No NOVE T"7 ) v i CÜ Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA avgust 1994 cena 140 SIT »št. 82 Pekarna mm Pravi domači kruh Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Družina Gal Črna kronika ♦ STRUŽAN IN SEMAFOR Zmajarji ♦ OBLETELI SLOVENIJO Gimnazijci na Dunaju ♦ WIEN AKTION ♦ ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Minister za kulturo v Kočevju ♦ OPOMNJEN NA DRŽAVNI DOLG Zaposlovanje ♦ VEČ DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH Popotovanja Vinka Mlakarja: PO STREHI SVETA ■ TIBETU TI 2. ÄWO CENTER RUFAC CENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Nudimo vam: na zalogi - dobavo takoj za RENAULT 5, CLIO, TWINGO, R 19, kratke dobavne roke za vse ostale modele RENAULT, Laguna dobava september STARO ZA NOVO rabljena vozila po ugodnih cenah z garancijo kredit ali leasing na 36 mesecev servis za vse znamke avtomobilov programsko diagnostiko preme-optiko NOVO: kleparska popravila na ravnalni mizi CELETTE Vljudno vabljeni v prodajni salon RENAULT: RUFAC d.o.o., Ob Mahovniški cesti 3, Kočevje, tel.854-042, 854-666, fax. 855-444 Del. čas: 7.30-12.00, 13.00-17.00, sob 9.00-12.00 RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA KOVINOTEHNA 0 Tor^nwiMA i/,n\#iMAD Reška c- 23’ teL 853-621- fax ssi-ets, 7.00-12.00, 16-18 TRGOVINA KOVINAR Opekarska 41 a, tel. 861-064 8.00 18.00 sob. 8.00-12.00 Kočevska Reka 48, tel.800-043, del.čas: 6.30-14.30, sob. zap. Pločevinasta tuš kad 80 x 80 4.890,00 Tlačni čistilec “PAVARINI” 120 barov 9.99,00 Mešalnik M 402 Gorenje 4.199,00 Črpalka “GRUNDFOS” 5/4 9.975,00 Bojler 80 I 15.700,00 RADIATORJI KIG KORADO (600x100) 11.556,00 Armatura za kopalno kad “ARMAL” 12.490,00 Barvni TV VOJAGER 51 “GORENJE” 11.250,00 Barvni TV “PHILPIS” GX 15 45.900,00 NOVO!!! PRODAJAMO GOSPODINJSKI IN TEHNIČNI PUN: kisik, acetilen, C02, argon, butan, propan Bela tehnika in TV na 5 čekov brez obresti, ostalo blago nad 6.000 SIT na 2 čeka, nad 9.000 SIT na 3 čeke brez obresti., za gotovinski popust nad 12.000 SIT 6% popust, kredit! UVODNIK Počitnice se za šolarje iztekajo, s šolo pa se za starše začenjajo ne samo materialne obremenitve, marveč tudi moralne dileme. Se bo otrok dobro počutil v novem šolskem letu? Se bo ujel s sošolci in učitelji? Bo imel vedenjske ali učne težave? Malokdo od nas pa se vpraša, ali šola otroku res nudi tisto znanje, brez katerega bi v življenju težko shajal? Osnovna znanja, kot so npr. kako preživeti (kvantiteta), kako dobro živeti (kvaliteta) in kako prav živeti (norma). Vinko Ošlak, magister morfoloških ved, o šoli razmišlja takole: "Šola je obvezna, to pove že skoraj vse. Šola je del oblasti (govorimo o šolskih oblasteh), to pove že tudi skoraj vse. Sola je dolgočasna in naporna, kakor služenje vojaškega roka, kar pove še to, česar prvo in drugo ni povedalo. Vse skupaj je mogoče povzeti v ugotovitvi, da bi imeli otroci tisoč boljših idej, kako prebiti svoj čas, kakor pa jim ga vsiljujejo šolske oblasti. Zato te oblasti svojih idej ne morejo izročiti v prosto izbiro, temveč morajo otroke k ponujeni sreči prisiliti. To naredijo tako, da vzamejo za talce starše. V taki ustanovi se zgodi podobno kakor v drugih prisilnih zavodih (vojska, zapori, zbirni centri, umobolnice...): uspehe dosegajo predvsem tisti z manj darov in manj značaja, saj se za prisilo maščujejo tako, da se s šolo poistovetijo in tako do konca izpridijo njen učinek, saj privedejo njeno vsebino do absurda. Sola pa maščevanje ne vrne njim, temveč tistim z več darov in več značaja. Kot neprilagodljive, kot neprizadevne, kot nezainteresirane jih potiska na rob in jih nazadnje odpusti s slabim priporočilom za nadaljevanje učne in življenske kariere." Upam, da je njegovo razmišljanje vzpodbudilo še koga, da se je vsaj za trenutek zamislil, tako tiste prilagodljive kot one druge. UREDNICA NASLEDNJA ŠTEVILKA NOVIH NOVIC BO IZŠLA V petek, 2.septembra 1994 VSEBINA NOVE NOVIČKE.......................4-5 Na našem koncu se je v poletni vročini življenje umaknilo na skrajne robove, tako teritorialne kot duhovne. Atomobilska pločevina je tako včeraj zasedla Kolpo, danes Novo Štifto, v iskanju sledov izgubljne dediščine pa se je na Kočevje spomnil celo guverner Ohaia, ZDA. OBVESTILA, ODMEVI..................6-7 Ribniški lastniki štirinožcev bodo v jeseni lahko poslali svoje ljubljence v male in velike šole, kočevski lovci pa bi svojemu prostornemu domu radi vdahnili več življenja. Brezposelni imajo tako dovolj možnosti za porabo “prostega” časa, žal pa le ta ni njihovi strani.. ČRNA KRONIKA.................... 8-9 Najhujši razgrajači so se iz poletno neperspektivnega ribniško-kočevskega konca najbrž preselili v bolj živahne kraje, zato je domače podzemlje brez večjih pretresov. VAŠ INTERVJU.....................12-13 Brez ljubezni se ne da živeti in če naj bi šla ljubezen tudi skozi želodec, to še ne pomeni, da morajo biti obroki mesni. Dokazano bolj zdravi so vegetarijanski, trdi drobna , a vitalna družinica Gal. PO SVETU.........................14-21 Vinko se je podal na sam rob vzhodnjaške civilizacije in se seznanil z duhovno bogatim siromaštvom Tibeta, gimnazijska klapa pa se je v jedru evropske civilizacije prepričala, da je sta v trebuhu kraljevskega Dunaja najbolj živa lunapark in McDonalds. Popotniki s platneninimi krili nad Slovenijo pa so spoznali, da so najhitrejše naše zračne ceste, čeprav jih guba burja. NOVE ^ NovicE Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Organizacija in tehnična izvedba: DEBORA d.o.o.. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana. Po odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1200 SIT. Naslov uredništva : Vrtnarska 2, Ribnica. Poslovni čas od 8.00 do 11.00. Tel 861-765 med poslovnim časom, ostalo 861-704. Žiro račun : NOVE NOVICE 50100-620-128 05 1114115-41068.. Sorobotnik LESDOG GRADI NAPREJ Kočevsko gradbeno podetje LESDOG, ki je zgradilo na več mestih sporen odsek ceste med Petrino in Kužljem, gradi obkolpsko cesto dalje. Najprej je traso ceste potegnil od Kužlja proti Sorobotniku, sedaj pa se prebija preko Sv.Ane do Mir-tovičev, od kjer že poteka cestna povezava po slovenski strani do Osilnice. 1.200 nove in 800 m že obstoječe ceste bodo zgradili oz. obnovili predvidoma v dveh mesecih, izvajalci oz. investitor pa naj bi tokrat zanjo imel vsa potrebna dovoljenja. Trava-Podplanina LE NUJNA CESTNA DELA Ozka, vijugasta in na večih mestih hudo načeta cesta med Travo in mejnim prehodom Podplanina, ki jo koristijo le najbolj spretni vozniki avtobusov, bo kot kaže le deležna prenove. Ministrstvo za promet je sprejelo minimalen projekt, po katerem naj bi se že ta mesec začelo s sanacijo odvodnjavanja udorov in plazov na cesti. Najnujnejša dela naj bi veljala okrog 10 milijonov SIT, cesta pa kljub temu ne bo niti usposobljena za težje tovore niti asfaltirana. Mejni prehod pač ni na prioritetni listi, v Dra-garski KS pa si od prenove obetajo kakšen kubik materiala še za pripravo ceste za asfaltiranje med Starim in Novim Kotom, kjer si s časoma obetajo tudi nov mejni prehod. Taborska stena pri Borovcu PONOVNO SREČANJE BORCEV Po nekajletni prekinitvi so se 24. avgusta v Taborski steni ponovno spomnili tragičnih dogodkov izpred 52. let, ko so Italijani s topovi in metalci ognjev v jami in okolici pobili večino takratnega štaba kočevskega odreda. Spomine je obujal Tone Hočevar, pripravili so kulturni program, med več sto obiskovalci pa sta bila poleg generala Lada Ambrožiča Novljana tudi Ciril Ribičič in Zmago Jelinčič. Spominsko srečanje so popestrili še z golažem, ki pa ga je zradi nepričakovano velikega števila prisotnih hitro zamnjkalo. Nova gostinska in turistična ponudba PRI GROFU IN GRAJSKI HRAM Znani brigradir Tone Krkovič je bil z otvoritvijo gostilne na Kaptolu v juliju deležen precejšnje medisjke pozornosti v slovenskem prostoru. V dobrem mesecu je gostilna Pri Grofu izoblikovala svojo gostinsko ponudbo, v njej pa nemerava urediti tudi prostore za penzionske goste. 6. avgusta se je uresničila tudi napoved, da bo hotel Valentin M-KG dobil svojo obkolpsko depandanso. Poimenovali so jo Grajski hram in ima 50 sedežev, ime pa je dobila po kostelskem gradu, spomeniškem objektu I. kategorije. V nekdanji lovski koči pa so uredili tudi 25 ležišč. Obkolpski turizem KAM S SMETMI IN AVTOMOBILI Takega navala enodnevnih kopalcev in raznih tabornikov Kolpa v prihodnje ne bo mogla več prenesti, meni marsikdo od domačinov in gostov. Slednji so zaradi nezadovoljstva zs kopičenjem smeti le te zbrali in jih odnesli pred dom predsednika turističnega društva, ki za taborjenje pobira turistično takso. Kočevski komunalci so potem na lastno pest postavili zabojnik v Žagi, v turističnem društvu pa so se dogovorili za lokacije šestih kopališč od Kužlja do Žlebov, ob katerih bo zagotovljen prostor za prkiranje. Razstave in guvernerjevo pismo ZGODOVINA KOSTELA IN KOČEVSKI NEMCI V Vasi št 1. so avgusta odprli na ogled razstavo o zgodovini Kostela, kjer sona ogled postavljene kopije grajskega urbarja izpred 500 let, več kot tristo let starih krstnih knjig, dokumenti o kostelskih prednikih hrvaškega zgodovinarja Franja Račkega, kopije dokumentov o kostelskem kmečkem uporu 1768, računalniško izdelani popisi kostelskih župnikov ter fotografije zadnjega kostelskega graščaka grofa Lavala Nugenta (kostelsko Lužarja) in njegove žene grofice Giovani Sforza in njenega sina. Ključ za ogled se dobi pri g. Lunder, Potok 2, strokovno vodstvo po razstavi pa lahko naročite pri Južnič Stašku, Fara 2, ki je razstavo tudi pripravil. MALI OGLAS: V Kolodvorski ulici v Ribnici oddam v najem gostinske prostore brez opreme in ustreznim parkiriščem čim prej najugodnejšemu ponudniku.Tel. 347-807 vsak delavnik po 16. uri culture, and goodwill with your friends from Ohio. V Šeškovem domu je Muzej Kočevje ponovno organiziral del razstave o izgubljeni dediščini kočevskih Nemcev, ki pa le še ni povsem izgubljena. Njihove sledove je zaslediti tudi v Ohiu, ZDA, kjer deluje skupina Gottzheer Tanz und Spiel Kreis. Ta je pred kratkim gostovala na vsakoletnem srečenju Kočevarjev v Celovcu, njena voditeljica pa je obiskala tudi kočevje in županu Mihelu Petroviču izročila pozdravno pismo guvernerja države Ohio, g. Georga Vinovicha. V njem se guverner navdušuje nad Slovenijo, ki jo je obiskal v misiji po Srednji Evropi leta 1993 in izraža ponos nad predniki, ki jih imajo njegovi sodržavljani v Sloveniji. Gu-verjerju po pismu sodeč dejstvo, da danes v kočevski občini ne živijo več nemški Kočevarji, ni znano, vendar Petrovič ugotavlja, da so "dobri odnosi z organizacijami nekdanjih prebivalcev občine zlasti v Avstriji, še kako koristni za širšo promocijo Kočevja." Predstavniki ameriško-kočevarske skupine so namreč izrazili tudi svojo željo, da bi nastopili v Kočevju prihodnje leto. Govedorejska razstava ŽIVAHNO ZA SEJEM V Ribnici se bodo 3. septembra, dan pred ribniškim sejmom, hkrati z lovci predstavili tudi govedorejci in konjarji. Razstavo bo na Marofu organizirala Kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica, Govedorejsko društvo in ljubljanski kmetijski zavod. Pričakujejo udeležbo 60 govedi in 15 konj, ob 9. uri pa bodo športni konji sodelovali pri gonu živine. Uradno bodo razstavo otvorili ob 11.30 uri, popestrili pa jo bodo s šaljivimi in praktičnimi tekmovnji iz kmečkih opravil. Podelili bodo tudi priznanja Kristini Adamič in Pavli Marolt, ki sta si jih s svojimi dobrotami prislužili na razstavi Dobrote slovenskih kmetij letos na Ptuju. Minister za kulturo v Kočevju ^ OPOMNJEN NA v/ DRŽAVNI DOLG ii Minister Sergej Pelhan v Kočevju ni bil prvič v času svojega ministrovanja (udeležil se je že dveh predstavitev knjig v Šeškovem domu), zato je bil vsaj neformalno že seznanjen s finačnimi težavami investitorja prenove objekta. Grosupeljsko gradbeno podjetje namreč toži Muzej Kočevje za 17 miljonov SIT in obresti, ker je pri plačilu obnove doma umanjkal obljubljeni prispevek državnega zbora. Ker je Šeškov dom spomeniški objekt 1. kategorije naj bi v kratkem (skupaj z razvalinami Fridrihštajna, kostelskega gradu, cerkvijo v Polomu in Ribjeku) prešel pod skrbništvo države, očitno z nastalimi dolgovi vred. Minister je pokazal posluh tudi za financiranje kulturnega animatorja v sklopu muzeja, manj posluha pa ima za kočevske verzije zaščite nekdaj zaprtih področij. Njegovo ministrstvo ne zagovarja delitve ali prodaje zemlje posameznikom, ker bi bilo to v nasprotju s težnjo po parku. Ker dodaja, da država pri odločanju o parkovni zaščiti ne sme mimo vizij Kočevarjev, se zastavlja vprašanje: ali z njimi ni seznanjen ali pa jih Kočevje navzven še vedno ni artikuliralo v dovolj jasni obliki. Nva Štifta PONOVNO VELIKA w MNOŽICA OB LEPOTICI - !.. v Ob letošnjem Velikem Šmarnu se je na popoldanski maši pri Novi Štifti ponovno zbrala velika množica romarjev, ki je po grobi oceni še prekašala tiso iz prejšnjih let. Po registracijah na okoliških avtomobilih sodeč prihajajo ljudje z vseh koncev Slovenije, veliko pa je tudi Romov iz sosednje Italije, ki so si praznovanje Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti takorekoč prisvojili. Letošnjo mašo je tako kot lansko vodil frančiškanski provincial Polikarp Brolih, somaševali pa so števini patri in župniki iz okoliških dekanij. NOVE NovicE KINOLOŠKO DRUŠTVO RIBNICA JESENSKI TEČAJI KD Ribnica organizira tudi jesenske tečaje šolanja psov in sicer: 1. MALA ŠOLA 2.0SN0VN0 ŠOLANJE 3. NADALJEVALNI TEČAJI Tečaji bodo potekali na poligonu ob stadionu pri Bistrici. V kolikor ste zainteresirani za šolanje vašega psa ali pa ste že obiskovali tečaj pri nas in želite nadaljevati, vas vabimo, da se nam pridružite. Če ste interesent, vas prosimo, da izpolnite priloženo prijavnico in jo vrnete pri vašem prihodu k nam ali pa po pošti na naslov Vojko Štanfelj, Gornje Lepovče 98, Ribnica.Informativni sestanek vseh vodnikov za jesenski tečaj bo 27. 8. 1994 ob 17. uri v prostorih KD Ribnica, Opekarska ulica (stadion). Informacije: Klemenc Andrej, tel.860-550 Štanfelj Vojko, tel: 880 585 Pogoji za pristop k tečaju za šolanje psov: 1. Poravnana šolnina na začetku tečaja. 2. Obvezno cepljenje psa proti pasji kugi, parvavirozi, steklini. 3. Cepljenje mora biti izvršeno najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. 4. Za vsa cepljenja mora biti predloženo veterinarsko potrdilo kakor tudi potrdilo, da je pes zdrav 5. Vsak vodnik odgovarja za svojega psa 6. Vsak vodnik se je dolžan držati navodil inštruktorja in je ob kršitvi navodil lahko odstranjen s poligona ali celo izključen iz tečaja 7. Na poligonu in ob njem naj vlada red in disciplina i PRIJAVNICA Podpisani (a)_________________________________ I stanujoč (pošta)______________________________ I se prijavlhjam s svojim psom (ime psa)__________ I spol___________pasme____________št.rodovnika(SLR) [____________ starim____________mesecev, na tečaj za I šolanje psov, ki ga prireja Kinološko društvo Ribnica. I Šolnino v znesku__________ SIT bom pravnal(a) na ■ začetku tečaja. 1 Datum:____________ Podpis______________________ L— —-----— — — — — — — — — — ___ _ — _ _ _ _ _ __ _J LOVSKA DRUŽINA “KOČEVJE” ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PROSTOROV V LD Lovska družina Kočevje, Mahovnik 90, razpisuje zbiranje ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v Lovskem domu, Mahovnik 90, (nasproti Rezerv). Predmet najema bi bili naslednji prostori, namenjeni za opravljanje gostinskih storitev v skupni izmeri cca 250 m2. Ogled prostorov bo v petek.19. 8. ob 18. ur. kjer bodo predstavljeni tudi ostali pogoji najema. Interesenti naj v pogojih za najem navedejo: * ime, priimek in naslov ponudnika * dosedanje izkušnje na področju gostinstva * višino najemnine Ponudbe po ogledu je potrebno poslati do srede. 24. 8,_na naslov: LD Kočevje, Mahovnik 90, 61330 Kočevje, p.p.l Ponudbe, prispele po nevedenem datumu, se ne bodo upoštevale. Na kuverto je potrebno napisati: “Ne odpiraj, ponudba”. O izboru bodo interesenti pismeno obveščeni v roku 15 dni. Informacije: Urh Rudi, tel. 852-522 (dop.) Lovski zdravo! Starešina: Troha Radoslav l.r. ŠTUDENTSKI SERVIS Vrtnarska 2 (v stavbi Novih novic in KS) Ribnica ŠTUDENTI in DIJAKI, ki še niso člani Študentskega srevisa, potrebujejo za vpis: - sliko (malo) - potrdilo o vpisu v tekočem šolskem letu ali index - osebno izkaznico URADNE URE ŠTUDENTSKEGA SERVISA: v PONEDELJEK in PETEK od 8. do 10. ure v TOREK od 17. do 19. ure Tel.: 861-765. Izven uradnih ur servis ne posluje! MAHOVNIK iflfT 'N cesto b' 06l/860-3fcS • prodaja koles AURORA 30.630.-A TALALA-33.980. -WHELER 84.000.- • ugodne specialke =$14 prestav, EXAGE oprema, COLUMBUS okvir 61.990.- vse za kolesarjenje, rezervni deli za TOMOS N o vYc E Zaposlovanje VSE VEČ DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH V junijskih podatkih ljubljanske območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje je mogoče zaslediti , da ribniška občina še vedno visoko vodi po številu brezposelnih glede na število aktivnih prebivalcev, nadaleč za njo in hkrati daleč pred drugimi zasledovalci pa je tudi še vedno kočevska občina. Junija je bilo v Ribnici v primerjavi z lanskim decembrom sicer 8,6% manj brezposelnih, v Kočevju pa 7,1% manj, vendar je padec brezposelnih majhen v primerjavi s celotnim ljubljanskim območjem, kjer je v istem času znašal 15.4%. V Ribnici je bilo julija 1.350 registrirano brezposelnih oseb, od tega 32,5% žensk, 7,4% iskalcev prve zaposlitve, 20,2% mlajših od 20 let, 28% brezposelnih zaradi stečaja, 41,6% brezposelnih trajnih presežkov in kar 51% oseb, ki iščejo zaposlitev že dlje kot 1 leto. V Kočevju je med 1.675 brezposelnimi kar 41,4 % žensk, 15,1 % prvih iskalcev zaposlitve, 26,9% starih do 20 let, 29,4 % brezposelnih zaradi stečaja, 16,4% trajnih presežkov in kar 64% nad eno leto brezposelnih oseb. V Ribnici prejema denarno nadomestilo 711 oseb, denarno pomoč 149 oseb, eno ali drugo obliko prejemkov pa dobiva 63,7% brezposelnih. V Kočevju prejema denarno nadomestilo 516 oseb , denarno nadomestilo 213, eno od obeh pomoči pa prejema le 43,5% registrirano brezposelnih. V primerjavi z lanskim decembrom se je v Ribnici v letošnjem juniju precej, za 34,2%, povečalo število prejemnikov denarne pomoči, kar ob hkratnem upadanju prejemnikov denarnega nadomestila za 28% pomeni, da se zaradi dolgotrajne brezposelnosti slabša tudi socialni položaj brezposelnih. V Kočevju se je v enakem obdobju precej, za 41%, zmanjšalo število prejemnikov denarne pomoči, kar bi lahko tudi pomenilo, da zaradi še daljše brezposelnosti kot je na splošno prisotna v Ribnici, mnogi izgubljajo vsakršne pravice do dohodkov v času brezposelnosti. V Ribnici je v prvi polovici letošnjega leta opravilo programe pripravništva 51 brezposelnih oseb, od katerih se jih je na zavodu ponovno prijavilo 16, v Kočevju pa se je od 88 oseb, ki so končale pripravništvo, na zavod ponovno prijavilo 29. Julija je bilo v programe javnih del v Ribnici vključenih 14 oseb, v Kočevju pa 15. V Kočeju ima dovoljenje za zaposlitev skupaj 207 tujcev, v Ribnici pa 78. V Ribnici je bilo v juniju 377 dijakov in 90 študentov, ki prejemajo štipendijo po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V Kočevju je takšnih dijakov sto več kot vRib-nici, študentov pa je 106. Zoisovih štipendistov je v Ribnici 22, v Kočevju pa dvakrat več. Vabljeni k naložbi certifikata v Dolenjski Investicijski Sklad Družbeniki Nacionalne Finančne Družbe so vpeti v gospodarske tokove naše dežele, zato zelo dobro poznajo poslovanje podjetij. Z informacijami, s katerimi že sedaj razpolagajo in na podlagi strokovnih analiz ter projektov bo Dolenjski Investicijski Sklad vlagal v stabilna in perspektivna podjetja. Svoje certifikate lahko vpišete na kreditnem oddelku v blagovnici NAMA Kočevje Za uspešnost naložbe jamči Nacionalna Finančna Družba PODTALNI VLOMILEC 8. avgusta je neznanec na neugotovljen način prišel v kletne prostore samopostrežne trgovine na Prešernovi 9 v Kočevju. Prebil je steno iz siporeksa in se tako prebil do kompresorske postaje, ni pa mu uspelo priti v zgornje samopostrežne postore, zato je ostalo le pri poskusu vloma. IZPRAZNIL ŠPAROVČEK Vlomilec, ki si je 10. avgusta izbral kočevski kiosk Šparovček, v njem sicer ni prišel do denarnih prihrankov, zato pa se je založil s 5 zavoji cigaret, brezalkoholnimi pijačami in sladkarijami v skupni vrednosti 10.000 SIT. MEDVEDI PO RIBNICI 1. avgusta je Anton B. iz Dolenje vasi lahko opazoval medveda kar na domačem vrtu, domače se počuti tudi po Brezju pri Nemški vasi, še bolj pa v Bukovici, kjer se je tudi že podelal ob cesti. Medvedje v Zadolju pravzaprav niso nobena novica več, saj tamkajšnji domačini lahko opazujejo medvedjo družino vsak dan. Medved pa je povzročil razburjenje sredi Podpreske, kjer ga je iz ovčje staje pregnal pasji lajež. Na kočevskem lovskem območju naj bi letos odstrelili 36 medvedov, tisti pa, ki lovcem očitajo, da jih odstrelijo še premalo, pa trdijo, saj je vseh več kot sto. LD Draga je letošnji plan z odstrelom enega medveda že izpolnila, zato jih bodo čuvaji od domačij lahko odganjali kvečjemu s hrupom. ZABODEL TRMOGLAVEGA ROMA VOZIL KLJUB PREPOVEDI 10. avgusta je B.S. med vključevanjem v promet z bencinske črpalke v Gornjih Ložinah izsilil prednost H.D. iz Ribnice. B. S. je nesrečo povzročil v času, ko zaradi odvzema vozniškega dovoljenja ne bi smel voziti, poleg tega pa je osumljen še vožnje pod vplivom alkohola. Ena oseba je bila laže telesno poškodovana. ZAMERIL AVTOMATU 11. avgusta je Z.B. iz Kočevja v Skor’cu na poker -avtomatu izgubil večjo količino denarja, zato se je znesel kar nad avtomatom. Z golo rokoj je razbil steklo, pri tem pa se je porezal tako, da so mu rano šivali v zdravstvenem domu. Če bo ocenjena škoda velika, sicer polnoletnega Z.B. čaka še kazenska ovadba na TJT, Enota v Kočevju. POVOZILA BEGUNČKA 11. avgusta je pri Begunskem centru na Mahovniški c. voznica B.G. s prednjim delom vozila zadela B.E., otroka, ki je pritekel na cesto z leve strani. Padel je po cestišču in utrpel zlom stegnenice, zoper voznico pa bo napisana kazenska ovadba. 10. avgusta je mladoletni Rom vdrl v stanovanje in na vsak način hotel priti do dekleta, njen oče S.M. pa mu je namero preprečil s kuhinjskim nožem. Trikrat ga je zabodel v področje trebuha, tako da so fanta odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center. Proti S.M so kočevski policisti napisali kazensko ovadbo, nedovoljeni vstop v stanovanje pa bo pred sodnikom pojasniti tudi mladoletnik, čeprav je v sporu potegnil krajšo. VRAČAJO SE KUUB PREGONU Na policijski postaji Ribnica zavračajo očitke, da z njihove strani premalo storijo za preprečevanje taborjenja Romov na smetišču. Podali so precej predlogov k sodniku za prekrške zaradi taborjenja in jih s fotografsko dokumentacijo predali sodniku za prekrške. Zadnjič so "tabornike" nagnali z zasebnega zemljišča v bližini smetišča na Mali gori 28. julija in jih hkrati primorali, da so za sabo počistili nesnago. Dokler bo smetišče surovinska baza za material, ki gre v denar, pa bodo Romi najbrž ostali njegovi stalni ali občasni obiskovalci kljub represiji... ČREPINJE NA DRUŽINSKI ZABAVI Nedeljsko družinsko srečanje na Bregu pri Ribnici zadnjega julijskega dne se je končalo s prepirom. Janez Č. je zgrabil mizo in jo prevrnil, črepinja od steklenice pa je ranila v nogo Marijo M.. Oskrbeli so jo v ZD Ribnica, Janez pa se ni umiril niti ob prihodu policistov, zato so ga odpeljali na primeren prostor do iztreznitve. STRUZAN IN SEMAFOR Struge nimajo semaforja in verjeli bi, da se tamkajšnji vozniki ne znajdejo prav dobro v Ribnici. Še posebej, če tudi tu semafor samo utripa oranžno in je treba upoštevati prometne znake, ki pa ne gredo v prid voznikom v smeri Kolodvorske proti Strugam. Jože P. iz okolice Strug je prečkal prednostno cesto prav v trenutki, ko je iz smeri Gorenjske ceste pripeljal Anton . Trčil je v bok vozila, napravil za 600.000 SIT škode na vozilih in za nameček podrl še semafor. Povzročitelj in sopotnik sta zadobila sledove poškodb, nevajenost na semafor pa očitno ni bil edini razlog za nesrečo, saj je odvzem krvi potrdil tudi nedovoljeno prisotnost alkohola. JAŠKI ZA STARO ZELEZO 25. julija je izvajalec del na Opekarski cesti v Ribnici prijavil, da je bilo z gradbišča odnešeno 12 jaškov s pokrovi vred. Preiskava je pripeljala do Bogdana B. z Jesenic, ki zbira staro železo. Osumljen je, da je prodal jaške kočevskemu Dinosu, ta pa jih je že prodal naprej. Jakše so policisti zasegli, zoper Jeseničana pa so podali kazensko ovadbo. KURE DOBILE KRILA 25. julija je K.J iz Trate prijavil kočevski policiji, da pogreša 6 kur in petelina. Neznano kam so jih odnesli neznanci, podobne prijave pa so v tem času beležili tudi na področju policijske postaje Ribnica. MOTORNO KOLO PRED AVTO 26. junija je voznik motornega kolesa N.D. iz Vasi zapeljal na magistralno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljalo vozilo. Hudo poškodovanega N.D. so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ZASAČENI PRI KRAJI Mladoletniki za svoje vožnje očitno porabijo več goriva, kot so si ga sposobni tako ali drugače prislužiti. Zato si vroče poletne noči krajšajo s prečrpavanjem goriva iz avtov v kante, pri tem pa jih je zadnji julijski vikend zalotil budni varnostnik. Tatiči so se na hitro porazgubili. OROPALI OTROKA Trem Romom je 1. avgusta na Trati v Kočevju je zadišal nakit, ki ga je nosil nič hudega sluteči otrok. Odvzeli so mu zlato verižico in zlat uhan ter ročno uro. Kočevski policisti so storilce kmalu polovili, med njimi pa je bil tudi Rom, ki je prost vikend v zaporu izkoristil tudi za to kaznivo dejanje. Takoj so ga poslali nazaj, kamor očitno tudi spada. NARAVNOST V OGRAJO 27. julija je počilo na Šeškovi ulici nasproti policijske postaje v Ribnici. Ivan B. je med vožnjo proti Kočevju iz neznanih razlogov zapeljal na levo, se zaletel v ograjo in jo popolnoma uničil. Dve osebi sta bili laže poškodovani. NEVARNA CESTA Marjan T. iz Kočevja očitno ne pozna dovolj dobro vseh pasti so-draške ceste, saj je v Zamostcu zapeljal v bližnje drevo. Pri tem je bilo vozilo uničeno, potniki pa so si zadobili lažje poškodbe. V avtu se jih je prevažalo kar 6, med njimi si je en otrok zlomil stegnenico. ZAGORELO NA ŠEŠKOVI 8. avgusta je zagorelo v leseni lopi na Šeškovi 28 v Ribnici. Ker so gasilci posredovali v nekaj minutah in ogenj pogasili, na srečo ni prišlo do razširitve v požar in s tem do večje škode. Ogenj je zanetila otroška igra z vžigalicami. V PASTI DVOJNEGA PREHITEVANJA 11. avgusta so drug za drugim v bližini Nemške vasi vozili tovornjak-vlačilec ter dva osebna avtomobila. Zadnji v koloni, Roland K. se je odločil prehiteti vozilo pred njim, ki ga je vozil Jovan P., in še tovornjaka. V tem trenutku se je odločil za prehitevanje še Jovan. P. in zrinil s ceste Rolanda K., katerega vozilo se je odbilo nazaj na cestišče in končalo v pnevmatiki tovornjaka. Jovan P. je policistom priznal svojo napako in izročil oškodovancu zavarovalni kupon, kljub temu pa bo za prekršek povabljen še pred sodnika za prekrške. NAMESTO VODE ELEKTRIKA 11. avgusta so Antonu O. iz Praproč poginile 3 krave. Poklical je strokovnjaka iz Elektra Kočevje, ki je ob prisotnosti policije ugotovil, da je do nesrečnega pogina prišlo zaradi dotrajane električne napeljave v hlevu. Eletrični tok je tako zašel v naprave za napajanje, žeja pa je bila za krave usodna. CIK-CAK PRED POLICISTI 11. avgusta zvečer so policisti na terenu v Dolenjih Lazih opazili vozilo, ki je vijugalo po cesti. Prižgali so luči in ga hoteli zaustaviti, voznik pa je pospešil in odpeljal proti Sodražici. Na delu ceste v Sušju, kjer poteka obnova, je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v kup zemlje. Pobegnil je s kraja nesreče, lastnik avta pa je po poizvedovanju Franc Š. iz Žlebiča. Priče iz gostišča, iz katerega se je odpravil na vožnjo, vedo povedati, da je bil najbrž vinjen... \ CERTIFIKATI Kmetje in zadružniki KMEČKA DRUŽBA dd je vaša družba! Vaš lastninski certifikat boste lahko vložili v investicijski sklad Kmečke družbe d.d. Ob zagotovljeni veliki varnosti in ustrezni donosnosti vaših naložb boste aktivno sodelovali pri razvoju tistega dela gospodarstva, •ki je za kmetijstvo in zadružništvo ŽIVLJENJSKEGA POMENA. Vse informacije lahko dobite na vpisnem mestu HKS Ribnica, Šeškova 15 ■p,' 8!Df ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE ^ KMf *\l ZVEZA SLOVENSKA ZADRUŽNA HRANILNO-KREDITNIH ZADRUŽNA KMETIJSKA SLUŽB KMETIJSKA BANKA DRUŽBA SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -SINDIKAT NOVE NovicE POJASNILA NA POBUDO POSLANKE STANKE HITU HOČEVAR V zvezi s pobudo poslanke gospe Stanke Hitij Hočevar dajemo na vprašanja, ki jih v svoji pobudi izrecno izpostavlja in se vsaj v neki meri nanašajo na delo tukajšnjega sekretariata, naslednja pojasnila: - UREJENOST PROSTOROV OB CARINARNICI V RIBNICI Po velikem angažiranju IS O Ribnica, zlasti predsednika, se je v Ribnici formirala izpostava carinske službe. Osnovni namen izpostave je bil zadovoljiti potrebe ribniškega gospodarstva. Takoj po določitvi lokacije izpostave, se je IS skupaj s Stanbirojem angažiral, da bi prostor okrog carinarnice primerno uredili. Z ozirom na to, da je poslovanje carinarnice močno preseglo predviden obseg ( carini se izvozna roba predvsem iz drugih občin) smo k reševanju problema pritegnili tudi predstavnike železnice. Smatramo, da je z zagotovitvijo parkirnih prostorov v okviru nakladalne rampe železniške postaje, ter ustreznim označenjem prostora pred samo carinarnico in špedicijo problem parkirnih prostorov zadovoljivo rešen. Še vedno pa ostaja problem prometne ureditve tega območja. - PROMETNI REŽIM V RIBNICI (tudi napisne table krajev) SO Ribnica je o ureditvi prometa v mestnem naselju Ribnica razpravljala na svoji seji dne 29.9.1993. Informacijo o tej problematiki je pripravil tukajšnji sekretariat, na podlagi te informacije je skupščina sprejela sklepe, na podlagi katerih se je pristopilo k izdelavi idejnega projekta in sedaj tudi projekta izgradnje ceste od železniške postaje do Brega. Navedena cesta bi v primeru navezave na industrijsko cesto pri Melesu dejansko rešila problem tovornega prometa v Ribnici in verjetno v veliki meri tudi problem funkcioniranja carinske izpostave v Ribnici. Sredstva za izgradnjo navedene ceste so zagotovljena v proračunu za leto 1994. Napisne table krajev so bile pred leti postavljene v celi občini. Mogoče bo res potrebno v nekaterih krajih table obnoviti. Trenutno poteka intenzivna aktivnost, da bi v Ribnici izdelali ko- likor mogoče originalne table, ki bi stale na vhodnih cestah v občino. - DELOVANJE POSTAJE MILICE V RIBNICI Postaja milice v Ribnici podaja enkrat letno SO Ribnica poročilo. Kolikor nam je znano, se je to poročilo obravnavalo na seji SO Ribnica dne 13.4.1994. - DELO JAVNIH ZAVODOV MIKLOVA HIŠA Na seji SO Ribnica dne 13.4.1994 so bila obravnavana poročila javnih zavodov, med drugim tudi poročilo Miklove hiše. Na zahtevo predsednika SO Ribnica je zavod Miklova hiša pripravil dodatni program za leto 1994, katerega je svet zavoda na seji dne 25.7.1994 tudi potrdil Program bo posredovan predsedstvu in IS. - GOSPODARSKO STANJE, NEZAPOSLENOST, EVROPSKI DELOVNI ČAS, RAZPISI V OBČINI RIBNICA Ne glede na to, da je težko razumeti, kaj delegatka z zastavljenim vprašanjem želi, odgovarjamo sledeče: Tudi po ugotovitvah gospodarske komisije je gospodarska situacija v občini Ribnica zelo težka. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je v ribniškem gospodarstvu zaposlenih 2174 delavcev. V istem žasu je v občini Ribnica 1349 oseb brez posla. Največ brezposelnih je iz podjetja Riko Ribnica. Pri tem moramo ponovno povdariti, da niti SO Ribnica, niti IS nimata v svoji pristojnosti nobenega instrumenta ekonomske politike, s katerim bi kakor koli vplivala na gospodarsko situacijo v občini. Majhen vpliv, ki ga občina ima na področju razvoja drobnega gospodarstva zlasti s pridobivanjem ustreznih prostorov in zagotavljanjem potrebne infrastrukture, smo poskušali v najboljši možni meri izkoristiti. Tako so bili dokaj hitro angažirani razpoložljivi poslovni prostori v bivši kasarni, bivšem domu JNA. Smatramo, da bi bilo podobno lahko tudi v prostorih podjetja Riko, kar pa je ravno zaradi nekomunikativnosti sodišča praktično nemogoče. Prepričani smo, da tudi na izredni seji SO Ribnica na tem področju dejansko ni možno doseči bistvenih premikov, kar dokazuje nekajkratne obravnava gospodarske problematike v občini Ribnica, pa tudi situacije v Riku na prejsšnjih sejah skupščine občine Ribnica. Evropski delovni čas je stvar posameznega podjetja. - ČRNE GRADNJE IN UREJENOST V ZVEZI S TEM Na izrecno pobudo tukajšnjega sekre-tarita je bil na zadnji sklepčni seji SO Ribnica obravnavan osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Ribnica. Z obravnavo osnutka smo kljub temu, da po zakonu obravnava osnutka navedenega odloka ni predvidena, želeli delegate detaljneje seznaniti s problematiko črnih gradenj v občini Ribnica. Na žalost zadnji dve seji SO Ribnica, na katerih je bila predvidena osrednja točka dnevnega reda sprejem navedenega odloka, nista bili sklepčni. Tako bo odlok sprejet z uredbo vlade RS. - PODPORA VIŠINSKIM KMETIJAM Podpora višinskim kmetijam je urejena z Uredbo vlade Republike Slovenije o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane za II. polletje 1994 (Ur. 1. RS, št. 38/94). Po tej uredbi so višinske kmetije deležne posebnih intervencij oz. subvencij za izravnavo stroškov pridelave, ki nastajajo na teh območjih. Sredstva, ki jih za intervencije v kmetijstvu namenja SO Ribnica v proračunu, pa se v skladu s sprejetim programom trošijo enakomerno na območju cele občine Ribnica. - VIŠINA PLAČ FUNKCIONARJEM - VODILNIM NA OBČINI IN RAZMERJA DO DRUGIH ZAPOSLENIH NA OBČINI IN V OBČINI Po izjavi predsednika komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SO Ribnica g. Mihiča je o navedeni problematika razpravljala in sprejela sklepe navedena komisija. Predlagamo, da komisija poda ustrezno poročilo. SEKRETAR Peter Levstek, dipl. ing. agr. \ Družina Gal ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA Ko sem lansko poletje po dolgih letih naletela ob Kolpi na Kočevarjevo Vladko, sem bila vesela in presenečena hkrati. Vladka je namreč ostala po pojavi, postavi in nasmehu skorajda nespremenjena, kljub dejstvu, da sem jo primerjala z drobno in nasmejano gimnazijko izpred petnajstih let. Zapletli sva se v pogovor in prav hitro mi je razkrila, od kod njena vitalnost. Že leta je namreč vegetarijanka, pa ne samo ona. Tudi mož Edi in hčerka Mojca sta vegetarijanca in vsi skupaj se trudijo spoznavati vse skrivnosti zdravega načina življenja. Vladka mi je zaupala, da pripravlja priročnik zdrave prehrane, ki naj bi ljudem pokazal, da je naše zdravje naša zavestna izbira. S pravo hrano namreč, tako je prepričana Vladka, ne ohranjamo samo zdravje, ampak si lahko tudi izgubljenega pridobimo nazaj. S pravo prehrano pa ohranjamo tudi vitalnost, tako telesno kot psihično, duševno in srčno. * Z družino živite v Novi Gorici. Kako igleda presaditev iz Kočevske na Primorsko? Vladka: Do osemnajstega leta sem živela v Kočevju, kjer imam še danes starše in sestro. Po zaključeni gimnaziji sem se odpravila na študij ekonomije v Ljubljano. Ob koncu študija sem spoznala svoje bodočega moža Edija in prav hitro nama je bilo jasno, da sva se morala srečati. Kmalu sva se poročila, živela v študentskem domu do zaključka študija. V Ljubljani sem tudi še rodila najino Mojco, pol leta po njenem rojstvu pa sva se odpravila v Edijevo rodno Novo Gorico. Devet let sem zdaj že doma na Primorskem in kot mesto mi je Nova Gorica zelo ljuba. Edi: Takoj po prihodu v Novo Gorico smo se naselili pri moji mami, kmalu pa sva šla na svoje. Vladka je zelo komunikativna in v teh letih je spoznala tukaj v Gorici precej več ljudi kot jih poznam sam, čeprav sem domačin. Zaposlil sem se takoj po prihodu v Gorico, Vladka pa je ostala doma pri otroku. Vladka: Zdelo se mi je nesprejemljivo, da bi hčerko, ki je bila kot skoraj dva meseca prehitro rojena zelo občutljiv dojenček, puščala na skrb tujim ljudem. To se je nam vsem gotovo lepo obrestovalo, saj je dandanes Mojca zdrav otrok in njen zdravniški karton je prazen. Edi: Mojca je letos končala z odliko drugi razred, pa tudi na vseh ostalih področjih je zelo uspešen in nadarjen otrok. Gotovo ima za to Vladka, pravzaprav najina odločitev, da bo Vladka ves dan ob otroku, dosti zaslug. Mojca je dobesedno del najinega življenja in vsepovsod jo jemljeva s seboj. Vladka se je v zadnjih letih, ko je Mojca že bolj samostojna, lotila vodenja plesnih vaj za predšolsko in šolsko mladino, vodi tečaje o zdravi prehrani, letos jeseni bo vodila tečaj kleklanja... * Pa kljub vsemu nimata nič slabega občutka, da otrok ne uživa mesa in ostalih nevegetari-janskih dobrin? Vladka: Ravno nasprotno. Zelo veliko slabo vest bi imela, če bi svojega otroka hranila z mesom po vsem, kar vem o njegovih slabih lastnostih. Človek namreč po svoji telesni in organski zgradbi ter zgradbi prebavil ni mesojedec, saj ima sedemkrat daljšo prebavno pot od mesojedih živali. Človeško telo in prebavni sistem je ustvarjen za uživanje predvsem presnega sadja, zelenjave in oreškov. S tako hrano si človek zagotavlja dovolj mineralov, vitaminov, encimov, pa tudi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob v pravilnem razmerju. Takšna prehrana zagotavlja zdravo življenje, odpornost, dolgo in vitalno življenje ter mladostnost. * Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do vegetarijanstva? Mar tudi etični in moralni razlogi? Vladka: Odkrito priznam, da sem pred leti tudi sama uživala v mesni prehrani. Ko pa sem pred leti zelo resno zbolela, sem se zamislila tudi nad svojimi prehranjevalnimi navadami. Edi: Postopoma sva prešla na vegetarijansko prehrano. Nič se ni zgodilo čez noč. Približno pol leta smo potrebovali, da smo se mesa odvadili, predvsem se ga je moral odvaditi organizem. Sam sem bil že prej podvržen vegetarijanstvu, saj se že nekaj časa resno ukvarjam z integralno jogo in se eno z drugim dopolnjuje pri zdravem načinu življenja. Mojca pa je praktično sama od sebe odklanjala meso že takoj, ko bi ga sicer kot otrok lahko začela jesti. Vladka: Meso je nekvalitetno živilo. To je dejstvo. So pa tukaj tudi etični razlogi. Pri tem pa vidim našo družbo živeti v zlagani morali. Dokler je prepričana, da je človek gospodar nad naravo in živalmi ter ubija živali v glavnem zato, da si napolni želodec, sploh ni mogoče, da bi bila ta ista družba moralna, sploh pa ne humana. V isti sapi nam klavci zatrjujejo, da živali v klavnicah morijo humano. Kateri uboj je lahko human? * Zakaj meso ni kvalitetno živilo? Vladka: Iz použitega mesa ne moremo sintetizirati beljakovin. Živalske beljakovine in maščobe za človeški organizem same po sebi niso prebavljive, zato jih je organizem prisiljen pretvarjati v prebavljive organske kisline. Pri tem se povečuje zakisanost organizma, telo pa pri razgradnji molekul v prebavljivo obliko koristi kalcijeve spojine, da se tak proces lahko sploh vrši. Znanstveniki na tem področju trdijo, da živalske beljakovine kradejo telesu kalcij. Kot vemo, pa je ta nujno potreben za gradno in obnavljanje kosti in zob... * Z mesom menda zaužijemo tudi živalske vibracije ubite živali... Vladka: Vsa živa bitja imajo svojo življensko energijo. Brez nje ne bi obstajala. Torej jo imajo tudi živali. Živalske vibracije, ki jih z uživanjem mesa vnašamo v telo, znižujejo naše vibracije - našo energijo na nižjo raven. Človek v svojem duhovnem razvoju ne more rasti in se razvijati, dokler so v njem prisotne nizke živalske vibracije. Z mesom pa zaužijemo še nekaj, na kar nihče ne pomisli: vsa zdravila, ki jih dajejo živalim (antibiotike), pospeševala za hitro rast (posebno pri perutnini) ter odpadne snovi, ki se zaradi smrti ne izločajo več in se še potencirajo v smrtni agoniji živali. Smrtni strah, ki ga žival doživlja ob klanju, sproži v živali večje izločanje adrenalina, kar povzroča kemične spremembe mesa ( sprememba barve mesa, krč mišic). * Svoj odnos do zdravega načina življenja, predvsem pa obilico praktičnih receptov za vegetarijance si izdala v priročniku MOJE ZDRAVJE - MOJA ZAVESTNA IZBIRA. Vladka: Priročnik zdrave prehrane je izšel okrog Božiča in je bil skoraj razprodan. Nekaj izvodov hranim doma, tako da tisti, ki ga potrebujejo, lahko pokličejo na tel. 065/ 27-267. V priročniku je po uvodnem teoretičnem delu tudi nekaj jedilnikov, ki sem jih sestavila skupaj z obilico receptov. Namenjen je predvsem prehodnemu obdobju od opuščanja mesa do prehoda na zdravo vegetarijansko prehrano s pretežno surovo hrano. Darja D. Hafnar , Nekaj aktualnih receptov iz ^ priročnika: LEONI , SOJINI, POLPETI (FIŽOLOVI, ČIČERIKINI) Na osebo vzamemo 2-3 pesti zelene leče, ki jo kupimo v ’ eni od biotrgovin. Preberemo, operemo in damo kuhat. Prvo ^vodo po zavretju odlijemo,1 dolijemo mrzlo in kuhamo 20 ; minut. Na koncu solimo. Za polpete lečo odcedimo in s pretlačimo. Dodamo stepeno ( 1 jajce, sesekljan česen, peteršilj, .malo sezama, parmezan, ( zeliščno sol, drobtine po potrebi, malo namočenih in 'dobro stisnjenih ovsenih kosmičev. Količine naj bodo ^primerne za količino leče. Vse' dobro zmešamo. Dobiti moramo ) dovolj trdno maso. Oblikujemo < majhne, tanke polpete in >ocvremo v za prst visokem olju., Če masa ni zadosti trda, ^polpeti razpadejo. Dodamo še, drobtine. Enako pripravimo tudi fižolove, sojine in čičerikine polpete. 'ZELENJAVNI POLPETI 1 Različno zelenjavo presoparimo ' (blitva, koleraba, bučke, grah...) uporabimo lahko posamezno ( ali mešano zelenjavo - in ^hladimo. Dobro odcedimo < vodo. Naprej priprava kot pri lečinih polpetih. POLPETI BUČIC IZ SUROVIH, Mlade bučke naribamo, velike pa olupimo, izdolbemo sredino, aribamo, malo posolimo in dobro iztisnemo vodo. Naprej 'kot bučine polpete, lahko' dodamo malo drobno sesekljane 'čebule, gorčice...Z obeh strani! potlačimo polpet v drobtine in > opečemo Popotovanja Vinka Mlakarja POTEPANJE PO STREHI SVETA ■ TIBETU Mlakarjev Vinko, eden redkih svetovnih popotnikov iz našega konca, se je pred dnevi, točneje 3. avgusta, vrnil iz več kot mesec dni dolgega potepanja. 1. julija letos je namreč 17 Slovencev, med njimi tudi on, odletelo prek Celovca in Dunaja v Bangkok. V pičlih dvanajstih urah se je skupina iz Evrope znašla v vsem nam tuji kulturi, na Indokitajskem polotoku. Ko so si po dveh dneh ogledali mesto, so se z letali odpravili v izhodišče svojega potovanja, Katmandu. Gavno mesto Nepala je mnogim zahodnim turistom končni cilj potovanja, saj je s svojimi templji, kulturo, lahko dostopnostjo vsakovrstnih opojev in razgledom na himalajske vrhove pravi raj za civilazacije (pre)sitih zahodnjakov. Katmandu pa je hkrati tudi začetek avaturitističnih poti: na krute, a lepe himaljske vrhove in mistične tibetanske visoke planote. Vinko se je odločil za sedemdnevno tisoč petsto dolgo pot do Lhase. Pot je bila težavna iz več razlogov. Najprej so imeli težave s samim prehodom kitajske meje s Tibetom, saj je menda zelo težko dobiti (kitajsko) dovoljenje (vizo) za vstop na Tibet. Največji problem na Tibetu pa so ceste, saj jih v pravem pomenu te besede skorajda ni, le kakih osemdeset kilometrov asfaltiranega pasu premore, seveda zgolj tistega, ki pelje skozi Lhaso, glavno mesto Tibeta. Na višinah med 4 in 5 tisoč metri se krvni tlak tako poveča, da se pojavljajo krvavitve iz nosu že same po sebi. Spremeba tlaka terja od podnebja nevajenega turista po štiri in več litrov popite tekočine dnevno... Na visoko kamniti planoti skoraj ni bilo opaziti zelenja, čeprav so bili tam sredi poletja. Ker so področja več kot pol leta pod snežnimi viharji, človeku na temm koncu res ne preostane drugega, kot da se obrne vase in k svojemu bogu. Tudi če bi ne poznal novejše zgodovine Tibeta, se potniku kaže temna senca okupacije na strehi sveta preko porušenih svetišč, kitajskih kasarn in vojske ter pobožnih prošenj domačinov za dalajlamino fotografijo, ki jo je v Tibet prepovedano vnašati. Vinko se je glavnem mestu Lhase mudil ravno v času, ko so Kitajci obnovili Potalo, nekdanji tempelj in hkrati cesrsko palačo - vendar le kot kulturno zgodovinski spomenik in ne kot morebitni sedež dalajlame po morebitni vrnitvi iz izgnanstva. Mnogim Tibetancem, ne le številnim, menihom je obleka, skodela za hrano in molilni mlinček edino premoženje, a je na ulicah srečati manj nezadovoljnih obrazov, kot na sprehodu po domačem kraju. Drugačen svet, ni kaj... Vinko si je s popotnimi kolegi za pot nazj v Katmandu oz. v Bangkok izbral letalo, potem pa še nekaj dni vožnje z vlakom v “zlati trikotnik”, sotočje treh rek na tromeji med Laosom, Burmo in Tajsko, ki v času suše ustvari kopnino in s tem nikogaršnjo zemljo. Tam pa vzhodnjaška mistika v obliki tepljev skritih pod zeleno preprogo pragozda... Za zaključek pa je svetovni popotnik Vinko Mlakar “skočil” še v vzhodnjaško civilizacijo po okusu zahodnih turstov - tajski otok Koh Samoo. Kaj je lepšega kot v senci kokosovih palm in v bambusovem bungalovu ob peščeni plaži uživati v plodovih avanturističnega duha? Roko na srce, takole duhovno bi si Vinko hitro pridobil veliko sopotnikov, fizično pa je za veliko večino avantura že izlet v slovenski “Tibet” pod Alpami ali skok v senco obalnih borovcev. O Tibetu, tej, nedostopni deželi so med ostalimi narodi prav zaradi njene odmaknjenosti in nedostopnosti krožile mnoge zmotne zgodbe. Zaradi lege - ta visoka himalajska planota leži povprečno 4000 do 5000 m nad morsko gladino - je namreč veljalo prepričanje, da se tu ljudje nikoli ne postarajo, da se tam menihi z močjo volje lahko dvigajo v zrak...Resnica o tej najvišji in najrazsežnejši planoti na Zemlji pa ni tako pravljična. Na njej živi okrog 2 milijona Tibetancev, ki živijo v za življenje zelo neprijaznih razmerah. Zaradi sušnega celinskega podnebja in višine je v S in SZ Tibetu ponavadi zelo hladno. Zaradi močnega sončnega sevanja se suh zrak podnevi sicer zelo segreje, ponoči pa spet zelo ohladi, tako da znašajo razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami od 2o do 30 stopinj C. V zimskih mesecih, ko celinski zračni tokovi prinesejo sneg in silovite snežne viharje, se spustijo temperature tudi do -40 stopinj C. Ljudje se tu kot nomadi premikajo s svojimi čredami jakov od enega pičlega pašnika do drugega in kljubujejo vročemu gorskemu soncu in zimskemu mrazu. Zato večinsko prebivalstvo Tibeta živi v nižjih legah na jugu in jugovzhodu dežele, kjer se kot kmetje v senci visokih, z večnim ledom pokritih vrhov ukvarjajo z gojenjem riža in goveda (jakov). V manjši meri izrabljajo nahajališča črnega premoga, soli, zlata in nafte, ki pa so zaradi nedostopnosti malo raziskana. Tibetanci so globoko verni. Njihova vera lamaizem je zlitje budističnega nauka in tradicionalnih tibetanskih verovanj v naravne duhove in sile (budizem si prizadeva razumeti človeško trpljenje in najti versko razsvetlitev, življenje je zanj le del kroga smrti in ponovnega rojstva). Poglavarja lamaistične cerkve sta dalajlama , ki je hkrati tudi posvetni voditelj, in pančenlama, ki je zgolj verski poglavar. Oba pa veljata za utelešenje božanstva. Izbirajo ju na skrajno ne- njegov duh utelesil v novorojenčku. Menihi morajo po vsej deželi iskati otroka, ki se je rodil ob istem času, ko je lama umrl. Ko otroka najdejo, postane naslednik lame. Sedanji dalajlama je prevzel položaj, star dve leti, ko so menihi oznanili, da je 14. zemeljsko utelešenje. Do danes se je ohranila le peščica samostanov. Nad Lhaso se dviga mogočna palača Potala, ki je bila zgrajena po ukazu petega dalajlame v 17. stoletju in je pomenila sedež tibetanskih duhovnih in posvetnih vladarjev. Sedanji dalajlama, Tenzin Gyasto, je 14. verski in posvetni voditelj Tibetancev. Odrasel je v palači Potala v Lhasi, od koder je zbežal, ko je leta 1959 izbruhnil spopad med Tibetom in Kitajsko. Danes živi na severu Indije, obdan z veliko skupnostjo, ki ga je spremljala v izgnanstvo. Tu načeluje tibetanski vladi v izgnanstvu. Leta 1989 so mu dodelili Nobelovo nagrado za mir kot priznanje za njegovo prizadevanje za nenasilno ločitev Tibeta in Kitajske. Njegovo sporočilo se glasi, da morajo ljudje širiti med seboj ljubezen in usmiljenje in da je ta cilj mogoče doseči le z nenehnim prizadevanjem. Pred prihodom kitajskih čet l. 1950 in krvavih nemirov 1.1959, je lamaizem preveval vse tibetansko življenje. Tradicija in družinski ponos sta določala, da mora vsaj en otrok iz vsake družine v samostan. V samostanih je živelo 20 odstotkov Tibetancev (zelo različnih starosti). Po vdoru Kitajcev je bilo porušenih na tisoče tibetanskih samostanov, pobitih čez milijon Tibetancev in izropanih ogromno dragocenosti. Že od začetka kitajskih teženj po Tibetu je bilo jasno, da duhovni Tibetanci in tržni Kitajci ne bodo živeli v sožitju. V Lhasi je tudi tempelj Jokhang, najsvetejši med vsemi tibetanskimi svetišči. Tradicija hoje okrog svetišča nudi tu vsakodnevno sliko nenehnega toka vernikov, ki se v svoji verski vnemi vržejo na tla, molijo, se poberejo in naprej krožijo okrog templja. Podobna slika se nudi tudi v drugih samostanih in temljih, kjer je pogosta slika, kako se vernik v znamenju predanosti in globokega spoštovanja vrže na tla pred oltarjem. DARIA D: HAFNAR Tajvanski,otok Koli Samoa: počitnice od 6 do 40 $ za bungalov. Za vsak žep, ko le ne bi bili tako daleč... POSLOVNA STRAN 'm T NOVE NovicE št. 82 I Ä> LESING podjetje za trgovino in poslovni Rožna ul. 37. Kočevje, tel.: 853-306, 853-645 ODKUPUJEMO GOZDNE SORTIMENTE: hlodovina iglavcev I. ki. 8.550,00 II. ki. 6745,00 III. ki. 5.225,00 celulozni les /jelka, smreka/ 2.280,00 hlodi bukve I. ki. 9.595,00 II. ki. 7.790,00 III. ki 5.700,00 hlodi hrasta I. ki. 12.825,00 II. ki. 9.310,00 III. ki. 6.270,00 hlodi plem. listavcev I. ki. 9.975,00 II. ki. 9.120 hlodi mehkih listavcev I. ki. 5.700,00 II. ki. 3.800 drva: bukva, gaber, javor /goli/ 2.660,00 drva: ostali trdi listavci /goli/ 2.375,00 Cene veljajo fco kamionska cesta. PLAČILO TAKOJ! PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH! Informacije na tel.: 853-306 in 853-645 Žaga Predelava ZOBEC in obdelava lesa Blate 12 61331 Dolenja vas telefon:061/864-070 061/864-071 tele fax:061/864-071 ODKUP HLODOVINE: smreka I. kvalitete 11.000 SIT smreka II. kvalitete 8.500 SIT v PLAČILO TAKOJ! r TZO 18-20, KOČEVJE POSLOVNO INFORMACIJSKI INŽENIRING Podgorska 49, 61 330 Kočevje tel.: 061/853-559, fax.: 854-551 pestra izbira vseh vrst nakita po ugodnih cenah Delovni čas: NON STOP od 8.00 do 19°° V___________________ Tel. 853 025 V©K-CD VIDEO CENTER KOČEVJE VIDEOTEKA ŠPILETIČ V NAMI” A/OVA PONUDBA: odprli smo PRVO izposojevalnico laserskih plošč v Kočevju (C-D- TEKO) v veleblagovnici NAMA DOSEDANJA PONUDBA: video filmi na video kasetah za izposojo presnemavanje video kaset snemanje z video kamero po naročilu izposojanje video playerjev IGRALNI APARATI: video igre za razvedrilo \Na uslugo vsak dan od 9.-19., v soboto od 8.-13. DISTRIBUCIJA IN SERVIS RAČUNALNIŠKE OPREME M NOVELL ! št. 82 Novic E POSLOVNA STRAN | Športno društvo Lončar - Dolenja vas NOGOMETNI MARATON ŠD Lončar organizira v času od petka, 26. 8. do nedelje 28. 8. nogometni maraton - 50 ur igranja nogometa na igrišču v Dolenji vasi. Po končanem nogometnem spektaklu v nedeljo ob 15. uri bo dolenjevaško igrišče slavnostno otvoril predsednik ribniške skupščine Franc Mihelič, program pa se bo nadaljeval z zabavnimi igrami. Igrišče so zgradili športni privrženci in člani društva sami s prostovoljnim delom in sredstvi, poleg samega igrišča pa so uredili še tribune, zaščitne ograje in reflektorje. Slednje bodo prvič preizkusili prav na maratonu, z njihovo postavitvijo pa so končali večja gradbena dela. zato so si prireditev tudi izbrali za uradno otvoritev. Na dvodnevnem maratonu se bo 100 igralcev pomerilo med sabo v dveh skupinah, LONČARJI proti končani uradni otvoritvi se bodo odvijale zabavne igre kot sta metanje na koš in streljanje sedemmetrovk. Za naj strelca in košarkarja ter zmagovito ekipo so organizatorji pripravili lepe nagrade, poskrbeli pa bodo tudi za lačne in žejne obiskovalce ter navijače, ki jih vabijo v čim večjem številu. Več o spektaklu v naslednji številki Novih novic. REŠETARJEM. Po RK Kočevje LEPE OKREPITVE Kočevske rokometašice, ki so se uvrstile na 4. mesto I. SRL v prejšnji sezoni in se uvrstile v enega od evropskih tekmovanj, bodo letos najbrž začele ligo z okrepitvami iz Hrvaške. V minuli sezoni so imeli precejšnje težave s sicer kvalitetnima Ukrajinkama Godunove in Burjakovo, ki sta klub tudi zapustili, pred bližnjo sezono pa se v Kočevju ozirajo proti sosednji Hrvaški. Želeli bi si pridobiti Olivio Oraz iz zagrebške Sparte, ki je pri sosedih bolj znana po tem, da je bila izbrana za najlepšo hrvaško športnico. Opazovali so tudi kvalitete dveh splitskih športnic, trener pa bo kot kaže kar iz domačih logov, bodisi Mikulin bodisi Radič. tBGO ,V^A GRAFIKA: Vrvarska 3, Ribnica 061/860 266 IZDELAVA SAMOLEPILNIH NAPISOVZA: IZLOŽBE PONUDBE SEJME REKLAMNE TABLE OBCESTNE TABLE AVTOMOBILE... RAČUNALNIŠKO OBLIKOVANJE IN STAVLJENJE TEKSTA TISK TISKOVIN TRGOVINA: Kolodvorska 9a, Ribnica 061/860 666 VELIKA PONUDBA ŠOLSKIH ZVEZKOV, UČBENIKOV, TORB, NAHRBTNIKOV, PERESNIC, NALIVNIKOV, BARVIC, PISAL, ŠESTIL, RAVNIL. PO UGODNIH CENAH ŽE V PRODAJI KOMISIJSKA PRODAJA ŠOLSKIH UČBENIKOV PRI FOTOKOPIRANJU 5% POPUST ZA ŠOLARJE IN DIJAKE KUPUJTE VSE POTREBNO ZA ŠOLO NA 3 ALI 4 ČEKE Z NAKUPOM V NAŠI TRGOVINI LAHKO POSTANETE TUDI VI ČLANSOLARCKOVEGA KLUBA Vrvarska 3, RIBNICA Te!.: 061/860-266 POSLOVNA STRAN N o vYi c E št. 82 j §eiwl§ DARKO IMOVaC. Te!.. fax:o61/852-503. Reška lla. Kočevje • avtoplaiči SflVfl, GOOD YEflR. HflNKOOK, MATADOR • olja OMV, ARAL za osebna in tovorna vozila • rezervni deli za vsa osbna vozila.bogata izbira dodatne opreme (avtoprevleke že za 3.070 SIT) • pooblaščeni servis za vozila ŠKODA in DACIA POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljene izpušne lonnce v mesecu AVGUSTU montiramo BREZPLAČNO del. čas: 8-12,15-18. v soboto 8-12 RIF podjetje za gradbeništvo, trgovino in prevoze d.o.o. nizke in visoke gradnje prevozi polaganje vseh vrst podov, pleskarske usluge vse gradnje na ključ, zaključna dela ^TZO 74, Kočevje, tel.851-369, 863-627, fax853-673^ Lepovče 23, Ribnica stavba Riko-Robotika tei. 861-147, 861-488 kontaktna oseba Trdan Mirjam OBIS d.o.o Ribnica PODJETJEM IN POSAMEZNIKOM NUDIMO! • vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike • vodenje dvostavnega knjigovodstva za podjetja • svetovanje na finančnem in davčnem področju • izdelavo poslovnih načrtov • prodajo standardnih paketov za samostojno vodenje knjigovodstva tako podjetij kot samostojnih podjetnikov Vabimo vas na poslovni dogovor! RAČUNALNIŠTVO IN ELEKTRONIKA KOLODVORSKA 2, KOČEVJE ©854-610, FAX 851-564 d.o.o. m J/KMCA Vabimo vas s pestro ponudbo ribjih specialitet in drugih okusno pripravljenih jedi. Nedeljsko kosilo že za 600 SIT! Rezervacije za zaključene družbe in poroke sprejemamo na tel. 854-101, 854-102. NOVO: • LEPOTILNI SALON: solarij in body slim line • IGRIŠČI ZA ODBOJKO NA PESKU, BALINIŠČE OBVESTILO: V najem oddamo prostor za pedikuro j S računalniki, tiskalniki in druga računalniška oprema S programi za podjetja in obrt □poslovno knjigovodski servis ^ omrežja noveli v._______________________________________*4 ^STORITVENO PODJETJE profesional *.o.o. Marjan Zlodej Podgorska 4. KnnRvje. rtelavninfi Reška 25(novil Itas. tel 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure._________________^ Canon Olivetti Hiter in kaliteten servis - prodajo-fotokopirnih strojev in potrošnega materi Al a RICOH, CANON IN OLIVETTI za ribniško - kočevsko področje Vam nudi tairoj d.o.o. ■■■■ tel/fax 789-239 ^ DOVOLJ JE, DA ZADRG ETATE V S TELEFONSKO SLUŠALKO... in za prehod iz trdega na tekoče gorivo bomo poskrbeli v enem dnevu brez prekinitve ogrevanja. Dovolj je, če ob sveči zavrtite tel. številko 855-130 ali 06 09 617 506. Prišli bomo in poskrbeli za dotrajano električno napeljavo in naprave. => prodaja in montaža toplotne tehnike =5 vse vrste installacij => pooblaščeni servis oljnih gorilcev Libelo, Joanes itd. krmilne regulacije First električnega orodja varilnih aparatov => varčevalna tehnika in prihranek pri prometnem davku \JI V zon ŽE v AH J £ Elektro N. VzoAffevANJž Elektro ISUtutAv ižal če tofrla, miiejj vet - I Zmajarji Z MOPEDI NA PROPELER OBLETELI SLOVENIJO Trije piloti motornih zmajev smo se 23.07.1994 ob 6. uri in 15 minut podali na prvi oblet Slovenije z motornimi zmaji. Temeljite zemeljske priprave smo opravili že dan pred poletom. Polet smo pričeli na Vzletišču Požar v Kočevju naslednji piloti: Peter Požar (50) iz Kočevja, Janez Rak (49) iz Tacna pod Šmarno Goro in Franci Novak (30) iz Černiče. Leteli smo preko kočevskega Roga, na levi strani smo si lahko ogledovali Suho krajino, desno od nas pa se je razprostirala bela krajina. Polet smo nadaljevali ob robu Novega mesta, mimo Trdinovega Vrha nad reko Krko, proti krškemu polju in pristali blizu nuklearke na vzletišču Krila Krško. Po krajšem postanku smo nadaljevali polet proti Ptuju,za orientacijo pa nam je služila markantna gora Boč. Kmalu se nam je odprlo ptujsko polje, kjer smo pristali na športnem letališču Moškranjci s krajšim postankom. Z našim poletom smo nadaljevali v smeri Prlekije. Tu smo se odločili za pristanek v Iljaševcih na dvorišču našega gostoljubnega letalskega prijatelja Jožeta Gajsarja. Jože je naše zmaje oskrbel z gorivom, mi pa smo se ob prijetnem klepetu okrepčali v njegovi domačiji. Zopet smo poleteli na pot, Jože pa nas je vodil naprej, do športnega letališča pri Murski Soboti. Naprej smo nadaljevali pot zopet sami preko Radenc, . negove, Gradišča in Maribora mimo Pohorja. Ker pa je bila ura že preko poldneva, so nas pošteno premetavali popoldanski vetrovi in termični stebri. Končno smo le pristali v Slovenj Gradcu. Tu smo se lahko odpočili in počakali, da so se nepredvidljivi vetrovi umirili. Poleteli smo ob 19. uri in 30minut preko Kamniškosavinjskih alp v Lesce. Tu smo se oskrbeli z gorivom in hrano ter prenočili na prostem, pod krilom svojega motornega zmaja, seveda v spalni vreči. Zgodaj zjutraj smo štartali proti Triglavu na 3000m višine, se malo spustili in točno ob šesti uri obleteli Aljažev stolp. Planinci, ki so stali ob njem, so nam veselo mahali v pozdrav. Kmalu se nam je v globinah pod nami pokazala dolina Soče.Ob pol sedmih smo pristali na bovškem športnem letališču. Ker je Bovec vrezan med gorami, je odmeval hrup naših motorjev bolj, kot bi si želeli, zato se vsem gostom in domačinom, ki smo jih zbudili v tihem in prijetnem nedeljskem jutru, iz srca opravičujem. Po krajšem počitku smo nadaljevali polet proti Žagi, po dolini Soče navzdol. Zopet se je začel nemiren polet s premetavanjem, saj je že pričela pihati burja. Nadaljevali smo polet, pod nami pa so se vrstili Kobarid, Tolmin, Nova Gorica. Tu pa se nam je Janez oddaljil in ker je bila burja čedalje močnejša, sva ga s Francijem kmalu izgubila z vidika. Leteli smo dalje preko Krasa, burja pa je postala krivec za kršenje italijanskega zračnega prostora. Zaneslo naju je namreč proti Italiji, tako da sva z desnimi krili dobesedno ’porajsala’ italijanski zračni prostor. Kljub mednarodnemu incidentu smo nadaljevali polet proti Portorožu, kjer se je burja malo umirila. Pristali smo v brezveterju na mednarodnem letališču Portorož ob 8,40. Takoj po pristanku sva panično začela opazovati obzorje v smeri, od koder sva pričakovala Janeza. V tem času sva se morala znebiti tudi oblečene garderobe, ki nam je prišla prav na Triglavu, za Portorož pa je bila seveda pretopla. Po tem manevru sva s Francijem odšla proti letališki zgradbi, da telefonirava na letališče Ajdovščina, če je morda tam pristal Janez Rak. Prav tedaj pa se je zelo nizko prikazal zmaj. In to iz smeri mejnega prehoda s Hrvaško. Tako je tudi Janezu uspelo, sicer z osemminutno zamudo, srečno pristati. Odleglo nama je. Na mednarodnem letališču Portorož smo opravili letališke formalnosti, se oskrbeli z gorivom in nekaj po enajsti uri dopoldne zopet poleteli preko Črnega Kala, Divače proti Notranjski. Tu pa so se začele prave težave. Burja se je močno okrepila in premetavalo nas je v vse možne smeri. Srečno smo prileteli mimo Nanosa in Postojne. Kmalu smo zagledali izsušeno Cerkniško jezero. Pristali smo ob 12.30 dodobra izčrpani, saj smo se uro in pol borili z ne preveč nežno primorsko burjo. Zasidrali smo svoje leteče konjičke in Franci nas je,kot domnačin, lepo pogostil. Po jedi smo odleteli prek Bloške planote, Sodražice in Ribnice proti Kočevju. Tu nas je pričakalo precejšnje število Kočevarjev. Slavnostni nagovor je imel kočevski župan dr. Mihael Petrovič. V dveh dnevih smo preleteli približno devetsto kilometrov, bili v zraku enajst ur in porabili 25o litrov goriva. Da je res lepa ta naša mala država, smo imeli priložnost videti iz zraka, saj smo leteli sorazmerno nizko, le 300 do 400 m nad tlemi in tudi dokaj počasi, le 80 km/h. Ogledati si ta relief Slovenije v naravi si človek lahko samo želi. Leteli smo nad vsemi našimi lepimi pokrajinami, zdaj nad Dolenjsko, pokikali smo v Suho in Belo krajino, leteli smo preko krškega polja, Prlekijo, ravnega Prekmurja, Štajerske, Koroške, hribovite Gorenjske, Krasa, Primorske in Notranjske. Po vseh vzletiščih in letališčih so nas lepo sprejeli, za kar se jim še enkrat zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem našim sponzorjem ki so nam polet tudi materialno omogočili. Peter Požar NOVE ^ NovicE (Gimnazijci na Dunaju WIEN AKTION Vas kdaj zamika, da bi bili Marija Terezija ali Franc Jožef in da bi živeli v dvorcih, v kakršnih sta živela? Stavim, da si vsakdo izmed nas kdaj pa kdaj potiho zaželi okusiti blišč in slavo preteklega cesarskega življenja. Ce pa se podaš na Dunaj, se moraš počutiti kot kralj, pa če se temu z vsemi štirimi upiraš. Ne preostane ti drugega, kot da zaživiš s kraljevskim Dunajem. Vsako leto Ministrstvo za kulturo Republike Avstrije organizira akcijo "Wien Aktion", v kateri mladina iz vse Evrope spoznava avstrijsko prestolnico. Na povabilo Avstrijske ambasade v Sloveniji je na Dunaj poslala Gimnazija Kočevje 8-člansko delegacijo dijakov 3. in 4. letnika pod vodstvom g.prof. Alojza Miheliča. Zadnji teden julija smo preživeli v znamenju baročnih, gotskih in neoklasicističnih umetnin, vročine in žeje. Če vas zanima, kaj vse se nam je pripetilo in kaj smo doživeli, vas vabimo, da skupaj z nami še enkrat podoživite vsak dan posebej. Želim vam prijetno zabavo in upam, da bomo vsaj malo prebudili vašo zavist. SOBOTA, 24.7.1994: Po železni cesti do McDonaldsa Komaj čakamo, da bo vlak odpeljal! Kupeji se šibijo pod vso potrebno in nepotrebno pretljago, mi pa polni pričakovanja zapuščamo Ljubljano, Celje, Maribor... Po 7-urni vožnji končno prispemo na Južno železnico na Dunaju. Sledi iskanje našega internata, ki niti ni bilo tako zapleteno, saj smo se le enkrat peljali s tramvajem v napačno smer, pa še to smougotovili že po treh postajah. Prijazna voznica nas je napotila na podzemno železnico in težava je bila rešena. Ni pa bila to edina v tem dnevu. V internatu so nas pričakovali šele v nedeljo zvečer, zato smo do ponedeljka ostali brez hrane in pijače, nudili so nam le prenočišče. Tako je bila naša iznajdljivost na svobodni poti, McDonaldsi in Schnitzelhausi pa so bili gostov iz Slovenije zelo veseli. Zvečer pa je sledilo naše avanturistično popotovanje po Dunaju in odkrivanje njegovih prednosti in slabosti. Podzemna železnica nam je nudila hiter in zanesljiv prevoz, pa še nekompliciran sistem povrhu. Tako smo že prvi dan okusili njene dobre lastnosti. NEDELJA, 25.7.1994: V zabavišču Kam pa danes? V Prater, seveda, pa na Donauturm! V Fratru smo lahkona veliko zapravljali šilinge, zakaj pa ne, ko pa so Risenrad, hiša strahov, vlak smrti in podobne , i i ta Pred Mozartovim atraktivnosti na razpolago! Kar ne rr „ Hofburggartnu Dunauinsel z Dunauturnom je poln zabavišč in igrišč moreš mimo njih, da jih ne bi obiskal. In za finale dneva se povzpnemo še na Donauturm, ki nam nudi fantastičen pogled na Dunaj in njegovo okolico. Ko pa pridemo zvečer izmučeni in polni prvih vtisov nazaj v internat, nas tam že čakajo gimnazijci iz Novega mesta, Murske Sobote, Lendave ter Raven na Koroškem, ki se pač niso zmotili in prišli pravočasno. Vendar smo mi za dan izkušenj bogatejši. PONEDELJEK, 26.7.1994: Od zakladnic do razgledišča Dan se začne z zajtrkom, ki vsem tekne po dveh dneh fast food-a. V jedilnici nas čaka tudi naš vodič z Ministrstva za kulturo, nam razdeli tedenske vozovnice za metro in tramvaj ter nas popelje na prve oglede. Vas zanima, kje so skriti največji zakladi Habsburžanov in Svetega rimskega cesarstva? Tudi nas je mučilo to vprašanje in vodič nas je preko Heldenplatz-a odpeljal do zakladnice Schatzkammer, kjer sta med vsemi dragocenimi cesarskimi oblačili, križi in nabožnimi umetninami shranjeni tudi kroni Svetega rimskega cesarstva in Avstro-Ogrske monarhije. Po kosilu nas je pred mestno hišo -Rathaus- čakal avtobus in skupaj z vodičem Arnoldom smo se podali po novem, modernem Dunaju. Najprej smo se seveda podali po Ringu, na katerem se nahajajo vse pomembnejše državne institucije - od univerze do parlamenta. Ogledali smo si zanimivo hišo arhitekta Hundertwasserja, ki preseneča s svojo večbarvno fasado in neenakomerno obliko oken in vrat ter dvorišča, pa seveda stadion v Fratru, na katerem sta med drugimi nastopila tudi Tina Turner in Michael Jackson. In za finale smo se še enkrat povzpeli na 252 m visoki Donauturm, kjer smo znova ugotavljali, ali se vrti cel spomnikom v stolP’ ali samo restavracija na višini 165 m, kjer je tudi razgledišče. TOREK, 27.7.1994: V duhu preteklosti Park v Schonbrunnu. Dopoldan smo preživeli v letni rezidenci cesarske družine, v čudovitem dvorcu Schonenbrunnu. Vstopili smo tudi v njegovo notranjost in začutili duha preteklosti v vseh baročnih in rokokojskih umetninah. Poleg dvorca se razprostira veličasten park, njegovo celoto pa zaokrožuje živalski vrt, kamor smo bili povabljeni tudi mi. Popoldan pa je minil v znamenju srednjega veka. Poleg mogočne prestolnice Stephansdom, ki kraljuje Dunaju v svojem gotskem stilu, smo spoznali še njeno nasprotnico - majhno, a nič manj privlačno najstarejšo dunajsko cerkev - Ruprechtskirche. SREDA, 28.7.1994: Umetniško in kuturno doživetje Ta dan je za vse udeležence pomenil tisto pravo, umetniško in kulturno doživetje Dunaja. Po dopoldanskem ogledu Umetniško- zgodovinskega muzeja na Trgu Marije Terezije ter popoldanskemu obisku baročne Karlove cerkve in dvorca Belvedere, kjer je bila leta 1951 podpisana državna pogodba, smo večer preživeli v teatru Schonbrunn. Ministrstvo nam je namreč omogočilo ogled operete "Prinz Orlofski", pri kateri smo tudi sami sodelovali, saj nas je čar Straussovih arij in glasbe navdahnil z vso svojo mogočnostjo. Glavni igralec, znani TV moderator in igralec Alfonz Heider, je bil nad Slovenci navdušen in nekaj točk je ponovil samo za "junge Leute aus Slowenien". Tudi mi mu nismo ostali dolžni - z navdušenim ploskanjem smo njega in ostale igralce, med drugimi tudi znano operno pevko Altheo-Mario Papolias. V ušesih so nam še pozno v noč odmevali zvoki Radetzkega marša, ki so marsikaterega izmed nas spremljali še naslednje dni. ČETRTEK, 29.7.1994: Država sredi mesta Na sporedu je Uno-city, evropski del ZN na Dunaju. Kompleks zgradb lahko res imenujemo city, saj deluje popolnoma neodvisno od dunajske okolice: ima svojo pošto, banko,turistično agencijo, zdravstveni dom, trgovine...Ze pri vhodu te pozdravi pridih palače v New Yorku- črnski policaj. Po obvezni kontroli nahrbtnikov končno vstopimo v osrednji - kongresni del zgradb, ki je nižji od ostalih zgradb. Po kratkem seznanjanju z zgodovino in sestavo Zn, si ogledamo kongresno sobo in stalno razstavo oddelkov, ki se nahajajo v stavbah: oddelka za atomsko energijo, oddelka za pomoč beguncem in socialno ogroženim, UNICEF-a ter UNID-a, ki skrbi za gospodarski in industrijski razvoj držav. Videli smo lahko popolno astronavtsko opremo in hrano, dele vesoljskih plovil ter posnetke Zemlje iz različnih satelitov. Na koncu je sledila še obvezna slika pred city-jem in polni novih vtisov, spoznanj in doživetij smo se odpravili z avtobusom na Kahlenberg, hrib nad znanim Grinzingom, kjer smo zopet uživali v pogledu na Dunaj. Pot nas je potem peljala še v Klosterneuburg, v rezidenco Karla VI., očeta Marije Terezije. PETEK, 30.7.1994: Med shopingom in Habsburžani Uh, že zadnji da! Treba ga je izkoristiti za nakupe. Vendar smo imeli zanje prosto celo popoldne, dopoldne pa smo še zadnjič vstopili v Hofburg in si ogledali sobane Franca Jožefa in njegove žene, priljubljene cesarice Sissy. Duh preteklosti in čar umetnin sta nas popeljala v kraljevo grobnico Habsburžanov. Sarkofagi, takšni in drugačni, okrašeni ali pa ne, so svojo misterioznost odsevali v medli svetlobi kapucinskega samostana in mikalo nas je, da bi pogledali v njihovo notranjost. Toda ogled je prehitro minil, da bi si privoščili kakšen škandal. Od dunajskih znamenitosti smo se poslovili z obiskom nacionalne knjižnice, ki hrani preko dva milijona knjig, rokopisov in zemljevidov. Popoldne pa je bila naša ulica Mariahilferstrasse, kjer smo se trudili, da zapravimo vse preostale šilinge. Zvečer pa pakiranje in zadnji obisk v slaščičarni... SOBOTA, 31.7.1994: Domov s kraljevskimi vtisi Vlak odpelje z Dunaja, mi pa v mislih še vedno ostajamo tam. Čaka nas zopet naporna vožnja po vročini, ki si jo krajšamo z raznimi zapleti in avanturami na Dunaju, ki jih ni bilo ravno malo. Slovenija nas zopet pozdravlja od Šentilja do Ljubljane, mi pa ostajamo na Dunaju s krono na glavi in z zvoki Radetzkega marša v ušesih. Na Dunaju smo kraljevali: Katja Adamič, Maja Gole, Irena Zatler, Blaž Hrovatin, Anja Meszaroš, Helena Trdan, Uroš Svete in Nuša Klajič. Zahvaljujemo se Avstrijski ambasadi v Sloveniji, Ministrstvu za kulturo Republike Avstrije in našemu spremljevalcu, g. prof. Alojzu Miheliču, ki so nam omogočili brezplačno bivanje in doživetje tistega pravega, kraljevskega Dunaja! POSLOVNA STRAN N o vvi c E št. 82 p c=i czzi mzi czn cz=i cm cm mo czd cm c=: c=i cm cm cm tm □=□ cm cm cm 1=1 cm mj tm\ cm cm cm ciz: c=) czzj czzi ca cm cm cm cg Agaton d.o.o. avtoprodaja Ribnica, Šeškova 42, tel. 861-488, fax 860-653 odprto od 8. do 16. sobota od 8. do 12. ure T6R6NSKFI, TOVORNA IN DOSTAVNA VOZILA T€R KOMBIJI PO ZeiO UGODNIH CENAH IN NAKUPNIH POGOJIH se priporočamo Cb □ c=J (=m cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm c£] yšc&- i - * ' GLASBENA TRGOVINA ŽRCIALNEM jj v KĆ % CENTRU IDEAL «^Vabimo vas v jy prodajalno z najnovejšimi CD •^ploščami in kasetami,VMS kasetami $ (risanke, glasbeni filmi) jy J3 J7 J3 Branko Zaletelj JJ Koldvorska 9 a jj Ribnica jj 5 Ž 4 MORSKA KRAŠKA SADNA i e vrst *>izz sadne kupe, hamburgerji. @lokal: 860-664 Jani Juvančič, Ortnek k HYunoni FIAT Punto Tipo LADA PEUGEOT R0ZALK0MERC d.o.o. Kolodwuka 14,61330 Kofevje Tel: 061/85M13Fax: 061/851-113 Zirotočun: 51300 601-50176 Posredujemo prodajo vozil vseh ostalih proizvajalcev. Dobava TAKOJ! Krediti na 4 leta- brez pologa, leasing! LEASING tudi za gostinsko opremo, stroje! STARO ZA NOVO! POOBLAŠČENI SERVIS HYUNDAI -LADA (podjetje L&d, Ljubljanska c. 65, tel. 853-971) MELAMIN Kemična tovarna Kočevje p.o. TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO Tomšičeva 9. tel. 853-133, fax 853-344 EKO AGROGEL 1 kg 1.300 SIT MELALES -premaz in zaščita lesa 5 kg 1520 SIT MELLAK za ladijski pod SIJAJ MAT MELALED hladilna tekočina kg 2800 SIT kg 2900 SIT 540 SIT 840 SIT kg kg Podstrešne stopnice, okna, (20% popust pri got.pl.) Kuhinje BREST (3,20 m), na ogled v podjetju gotovina 105.000 SIT, na 6 čekov 124.000 SIT: otroške trenirke, pižame 1900 SIT majice 850 SIT moške srajce 1800 SIT nogavice 5 parov 550 SIT trenirke DUNLOP, LOTOS, tenis copati LOTO EXKLUZIVNO: teniška oblačila FRED PERRY Del. čas: 10-12, 16-18, sobota 9-12 ŠcškGV3 31 Ribnica tel.861-509 Del. čas: od 8.00 do 12.00 od 16.00 do 19.30 sob. od 8.30 do 12.30 VCäSU'ÄASBmi KVM - Software in hardware vam nudi izdelavo in instalacije vseh vrst poslovnih aplikacij na kvalitetni računalniški opremi, tel: 861 - 840 KVM - Grafika vam nudi izdelavo vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci plačilnega prometa,zaprte kuverte, vizitke, prospekti, časopisi), tel. 861-530 KVM - Gostinstvo vas vabi v restavracijo KRONA, tel. 861-530, ki nudi - malice (ugodno -280 SIT!) - kosila puran na več načinov - pizze hot dog, hamburger, sladoled, banana Split v trgovine KVM, ki nudijo v vseh poslovalnicah akcijske prodaje hrane in pijač, v samopostrežni trgovini v Idealu pa dobite sveže meso UGODNO: zamik čekov nad 3 000 SIT j • je 15 dni, nad 4 000 SIT pa 30 dni. L --------------------- jf Mercator TRGOPROMET Kočevje Ljubljanska 18 d. d. Žen/ki /«««Poli MPIIM *•97« V VEUKfl IZBIRA AAR6JEAIII IA mCTERSKIII PRTOY —j raMVjjjfl Z LOVSKO IN RIBIŠKO QPRFjJQ Mercator Kmetijsko gospodarstvo Kočevje HOTEL M-KG Valentin dovolite, do se vam predstavim in videli boste, da me potrebujete NOČITVENE ZMOGLJIVOSTI: 53 ležišč v dvo in troposteijnih sobah in apartmajih: vse sobe imajo TV, tuš in WC, telefon in minibar RESTAVRACIJA: kosila, malice, banketi, kosila za poslovne partnerje.pogostitve ob porokah in drugih priložnostih KONFERENČNA SOBA: seminarji, občni zbori, sestanki ipd. KAVARNA: slaščice, sladoledi, osvežilne pijače, časopisi LOVSKA SOBA ORGANIZACIJA ogledov farm in okolice INFORMACIJE 85tv286 ^ \ " VT ^ aSL