. Ker gre za avtorja širokih razgledov, podprtega z lastnimi bogatimi spoznanji, predvsem pa za nekoga, ki ima, kot bi rekel Tine Mihelič, gore rad, velja vsa- ko izmed petinštiridesetih po- glavij v knjigi brati kot literaturo in priročnik hkrati, kajti šele tako se bomo lahko vživeli v klic takš- nih gora, kakršne so Civetta ali Marmolada, Antelao ali Pelmo, Watzmann ali Grossglockner. Te in vse druge gore se izrisujejo pred našimi domišljijskimi očmi kot Kugyjevi »prestoli bogov« po estetski plati in hkrati kot cilj Tu- movega racionalnega, razisko- valskega napora. Tolikšno na lastnih izkušnjah temelječe znanje, ki mu vse- skozi sledimo v Mašerovi knji- gi, je več kot zgolj priporočilo za uporabo vodnika – je napo- tilo na branje pripovedi o de- setletjih, preživetih v gorah. In to preživetih intenzivno ter po- globljeno, do tiste doživljajske ravni, na kateri človek zasliši klic k izpovedi. Takšni, ki ne bo le za naše duše, ampak bo nago- varjala tudi drugega. Čudovite Alpe so vse to in še več. So s široko kretnjo zajeto prgiš- če najlepšega, kar nam ponujajo gore vzhodnega alpskega loka, gore z zahodnih in severnih ob- zorij, ki so nam zdaj ne le zaradi sodobnih povezav, ampak tudi zaradi Mašerove knjige kot bliž- nje, ljube znanke. Mitja Košir