Občni zbor ,,društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani" (Dalje.) [vesti si težavne naloge in velike odgovornosti, ki jo je odbor prevzel, lotil se je takoj in z vso marljivostjo prvega dela. V to svrho so se sklicale seje odborove v dan 19. in 21. prosinca in 2. sušca t. 1.; pri vseh pa je bil glavni predmet: razgovor o društvenem delovanji, kako in po katerih potih ter s kakimi sredstvi bi bilo mogoče društvu pridobiti veo članov, daril in podpornikov. Zato se je odbor obrnil s posebno okrožnico do prijateljev slov. učiteljstva, ki se je ponatisnila v večini slov. listov, za kar jim bodi tem potom najiskrenejša zahvala izrečena. Le-ta okrožnica pa se je razposlala tudi posebe natisnena v 500 izvodih s pravili vred na razne strani in vsakomur, kjer smo le vedeli za kakega svojega prijatelja. Isto tako pa se je obrnil odbor do učiteljstva samega s posebno okrožnico, dal jo priobčiti v ,,Učit. Tov." in jo po šolskih vodstvih s pravili vred odposlal vsemu učiteljstvu na Kranjskem. Obrnili srao se bili dalje s posebnim pisraora tudi do vseh sl. okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem z uljudno prošnjo, naj bi nas slavno-ista blagovolila podpirati v našem blagera prizadevanji s tem: 1. da bi sama pristopila k našemu društvu kot pokrovitelj, 2. da bi nam med čč. svojimi člani in prijatelji pridobila Čim več udov in podpornikov, 3. da bi se ob raznih društvenih shodih, konferencijah in drugih prilikah zbirali mali doneski, ter 4. v ta namen prirejevali koncerti, 5. da bi se v ložjo izvršitev tega postavil za vsak sodni okraj po jeden poverjenik. Žal, da smo dobili na to stran prav malo ali celo nič! — podpore. Upamo pa, da bodo sl. društva s podvojeno marljivostjo zaraujeno poravnala, vsaj gre vendar samo nam samim in našim sirotam v korist! Pohvalno pa rai je omeniti sl. slovenskega uoiteljskega društva v Ljubljani, ki je bilo priredilo našemu društvu v korist predpustno veselico z lepim čistim dohodkom 140 K. Vrlim gospodičnam tovarišicam in gg. tovarišem, ki so se bili združili v ta namen v poseben pripravljalni odbor, izrekam še tem potom najsrčnejšo zahvalo. Naj bi bili drugim društvom v izgled in posnemo 1 Komaj pa srao bili razposlali prijateljem in tovarišem okrožnico in pravila, že so nam dohajali darovi in podpore z raznih strani: znamenje, da iraamo, hvala Bogu, še obilo in dobrih prijateljev in da nismo še osamljeni. Toda sredi tega veselega pričetega dela ustavi nas — potres! Radodarne in odprte roke dobrih naših prijateljev hitele so ponesrečenim Ijubljanskim in drugirn prebivalcem po deželi v pomoč. Tovariši naši iraeli so v ranogih krajih sami s sabo obilo potreb, drugi zopet hiteli so jim v pomoč — in tako podsuta je bila tudi naša stavba, da-si še le na popirji komaj zasnovana! Tu se je moralo ustaviti naše delo, tembolj, ker je bil tudi odbor vsled te silne nesreče na razne strani razkropljen. Ko smo se pa v jeseni zopet zdravi sešli, nadaljevali in obnovili smo svoje prošnje do prijateljev in tovarišev — in ne zastonj: darila so začela zopet dohajati v rnanjših in večjih svotah. Med zadnjimi naj častno omenim g. Petra Mayr-ja, posestnika itd. v Kranji, ki nain je v pomoč prihitel z lepo svoto 200 K in postal poleg vrlega našega tovariša g. Jožefa Travna v Naklem, pokrovitelj našega društva. Bog plati njiraa in vsera častitirn prijateljein in podpornikom!. Društvo šteje tedaj danes: 2 pokrovitelja, 4 ustanovnike, 42 letnih članov in 30 podpornikov. H koncu pa se obračam v iraenu odbora do Vas tu zbranih in drugih odsotnih tovarišic in tovarišev z iskreno prošnjo in željo, da bi se v novem letu tega nam toliko potrebnega društva vsi s posebno ljubeznijo in darežljivostjo oklenili, podpirali je z letnimi doneski \n nabiranjern malih svotic ob raznih shodih in veselih prilikah. Vsakdo iraa gotovo tu ali tam kakega dobrega prijatelja; posluje in sodeluje v tem ali onem društvu: kako lahko pridobiti vrlega podpornika našerau društvu. V izgled nam bodi vrla tovarišica gospodična A n a Praprotnik-ova, ki je nabrala na Igu pri ondotnih šolskih prijateljih lepo svoto 41 K. Nihče naj se torej ne odteguje ali celo izgovarja s praznim izgovorom, da nam zaželenega cilja ne bode inogoce doseči. Ako ne sedaj — v bodoče! Ne bodiino, kakor tisti sebični in nespametni gospodarji, ki lepega sojega vrta s sadnim drevjem samo zaradi tega nočejo zasaditi, ker slutijo, da tega sadii oni nebodovečuživali! Pomagajmo si sami inBog nara bode pomagal! Ako pa se boderao zaničevali sami, podlaga smo in ostanemo tujčevi peti! Zato tovariši: kamen do kamena — palača! (Konec prih.)