8 b V+ A
PRH
Cena 200 lir
n s k\(eji.n j An J'V-N,r
P. P >12« 66001 KOlRjER
h
riSKI DNEVNIK
Leto XXXV. Št. 27 (10.246)
TRST, petek. 2. februarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NAGLA POSVETOVANJA PREDSEDNIKA PERTINIJA
Morda že danes mandat za sestavo nove vlade
PSI bo sodelovala samo v enotni večini demokratičnih strank Vodstvi parlamentarnih skupin KD za kandidaturo Andreottija
RIM — Velike stranke, ki dejan-sko odločajo o razpletu vladne kri-2°> bodo povedale danes svoje mne-[he predsedniku republike Pertini-iu, ki je včeraj (po odstopu An-»ceottijeve vlade v sredo) začel na-krog posvetovanj. Državni poglavar je namreč sklenil, da bo krog Svojih srečanj zaključil v dnevu in P°l. Tako je včeraj v pravem mara-l°nu sprejel bivša predsednika republike Saragata in Leoneja, predsednika zbornice in senata Ingraa ln Fanfanija, nato pa zastopnike P^njših strank in političnih skupin.
Altiero Spinelli (neodvisna levi-Ca) je prepričan, da je rešitev kri-možna samo z vstopam KPI v vlado. Tajnik PdUP Lucio Magri Pa je celo mnenja, da bi predscd-n>k republike moral poveriti sesta-'o nove vlade vidnemu predstavniku laične levice.
Poleg tega pa včerajšnja posveto-Vanja niso obrodila kdove kakšnih sadov, če izvzamemo ustavni spor, so ga izzvali radikalci, ker Perti-jP ni hotel sprejeti radikalnega tajni-|.a Fabreja, ker je francoski držav-Jan jn 49 člen ustave izrecno do-°ta, da se tuji državljani ne sme-Jo vmešavati v italijanske notranje-Palitične zadeve. Zato je tudi posla-.Mellini (PR) <xiklonil posveto-'anje s predsednikom republike, Phfgi radikalci pa so demonstrirali Pf^l Kvirinalom.
Nekaj novega bo torej mogoče iz-Pdeti šele danes popoldne, ko bo . eptini sklenil razgovore s PSI, KPI n KD. že drevi, najkasneje jutri opoldne, bo Pertini poveril prvi ti i?dat 2a sestavo nove vlade. De-"•okrščanska parlamentarna vodstva j° že napovedala, da bo edini kan-‘dat KD Andreotti.
Resolucija demokrščanskega vod-,a s tem v zvezi določa linijo ^elastičnosti*:	KD nudi drugim
n rankam večine «globalno rnzčišče-)e v zvezi s programom in drugač-® strukturo vlade* v odkriti raz-P!’avi z ostalimi političnimi silami, • so «vse enako potrebne za premostitev nujnostnega obdobja*. Med pticami je jasno razumeti, da KD Oranja svoj «veto» kakršnemukoli slopu komunistov v vlado. Za kuli-
ami pa	Upa_ jij, b0(j0 novo vja-
P Podprli (z vzdržanjem) vsaj sopsti, če bo KPI ostala v opozi-Bodrato je s tem v zvezi izsili oa*no jzjavil, da še morajo socia-1stl odločiti, ali ohranijo odnose s omunisti ali pa z drugimi stran-pnii večine. Da je to mnenje ve-ne v KD dokazuje tudi dejstvo, va Jo Andreottijev glasnik pohitel 1 Montecitorio in tam na desno in ta,? 'zjavljal, da Andreotti ne bo otw* * * * Vl* vl;,de, če bi KPI ostala v ^Poziciji. Najbrž je s tem hotel po-Pil^riti svoje strankarske somišlje-naj ne napenjajo loka.
.Joeraj popoldne se je pod predivom Bettina Craxija sestalo
"""■mn,,,,!,,,,,,,,, llimlllll m,,,,,,,,,,,,,,,,, lltlll
vodstvo PSI. Na koncu seje so odobrili dokument, ki ga bo socialistična delegacija orisala Pertiniju. V njem je izrecno rečeno, da «socia-listi ne bodo sodelovali v večini, ki bi bila različna od sedanje*. Če bo PSI ohranila to svoje stališče do zadnjega bo rešitev krize še bolj zapletena. Craxi je sicer prvotno mislil na bolj elastično stališče, a so De Martino, Achilli in Riccardo Lombardi poudarili, da bi PSI ne vzdržala pritiska komunistične opozicije vladi in mora zato voditi politiko enotnosti na levici.
Prezgodaj je, da bi ugibali, kaj namerava Andreotti, če mu bo predsednik republike poveril mandat za sestavo nove vlade. Dobro ve, da ne sme mimo cveta* KD, ki nasprotuje vstopu komunistov v vlado. Zato se vztrajno govori, da namerava vsaj ustvariti «ugodnejše vzdušje*
z rešitvijo nekaterih lokalnih kriz, ki naj bi dale razumeti, da KPI ni “diskriminirana*. Tako naj bi obljubljal, da bo KD premostila svoje predsodke in oblikovala enotne uprave in sprejela vstop komunistov v Kalabriji in v tržaški občini.
P. P.
Danes dveurna prekinitev dela
RIM — Vodstvo sindikalne zveze je sklenilo, da se glede na vladno krizo odpove napovedani splošni stavki. Skoraj osem milijonov delavcev bo namesto tega prekinilo delo za dve uri (najbrž od 10. do 12.). Zbrali se bodo na delovnih mestih in razpravljali o «listini zahtev*
NA ZASEDANJU NEUVRŠČENIH
Vrhovec: Odločna pomoč južnoafriškim narodom
Jugoslovanskega zveznega sekretarja sprejel mozambiški predsednik Machel
MAPUTO — Na izrednem mini I Zveznega sekretarja za zunanje
iiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiniiiiMiiiiiiiiiiminuiiiniiiiiiliiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniiiiMiiiiiii
NA ULICAH SE JE ZBRALO NAD 150.000 LJUDI
Ganljivo slovo Milana od sodnika Alessandrinija
Ostre kritike milanskih sodnikov vladi zaradi nesmotrnega in neučinkovitega ukrepanja
Naraščajoča moč božjih namestnikov
ko^?*50 *,ri(*ko se je motil Stalin, loJ® skušal podcenjevati moč ka-L , e cerkve i:i spraševal, s koli-1^‘lnU divizijami razpolaga Vati-u "• Milijonske množice, ki so v kal°?° la,«ni in mestoma antikleri-koi-L Mehiki spremljale na vsakem „ ®ku papeža Janeza Pavla II. jas-si,. Ukazujejo, da so marsikje ver-hot ČUstva Bločan detonator ljudskih na»Panj in dejanj. Tega se je . 2 zavedal sam papež, ki je v klani?* ®ovoru v Puebli skušal o-kat ' Pretirana pričakovanja ne-<ila,?rJk škofov tega katoliškega in
Ma‘erlh	_______ „
ae»i turobno revnega kontinen-
Oj' ^daj se je vrnil v Rim, cerkve-**otje pa se v Puebli dalje so-oe|.,n. 2 vprašanjem o vlogi vere na d"1; kjer je cerkev igrala najbolj j, »slovne vloge: o<l prednje stra-'liili ansk'h konkvistadorjev ter so-dji ,ne zaveznice nekaterih vojaških hal -!.’lr pa d° navdlhovalca nacio-n|h revolucij in kmečkih gveril, hii ^ruSem koncu planeta, v Iraško miliJu»i ljudi pozdravljajo ver-Ul«a voditelja Homeinija, ki z 'Uhr??*40 republiko oznanja tudi tri-
■	ami pohod Mohamedovega nau-re vsa področja omike — kultu-» ’ Politike, morale, zakonodaje in
■	A^arstva. Na sodobnih temeljih
šahova oblast sc je zru-kal *>0<' ralom množic, ki so vzkli-sure iz korana.
^ ®'tičnega vpliva velikih verstev je ? . ne Sre podcenjevali, čeprav
0.	*®^ko predvideti, kam vse to vo-
1.	* POSpIiiia O A	Im« o n ir nnlir
st«®l®jo računom, ki nimajo z ono-f|at'nStV°m skoraj nobene zveze, likov l'^ *e’ bodo množice verni-hih ahko vplivale na dejavnost last-lahkCer*tva na tcm Področju, sicer - ho postane tuzemska moč tega ali
“božjega namestnika* ncome-a >» zato nevarna, (sts)
MILAN — Okrog 150 tisoč ljudi se je v sredo zbralo na milanskih ulicah, da bi pozdravilo umorjenega sodnika Emilia Alessandrinija na zadnji poti. Na pločnikih, so se zbrali ljudje vseh družbenih slojev, stari in mladi, dame v krznih in de-
lavci v plavih delovnih oblekah, študentje in upokojenci. Vsi so s svojo nemo prisotnostjo zopet izpri-, čali čutsva Milana irt vse države' ter potrdili odločno obsodbo terorizma in političnega nasilja.
Kot napovedano se je pogreba uradno udeležil tudi predsednik republike Pertiiii. Državni poglavar je nekaj minut stal pred krsto pogumnega sodnika, ki je z življenjem plačal svoj boj in svojo zavzetost za demokracijo, in mu tiho zamomljal nekaj besed v slovo. Po verskem obredu v stolni cerkvi se je Pertini približal svojcem žrtve ter jim na kratko s preprostimi besedami izrazil svoje sočutje. Najbolj ganljiv prizor pa je bil, ko je j državni poglavar s solzami v očeh j
objel 8-letnega Alessandrinijevega t sina Marca in mu zašepetal nekaj j bodrilnih besed ter ga povabil, naj: ga obišče na Kvirinalu.
V homiliji je milanski nadškof, kardinal Colombo med drugim poudaril, da država mora zopet osvojiti tiste moralne in etične vrednote, ki edine lahko omogočijo družbeni napredek in je izrazil upanje, da v prihodnosti Italija ne bo več i država, v kateri zločinci imajo lahko življenje in v kateri se angažiranost meri po besedah in manifestacijah, ne pa po dejstvih.
Po svečanosti v stolni cerkvi so se milanski sodniki zbrali na skupščini skupaj s pravosodnim ministrom Bonifaciom, da bi razčlenili problematiko boja proti terorizmu. Kot prvi je povzel besedo sodnik Gerardo D'Ambrosio, ki je skupno z Alessandrinijem vodil preiskavo o pokolu na Trgu Fontana. D'Ambrosio, čigar izvajanje so prisotni pozdravili z burnim ploskanjem, je bil v svojem posegu zelo kritičen do vlade in vseh političnih oblasti, obenem pa je dokumentirano pobil izvajanja tistih, ki se zavzemajo za zgolj represivne ukrepe in za zaostritev kazni. Poudaril je, da je potreben predvsem hiter in učinkovit poseg, ker se zločinec veliko bolj boji hitre kazni kot pa groženj, največkrat neuresničljivih, s strogimi kaznimi. Kar zadeva konkretno boj proti terorizmu pa je poudaril, da je skupina milanskih sodnikov pod Ales-sandrinijevim vodstvom izdelala vrsto stvarnih predlogov in med temi ustanovitev specializiranili jeder sodne policije, «banke» podatkov in predvsem študijskega centra o vzrokih terorizma.
Pri svojem izvajanju se je sodnik skliceval na svoje izkušnje v preiskavi o pokolu v Kmečki banki in dejal, da so bile nekatere preiskovalne metode v omenjenem primeru odločilnega pomena pri iskanju indicij, vendar pa je za tako delo potrebno visoko kvalificirano osebje, medtem ko je sedaj praksa, da prve ukrepe prepuščajo osebju policijskih in karabinjerskih izvidnic, ki ravno zaradi svoje neusposobljenosti lahko že v začetni fazi prezrejo marsikateri pomemben element. «Ne smemo se zato čuditi — je dodal — če so preiskave največkrat brezuspešne.* Pri tem je navedel še absurden primer Milana, kjer z 38 namestniki državnega prav cinika in 32 preiskovalnimi sodniki
D’Ambrosiu je s krajšim posegom odgovoril minister Bonifacio, ki pa ni znal iti dlje od običajnih in zelo splošnih obljub .(vt)
12 strelov proti jetniškemu zdravniku
TURIN — Skupina teroristov Je sinoči pričakala pred njegovo zasebno ambulanto 48-letnega dr. Gra-zla Romana, ki je tudi zdravnik jetnišuice «Nuove» in sprožila proti njemu 12 nabojev kal. 7,65. Neznanci, koliko jih je bilo, še niso mogli ugotoviti, so se naglo razbežali, ranjenega zdravnika pa so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na travmatološke - oddelku. Najmanj šest nabojev se je zarilo v noge in na srečo poškodbe, kot so ugotovili zdravniki, niso resne.
strskem zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v mozarn-biškem glavnem mestu se je včeraj nadaljevala splošna razprava. Številni predstavniki neuvrščenega sveta, ki so posegli v razpravo, so ostro obsodili poskuse, da bi v Namibiji in Zimbabveju spravili na oblast marionetna režima, k' bi hlapčevala rasizmu in tujim izkoriščevalcem. Prav tako ostro so obsodili režim v Pretorii, ki noče niti slišati za odpravo apartheida, temveč še naprej vztraja tudi pri bantustanizaciji Južne Afrike in Namibije. Govorniki v razpravi so se zavzeli tudi za najširšo mogočo no-j moč neuvrščenih držav in tudi drugih naprednih sil v svetu osvobodilnim gibanjem afriškega juga in deželam prve frontne črte’, ki so — kot je balo rečeno — «žrtve a-gresije in pritiska rasističnih režimov*.
Jugoslovanski zunanji minister Josip Vrhovec je na zasedanju koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Maputu uvodoma poudaril, da je zasedanje konkretno posvečeno boju južnoafriških narodov za osvoboditev izpod rasističnih režimov. še posebej bojti osvobodilnih gibanj Namibije in Zimbabveja.
Odločno je obsodil poskuse nekaterih na Zahodu, ki bi radi s politiko «interesnih sfer* podaljševali obstoj nesprejemljivih pogojev na tem področju, ki lahko postane eno izmed najnevarnejših vojnih žarišč v svetu.
«Suvereni narodi ne potrebujejo skrbnikov*, je poudaril Vrhovec in pribil, da je neuvrščeno gibanje močno samo, če je enotno na svojih načelnih izhodiščih, ne glede nn družbene in politične razlike.
Vrhovec je govoril tudi o stvarnih oblikah pomoči osvobodilnim gibanjem SWAPO (Namibija) ter ŽANU in ZAPU v Zimbabveju, tako v sami Afriki, kakor na širšem mednarodnem področju, kjer je zgodovinska naloga neuvrščenih držav, da izolirajo rasistične režime Južne Afrike.
Na koncu je Vrhovec posredno omenjl tudi druge mednarodne probleme, ko je pozval neuvrščene države, nai začno uresničevati sklep iz Colomba o pomoči, kadar gre za ogrožanje njihove neodvisnosti. Na bližnji 6. konferenci vrha bi lahko uresničili zamisel o pomoči neuvrščenim državam, da se uorc tujim agresijam, vmešavanju in raznim oblikam hegemonije in nadvlade.
zadeve Josipa Vrhovca je včeraj v I Maputu sprejel mozambiški predsednik Samora Machel. Pogovarjala sta se o aktualnih vprašanjih neuvrščenega gibanja in o poteku izrednega zasedanja biroja neuvrščenih, spregovorila pa sta tudi o razvoju jugoslovansko - mozambiških odnosov.
WASHINGTON — Predvčerajšnjim se je uspešno zaključil prvi del obiska kitajskega podpredsednika Denga Xiaopinga v ZDA s podpisom konzularnih sporazumov in cele vrste pogodb od znanstvene, do tehnološke in kulturne kooperacije. Kitajsko - ameriški sporazum naj bi omogočil posodobitev kitajske industrije in kmetijstva.
Včeraj je Deng Xiaoping zapustil Washington in bo kot turist obiskal vrsto mest v ZDA.
Prizadevanja Sindikata slovenske šole
Včerajšnjega občnega zbora Sindikata slovenske šole se je udeležilo veliko učiteljev in profesorjev. Razpravljali so o številnih vprašanjih in o opravljenem delu. (Poročilo na drugi strani.)
KONEC PETNAJSTLETNEGA IZGNANSTVA
Iran navdušeno sprejel Homeinija
Pozdravila ga je večmilijonska množica - Vojska onemogočila neposreden televizijski prenos - Šiitski verski voditelj namerava v kratkem vzpostaviti nov red v državi
(Poseben dopis)
TEHERAN — Kot svetopisemski prerok Elija se je modemi mesija šiitov ajtulah Homeini prikazal svojim vernikom, a namesto ognjenega ■vebra je rabil sodobnejši jumbo leske družbe Mir France*, na le-U.išču ga je dočakal morcedes. Moderna koreografija pa ni motila slovesnosti, ganjenosti vsega iranskega ljudstva ob vrnitvi njihovega i-mana.
Ruholah Homeini se je vrnil v domovino po petnajstletnem izgnanstvu. Njegov prihod ne pomeni o-sebne zmage, temveč zmago šiizma po 13G0 letih represije in boja proti despotizmu. «Homemi, ti si naš i-man, branitelj svobode in pravice: pozdravljamo te kot imana, vodjo i-ranskega ljudstva. Simbol poštenosti, simbol odpora, simbol ljudskega boja. ti si branitelj islamske nacije*, so v zboru peli predstavniki vseh socialnih slojev, ki so ga dočakali

Večmilijonska množica Irancev je včeraj pozdravila Homeinija
(Telefoto ANSA-UPI)
na letališču. 1200 jih je bilo v letališki hali, trgovcev, delavcev, uradnikov, študentov, profesorjev, vojakov, mulahov, rabinov, armenskih škofov in krščanskih duhovnikov. Na poti od letališča do teheranskega pokopališča pa se je gnetla neocen-ljiva množica, morda nad pet milijonov ljudi.
V letališki hali se razlega petje «a-nasrove sur«*, sure resuji^.,,kLsira-bolizira začetek nove ere za Iran. Mlad mulah bere dobrodošlico Irancev svojemu imanu. «Vrnil si se v objem svojega ljudstva, bog naj ti pomaga pn gradnji islamske repu-bEke. Iransko ljudstvo je pripravljeno žrtvovati svoja življenja, da zrušimo izkoriščevanje človeka, da uničimo socialne, gospodarske in politične rezlike. Skupaj s tabo je pred nami težka naloga: izbrisati madež 2500 let dolge diktature*. Homeinijev odgovor je jasen in odločen: «Vaša podpora je težko breme, ki krivi moj hrbet. Zahvaljujem se predstavnikom iranskih družbenih slojev za topel sprejem. Pozdravljam mulahe, ki so vžigali ljudsko gibanje, študente in mladino, ki so prelili svojo kri, pozdravljam in se zahvaljujem trgovcem, delavcem, profesorjem, kmetom in vsemu i-ranskemu ljudstvu, ki je omogočilo današnjo zmago. Vi predstavljate enotnost našega gibanja, prvi korak k dokončni zmagi. Izgnali smo prvega izdajalca ljudstva — šalia. Njegovi mednarodni zavezniki in gospodarji ga skušajo zaman ponovno postaviti na prestol. V državi pa so pustili svojega hlapca, in vsi skupaj hočejo uničiti naše gibanje. V več kot 50 letih je Pahlavijeva diktatura uničila našo kulturo, naše gospodarstvo, utesnila državo v službo tujega kolonializma. Tudi naša vojska. ki mora braniti našo ozemeljsko celovitost, je postala nebogljeno orodje, ki ga od zunaj vodijo tujci. Ko bomo obnovili državo, ko bomo odpravili vsako tuje vmešavanje in nadzorstvo v Iranu, ko bomo izkoreninili temelje monarhije, šele tedaj bomo zmagah. Enotnost bo naše orožje, zato jo moramo čuvati kot najdragocenejšo dobrino, ne da bi zapostavljali druge religije.*
Po govoru ob prisotnosti najvišjih predstavnikov iranske opozicije od Sandžabija do raznih ajtulahov je
Homeini dočakal nepopisen sprejem na večkilometrski pati do teheranskega pokopališča. Na red je pazilo kar 50 tisoč «islamskih prostovoljcev*, o policiji in vojski ni bilo niti sledu. A njihovo prisotnost je vsakdo čutil v zraku. V torek so po teheranskih ulicah pokazali svojo moč s parado vseh redov vojske. Cesarska garda in rercgersi so hrez povoda strelj^i na študente pri univerzi. Včeraj pa so po nekaj minutah vdrli na teheransko telezivijsko postajo in onemogočili direkten prenos Homeinijeve vrnitve.
Medtem pa je že vse pripravljeno za Homeinijev prevzem oblasti. Za šiitske verske voditelje sploh ne obstaja problem Bahtijarovega odstopa, saj njegova vlada ne obstaja, ker je odraz monarhove volje. Čisto drugačno pa je vprašanje vojske. Vojska ni Bahtijar, predstavlja realno moč in bi lahko imela važno vlogo v bodoči islamski republiki.
“Hočemo neodvisnost države — je izjavil teoretik islamske republike Banisadr, ki se je včeraj vrnil po šestnajstletnem izgnanstvu — in zato nam je vojska neobhodno potrebna. Pri tem mislimo na ljudsko in nacionalno vojsko*. Z vojaki so torej v teku pogajanja, da bi preprečili morebitni državni udar šahu zvestih častnikov.
Tudi Homeini je v svojem govoru na pokopališču dokazal, da hoče odbiti sodu dno: «Sam bom imenoval vlado, strl bom nezakonito vlado in postavil pred ljudsko sodišče njene člane. Pahlavijeva monarhija je bila nezakonita od vsega početka. Ljudstvo je dokazalo, da je zanj nezakonita tudi vlada. V deželi je več barov in pivnic kot knjigarn: nismo proti modernizaciji, a nasprotujemo njenim kvarnim značilnostim.* Ob koncu je Homeini pozval vojsko naj se mu pridruži.
ROBERTO LIVI
NA DRŽAVNIŠKEM POTOVANJU PO BLIŽNJEM VZHODU
Slovesen sprejem Tita v kuvajtski prestolnici
Dam?s začetek jugoslovansko-kuvajtskih pogovorov
KUVAJT — Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je včeraj s prihodom v Kuvajt začel svoje državniško potovanje po štirih državah Bližnjega vzhoda. Na kuvajtskem letališču so Titu priredili slovesen sprejem z najvišjimi državniškimi častmi. V izredno prijetnem in sončnem vremenu ga je sprejel in mu izrekel prisrčno dobrodošlico emir Džaber el Ahmed el Džaber el Sabali. Tito je svojemu gostitelju predstavil člane jugoslovanske delegacije.
Slovesnost na mednarodnem letališču v Kuvajtu se je nadaljevala s predstavitvijo drugih osebnosti Ti-
OB ZAKLJUČKU OBISKA PAPEŽA JANEZA PAVLA II. V MEHIKI
Splošno navdušenje, a vrsta nerešenih vprašanj
(Poseben dopis)
CIUDAD DE MEXICO - Papež se je vrnil v Rim. Njegovo potovanje v Latinsko Ameriko je bilo pravi triumf. «Juan Pablo Ih spreminja zunanjo podobo Mehike. Kamorkoli je prišel je ljudstvo planilo na cesto, jn posulo s cvetjem, mu vzklikalo, dvigalo njegovo sliko, molilo in plesalo. Kolektivno vrenje, ki ga ni mogel nihče zaustaviti, pa tudi ra zumeti ne. Mehikanci so se zaljubili v tega poljskega papeža, populista in demagoga, ki poljublja njihovo zemljo, ki objema Indiose, ki blagoslavlja na ulicah in trgih ter se s tem požvižga na laične tradicije države. V Guadalajari, delavskem in konservativnem mestu, je navdu šenje doseglo višek. Golobi, razno
Po srečanju v Oaxaci so ga časopisi prekrstili v «velikega leaderja proletariata in kmetov vsega sveta» in v «glas tistih, ki ne morejo govoriti*. Framasoni (njihovi šasopisi so v celoti objavljali papeževe govore), malomeščani, bankirji, uradniki, bogataši, reveži, laiki, katoličani, komunisti in revolucionarji, vsi so z živim zanimanjem sledili obisku. Papeževa spretnost, njegovo politično nihanje, prej v desno, potem v levo, prepričanost, da je strategija krščanstva najmočnejša, vse to je pustilo pri Mehikancih globok vtis. Jose Alvares Icasa, levičar, predsednik državnega centra za družbene stike, organizacije, ki so jo ustanovili škofje, a je kasneje postala av-
barvni trakovi, giasba, ogromno tonomna, je kritično ocenil papežev
sodeluje 30 agentov sodne policije, cerkvi.
ljudstva. In pri vsem tem se papež počuti odlično, kot bi maševal v
govor v Puebli, istočasno pa je tako tolmačil besede Janeza Pavla II.: “Desnica trdi, da jo papež podpira;
mi pravimo, da je papež z nami. Velika napaka bi bila, če bi se ustavili pri prvem govoru. Pri šahu izgubiš kralja vedno v zadnji potezi.» Wojtyla lahko torej predstavlja vse, nudi polno paleto možnosti, pomeni boljšo bodočnost za reveže in obenem pušča oprta vrata državnemu in mednarodnemu kapitalu.
Težko je razumeti sožitje tolikih teorij, vendar, kot je rekel sam papež, Cerkev ne sledi «nacionalnim teorijam». V Mehiki je postal papež Homeini katoličanov in, kot v Iranu, to lahko razlagamo s kulturo, zgodovino, življenjskimi pogoji, družbeno stvarnostjo v Latinski Ameriki.
«Eno je navdušenje ljudstva, drugo pa So papeževi govori». pravijo v majhnem sedežu mehiške komunistične partije. <s.Govori Janeza Pavla II. dajejo vtis, da hoče Cerkev potr-
diti filozofska in teološka načela, da pridobi na moči in na enotnosti in da se ne razbije s spremembami, ki jih narekuje zgodovina. Navdušenja ljudstva pa nj mogoče razumeti zgolj na verski osnovi. Ljudstvo čuti, da preživlja zelo nevarno obdobje svoje zgodovine in svoje nacionalne identitete. Ta nevarnost se i-menuje petrolej. Skorajšnji obisk a-meriškega predsednika Carterja je še zaostril ta občutek, kar ugotoviš sam, če le opazuješ ljudi, ki jih srečuješ po cesti.
Papeževo potovanje je kot udarec z bičem naši vesti in naši narodni identiteti. Ljudstvo je videlo v papežu tisto, česar ne najde v reži mu. Kjer je gospodarska in politična zaostalost, tam postane vera o-dločilnega pomena.»
Mehiška komunistična partija je edina stranka, ki je zahtevala u-
radno priznanje katoliške cerkve. Na opazko, da gre za oportunizem, so mehiški komunisti odgovorili, da boi za človečanske pravice ne more biti korporativnega značaja; nihče se ne more boriti samo zase, pravijo pri KPM. Po vsej verjetnosti pa komunisti uvajo, da bi priznanje katoliške cerkve nujn» pomenilo tudi priznanje partije. V Mehiki namreč lahko nastopiš na volitvah le, če v državnem merilu predložiš 80.000 podpisov, v občinskem merilu pa 14 tisoč. To pa bi pomenilo izpostaviti podpisnike, aktiviste. V Mehiki je mnogo komunistov v zaporih, mnogo jih tudi izginja. Partija si torej ne more privoščiti uradnega nastopa po veljavnih določilih. Tudi demokratični boj za priznanje katoliške cerkve ima velik pomen. Verjetno prav zato so mehiški komunisti pod prli misijo papeža Wojtyle.
GRAZIA GASPARI
tu. Emir je jugoslovanskemu predsedniku predstavil prestolonaslednika in predsednika vlade šejka Sa-ada el Abdulaha el Sabaha in druge visoke vladne predstavnike, Kuvajtski dekletci v narodnih nošah in jugoslovanski pionirji so Titu izročili šopke cvetja, zatem pa sta oba državnika poslušala državni himni in pregledala častni bataljon garde.
Po krajšem pomenku v salonu mednarodnega letališča se je Tito v spremstvu svojega gostitelja odpeljal v rezidenco. Med potjo ga je navdušeno pozdravila tudi skupina Jugoslovanov, ki delajo v Kuvajtu.
Obisk predsednika Tita je v vsem kuvajtskem tisku naletel na izjemno publiciteto in ga ocenjujejo kot izreden politični dogodek in pomembno etapo v nadaljnjem razvoju tradicionalno dobrih in prijateljskih odnosov med državama. Ugledni «Arab Time* je na dveh straneh objavil reportažo o življenjski poti jugoslovanskega predsednika, za katerega je zapisal, da je “državnik, ki je v sodobnem svetu uveljavil idejo, da imata vsak narod in vsaka država pravico do svobode in lastnega razvoja*. Po pisanju tega časnika je Tito tudi “graditelj politike, ki temelji na neodvisnosti, neuvrščenosti in socializmu*. V podobnem tonu pišejo tudi vsi drugi kuvajtski časniki.
Jugoslovansko - kuvajtski uradni pogovori se začenjajo danes, neformalna izmenjava mnenj pa je stekla že sinoči, med zasebno večerjo jugoslovanskega predsednika in ku-vajstkega emira.
Predsednik Tito bo na uradnem in prijateljskem obisku v Kuvajtu do nedelje, ko bo odpotoval v Irak. Kot so včeraj uradno sporočili v Beogradu, bo Titov uradni in prijateljski obisk v Iraku na vabilo predsednika El Bakra trajal do 8. februarja. (vb)
PO VČERAJŠNJEM DEŽELNEM VRHU V TRSTU
VLADNA KRIŽA V RIMU nTOKRNILA TRDNOSTI NOVE VEČINE V DEŽELI
Dosežen sporazum o smernicah rekonstrukcije Furlanije in o deželnem razvojnem načrtu • Včeraj se je sestal deželni svet
Odprtje vladne krize v Rimu ni razmajalo odnosov med strankami večine, ki se je ustvarila pred dvema mesecema v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. Na včerajšnjem vrhu deželnih tajnikov in načelnikov skupin KD, KPI, PSI, PSDI, PRI in SSk, so dosegli sporazum o najbolj kočljivih točkah programa deželnega odbora: o rekonstrukciji področij, ki jih je prizadel potres, in o razvojnem načrtu dežele.
Po razpravi, ki je trajala ves dan, so izdelali skupni dokument, ki določa nove smernice za obnovo Furlanije. Osnutek dogovora je bil »icer izdelan že prejšnji teden na srečanju deželnih tajništev večinskih strank, vendar so se mnogi po padcu Andreotti je ve vlade bali, da ne bi to imelo negativnih posledic tudi na trdnost večine v deželnem svetu. Toda že v prejšnjih dneh sta tako KD kot KPI jasna poudarili, da nočeta »avtomatskega prenašanja* vsedržavnega položaja tudi na deželo. Preizkusni kamen trdnosti nove večine je bil prav včerajšnji sestanek na vrhu, na katerem pa ,ie prišla do izraza skupna volja, da se omogoči nadaljnje sodelovanje vseh strank ustavnega loka za reševanje dramatičnih problemov naše dežele in predvsem onih, ki jih je odprl potres.
Skupni dokument, ki so ga izdelali ob zaključku včerajšnjega vrha in ki še ni bil objavljen, predvideva predvsem nekatere spremembe deželne zakonodaje, ki naj boli u-činkovito ustreza dejanskim potrebam najbolj prizadetih področij. Ena temeljnih točk je zagotovitev hiše vsem onim, ki še vedno živijo v barakah. Dogovor predvideva tudi skrajšanje rokov in bolj enostavne birokratske procedure ter preosnovo tako generalnega sekretariata za rekonstrukcijo, kot tudi posebne deželne komisije za prizadeta področja. Prav tako predvideva sporazum večjo participacijo krajevnih uprav pri sprejemanju izbir glede rekonstrukcije.
Pred sestankom predstavnikov večinskih strank, ki se ga je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Comelli, se je sestal tudi deželni svet, ki se .je ukvarjal predvsem z raznimi svetovalskimi vprašanji in interpelacijami. Na začetku seje je predsednik deželnega sveta Colli ponovil odločno obsodbo zadnjih terorističnih zločinov v Genovi in Milanu ter ugotovil, da država preživlja enega najbolj tež kih in dramatičnih trenutkov. V tej zvezi je tudi seznanil deželni svet s pobudo predsednikov nekaterih dežel za srečanje med člani predsedniških uradov vseh italijanskih dežel, ki naj bo še ta mesec v Rimu in ki bo posvečen vprašanju obrambe demokratičnega in ustavnega reda. V imenu deželnega odbora se je Collijevim besedam pri družil odbornik Rinaldi.
mestje. Komunisti in socialisti so glasovali proti takšni razdelitvi, ker je krivična, vendar je prevladala teza Liste za Trst, KD in MSI, kar bodo prebivalci prizadetih četrti občutili na lastni koži, saj bodo morali potegniti iz žepa za najemnino mnogo več, kakor pa bi po pravici morali. Vsak mesec se bodo torej stotine milijonov stekale v žepe hišnih lastnikov in upraviteljev, kakor zaskrbljeno ugotavlja KPI v letaku, s katerim vabi javnost, naj podpiše javno peticijo zoper ravnanje občinske uprave.
^Ekološka varian(a» drevi na seji tržaškega občinskega sveta
Tržaški občinski svet bo drevi spet razpravljal o velikih cestnih zvezah: občinski odbor bo namreč predložil novo varianto za del av-
toceste, ki bo povezoval Sesljan s Peskom. Gre za predlog, ki so ga že prekrstili v »ekološko varianto*, saj je njegov glavni cilj — kot pravi odbor — ohraniti ekološko ravnovesje na Krasu. Za dosego tega cilja predvideva varianta gradnjo viaduktov ter dolgega predora pod kraško planoto.
Na dnevnem redu današnje seje bo tudi zamenjava odbornika Pelli-sa, ki je odstopil iz občinskega sveta in se odločil za deželni svet. V občinskem svetu je Pellisa zamenjal Ermenegildo De Rota, za sedaj pa še ni znano, kdo ga bo nadomestil v odboru. Kaže, da so glede tega v Listi za Trst mnenja deljena ter da gre tudi pri njih za upoštevanje delikatnih ravnotežij med raznimi «strujami».
In končno bi danes utegnili dati v razpravo in na glasovanje resolucijo listinega svetovalca Giu-ricina, ki se zavzema za to, da bi tudi Trstu, podobno kot Gorici, dodelili določeno količino bencina po znižani ceni.
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOVENSKE SOLE
Zadovoljivo delovanje, kljub številnim problemom, ki čakajo na končno rešitev
Po branju poročil in diskusiji so člani sindikata izvolili nov glavni odbor, nadzorni odbor in razsodišče
Včeraj je bil v Kulturnem domu redni občni zbor Sindikata slovenske šole. Dnevni red je obsegal izvolitev predsedstva občnega zbora in skrutinatorjev, poročila glavnega odbora, diskusijo o poročilih, poročili razsodišča, nadzornega odbora, razrešnico in volitve novih odborov.
Za predsednika občnega zbora je bil najprej izvoljen prof. Stojan Sancin, nato so prisotni določili način, kako naj bi občni zbor potekal. Po
Preklicana stavka na slovenskih šolah
Napovedane stavke na slovenskih šolah danes ne bo. Sindikat slovenske šole namreč sporoča, da so stavko preklicali, ker je med pogajanji na ministrstvu za šolstvo prišlo do ugoditve nekaterim važnim zahtevam.
■„„'„„11111,iiiiiiuim,,,,im,Itn.mm............
ZA IZHOD IZ KRIZE IN PROTI TERORIZMU
Danes tudi v tržaški pokrajini dveurna stavka vsega delavstva
Ob 14.30 sindikalni shod na pomorski postaji - V ponedeljek novo srečanje na deželi v zvezi z bivšo «Vetrobel»
V okviru današnje vsedržavne stavke, ki jo je oklicalo osrednje vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, bo tudi v naši pokrajini dveurna splošna stavka vseh kategorij delavcev in nameščencev. Pokrajinsko vodstvo sindikalne zveze je sporočilo, da bodo delavci zapustili delovna mesta dve uri pred iztekom vsake delovne izmene. Ob 14.30 bo v prostorih pomorske postaje sindikalna skupščina delegatov vseh delavskih kategorij z našega območja. Stavko je osrednje vodstvo sindikalne zveze oklicalo z namenom, da opozori na številne odprte probleme in pospeši njihovo	Pt;fftinit£v
dela je bila namreč oklicana za uresničitev razvojnih načrtov za i-talijanski ju$,.. za .prehiMjM. gospodarske knze, za revizijo Pan dolfijevega načrta kar zadeva ob
seg predvidene dodatne zaposlenosti, za nove naložbe v proizvodne in socialne namene, za čimprejšnjo rešitev vladne krize ter za enoten nastop delavcev in demokratičnih sil proti terorizmu.
Pokrajinsko vodstvo CGIL - CISL -UIL je na seji obširneje obravnavalo vprašanje prevratništva in delovanje rdečih brigad ter v tej zvezi ugotovilo, da teroristična dejavnost ni prodrla do Trsta, za kar gre glavna zasluga aktivni, enotni in tradicionalni prisotnosti organiziranega delavskega razreda na vseh delovnih mestih. Tržaški delavci so doslej pravočasno reagirali na vsak ^erppkratmgii poseg in na vsak pojav nasilja, in tako bodo reagirali tudi v prihodnje. Ob koncu seje je sodstvo CGIL -. CISL - UIL .oklenilo pozvati vše” politične in socialne sile ter krajevne ustano-
OdloMno glasovanje o proračunu pokrajine
Glasovanje o proračunu tržaške pokrajine, ki bi ga morali, po predhodnih glasovalnih izjavah načel nikov političnih skupin, ki sestav ljajo pokrajinski svet, opraviti na sinočnji seji, so morali odložiti. To odločitev je Ghersijev odbor sprejel na predlog vsedržavnih združenj pokrajinskih in občinskih uprav, ki sta sklicali za 9. t.m. v Rimu po- j svet o vprašanju sestave proračunov krajevnih ustanov. Velika večina italijanskih občin in pokrajin namreč še ni mogla pripraviti pro-1 računskih dokumentov, ker vlada š«' velika nejasnost glede izvajanja j novih zakonov o javnih financah in o zdravstveni reformi. Gre predvsem za knjiženje naložb za psihia trično skrbstvo (ki je prešlo v pristojnost dežel, a bodo še do konca leta skrbele zanj pokrajine) med tekoče stroške aU pa med krožne postavke. Zato je pokrajinski svet sklenil zaključiti proračunsko raz pravo z glasovanjem v tednu med 12. in 18. februarjem.
Po odobritvi nekaterih upravnih sklepov se je zato sinočnja seja nadaljevala za zaprtimi vrati. Pokrajinski svet je namreč nadaljeval razpravo o poročilu preiskovalne komisije glede domnevnih nepravilnosti v inventarskih zapisih pri umobolnici, zlasti kar zadeva posteljnino. Po izčrpni razpravi so svetovalci izglasovali z veliko večino sklep, v katerem odobravajo zadržanje odbora in ukrepe, ki jih je storil in jih še bo, ter ga obvezujejo, da poroča svetu o nadalj njih razpletih zadeve.
Nove cene tekočih goriv
Pokrajinski odbor za cene sporoča, da veljajo v tržaški pokrajini od 12. januarja naslednje maksimalne cene za razne vrste tekočih goriv:
KEROZEN
Blago dostavljeno v kantah po 20 litrov (s kavcijo) fco. skladišče prodajalca:
brez IVA z IVA
3.202,50 lir kanta 3.650,00 lir kanta
PLINSKO OLJE ZA OGREVANJE
Blago dostavljeno s cisterno fco. dom potrošnika:
april-sept. okt.-marec (lir za tono)
do 33,40 stota	brez IVA	160.065	160.865
	z IVA	182.475	183.386
nad 33,40 stota	brez IVA	158.215	159.015
	z IVA	180.365	181.277
večje dobave	brez IVA	155.035	155.835
	z IVA	176.740	177.652
		(lir za liter)	
blago v sodih po 200 I	brez IVA	123,38	124,05
fco. skladišče grosista	z IVA	140,65	141,42
		(lir za kanto)	
Blago v kantah po 20 1	brez IVA	3.019,50	
fco. skladišče prodajalca	i IVA	3.440,00	
Cene drugih vrst goriva ostanejo neizpremenjene. Za dostavo tekočih goriv s cisterno v Sesljan in Devin oziroma na Kras, smejo dobavitelji dvigniti dobavne cene za 100 lir pri stotu (IVA izključena). Za dostavo goriva v kantah neposredno v stanovanje potrošnika, smejo prodajalci na drobno zaračunati največ do 350 lir pri kanti (po 20 litrov) kerozena oziroma 300 lir pri kanti plinskega olja (IVA izključena).
ve, naj organizirajo enotno javno manifestacijo proti terorizmu.
Iz včerajšnje sindikalne kronike naj zabeležimo stališče organizacij FIDEP - CGIL in UILDEP - UIL glede »bele stavke*, delavcev ENA OLI, ki jo je oklical sindikat CISL. Sindikata CGIL in UIL sta mnenja, da je bila stavka nepotrebna, ker so interesi delavcev ENAOLI že zaščiteni v okviru ustreznih enot nih sindikalnih akcij, in škodljiva, ker prizadeva občane, potrebne javne oskrbe.
V sredo dopoldne je bila v prostorih bivše steklarne »Vetrobel* sindikalna skupščina delavcev obrata ki so že 46 mesecev v dopolnilni blagajni;' medtem' ko se še vedno ni premaknilo z mrtve točke vpra šanje prčosnove Obrata' v Skladu z znanimi načrti novega lastnika, t.j. družbe SIRT. Skupščine sta se udeležila tudi predstavnika pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze Burlo (za CGIL) in Degrassi (za CISL), ki sta orisala prizadetim delavcem izid zadnjega sestanka s predstavniki deželne uprave in s tržaškimi parlamentarci. Kakor znano, ni sestanek — ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za industrijo Rinaldi — doprinesel nič novega k tej pereči problematiki, zato je sindikalna zveza zahtevala novo srečanje, in sicer to pot tudi z deželno finančno družbo Friulia in s Krožnim skladom, ki naj poskrbita za lokalno finančno kritje preosnove stare steklarne. Sestanek bo prihodnji ponedeljek na sedežu deželnega odbomištva za industrijo z začetkom ob 9. uri. Naslednje dni namerava sindikalna zveza nastopiti tudi pri ministru za 1 industrijo Prodiju, pri Računskem dvoru — ki mora registrirati odlok
0	preosnovi — ter pri vodstvu za-I voda ICIPU, ki naj bi zagotovil \ glavnino finančnih sredstev, potreb-; nih za izvedbo preosnove.
j V torek pa so se v našem mestu sestali delegati sindikalne organi-] zacije FLELS - CGIL, ki združuje delavce in nameščence krajevnih \ uprav in zdravstvenih ustanov, i Razpravljali so o pripravah na obnovitev ustreznih delovnih pogodb, pri čemer je stopila v ospredje
1	zlasti zahteva po trimesečnem obra-; čunavanju draginjske doklade. V
podporo tej zahtevi sindikat ne izključuje v bližnji prihodnosti možnosti splošnih stavk. Druga pomembna zahteva, ki jo bo sindikat sprožil med pogajanji za obnovitev i delovne pogodbe, se nanaša na I vključitev raznih doklad v osnovno | plačo.
vsakem poročilu je bila krajša dis kusija, najpomembnejše teze pa so povzeli v poznejši razpravi. Pred branjem poročil, je občni zbor pozdravil predstavnik goriške sekcije Sindikata slovenske šole prof. Dili-ca, ki je izrazil upanje, da bo v bodoče lahko tudi občni zbor gori-škega sindikata potekal v času pouka in ne več v popoldanskih urah. Tajnik tržaškega sindikata prof. Ivan Verč je nato predal besedo odbornikom, še prej pa je pozitivno označil delo glavnega odbora. Stojan Corbatti je podal blagajniško poročilo, prof. Vesna Jogan je prispevala poročilo o položaju državnih vrtcev s posebnim poudarkom na slovenskih vrtcih. V uvodu je povedala, da še ni urejeno delovno razmerje osebja bivše ONAIRC, občine pa še niso zadovoljivo poskrbele za pomožno osebje, prostore, prehrano in za druge važne strukture. Sindikat je odgovorne oblasti že večkrat opomnil na neurejen položaj slovenskih vrtcev, vendar brez vidnih uspehov. V boju za ureditev vrtcev je bila važna akcija, ki sta jo vodila zveza italijanskih šolskih sindikatov in slovenski sindikat, da bi se uresničila zakonska določba o jutranjem in popoldanskem pouku, ki mora potekati v dveh izmenah. Po dolgih prizadevanjih je bilo doseženo celodnevno delovanje vrtcev.
Ravnatelj osnovnih šol v Dolini in Miljah Škrinjar je prebral poročilo o problemih osnovnih šol. Dejal je, da je položaj učnega osebja na osnovnih šolah s sindikalnega vidika zadovoljiv. Odprti vprašanji sta uzakonitev mest za deset učiteljev, ki so sicer nameščeni, manjka pa jim redno priznanje in imenovanje primernega števila pomožnih učiteljev za pomoč handikapi-ranim otrokom. Škrinjar je nato povedal, da je opensko didaktično ravnateljstvo brez ravnatelja in da ministrstvo še ni razpisalo natečaja za mesto nadzornika.
Glede nižjih srednjih šol je prof. Verč omenil vprašanje izpopolnje-
Danes praznujeta 50-letnico poroke
ANGELA
in
JOHAN OBDRŽALEK z Dunaja
Še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju jima želita Gabrijela in Alojz Sedmak.
Fobiji in Giuseppeju MauWse je rodila prvorojenka
SAMOA
Prosvetno društvo F. Prešeren iz Boljunca iskreno čestita staršem, novorojenki pa želi vse najboljše.
Družino Fobije in Giuseppeja Maura je osrečila mala
SAMOA
Srečnim staršem čestita, mali Samoi pa vošči veselo brezskrbno življenje
Vzajemna pomoč
valnega pouka, prof. Marta Ivašič pa je prebrala poročilo o reformi višje srednje šole. Poudarila je, da formulacija zakonskega osnutka, ki govori o manjšinskih šolah, izrecno ne določa priznanim manjšinam pravice do lastnega višjega srednjega šolstva, kar je seveda zaskrbljujoče. Omenjeno vprašanje je bilo v delovanju sindikata prvenstveno, treba pa bo še spregovoriti o vseh problemih in predlogih, ki jih vsebuje zakonski osnutek. Vprašanja so številna in pomembna.
Daljše poročilo o položaju slovenskega strokovnega tehničnega zavoda je prebrala prof. Živka Marc. Najprej je spregovorila o naporih, ki so privedli do priznanja samostojnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt s slovenskim učnim jezikom, nato pa se je dotaknila še nerešenih vprašanj. Ni še jasno, kakšen bo položaj poklicnih zavodov po reformi. Nujno je, da slovenski poklicni zavod dobi še 4. in
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Priznanje tov. Rafaelu Perku za vzorno vodenje tiskarne ZTT
Predsednik upravnega sveta ZTT Egon Kraus izroča priznanje Rafaelu Perku
HiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiMHHUdiiMimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiinHiii
PREDVČERAJŠNJIM PRI RABUJEZU
SMRTNA NESREČA PRI EKSPLOZIJI PEČI ZA CENTRALNO OGREVANJE
Žrtev je 41-Ietni Marino Viola, ki je sam skušal popraviti pokvarjeno peč
Predvčerajšnjim je na oddelku za oživljanje, samo dve uri potem, ko so ga z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico, podlegel hudim poškodbam 41-letni Marino Viola iz Rabujeza 11. Do hude nesreče jc prišlo na njegovem domu, ko je popravljal peč pa cen tralno ogrevanje. Peč je skušal prižgati že v jutranjih urah, vendar mu ni uspelo. Nato je odšel na delo, kjer je zaprosil, da bi bil Dopoldne prost. Ko se je vrnil domov, si ni dal miru in je spet odšel v pritličje, kjer sta poleg majhnega obzidanega prostora, kjer je peč, še klet in drvarnica.
Moški se je nekaj časa mučil o-koli peči, očistil je dimnik ter se lotil gorilnika. Kot domnevajo podčastnik Cobau ter gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče, se je pri teh poskusih komora za izgorevanje nasičila z gorilnim oljem. Tedaj je prišlo do izredno močne eksplozije, zračni pritisk pa je nesrečnega Violo skoraj odnesel iz kurilnice. Eksplozijo so slišali tudi nekateri sosedi, ki so sprva celo mislili, da počila bomba. Nekdo je nemudoma telefonsko obvestil službo za prvo pomoč.
Prvi, ki je pritekel v kurilnico, je bila Marinova žena, 38-letna Maria Eleonora Mauro. Na tleh je zagledala moža, vsega krvavega in s hudimi opeklinami. Na nogah mu je ležal gorilnik, ki ga je odtrgalo, kot je tudi otrgalo prednji del peči. Hotela mu je pomagati, odstraniti razbeljeni gorilnik, pri tem pa se je sama opekla po roki. V bolnico, kjer so jo le obvezali in odslovili, jo je nekdo odpeljal z
..	..:i
Marino Viola
osebnim avtomobilom, njenega moža pa z rešilcem Rdečega križa. Na oddelku za'- -oživljanje so ga sprejeli v nezavestnem stanju. Imel je veliko rano na glavi, več zlo, mov ter opekiine tretje stopnje po obrazu in desni roki, opekline druge stopnje pa so mu ugotovili tudi po desni rami. Kljub prizadevanju zdravnikov pa zanj ni bilo pomoči.
Obvestilo izletnikom PD
Vplačevanje drugega obroka za vse letošnje izlet,. Primorskega dnevnika je danes od 9. do 12. ure in v ponedeljek od 9. do 13. ure v našem uredništvu v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje, soba 22.
Ravnatelj tiskarne Založništva tržaškega tiska tov. Rafael Perko je z nami že več kot 30 let, če pa štejejo še njegovo zadolžitev pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru v Trstu in nato direktorstvo takratnega naprednega italijanskega tednika «11 Progresso*, potem je z nami že kar blizu 34 let.
Ta njegov delovni jubilej ali pravilneje, to njegovo zvestobo naprednemu in posebej še našemu slovenskemu tisku po osvoboditvi v Trstu, je na svoji seji v sredo počastil upravni svet ZTT, v imenu katerega je predsednik Egon Kraus poudaril Perkove zasluge pri vodenju tiskarne in vsega, kar je z njo 't zvezi, veljavnost njegovega vsakokratnega strokovnega mnenja, predvsem pa predanost podjetju in njegovo zavzetost pri premagovanju številnih, mnogokrat v teh 31 letih obstoja tiskarne v Ul. Montecchi tehnično in personalno zapletenih in težko rešljivih problemov. Pri opravljanju svojega dela se nikoli ni štedil. Nasprotno, tako intenzivno je živel in živi s podjetjem, da je zanemarjal celo lastno zdravje.
V	priznanje za njegovo zvestobo podjetju mu je predsednik upravnega sveta ZTT Egon Kraus poklonil zlato umetniško izdelano plaketo.
V	imenu uredništva Primorskega dnevnika se je predsednikovim besedam pridružil Jože Koren in posebej poudaril še vzorno sodelovanje med ravnateljem tiskarne Perkom in uredništvom pri sprotnem reševanju vprašanj prvenstveno tehničnega značaja. Zahvalil se mu je za dosedanje razumevanje potreb uredništva in mu zaželel, da bi še mnogo let, tako vzorno kot doslej, opravljal svojo odgovorno dolžnost.
Ogromna zemeljska gmota, ki se je utrgala s pobočju nad cesto, ki pelje proti mejnemu prehodu pri Lazaretu in ki je zasula ter uničila del cestišča, se še vedno ni u-mirila. Miljska občinska uprava je na opozorilo deželnega tehničnega osebja iz previdnosti opozorila lastnika gradiča, ki stoji tik nad široko zevajočo razpoko, naj ponoči raje stavbo zapusti. Zemlja vsj naokoli je namreč še vsa razmočena, zato previdnost vsekakor ni odveč. Kljub nevarnosti ter zaprti cesti pa tudi včeraj številni meščani niso mogli premagati radovednosti in so si hodili ogledovat, kuj se je pravzaprav zgodilo Trenutno pa nevarnost ne preti drugi hiši, ki je na desni strani usada, če gledamo z morja. Še vedno pa trdno stoji stara in zapuščena hiša, ki je bila
KPI proti špekulacijam na pravičnih stanarinah
Na oglasni deski tržaškega županstva bo do srede, 7. februarja, razobešena odločba občinskega sveta z dne 28. januarja t.l. v zvezi z uveljavitvijo pravičnih stanarin. S to odločbo je občina razdelila občinsko območje na različne predele, oziroma določila njihove značilnosti, na osnovi katerih naj se oblikujejo nove najemnine.
Tako je na primer vključila mestne četrti Rojan, Sv. Jakob in Pončano v predel s količnikom 1.2, ki velja za tiste rezidenčne četrti, kjer so stanovanja dražja, med tem ko veljata koeficienta 1.3 za igodovinski del mesta in 1 za pred-
.............,„.....................i.....
RAZGOVOR Z GRŠKIM ŠTUDENTOM
Tržačani so do nas precej nezaupljivi»
Univerzitetna reforma, problem menze, učni program, problem izpitov so problemi, ki težijo v splošnem vse študente. Tuji študenti pa imajo poleg teh še druge. Glavni je prav vključevanje v popolnoma drugačno okolje Vsi ne morejo te ga problema kar tako premostiti V Trstu se stikata dve kulturi, dve narodnostni skupnosti, razgibana zgodovinska pot je pustila za sabo še sedaj vidne sledove. Ni Lahko se vključiti v takšen svet.
V kratkem bodo na univerzi volitve. V napredni listi. na kateri sta zastopana tudi slovenska študenta. kandidira tudi neki grški študent. kot lastopnik Združenja tujih študentov. Pozanimali smo se. kako je s to organizacijo.
Na tržaški univerzi je okrog 500 tujih študentov Največ je Grkov, okrog 350. 60 je Arabcev, okrog 30 je študentov iz latinskoameriških držav, nekaj iz ZDA, Nemčije, Av-
strije, okrog 20 je jugoslovanskih državljanov. ki pripadajo italijanski narodnostni skupnosti Med sa bo so najbolj organizirani grški študenti. PASOK je njihov politično usmerjeni kolektiv, ki se pote guje za napredno socialistično družbo. za neuvrščenost, za sodelova nje z Jugoslavijo, torej stranka Pa-pandreua. Poteguje se, da bi Grčija ne vstopila v EGS. saj bi to pomenilo zanjo korak nazaj
*Naval mullinacionalnih družb bi popolnoma pretresel in zbegal našo agrarno politiko». pravijo njeni predstavniki. Druga njihova politična organizacijo je KKE. filosovjel sko usmerjena, nekaj je še simpa tizerjev evrokomunizma, zelo malo desničarjev.
Dobili smo se z grškim študen tom. Rade volje nam je obrazložil svoj položaj in zaupal vse omble me. Prosil ie samo za anonimnost, saj bi lahko objava njegovega ime
na pomenila sitnosti s policijo. Sicer se je po letu 1974 položaj izboljšal. Kdor je bil še med dikta turo napredno politično angažiran, je bil nemudoma poklican v domovino, da odsluži vojaški tok.
V Grčiji maturira letno povprečno 75.000 študentov. Univerzo lahko obiskuje le 12.000. Le v Atenah in v Solunu obstajata univerzi vseh usmeritev, v Patrasu in drugih večjih mestih pa le fakultete literarne in znanstvene usmeritve. Po liceju morajo študenti opraviti dodatne izpite, saj je zaradi omejenega števila selekcija neizogibna. Vsak študent se lahko odloči za katerokoli državo, kjer bo prebival. V Romuniji jih je okrog 3.000. nekaj sto v Skopju (predvsem iz grške pokrajine Makedonije), nekaj v Bolga rij i ostali pa skoraj v celoti v Itn liji. Največ jih je v Firencah, Bo logni in Trstu.
Kako sprejema tržaško stvarnost?
«Trst je mesto, ki živi od spominov. Ljudje so zelo individualisti, nezaupljivi, zaprti vase. kar povzroča. da se neradi spuščajo v razgovore s kom. ki ne govori tržaškega narečja, ali ki je drugačne narodnosti, da ne govorimo o tistih, ki so celo drugačne polti. Odnosi so nemogoči. Poleg angaži ranosti v naši organizaciji se vključujemo v politične stranke in športne organizacije. Tako mine 5 ali 6 let. Vrnemo se v Grčijo. In tu? Ne priznajo nam J) se ga: vsaj leto dni porabimo za dopolnilne izpite.»
Problemu okolja se pridruži še problem zdravstvenega skrbstva (plačujejo takso, a nimajo pravice uživati storitev, ki jih zdravstvena oskrba nudi) ter pereč problem stanovanj. Dobijo jih sicer že. a v začetku meseca morajo odšteti od 60 od 80 tisoč lir za 15 kvadrat nih metrov prostora, (kt)
celo naprodaj in jo je plaz odnesel s sabo.
Skoraj gotovo je, dp je za usad krivo obilno deževje zadnjih dni. Neki starejši domač' i je celo znal povedati, da je bi. nekoč tam kamnolom. Ko so ga zaprli so ga napolnili z zemljo. To navoženo zemljo naj bi sedaj načela voda. Pričevanje je morda resnično, saj v razpoki, ki zeva več kot deset metrov globoko, ni opariti značilnega lapornatega terena, ki se prav lepo vidi na pobočju pre ’ usadom.
Usad je tamkajšnjemu prebivalstvu povzročil precej preglavic. Poleg tega, da morajo po daljši poti preko Čampor, in.ajo težave tudi z vodo. Poškodova,, je bil namreč glavni vodovod, k oskrbuje področje na Tankem rtiču in pri Laza.etu, vključno s stavbami na mejnem prehodu, vojaško kasarno in okrog tridesetimi zasebnim' zgradbami. Osebje miljskegr. občinskega vodovoda je moralo namreč prerezati in zamašiti glavno vodovodno cev. Da ne bi ostalo področje docela brez vode, so se obenem odločili, da napeljajo nekaj novi. cevi: vendar bo to, kot poudarja poročilo miljske občinske uprave, veliko breme za rezervoar n hribu Sv. Mihaela, ki o. krbuje Čampore, Zin-dis, Stare Milje, ter še nekatera območja. Načrtujejo, da bi se po služili cevi iz polietilena, ker bi za njihovo postavitev potrebovali le o-krog deset dni.
Včeraj smo se pozanimali pri milj skem županu Bordonu, kaj nameravajo sedaj ukreniti. Deželna u-prava je namreč na predlog odbornika Biasuttija že odobrila prispevek v višini petsto milijonov lir, kot sta zahtevala miljski župan ter odbornik Devescov: v imenu pokrajinske uprave. Oba sta se sklicevala na deželni zakon št. 12, ki predvideva deželne posege v primeru naravnih nezgod. Župan Bordon nam je dejal, da sedaj ni mogoč in tudi ni umesten noben dokončni poseg, vse dokler se zemlja r.e u-miri. Kot osnovno nalogo pa si je občinska uprava zadala ponovno vzpostavitev vodne napeljave ter obnovitev cestišča. Trenutno je
namreč ves promet preusmerjen mimo Čampor. Ker bi na dokončno rešitev morali čakati okrog sedem mesecev, bi začasen in učinkovit izhod, po besedah župana Bordona lahko bil ta, da bi zasuli del morja ob obali in po nasipu speljali novo cestišče. To bi lahko uredili že v dveh mesecih, pred začetkom turistične sezone, ko je tod veliko prometa. Ko pa sz bo drsenje zemeljskega plaza ustavilo, bodo izvedli geotehnične raziskave, da u-gotovijo, ali nis. morda ogrožena tudi bližnja področja. Tedaj pa bodo tudi odločili, kakšni posegi so najbolj primerni in učinkoviti. Prav glede prvih posegov so razpravljali tudi na predvčerajšnjem sestanku, ki so se ga udeležili pooblaščenci pristojnih deželnih odborništev, tržaške pokrajine, miljske občine ter luškega poveljstva, (db)
Od aprila 3 poleti Ronke-Rim
Od prihodnjega 1. aprila dalje bo zasebnikom, zlasti pa gospodarskim operaterjem in poslovnim ljudem na voljo tretji letalski polet iz Ronk do Rima. Sedanja dva dnevna pole-
• Danes, 2. februarja, ob 18.30 bo redna seja občinskega sveta v Dolini. Na dnevnem redi bo pole# drugega razprava o izgradnji socialnega centra pri Domju, o ceniku za mrliške prevoze in prekop grobov in o spremembah k splošnemu regulacijskemu načrtu za razširitev območij, ki so namenjena interesom skupnosti.
•l,ll,ll,n,llllllll,,l,li,iniiill,,,lll,l,,ll,l,l,,,,,,,,l,,l,,i,i,,l,li,,,l,,,,,,lli,,,l,n,,,,,l,„i,„,l,„ll„„„iillll„„„„„i„l,l„li„l„„ii„„ll„„„„ll„,„l„t„„„lH„ll„,ll„rim„„l,ll„*„it„ii„ii,„„„,l„l,ll„,l„„„l„„„ll„li„lia
Zemeljski plaz pri Lazaretu se še ni ustavit
ta, ki peljeta z deželnega letališč* ob 7.30 in 14.20 uri, sta namreč skoraj vedno malone v celoti zasedena-Konzorcij za ronško letališče je zato zaprosil za uvedbo še enega poleta, ki bi med drugim omogočil povečanje dohodkov in gospodarnejšo uporabo osebja in struktur. V ten dneh sta tako ministrstvo za promet, kot letalska družba ATI t* predlog odobrila.
• Tržaški Lloyd je te dni ustanovil novo pomorsko družbo, pri kateri sodelujejo tudi zasebni ladjarji Lauro iz Neaplja ter Serra, Carminatl in Mazzoni iz Genove. Družba b° imela svoj sedež v Milanu.
Slovenski uslužbenci Radia Trs* A izrekajo globoko sožalje koleg® in prijatelju Jožku Gerdoiu ob sffl*' ti mame Pepke.
Društvo staršev in dijaki sredo)® šole sv. Cirila in Metoda - Trst izrekajo iskreno sožalje katehetu Mariu Gerdoiu ob i; ~ubi drage man>®'
V 88. letu starosti je za vedno zaspala naša nonica
MILA GULIČ
Pokopali jo bomo v Senožečah danes, 2. t. m., ob 15.30.
Brat Karlo Esih, hči Miša z možem Brankom Šalamunom, vnuki Tomaž, Katka, Andraž, Jelka in drugo sorodstvo
Koper, Trst, 2. februarja 1979
PD SLAVEC RICMANJE - LOG sklicuje jutri, 3. februarja, v prosvetnem domu v Ricmanjih
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
DNEVNI RED
—	Poročilo predsednika
—	Poročilo tajnika
—	Poročilo blagajnika
—	Poročilo gospodarja
—	Poročilo nadzornega odbora
—	Volitve novega odbora
—	Razno
Kino
La Cappclla Undcrground 18.00 «An-che gli uccelli uccidono». Režija Robert Altman.
Ariston 15.30 ,«Un mercoledi da leo-ni». Jan Michael Vincent, William Katt, Graw Busevv. Barvni film.
Ritz 16.30 -22.15 «Amori miei». Monica Vitti, Johnny Dorelli, E. M. Salerno. Barvni film.
Eden 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-rio Gassman. Luigi Proietti, Mia Farrovv, Geraldine Chaplin. Barvni film.
Giattaciclo 16.00—22.15 «La piu bel-la avventura di Lassie*. Mike Curb, James Steveart, Pernell Roberts.
Exce|sior 16.00 «Occhi di 1-aura Mars*. Faye Dunaway. Barvni film.
Eenice 16.00 «Come perdere una mo-glie e trovare un'amante». Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Questa č 1’America*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignem 16.00 «Gli zingari del mare*.
Deistallo 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia Farrow. Barvni fiim.
Pllodrammntico Zaprto.
Moderno 16.00 «Convoy». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aarora 16.15 «Geppo il folle*. A. Ce-lentano.
Gapitol 16.00 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
»ittorio Vcnetn 16.30 «Delirious». Kirn Novak, Susy Kendall, Donald Pleasence. PreiK>vedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
»olta Milje 17.00 «Violenza ad una minorenne*. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Vcrdi Milje 17.00 Ciklus ameriških filmov sedemdesetih let. »Voglio la testa di Garcia*. Režija Sam . Peekinpah.
’ JUTRI NA MOSTU NA SOČI
SNIDENJE MED MLADIMI BENEČANI IN TOLMINCI
Pobuda OK ZSM Tolmin sodi v okvir krepitve sodelovanja med mladino tostran in onstran meje
Sodelovanje med mladino tostran in onstran meje zadobiva dan za dnem širšo in popolnejšo podobo. Zlasti pozitivno je v tem okviru dejstvo, da je proces medsebojnega zbliževanja zajel tudi severnoprimorske obmejne predele: mislimo na sodelovanje med mladimi s Tolminskega na eni ter iz Nad iških dolin, oziroma Beneške Slovenije sploh, na drugi strani.
Jutri, v soboto, 3. februarja, bo novo pomembno in svojevrstno srečanje, in sicer med osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Sloveni je z Mosta na Soči in mladinci iz Benečije — gre za prvo tovrstno pobudo.
Pobudnica snidenja je OK ZMS Tolmin, ki si je v sklopu obmejnega sodelovanja zadala nalogo izpeljave tudi širših skupnih pobud, pri katerih naj sodelujejo v prvi vrsti osnovne organizacije ZMS, kar predpostavlja zainteresiranost večjega števila’ mladih v matični domovini s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V okviru srečanja bo vrsta športnih, kulturnih in družabnih prireditev. Od 17. ure naprej bodo na spo redu tekmovanja v nanrziem tenisu in šahu, pozneje pa kulturni program ob priliki «Dneva slovenske kulture*, s sodelovanjem tudi mladih iz Benečije (petje in recitacije).
Na srečanju bodo prisotni tudi mladi z Goriškega, ki se bodo ravno tako neposredno vključili v posamezne točke programa. Člani Mladin-
skega centra iz Gorice bodo sodelovali tako na šahovskem turnirju, kot na kulturni prireditvi, člani mladinskega odseka PD Sovodnje pa se bodo pomerili v namiznem tenisu. Sledil bo družabni večer s plesom.
Avtoprevozniki na deželi
PD SLOVENEC
vabi na kulturno prireditev, ki bo v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu v nedeljo, 4 t.m„ ob 17. uri.
PROGRAM:
—	pevski zbor Slovenec;
—	mladinska godba na pihala;
—	veseloigra - Dogodivščine družine Smola.
Vljudno vabljeni!
Gledališča
VfcRDI
Jutri ob 20. url uprizoritev opere istrskega skladatelja Antonia Smare-8'ie »Abisso*. Abonma za red A/E. Danes ob 18.45 bo v dvorani CCA Predstavitev dela. Govoril bo Vito Levi.	•' '«>-
ROSSETTI	Cvrtem'Mn
V	nedeljo, 4 februarja, ob 16. in Pb 20.30 recital Fabrizio De Andre. Rezervacije pri osrednji blagajni.
avditorij
Danes ob 20.30 Leopardijevo delo *R galantuomo e il mondo* z Renato Giovampietrom. Kupon št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
V	okviru «nedeljskih koncertov* bo-<*° v nedeljo, 4. februarja, ob 11. Urj izvajali Ramuza in Stravinskega jkiito «La storia del soldato*. Vodil “° Severino Zannerini.
Danes, 2. februarja, ob 18.30 Nem-kulturni inštitut »Goethe* bo v P^riru cikla «Srečania s skladatelji Furlanije - Julijske krajine*, priredil srečanje s skladateljema Ubaldom *rabcem in Claudiom Bilucaglio.
Po lanskem presledku bomo letos ponovno priredili dobrodelni tradicionalni
NOVINARSKI PLES
Ples bo v soboto, 24. februarja, v vseh prostorih Kulturnega doma.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica št 72
prireja danes, 2. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, razpravo
IMAMO
ZAKON O SPLAVU.
:g o?. ofC)JNi\ZDAJ? ..
rna.	.-.S..	ud<.ležitc sei
.Ivttig SU	4
Predsedstvo komisije za prometna vprašanja pri deželni skupščini je včeraj sprejelo predstavništvo skupine avtoprevoznikov, ki deluje v sklopu pokrajinskega združenja obrtnikov. Avtoprevozniki so izročili predsedniku komisije Tarondu in odborniku za promet Cocianniju dokument, s katerim skupina avtoprevoznikov predlaga konkretne izboljšave tega področja. Dokument, ki obsega osem programskih točk, bodo deželni organi po zagotovitvah predsednika komisije Taronda upoštevali pri nadaljnjem načrtovanju gospodarsko-socialnega razvoja Furlanije - Julijske krajine.
Razna obvestila
V nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici ponovitev kantate «Slovenski božič* skladatelja Matije Tomca, ki jo je pripravila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Odbor zveze vabi pevce na vaje, ki bodo danes, 31. t.m.. ob
20.30	v Ul. Donizetti 3.
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo jutri, 3. februarja, ob
17.30	v prvem ter ob 18. uri v drugem sklicanju, v gostilni pri Vereni v Križu. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija, volitve in razno.
Smučarski klub Union priredi v nedeljo, 4., 11., 18. in 25. februarja t.l., smučarski tečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu - Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Vai-dirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah.
S KONZULTE SO POSLALI PISMO ŽUPANU IN STRANKAM
Slovenska konzulta zahteva od župana jasen odgovor na vrsto šolskih vprašanj
Odprto je vprašanje južnega šolskega središia in gradnje trgovskega zavoda
Prosveta
Izleti
SPD Tabor - Opčine priredi v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v Prosvetnem domu Prešernovo proslavo. Spored: koncert altistke Marte Valetič, pri klavirju prof. Anna Luci Sanvitale. Na sopredu bodo samospevi na besedilo Prešernovih poezij in Dvorakove ciganske melodije v češkem izvirniku; nastop ženskega in moškega zbora Tabor; odprtje razstave akvarelov Roberta Hla-vatyja.
Prispevki
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras občine Zgonik organizirata v nedeljo, 11. februarja, smučarski izlet na Zon-colan • Ravascletto. Cena izleta je 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku Miliču št. 51/A, tel. 229239 in v Bri-ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel. 227359. Vabljeni.
Smučarski klub Union priredi smučarski izlčt"'rt'a Zor.colan - Ravascletto in sfceč še za 1 nedeljo. Informacije inJ prijave na sedežu v Ulici Valdirivo štev. 30, tel. 64-459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 in od 17.00 do 19.30. ob četrtkih od 17.00 do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12.00.
Mali oglasi
* :<* V**
Namesto cvetja na grob Elze Per-tot darujeta Jurij in Marta Vodopivec 10.000 Ur za 'društvo Slovencev, miljske občine.
Namesto cvetja na grob Elze Per-tot darujeta Miro in Iva Ščuka 10 tisoč lir za društvo Slovencev miljske občine.
Namesto cvetja na grob Elze Per-tot darujeta Angelo in Mira Ker-mec 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah.
....................................................
Včeraj - danes
PRODAM FIAT 126 letnika 1973 Telefon 226216.
PRODAJAM avto peugeot 104 izdelan 1975. v dobrem stanju. Ogled ob sobotah in nedeljah v štandre-žu, Ul. Monte Festa 7.
URADNICA išče majhno stanovanje v mestu. Tel. 411693 od 14. do 15. ure.
PRI SV. JAKOBU prodamo trisobno hišo z dvoriščem, potrebno majhnih popravil. Telefonirati po 12. u-ri na 726850.
FIAT 127 letnika 1972 prodam po u-godni ceni. Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio in prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev. 825656.
PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah.
Kot smo že napovedali so prejšnji teden, na sestanku konzulte za slovenska vprašanja v Gorici, raz pravljali o položaju, ki je nastal v zvezi z lokacijo in načrti za gradnje nekaterih slovenskih šolskih stavb v mestu Gorici. V zvezi z govoricami, da zemljišča niso na razpolago tako kot so bila prvotno predvidena v južnem delu mesta in tudi z vprašanjem gradnje Strokovnega zavoda za trgovino v Ulici Čampi, je predsednik konzulte Edmund Košuta poslal v sredo go-riškemu županu De Simonu naslednje pismo:
»Na svoji redni seji 22. januarja 1979 je Konzulta za slovenska vpra šanja v občini Gorica ponovno raz pravljala o nekaterih nujnih vprašanji v zvezi z lokacijo in gradnjami šol s slovenskim učnim jezikom v mestu Gorici. Po tehtni razpravi, v katero so posegli vsi člani konzulte. so bila soglasno potrjena že sprejeta stališča, ki so bila v primernem dokumentu odposlana na vse pristojne občinske organe 17. maja 1977. Da se ne bi širila napačna tolmačenja o predlogih, ki jih vsebuje dokument in da ne bi se zamujali roki za pričetek posameznih gradenj, je bil soglasno sprejet sklep z zahtevo, da se o točkah navedenih v predmetu zaprosi župana goriške občine za jasen in pismen odgovor.
«Ker je Konzulta edino skupno predstavniško telo vseh Slovencev v Gorici, pričakujemo od občinske uprave polno razumevanja, upoštevajoč, zlasti pa plodnejšega sodelovanja. Predlogi in stališča, za katera se konzulta zavzema, izhajajo iz želje in potrebe po stvarnem sodelovanju in pomoči goriški občinski upravi pri reševanju vprašanj, ki so za Slovence bistvenega pomena. Vprašanje šolstva je tu na prvem mestu.*
Pismo je Edmund Košuta poslal v vednost tudi vsem občinskim odbornikom in načelnikom svetovalskih skupin. Vsi navedeni so omenjeno pismo dobili že včeraj s priloženim dokumentom konzulte z dne 17. maja 1977. Kot se bodo naši bralci spominjali, je temu dokumentu sledila javna razprava, na kateri so predstavniki odbora in nekaterih strank izrazili podporo temu stališču, ki je bilo tudi kasneje sprejeto v reviziji regulacijskega načrta. Prav v zvezi z govoricami, ki so se razširile v zadnjem času (o tem smo pisali v nedeljski številki našega lista) pričakujemo sedaj od župana jasen in nedvoumen odgovor.
V torek seja slovenske konzulte
Prihodnji teden, 6. februarja ob 18.30 se na županstvu v Gorici se stane slovenska konzulta. Na dnev nem rediu je nadaljnji program dela ter ustanovitev komisije v zvezi z zakonom za globalno zaščito Slovencev v Italiji.

Danes, PETEK, 2. februarja
SVEČNICA
®9hce vzide ob 7.26 in zatone ob 17-H - Dolžina dneva 9.45 — Lu-1)8 vzide ob 10.22 in zatone ob 23.46
Jutri, SOBOTA, 3. februarja
BLAŽ
yre'ue včeraj1! najvišja temperatura stopinje, najnižja 3,7, ob 13. uri stopinje, zračni tlak 1017,2 mb stanovitno ustaljen, vlaga 64-odstot-a- nebo 5 desetink pooblačeno, ve-ter 8 km na uro severozahodnik, »torje
na
skoraj mirno, 8,2 stopinje.
temperatura
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 31. januarja in 1. februarja e je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo a ie 16 oseb.
RODILI So SE: Massimiliano Ca-*ccioi0, Fabio Biilli, Francesco Se-Rodolfo Rocc, Cristina Maz-jf0 ■ Gabriella Ghelfi, Maria Irena B°scolo.
DMrli SO: 69-letna Vittoria Be "‘ich vd. Recanello, 86-letna Ana B s'a Koccinos vd. Stivanin, 64-let Ia fonella Sindici vd. Senatore. 86 etna Antonia Turk vd. Colja. 65-let fia Caterina Radetich por. Russignan 4o, na Concetta Depase vd. Delise , ‘etni Sergio Guštin, 92-letni Gar-!?. R'etralba, 59-letni Ottorino Sante ^lsaro, 56-letna lolanda Madalen por Padaro, 65-letna Natalia Pecol vd
i,	ai. 58-letni Antonio Savarese. 88
j.	n‘ Alberto Coceani. 94-letna Caro p* Leiler vd. De Bernardi, 70-letn '"ido Mjniussi, R8-letni Petronillg Vi u**c vd. Napoletano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg	Oberdan	2;	Ul.	Vecellio	24;
Ul. Zorutti 19; Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13.	in	od	16. do 20.30)
Trg	Cavana	1;	Trg	Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg	Cavana	1;	Trg	Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732 627.
BANC-A-.DI CREDITO Dl TRI-ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P.'A. ,
TRST - gLICA F. FILZI 10,- ^	■ 61-44«
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 1. 2. 1979
da pomiri tiste bralce, ki so direktorjeve izjave brali.
Pod globokim vtisom, ki je nanj napravila smrt njegove nekdanje pacientke, .je dr. Realdon razmere v psihiatričnem oddelku splošne bolnišnice ocenil za »sramotne* ter je v njegovi oceni namig na la-ger, geto ali umobolnico v Aversi.
Prostori, v katerih je začasno nastanjen psihiatrični oddelek, so v resnici neprimerni, prav tako kot so neprimerni prostori tisiatrije, kardiologije, urologije, transfuzij skega centra, oddelka za hitro pomoč ter laboratorijev. To se ne dogaja zato, ker bi bila uprava bolnišnice neobčutljiva za ta vprašanja ali ker bi določene storitve hotela kaznovati.
bo ustvarila prostore za specialistične dejavnosti, ki jih sedaj o-pravljajo v tako neprikladnih prostorih, da jih ni mogoče razviti v zadostni meri. Odprla pa bo tudi nove oddelke kot na primer oddelek za oživljanje, katerega pomanjkanje vsi tako zelo občutijo.
Takšna prizadevanja spravljajo vse oddelke, in ne samo psihiatričnega, v težaven položaj, ki bo prenehal, ko bo preureditev bolnišnice, o kateri je tekla beseda poprej, izvedena.
Seveda pa takšen položaj ne odvezuje vseh, da izboljšujejo razmere bolnikov v oddelkih, ki jih pesti najhujša stiska. Uprava bolnišnice si prizadeva izboljševati pogoje bolnikov, čeprav za to nima, kot je ugotovil tudi dr. Realdon, na voljo potrebnih sredstev.
POD PRITISKOM NAPREDNIH GLEDANJ
Zaščita furlanske kulture postaja politično vprašanje
Na shodu furlanskega filološkega društva so sprejeli resolucijo o vključevanju furlanščine v obvezno šolo in javno življenje
Vedno bolj se množijo pobude o priznanju in zaščiti nacionalnih kultur in jezikov v videmski pokrajini. Po uspešnem shodu, ki ga je pred nekaj dnevi videmska federacija KPI priredila o problemih slovenske skupnosti in s tem povezano zahtevo po globalni zaščiti (govorili so tudi o zaščiti in razvoju furlanskega jezika), so se po videmski in tudi goriški pokrajini pojavili lepaki o zahtevi po vključevanju furlanske kulture v obvezno šolo ter o didaktičnih perspektivah. Ta pobuda je prišla iz vrst furlanskega filološkega društva (Societa filologica friulana). Na shodu v Vidmu je predstavnica sociološkega zavoda IS IG v Gorici De Marchi povedala, da so z anketo med Furlani ugotovili visok odstotek takšnih, ki se zavzemajo za vključitev furlanske kulture in furlanskega jezika v šolske
Uprava bolnišnice se ukvarja s popolno preureditvijo bolnišnice ter
V PRIČAKOVANJU ODLOČITVE 6. FEBRUARJA
Občinske uprave zahtevajo dvojezični napis na spomeniku padlim v ITC
Popuščati fašistom in desnici v tem načelnem vprašanju bi pomenile izdati načela, za katera so padli 503 delavci
PREDAVANJE V PALAČE HOTELU
Aspekli avstromarksizma med dvema vojnama
Kulturni krožek Rinascita priredi drevi, ob 20.30, v Palače hotelu v Gorici predavanje o teoretskih in političnih aspektih avstromarksizma med dvema vojnama. Predaval 'bo profesor Giacomo Marramao, ki poučuje na neapeljski in salernski univerzi. Sledila bo razprava.
Ameriški dolar	844,-
Funt šterling	1670,—
švicarska frank	490,-
Francoski frank	195.50
Belgijski frank	27.50
Nemška marka	445,-
Avstrijski šiling	61,-
Kanadski dolar	670.—
Holandski florint	416,50
Danska krona	154.—
Švedska krona	185,-
Norveška krona	158,—
Drahma	18,50
Mali dinar	37,50
Veliki dinar	38,-
MENJALNICA
* vseh tujih valut
GLASBENA MATICA in
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
Danes, 2. februarja, ob 20. url in jutri, 3. februarja, ob 20. uri Gostovanje Opere in baleta SNG iz Ljubljane P. I. Čajkovski
EVGENIJ ONJEGIN
Prodaja vstopnic danes, 2. februarja, od 10.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacij po telefonu ne sprejemamo.
VSTOP S POPUSTOM ZA ABONENTE GM IN SSG
Pojasnilo uprave splošne bolnišnice
Vodstvo splošne bolnišnice v Gorici se v bistvu strinja z izjavo dr. Realdona o samomoru umobol-ne bolnice, vendar ima za potrebno, da nekaj pove k besedam direktorja pokrajinske umobolnice in
Protifašistični odbor v Tržiču, ki skupno s tovarniškim odboi-om Ital-cantieri vodi akcijo za postavitev spomenika 503 padlim ladjedelniš-ldrn delavcem v narodnoosvobodilnem boju, bo dokončno sklepal, če bo napis na spomeniku v dveh jezikih, italijanščini in slovenščini, ali pa samo v italijanščini, na svoji seji 6. februarja. Do takrat bi morale stranke razčistiti dilemo, ki še vedno obstaja. Dejansko bi to dilemo morala razčistiti samo krščanska demokracija, zakaj ta stranka je edina, ki izraža pomisleke o upravičenosti dvojezičnega na piša ter se zavzema za italijanski napis.
V nekaterih sredinah skušajo nasprotovanje dvojezičnemu napisu u temeljevati s tem, da bi takšen napis razjezil fašiste in s tem tudi druge desničarje. Očitno je torej, da je nekaterim zelo do fašističnega mnenja, malo pa do mnenja tistih, ki so kri prelivali za mrjago odpomištya iu. za poraz fašizma. Popuščanje -desnici se--je neštetokrat izkazalo kot slabost, ki so jo na desnici izkoristili sebi v prid. Tako se lahko zgodi tudi v tem primeru.
Kako se za rešitev, ki bo ustrezala intemacionalističnemu značaju boja italijanskih in slovenskih delavcev proti fašizmu, zavzemajo prav vse demokratične sile. razen KD, ne dokazujejo samo stališča strank in organizacij, o katerih smo že pisali, ampak tudi stališče izvoljenih teles. Vse slovenske občine na območju Tržiča, kjer bivajo v ladjedelnici zaposleni delavci, so poslale pobudnikom za postavitev spomenika pismeno zahtevo po dvojezičnem napisu. Kakor smo izvedeli, je takšno zahtevo najprej poslala občina Doberdob, potem pa še Sovodnje, Nabrežina in Štever.jan. Občina Doberdob je poslala tudi prispevek 50.000 lir, pod pogojem, da bo na spomeniku tudi slovenski napis.
Pisatelj Foelkel pri pariškem županu
Na goriškem županstvu se je mudil pisatelj Ferruccio Foelkel in se tam srečal z županom Pasqualom De Simonom. Tržaški pisatelj mu je prikazal vsebino pravkar izšle knjige z naslovom «La risiera di San Sabba*. Knjiga je vzbudila ve liko zanimanje v italijanskem svetu in še posebej pri nas, ker so
bili naši kraji in ljudje neposredno povezani z nacističnim taboriščem v tržaški Rižarni.
Pisatelj Foelkel je zelo navezan na Gorico, tu biva njegova mati, v našem mestu ima tudi precej prijateljev. Želeti bi bilo, da bi občina priredila, v okviru srečanj z avtorjem, tudi srečanje s tem pisateljem, ki odkriva v obširnem delu del naše polpretekle zgodovine.
Danes v Doberdobu občinska seja
V Doberdobu bo danes popoldne ob 14. uri redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na njej bodo razpravljali o naslednjem dnevnem redu: 1. branje in odobritev zapisnika prejšnje seje; 2. obvestila župana; 3. odobritev sklepa občinskega odbora štev. 3 z dne 15.1.1979 o pomoči pri gradtjcuih zadevah odstrani profesionalca; 4. odobritev sklepa občinskega odbora štev, 6 z dne 15.1.1979 o prošnji za deželni prispevek za občinsko knjižnico za leto 1979; 5. odobritev sklepa občin-
iiiniiiiiiininnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiM8******8*<niiiii<iiiiiiiiniinnniiiiiiiiiiiiiiiiiniinmHniin8»iim
MEDTEM KO KRIZA PESTI NAŠE GOSPODARSTVO
Kakšne so težave za gradnjo nove tovarne Brunnschneiier?
Interpelacija PSI županu . V novi hali bi dobilo delo več desetin delavcev
Tovarna Brunnschvveiler je ena izmed tistih redkih tovarn, ki jih ne beležimo v časopisnih in s'n~ dikalnih kronikah ko je govor o produktivni krizi in o dopolnilni blagajni ali odpustih. V njej izdelujejo kvalitetno opremo za tovarne in podjetja in izvoz v razne dežele sveta govori o solidnosti izdelkov te tovarne v kateri j zaposlenih tudi precej sloven kih delavcev.
Staro poslopje te tovarne se na haja tik za sedanjimi paviljoni razstavišča Espomego, tretj; paviljon, ki so ga zgradili lani se je pravzaprav že «zaril* v samo tovarniško dvorišč' in tako je proizvodnja v tovarni okrnjena. V dogovoru med lastniki tovarne in trgovinsko zbornico, ki je odkunila zemljišče kjer stoji tovarna in kjer bodo zgradili še druge paviljone Espomega, so s«, ob sodelovanju goriške občine in sindikatov, do menili, da bo občina dala na raz polago ustrezno zemljišče v indu strijski coni. Dogovor so sklenili že skoro pred dvema letoma, stvar pa
se je nekje na občini ali deželi zataknila.
Ker ima tovarnar Brunnschvveiler precej naročil in ne more vse proizvodnje razviti v starem, sedaj o krnjenem .ovarniškem poslopju, je bil primoran v zadnjen. času dati precej dela v druge tovarn: v Fur laniji, da lahko zadosti naročnikom. Zaradi tega se je število zaposlenih v zadnjem času » tej tovarni nekoliko znižalo.
V zvezi s tem je socialistični ob činski svetovalec Marko Waltritsch poslal županu interpelacijo v ka teri zahteva, da bi se birokratski postopek pospešil, kajti tovarnar je sindikatu obljubil, da bo vzel. ” službo, čim se bodo vselili v novo poslopje, oetdeset moških in tride set žensk.
Ker so v tej tovarni slovenski de lavci zelo čislani in ker jih je že sedaj veliko zaposlenih v njej, je realna možnost, da bi v njej dolrili delo predvsem naši ljudje. To trenutku krize, ki je zajela druga področja, bi dalo precej koristi vse mu našemu gospodarstvu.
skega odbora štev. 5 z dne 15.1.1979 o ureditvi športnega igrišča v Doberdobu in o oddaji del s poviškom stroškov: 6. odobritev sklepa občinskega odbora štev. 75 z dne 2.12.1978 o likvidaciji faktur in legalizaciji; 7. upoštevajoč določila deželhega zakona štev. 68/75 generalna instalacija odtočnih naprav, naloga profesionalcu; 8. prisojanje del za u-reditev novega pokopališča; 9. pooblastilo uslužbencem, da izvršujejo nadurno delo v letu 1979; 10. o-dobritev sklepa občinskega odbora štev. 4 z dne 15.1.1979 o predujmu na bodoče izboljšave prejemkov občinskim uslužbencem.
Avtobus v Trst na operno predstavo
Glasbena matica obvešča vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Trst, da bi prisostvovali operni predstavi »Evgenij Oyagin», da bo avtobus odpeljal s Travnika v Goric: v’ sčbbtd, 3. ''februarja, točno ob 18.30. Avtobus se bo ustavil tudi v Jamljah pred gostilno.
...................................»....mil...
RAZPCdVAINt POTI TUDI PRtKO TRŽIČA
V nekem hotelu aretirali 60-letnega Grka iz Aten
Pri njem so našli štirideset doz čistega heroina ■ Prijeli so tudi dva Egipčana
učne programe. Gre morda za prvo politično izbiro furlanskega filološkega društva v vsej povojni dobi. izvršeno predvsem pod pritiskom naprednih političnih sil, ki so postale nosilke zahtev furlanskega naroda po identifikaciji. Do nedavna se je to društvo ukvarjalo prvenstveno s folklornimi furlanskimi značilnostmi ter ni nikoli pokazalo pripravljenosti, da bi napravilo korak dalje ter to narodnost zaščitilo. Sredinske politične sile, zlasti še KD, ki so imele pokroviteljstvo nad društvom, niso nikoli čutile potrebe, da na politični ravni priznajo obstojnost furlanske narodnosti in jo zaščiti, šele pod pritiskom naprednih sil, zlasti KPI, je problem postal aktualen. Danes se niti filološko društvo ne more več upirati med osveščenimi Furlani izoblikovanim zahtevam po sprejemanju stvarnih ukrepov, ki imajo za cilj uvajanje pouka furlanščine v šole in v javno življenje. V tem smislu je shod v Vidmu sprejel resolucijo profesorja Jusa iz Tarčenta. Tudi posegi drugih udeležencev so poudarjali politični značaj tega vprašanja. Pred leti stvari niso bile tako zastavljene. Na kongresih in shodih filološkega društva so govorili le o kakšnem furlanskem kulturnem delavcu, o furlanski folklori, o »fogolarju*. toda dlje od tega niso šli. Pod pritiskom zakonskega osnutka KPI, ki ga je predlagal Mario Lizzero, je Vprašanje zaščite furlanske kulture in jezika postalo izrazito politično vprašanje ter se mu ne morejo več izogniti niti tiste stranke, ki so gledale in nanj še gledajo s stališča hegemonije italijanske kulture. Kako močne so te sile v videmski pokrajini, pa občutimo tudi Slovenci.
• Jutri popoldne, ob 15. ari, bo na
sedežu sekcije KPI «Marvin» v Ul. Vittorio Veneto, predkongresna skupščina. Na njej bodo razpravljali o kongresnih tezah in izvolili delegate na pokrajinski kongres.
Kino
Gorica
CORSO 17.00—21.30 «Heidi torna tra i monti*.
VERDI 17.15—22.00 «Andremo tutti in paradiso*. V. Lanoux in C. Bras-seur.
VITTORIA 17.30—22.00 »Grease*. J. Travolta in O. Nevvton.
TrziS
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Dove vai in vacanza?*
PRINCIPE 17.30-22.00 »Lo squalo n. 2».
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72.
V nekem tržiškem hotelu so včeraj zjutraj aretirali 60-letnega grškega državljana Ossiosa Gavriila iz Aten. Med preiskavo so namreč agenti javne varnosti pri njem našli 40 doz č/vtega heroina, kar je bilo sicer dovolj, da so ga spravili za zapahe. V pričakovanju procesa bodo P1-6’; skcvalci zdaj skušali odkriti, če ni Gavriil morda član kakšne mednarodne mreže razpečevalcev. Policija je istega dne prijela tudi dva Egipčana in sicer 33-letnega Menaza Mi-triya in 29-letnega Medhata Abdela. Slednji ima stalno bivališče v Kairu. Na prvi pogled kaže, da nista imela nikakršnega opravka z Grkom, čeprav sta že znana italijanski policiji prav zaradi razpečevanja mamil. Tokrat jima bodo najbrž sodili zaradi kršenja določil o bivanju.
Pa še tole: preiskovalci so natančno pregledali tudi dokumente Ga-vriilovega avtomobil i — gre za mercedes holandske registracije — ugotovili pa so lahko le to, da so v na j lepšem redu.
Iz (ržiške bolnišnice
Dva meseca se bo morala zdraviti 80-letna Virginia Antoniozzi iz Tržiča, Šalita Mocenigo 6. V sredo popoldne se je namreč precej hudo poškodovala v prometni nesreči v središču mesta. Peljala se je z mopedom, na križišču Ul. 4. novembra in Terenziana pa je prišlo, iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov, do trčenja z avtom, ki ga je upravljal 33-letni Elvio Visintin iz Tržiča, Ulica Rosario 2. Priletna mopedistka si je hudo poškodovala desno nogo ter zadobila številne poškodbe po o brazu.
Naporno dopoldne za gasilec
Kljub lepemu sončnemu vremenu, so imeli goriški gasilci včeraj dopoldne kar polne roke dela. Najprej so jih pokl cali v Podgoro, kjer je voda napolnila kletne prostore v dveh hišah, ob poldvanajstih pa so hiteli gasit požar, ki je izbruhnil v šolskem centru CIFAP v Kapucinski ulici 19. Ogenj se je razširil iz peči na plinsko olje. Pogorelo je nekaj opreme in drugega materiala v vred nosti okrog 700 tisoč lir. Le kmalu zatem pa so gasilci poklicali v Stan drež, kjer je na prostoru prod kle
parsko delavnico na glavnem trgu ogenj skoraj povsem uničil avto fiat TlOO.
Pospešena dela v šoli v Ul. Čampi
Na sestanku, ki so ga sklicali starši otrok, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v U. Croce, so zastopniki županstva in predvsem arhitektka Torrgler, obljubili, da bodo pospešili dela za zaključek preostalih del v poslopju v Ulici Čampi. Včeraj smo izvedeli, da so del opreme v novem šolskem poslopju že montirali, druga oprema mora dospeti v prihodnjih dneh. Prav tako so delavci gradbenega podjetja, ki ima v zakupu gradnje stavbe, že pričeli kopati jarke v katere morajo položiti cevi za kanalizacijo. Tem delom bodo sledila tudi druga za ostale povezave v upanju, da ne bo vreme nagajalo.
Obvestili
Združenja obrtnikov
Pokrajinsko Združenje obrtnikov obvešča avtoprevoznike, ki imajo stalno dovoljen^ za prevoz blaga v sosedno Jugoslavijo, da ni potrebno, da priložijo statističnemu spisu, ki ga je treba poslati ministrstvu v Rim, prevoznih listkov, marveč le seznam izvršenih prevo zov s seznamom podjetij, ki so naročila prevoz in številko ter datum faktur.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, drevi ob 20.30, Aleksej Arbuzov:	Staromodna komedija. A-
bonmajska predstava za red «S» petek.
Razstave
Pokrajinsko združenje obrtnikov obvešča, da so do 15. marca podaljšali rok za obnovitev sedanjih dovolilnic za prevoz lastnega blaga z motornimi vozili.
V	galeriji enoteke La Serenis&ima v Gradišču ob Soči bodo v soboto, 3. februarja, ob 18.30 odprli razstavo slikarja Maura Maurija. Razstavo prireja stalna galerija sodobna umetnosti «Luigi Spazzapan*.
V	galeriji La Quercia v Ronkah bodo v soboto, 3. februarja, ob 20. uri odprli razstavo slikarja Gianse-bastiana Sanija iz Bologne. Odprta bo do 26. februarja.
V	galeriji II Torchio bo jutri odprl svojo samostojno razstavo slikar Leo Rizzo.
Predavanja
Ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v sredo, 7. februarja, ob 20. uri v klubu «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 predavanje ginekologa dr. Pušnarja iz Nove Gorice. Predaval bo o »Anatomiji ženskega telesa, kontracepciji in splavu ter o ginekoloških obolenjih*.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 4. t.m., odpeljal ob 7. uri s Koma ter ob 7.20 iz Sovodenj. Priporoča se točnost.
Razna obvestila
Jutri ob 18.30 bo v prostorih PD »Jezero* v Doberdobu sestanek članov VZPI - ANPI. Vabljeni.
Šolski sindikat UIL sklicuje v sredo, 7. t.m., ob 17. uri v prostorih strokovnega zavoda na Drevoredu Virgilio v Gorici skupščino članov neučnega osebja. Vabljeni.
ZAHVALA
Ob iagubi naše drage
SILVIJE K0G0L FERLAT
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala osebju bolnišnice Svetega Justa in preč. gg. msgr. Močniku, Humarju in Simčiču za pogrebno mašo in poslovilne besede.
Gorica, Nabrežina, 2. februarja 1979.
Žalujoča družina

‘f V'
WL*ZSi
■ 1
: 1 <A
.
sr/; 1 \ .

mmn
fW»«# ■
t iilpiilPii
¥«!««*<*
C**OVA
	 	 	
*HZQH*
ow#«s*
S PROSLAVE OB 75-LETNICI PODJETJA
Delavske zadruge ponovno izročiti v upravo njihovim 18.000 članom
Triintrideset prodajaln je lani ustvarilo 23 milijard lir prometa Dnevno 10.000 kosil in 6.000 šolskih refekcij
Članom Delavskih zadrug mora biti zagotovljena večja soudeležba pri upravljanju in vodenju podjetja. Danes je njihova vloga o-mejena na to, da volijo svoje predstavnike v upravni svet, kar pa je odločno premalo. Članom mora biti omogočeno, da bodo neposredno soodločali o delovanju in razvoju podjetja, katerega predstavljajo glavni nosilni steber. S to zahtevo je upravni svet svoj čas nastopil pri deželnem svetu in skupščina je nanjo odgovorila s pozitivnim posegom: tik pred zaključkom tretje mandatne dobe je bila namreč sprejeta resolucija, ki so jo predložile in podprle vse demokratične politične sile in ki obvezuje deželni odbor, da prevzame vse potrebne ukrepe, da se Delavskim zadrugam povrne izvirna pravna struktura zadružne družbe.
S poudarkom na to misel se je zaključil slavnostni govor pred-»ednika Delavskih zadrug O. Parme na proslavi 75-letnice delovanja podjetja, ki je bila v sredo popoldne v glavni dvorani trgovinske zbornice. Predsednik Parma je najprej kratko povzel zgodovino delavskih zadrug od njihovega nastanka leta 1903 do da našnjih dni, nato pa je orisal glavne smernice za bodoči razvoj podjetja. Delavske zadruge upravljajo danes 33 prodajaln, cd tega 22 samopostrežnih trgovin, štiri trgovine »discount*, net tradicionalnih prodajaln ter dva sezonska supermarketa v turističnih središčih. Skupen promet je v lanskem letu dosegel skoraj 23 milijard lir. Prek povezane družbe Disprall upravljajo nadalje zadruge 20 tovarniških menz (na primer v Aquili, Italsidru itd.) ter skrbijo za refekcijo v tržaških otroških vrtcih. Njihova osrednja kuhinja pripravlja dnevno po deset tisoč kosil in šest tisoč šolskih refekcij. V okviru zadrug deluje tudi posojilnica, ki je lani dovolila članom za 4,5 milijarde lir kratkoročnih posojil. Zadruge šteiejo danes 18 tisoč članov, nameščencev (skupaj z osebjem družbe Disprall) pa je 620. Prodajalne Delavskih zadrug delujejo v Trstu. v Miljah, na Krasu, v Tržiču, v Gorici, Gradišču, Grade-žu, Krminu in Červinjanu.
V prihodnje nameravajo zadruge še okrepiti svojo prisotnost na ozemeljskem območju tržaške pokrajine in bližnje Furlanije in to predvsem z novimi discount - prodajalnami. Prodajalna discount je v bistvu navadna samopostrežna trgovina, ki pa nudi odjemalcem nekoliko manjši izbor artiklov (700 do 800, medtem, ko jih je v supermarketih na voljo o-krog 2 tisoč ali še več). Hkrati s tem pa je blago na prodaj v discount - trgovinah nanizano kakor v skladišču, tako da so stroški za osebje zmanjšani na minimum. Zato so tudi cene nekoli-
ko nižje, kar današnji potrošniki še posebej upoštevajo pri načrtovanju družinskega »butgeta*. Nadalje se nameravajo zadruge še tesneje povezati z vsedržavnimi nabavnimi konzorciji kot sta Coop -Italia. Connit - coop, s katerima že sodelujejo, in drugi. Neposredno sodelovanje z večjimi nabavnimi organizacijami omogoča Delavskim zadrugam že danes, da nastopajo na tržišču tudi kot važen protiinflacijski dejavnik, saj je njihova tržna politika usmerjena predvsem v to, da nudijo čla-
POSEBNO POCLA VJE POSVEČENO ITALIJI
Zaskrbljujoče poročilo «Amnesty internataa!
V več kot sto državah se danes teptajo človekove pravice - Najbolj dramatičen položaj v Latinski Ameriki
S proslave na trgovinski zbornici: zbranim zadrugarjcm govori predsednik Delavskih zadrug Olinto Parma
LONDON — V več kot sto državah se še danes — občasno ali sistematično — kršijo človekove pravice. To je dramatična ugotovitev, ki izhaja iz branja poročila «Amnesty International* za obdobje od julija 1977 do junija 1978. Poročilo, ki so ga objavili včeraj, navaja, da so v petdesetih državah zabeležili primere krutega ravnanja ali celo mučenja jetnikov, v 23 državah pa primere, ko so jetnike brez procesa usmrtili, ali pa so izginili brez sledu.
Ugrabitve, mučenje in umori kot sredstvo preganjanja politične o-pozicije so vsakodnevna praksa v
(Nadaljevanje na zadnji strani)
PRED PONOVNIM GOSTOVANJEM OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE V KULTURNEM DOMU
«Onjegin» Čajkovskega danes in jutri Ruska opera izpod taktirke
na odru tržaškega Kulturnega doma
■eJevgenij Onjegin* je opera, ki ima sicer vse bistvene operne značilnosti: besedna drama je prepletena z glasbo, ki spremlja dramsko dogajanje in ga dopolnjuje z a-rioznim prepevanjem, scena je tu in skratka vse, kar je za ope-
ro značilno. Pa vendar izstopa iz velike zakladnice umetnin te vrste. Kar izjemna je po nenavadni u-glašenosti, po rahlem, občutljivem tkivu, po odmaknjenosti in vendar stvarni življenjski resničnosti. Prepolna je mehke čustvene vsebine, tako da že kar kipi prek meje k sentimentu — pa se vendarle zaustavi še ob pravi meri. kar jo stori tako privlačno, te sama dramska snov. Puškin je bil Čajkovskemu zelo blizu:	notranje
sta bila podobno uglašena. Zato je v tej operi tudi taka ubranost med besedo in glasbo, ki jo je za pesnika ogreti skladatelj ustvarjal v nekakšni sveti obsedenosti, ne da bi kaj mnogo preudarjal, če se mu pod rokami opera ustvarja po vseh pravilih, ki pogojujejo uspeh taki umetniški zvrsti. Zato tudi ni vztrajal pri tem, da bi bila v obliki brez prigovora in v skladu z potrjenim vzorcem tega časa. Čajkovski je predvsem komponiral Puškinovo pesnitev — od kraja do konca. In kar se je iz tega stvariteljskega zanosa rodilo, je postalo delo operne zna-
Stane Koritnik
čilnosti, vendarle delo, v katerem je utelešena predvsem poezija, sicer rahlo dramatična, vendarle v prvi vrsti pristna glasbena lirika. Zato je postalo skupek glasbenih biserov, od katerih blesti vsak po svoje. Vse vkup pa je kot ogrlica,
LINIJA
VZHODNEGA
JADRANA
SERVIS ZA CISTI TOVOR — sistem «roll/on - roll/off»
Odhodi vsakih 13 dni — s (približnim) voznim redom:
TrST — PLOCE ali RIJEKA — LIVORNO - GENOVA — LA VALLETTA — PIREJ — BARI -RAVENNA ali BENETKE — KOPER — TRST
Zveze «feeder» iz Trsta, Genove in Livorna s prekooceanskimi progami za:
AVSTRALIJO/NOVO ZELANDIJO: Fremantle - Melbourne - Sydney - Auckland - VVellington
- Port Chalmers
DALJNI VZHOD: Singapur - Hong Kong - Tokio - Kobe - Keelung - Port Kelang JUŽNO AFRIKO: Capetovvn - Port Elizabeth - Durban
ZAHODNO AFRIKO: Agadir
BAR
Lyttelton
Dakar - Abidjan - Tema - Lagos - Douala
L
T
LLOYD TRIESTINO
pletena iz zanimivih posamičnih človeških usod, izoblikovanih bolj v statičnih podobah kot v dinamično razgibanih okretih, in vsaka izmed njih je uokvirjena v prikupne, toplo občutene in lepo spletene arije in romance.
Gospodarica Larina je tu s svojo udomačeno postrežnico Fili-pjevno na svojem podeželskem posestvu, in z njo njeni dve hčeri — vesela Olga in zamišljeno otožna Tatjana — vse dobro karakterizi-rane po svojem videzu in po pevskem izpovedovanju; zlasti Tatjana, ki ima v ^pisemski* sliki svoj posebno zahtevni in naporni pevski in igralski delež. — V ta ženski svet pa se vpletajo moške postati: zaneseni pesnik Lenski s svojim svetovljanskim prijateljem Onjeginom, in še poštami knez Gremin. Med moškim in ženskim svetom pa se spletajo in razpletajo odnosi, vezani na ljubezen in krivdo ter kažejo smeri zorenja človeka in njegove usode. Pri tem pa ni v središču pozornosti dramsko dogajanje, temveč vse bolj duševni obrisi posameznih karakterjev — pa še lepota njihovih spevov.
VILKO UKMAR
dirigenta Rožuharova
Zlata Ognjanovič in Božena Glavak
«Zelo nas veseli, da bomo ponovno gostovali v Trstu, tembolj ker naša Opera poslej redno, vsaj po dvakrat letno nastopa pred slovenskimi rojaki in drugimi italijanskimi poslušalci v Kulturnem domu,» je izjavil direktor Opere SNG v Ljubljani Ciril Cvetko pred sedanjim obiskom. Ansambel ljubljanske Opere — skupno bo pod vodstvom direktorja Cvetka prispelo v Trst 270 članov umetniškega in tehničnega osebja — bo namreč danes in jutri nastopil v Trstu s priljubljeno opero velikega ruskega skladatelja Petra Ilji-ča Čajkovskega «Jevgenij Onjegim pod taktirko sovjetskega dirigenta Vladimira Kožuhareva iz Moskve.
Ta lirična opera železnega repertoarja, ki so jo v Ljubljani prvič uprizorili v slovenščini leta 1903, je doživela doslej v raznih ljubljanskih izvedbah že okrog 200 uprizoritev. Bilo je veliko različnih zasedb, veliko režijskih in glasbenih pristopov. »Seveda pa je,» kot nam je poudaril direktor Cvetko, «vselej najbolj zanimivo preizkusiti tudi izvirni pristop, se pravi, da poslušamo francosko opero poc. taktirko francoskega dirigenta, rusko opero pod taktirko ruskega dirigenta. To naj bi posredovalo še posebej avtentično vzdušje. Sedanji sovjetski gost je delal > z orkestrom, solisti in zborom ljubljanske Opere že pred meseci, ko sta pela v Ljubljani kot gosta tudi dva ruska pevca, Anatolij Mi-ševski in Bisarenka Galina. Tokrat bo, pri obnovitvi Onjegina sovjetski dirigent nastopil z domačimi pevci. Tako bo pela vlogo Tatjane Zlata Ognjanovič, vlogo Lenske-ga pa Jurij Reja. Za tržaško občinstvo bo gotovo zanimiv tudi nastop tržaškega rojaka, basista ljubljanske Opere, Ivana Sancina v vlogi Gremina.
Ko smo se pogovarjali s sovjetskim dirigentom Kožuharovom, je menil, da je z ljubljanskimi umet-
niki in ansamblom v celoti zadovoljen. Na vprašanje, če je morda iz Moskve, kjer dirigira v Operi in v Filharmoniji navajen na številčno močnejše ansamble, je pomenljivo skomignil, češ: «V tem ne vidim nobene razlike. Število ni važno! Glasba ni aritmetika!*. O operi Onjegin je dodal, da jo je seveda že pogosto izvajal, saj je to «zlata ruska klasika* da pa ni posebej zagret samo ža tovrstne c-pere, ampak da ga pritegujejo vse glasbene smeri. »Sicer pa je o meni bolje čim manj pisati, nisem pristaš literature in reklame. Poudaril bi le, da sem z velikim zadovoljstvom znova prišel na gostovanje, v Ljubljano in da z istim veseljem prihajam tudi v Trst.* Povedal je, da je doslej izven Sovjetske zveze tudi nekajkrat že nastopal v tujini — v Bolgariji, na Kubi, na Japonskem in v NDR. Ko smo ga zaprosili, če ima morda kako svojo fotografijo za objavo, se je posmejal: »Samo fotografijo v potnem listu, ki jo potrebujem za to, da bom tu dobil italijansko vstopno vizo za sedanje gostovanje v Italiji, kajti v Moskvi si tega vizuma nisem o-skrbel.*
IIIIIIIIIIMHMIIIItlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttaflllltlltllllHffllllltlllllllltlllllllllltllllllinillllllllllll
«0njegin» na radiu Trst A
AGENCIJA V JUGOSLAVIJI: «JUGOAGENT»
V	petek, 2. februarja, z začetkom ob 20. uri, bo Radio Trst A oddajal v neposrednem prenosu iz Kulturnega doma v Trstu opero Petra Ujiča Čajkovskega »Jevgenij Onjegin*. Nastopili bodo solisti, zbor in orkester ljubljanske Opere. Dirigiral bo Vladimir Kožuharov. Gostovanje O-pere sta priredili Glasbena matica in Stalno slovensko gledališče v Trstu. V odmorih približno ob 21.20 in 22.15 pogovori o operi in poročila.
V	soboto, 3. februarja, z začetkom ob 20. uri, se bo Radio Trst A priključil vsedržavni radijski Tretji mreži, ki bo neposredno prenašala iz tržaškega občinske-
ga gledališča «Giuseppe Verdi* krstno izvedbo opere «Prepad» Antonia Smareglie. Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Gianfran-co Mašini.
S tem prvim neposrednim prenosom opere iz Kulturnega doma, kar nedvomno predstavlja pomemben doprinos k nadaljnji uveljavitvi bogatega kulturnega delovanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kakor tudi z neposrednim prenosom iz gledališča «Verdi», prihaja čedalje bolj do izraza vloga Radia Trst A tudi kot posredovalca pomembnih kulturnih dogodkov, ki se odvijajo preko običajnega zaključka oddaj.
Vladimir Kožuharov
Direktor ljubljanske Opere Ciril Cvetko se je pohvalil z dosedanjim že skoraj tradicionalnim sodelovanjem z Glasbeno matico v Trstu ter Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo. «Tokrat smo nameravali poleg Trsta obiskati tudi Gorico in uprizoriti «Jevgenija Onjegina* tudi v tamkajšnjem Teatro Verdi. Žal pa se je izkazalo, da tehnične zmogljivosti tega gledališča ne bi mogle zagotoviti zaželene izvedbe te zahtevne opere. Zato bomo zdaj nastopili le dvakrat v Trstu, v Gorico pa bi prišli kdaj drugič s kakim lažje izvedljivim opernim delom.*
BOGDAN POGAČNIK
Prispevajte
:<l
DIJAŠKO MANCO
nekaterili latinskoameriških in a-friških državah, v Aziji pa so s« v veljavi zakonodaje, ki omogočajo zapiranje «disidenlov» brez p. -*-česa. Zaskrbljujoč je tudi prodat-.., da je v kakih 70 državah, ki so po večini članice Združenih narodov, v zaporu 4.726 mladeničev, ki iz moralnih razlogov niso hoteli obleči vojaške suknje.
Poročilo, ki obsega 321 strani, se ukvarja tudi s pojavom terorizma v zahodni Evropi ter pri tem ugotavlja, da so v nekaterih državah uvedli stroge zakone, ki «u-tegnejo odpreti vrata stopnjevanju kršitve človekovih pravic*.
Po splošnem pregledu položaji obravnava poročilo stanje v posameznih državah. Eno teli poglavij je posvečeno Italiji. Poudarja se predvsem razraščanje vseh oblik nasilja, omenjata se ugrabitev in umor posl. Alda Mora, sledi pa še ugotovitev o prepočasnem delovanju sodnega aparata. Prav tako narašča število primerov ugrabitev ter dejanj političnega nasilja s strani desničarskih in levičarskih ekstremističnih skupin.
Glede ukrepov Andreottijeve vlade za bolj učinkovit boj proti terorizmu poročilo «Amnesty International* ugotavlja, da so ti u-krepi znatno razširili pooblastila policije ter zaskrbljeno dodaja, da so aretiranci zgubili pravico, da bi bil njihov odvetnik navzoč na zasliševanjih. Prav tako je zaskrbljujoč položaj v italijanskih zaporih zaradi izredno slabih življenjskih razmer, pa tudi zaradi slabega ravnanja z jetniki. Zato je «Amnesty» maja 1978 zaprosila podtajnika pri predsedstvu vlade Evangelistija za dovoljenje, da bi opravila anketo o tem vprašanju, italijanska vlada pa je izrazila svojo razpoložljivost. Končno navaja to poglavje poročila primer Giovannija Venture, ki je štiri leta v zaporu čakal na proces (poročilo je bilo pripravljeno, preden si je založnik iz Castelfranca sam pomagal iz zagate), ter številne obsodbe mladeničev, ki so se uprli služenju vojaškega roka i* moralnih nagibov. Pri tem dokument izrecno navaja primer nekega Franca Pasella, ki je bil zaradi tega kar dvakrat obsojen: prvič na 14 mesecev zapora, drugič pa na 12.
Glede drugih držav je položaj — sodeč po poročilu «Amnesty» — najbolj dramatičen v Argentini, kjer je po vojaškem udaru marca 1976 in do septembra lani izginilo neznano kam kar 15.000 oseb. Tudi v Čilu se je v obravnavanem obdobju položaj človekovih pravic poslabšal. Zaradi stavke v rudniku Chiquicamata so aretirali na desetine ljudi, poleg tega so prepovedali sedem sindikatov. «Amnesty» je izročila vladi v San-tiagu seznam 600 oseb, ki so izginile, in zahtevala preiskavo o najdbi 25 trupel v nekem zapuščenem rudniku.
Glede Kitajske poročilo pravi, da tamkajšnja zakonodaja dovoljuje zapiranje «disidentov», njihovo zasliševanje in sodno preganjanje brez ustavnih jamstev, pa tudi brez jamstev glede ravnanja z njimi v zaporu.
«Amnesty» je posegla tudi pri kubanski vladi, ki je obljubila, da bo kmalu osvobodila 3.500 političnih jetnikov. Od kamboškega režima je zahtevala pooblastilo, da bi poslala opazovalce, ki naj bi preverili utemeljenost vesti o pokolih in krvoločnih dejanjih, vendar ni prejela odgovora. Sedaj so jo seveda dogodki prehiteli. Poročilo navaja še hude primere teptanja človekovih pravic v El Sal-vadoru, Nikaragui in Iranu. O Romuniji pravi, da je bilo več primerov, da so disidente zaprli v psihiatrične bolnišnice. In končno še Sovjetska zveza: poročilo navaja, da so po avgustu 1975 najmanj 230 oseb obsodili na zaporne kazn* in na izgon ali jih poslali v psihiatrično bolnišnico, ker so na nenasilen način zahtevali spoštovanje človekovih pravic.
RA
ŽALOSTNI IN VESELI SPOMINI IZ TEŽKIH ČASOV
i
i
i
i
I
i
8.
Potem me je lastnik radia vprašal, koliko mi dolguje. Ko sem odklonil plačilo, češ, da so mi nudili dobro kosilo in da so me tudi v cerkvi dobro plačali, je osedlal osla. privezal nanj koš poln dobrot: olja, pršuta, Špeha, fižola in kaj vem še vse. Ko sem zajahal osla in vprašal, kdo bo živinče pripeljal domov, so mi odgovorili, naj osla kar obrnem proti vasi in mu dam brco, pa bo sam prišel domov. Ko sem prišel v Sellano z oslom, so se mi vsi do solz smejali. Ko je pa žena videla, kaj imam v košu, bi jo kmalu zadela kap. Ko sem povedal gostilničarju, kakšno umazanijo sem videl v Postignanu, mi je odvrnil: «Pravijo, da je Postignano najbolj umazana vas v Umbriji, najbrž pa bo najbolj umazana tudi v Italiji-*
Čez nekaj dni smo šli z ženo in sinom na izlet v to vas, da bi dobili kakšno jajce in tudi zato, da bi videli to čudo. Na poti skozi skoraj prazno vas smo gledali napis «SCUOLA ELEMENTARE«. Odprl sem šolska vrata in za-
gledal krave. V kotu je bila lestev in po njej smo prišli v razred. V njem je bila majhna, navadna miza in stol za učiteljico; namesto šolskih klopi prazni zaboji in podlo' žene deske namesto stolic. Samo spogledali smo se. in mi' slili na to ubogo civilizacijo! Potem smo šli od hiše do hiš® in ker so nas spoznali, smo dobili, kar smo potrebovali. ^ neki hiši nam je kmetica rekla, da če še kdaj pridemo k njej in ne najdemo nikogar doma, naj le poiščemo po luk' njah jajčka, pustimo listek in ko bo prišla v Sellano, jii1 ji bomo plačali. In res, ko smo prišli drugič, ni bilo hi' kogar in žena je začela iskati jajca po luknjah, sam P9 sem stopil v odprto hišo. Bil je en sam velik prostor, v sr0' dini stena iz desk, ki je ločila kuhinjo od sobe. Lesena ste' na je bila pokrita z debelo plastjo starih časopisov, kate' re sem začel s zanimanjem čitati; našel sem tudi časopis ki je pisal še o libijski vojni. Ker so bili časopisi dru£ na drugem, sem jih moral dvigniti, da sem lahko bral naprej. Tedaj sem se kar stresel. Pod časopisi je bilo toll' ko stenic, da je bila stena kot živa Ko sem poklical žeh0i da pogleda, bi kmalu še jajca pustila. Čudno, 6 km bolj v hribu, v Sellanu, pa sploh niso poznali tega mrčesa.
Tisti čas je bil brat Ernest interniran v Firencah i*1 na njegovo in mojo prošnjo je prišel v Sellano tudi oh' Žena in sin sta prišla takrat na daljši obisk. Tedaj sih° kuhali sami. Z bratom sva bila v Sellanu do 16. maja 1943« potem so naju preselili v Collazzone.
Collazzone, manšja a lepa in tudi čista vas: občin®-župnija, trgovina, nobene gostilne, «dopolavoro» z dramsk0 skupino, lepo dvorano in klavirjem. Ko sva prišla v vflA se nama je zdelo, da nivsa bila sprejeta prijazno.
1
Vi
v
Sel
L,
M;
ga
Pa
ki
h
k
kr
Pii
Pr
ta
se
ia
$<
3«
ni
ar
8f
1
s
s
i
t
i
»
i
i
li
1
(
1
J
^morski dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
2. februarja 1979
SMUČANJE
SMUK ZA SP V VILLARSU
Mladi izkoristili priložnost
Zmagal je Švicar Miiller - Plank šele na 31. mestu Skupna lestvica za SP brez bistvenih sprememb
V&ARS SUR OLLON (Švica) -tpm i ’ ,smuk za svetovni pokal *Drpm k!'aju n' povzročil bistvenih Štirip 6m° na letvici 2a SP. Prvi «chpr	lestvici (Švicar Lu-
Lip.., ’ ®ved Stenmark, Wenzel iz MahrMnsteina 'n Američan Phil 6a toi. se namreč niso udeležili te-Padla m'!vanja; zmat-i je tako p.i-Itj : mlademu Švicarju Miillerju, Avstpii za nekaj "totink prehitel je , Jca Stocka. Italijan Plank, ki ltr0oPf a* .Pred pričetkom v ozek tw ’avord°v, je osvojil slabo 31. Pfav ’ verje*-no zaradi vt -., ki je M) JJed njegovo vožnjo dokaj ovi-se ifptek tekmovanja. Odlično sta Šaria -ala nilada italijanska smu-
s4h '
ki
sicer 18-letni Reinhard . z visoko startno številko ni Aij bil na koncu 5., in 20-let-•neio o° <-'ozz>0’ ki je startal še ka-Sedei 6 0t 'n -*e na lestvici za
mesto.
y^‘ni red smuka:
:k i ssm.
5 slgler
» -chmaizi (It.)
2 ^Ulier (Švica)
i' r°ck (Avstrija)	1’46”19
1'45”97
J n . v^vauijd;	l ‘tu
4' ijpssmann (Avstrija) 1’46”20
, ourgipr cSim'	1’46”69
p ----o, uw	r46”85
7 £°zzio (It.)	1’46”94
o' naeber fšvi	1'47”04
1’47”06 1’47”10
- --wuU )	1'47”13
1 T estvica za svetovni pokal:
2' Sacher (švi.)
3 », nmark (Šved.)
4' penzel (Liecht.)
1 rf'£,,ZDa>
iisuu..,
9' "fureuther (ZRN)
K)' £!.ank It.)
' “Urgler (j
8	peber (švi.)
9	«°ux (p,..)
H). Caatz (§vi-)
i^ncian (it.)
(švi.)
173
135
122
106
91
77
66
65
60
58
nje bo letos v Montrealu, tretjič pa bo verjetno prišel na vrsto Rim. Finalni del bi se mogel predvidoma odvijati 5. in 6. septembra 1981 v Rimu, na tem tekmovanju pa bodo sodelovale naslednje reprezentance: prvi dve najboljši ekipi na tekmovanju za evropski pokal, reprezentanca ostalega dela Evrope, ZDA, ameriška selekcija brez ZDA, Avstralija - Nova Zelandija, Afrika in Azija.
SP V BIATLONU
Ullrichu (NDR) zlato
RUHPOLDING — Te dni se v tem vzhodno nemškem kraju odvija svetovno prvenstvo v biatlonu. V tem olimpijskem športu, ki je kombinacija točnosti v streljanju in spretnosti v smučarskem teku, že vrsto let gospodarijo Sovjeti in vzhodni Nemci. V sredo sta si ti dve reprezentanci razdelili oba razpoložljiva naslova. Predstavniki NDR so z Ullri-chom osvojili prestižnejši naslov (10 km člani), medtem ko so Sovjeti premočno slavili v mladinski konkurenci.
Ullrich je postal svetovni prvak brez prevelikih težav, saj je za slabo minuto pustil za sabo Norvežana Lir-husa. Presenečenje pa predstavlja tretje mesto Italijana Luigija Weis-sa ki se je tako prerinil v sam svetovni vrh.
LESTVICA
1.	Ullrich (NDR)	40’35”37
2.	Lirhus (Nor.)	41'28"51
3.	Weiss (It.)	41’46”30
4.	Alikin (SZ)	42'06”18
5.	Weber (Av.)	42’09”54
V štafeti 3 krat 7,5 km je bila prva NDR pred SZ in ČSSR. Italija se je uvrstila na 11. mesto.
BOKS
Spet smrt v ringu
NEW VORK — Ameriški boksar težke kategorije Francisco Rodri-guez, star 25 let, je v New Yorku umrl nekaj ur po svojem prvem dvoboju, ki ga je opravil v okviru turnirja «Zlate rokavice*. To tekmovanje je v ZDA zelo znano in lahko na njen nastopajo le amaterji. Rodri-guez ni umrl zaradi prejetih udarcev, ampak zaradi j apake na srcu, zaradi katere sploh ne bi smel boksati.
To je bila druga smrt v zgodovini te prireditve, katero prirejajo že 53 let. Do prve je prišlo pred petimi leti.
KOŠARKA
NOGOMET
V 3. AL NA GORIŠKEM
evropski pokal
Veleslalom Za Ortnerja
Ortrj^.KS _ Avstrijec Wolfram Nn/ Je. osvojil v Watlesu medna-moški veleslalom, ki je veljal e,VrcPski pokal.
^s‘vica prvih (I- Ortner (Av.)
I h;
ca prvih desetih je taka: , tner (Av.)	2'26”22
. T Hemmi (švi.) p' “.acobsson (Šve.)
i. m' vrfer (Av->
5- Koller (ZRN) f- Počet (It.) a “Ueler (Av
2’26”26 2'27”76 2'29’T7 2’29”72 2’29”96 230'’01 2'30”20 2’30”22 2’30”85
^ ca za EP je po tem tek-1 j.°.Van.iu naslednja:
2. fwsner (Nor.)	72
3	(Av.)	70
izm^ber (švi-) ------------------58
?? Italijanov je najvišje uvr-Vlcati, ki je na 11, mestu.
P	(Av-)
V "°mdl (ZRN) j,- csyganow (ZDA)
iSt* (Av0
'ar
2. rwsner (Nor.)	.-
^rtner (
Kaeber (švi.)
rNOSTNO DRSANJE
/'VlvOPSdO PrtVtiNMVO
^rkasovi in Šahraju M naslov v Zagrebu
— Sovjetski par Marina • Sergej šahraj je prvi Zag®/alec evropskega prvenstva v 4 že drsalca iz Moskve sta vo-Il^4e od začetka tekmovanja in sta
FORLI’ — Košarkarski klub Chi-namartini bo tožil Renata Milardija, predsednika kluba Arrigoni Rieti (bivši Brina), ki se bo moral zagovarjati pred forlijskim sodiščem, ker je prodal Chdnamartiniju igralca Luciana Vendeminija, čeprav je vedel, da ima nevarni Marfanov sindrom.
Vendemini, za katerega je China-martini plačal 210 milijonov lir, je za posledicami svoje bolezni umrl 20. februarja 1977.
Skupno z Milardijem bo moralo pred sodišče še sedem drugih obtožencev, ki se bodo zagovarjali zaradi nenamernega umora, sleparije in ponarejanja uradnih listin.
MiimmiiMiiMiimiiiitMiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiimmnniinfMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiKiiiMiiiiiii
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
Slaba igra Sarajevčanov
V Vareseju so visoko izgubili z Emersonom
Bosna
92:73
lili
h;
go tj, ječala svojo prednost. Dru-Skovoato sta zasedla druga dva Mo-Li^a, Irina Vorobjeva in Igor to .Jr1’ ki pa sta se morala pošte-^a sta strla odpor pr-IasSi] "DR, para Sabine Baesz -teč tj °, r'uerbach. Na koncu je nam-ka av°jici ločila minimalna razli-72 stotink točke. Torej res ena borba.
1.	LESTVICA
2.	v^asova - šahraj (SZ) 145,26
3.	bijeva - Lisevski (SZ) 138,98 1 tv®,Sz - Thierbach (NDR) 138,26 5. sSVa - Leonovič (SZ) 134,42
Mm flg ' Čampe (NDR) 134,48 6fvnu h°samezniki je sinoči osvojil tia„n ^sto vzhodni Nemec Hoff-lfHj| ’ a rogi ]e bil Sovjet Kovaljov, ^ Pa Cousins (Vel. Britanija).
disciplinski ukrepi
Rivieri (Udincse) pljučen za eno kolo
•kih „	~~ Zvezni sodnik italijan-
N nP,i0fQmetnih profesionalcev je lgr^ie eljskih tekmah izključil pet .. 2a iz Prve lige.
1 Roni lr' kola ne bo mogel igra-f'seSna (Juventus), ki je med JU a- Ko tekmo z Laziom grobo su-klju^Ptptnika. Za dve koli je iz-Uav Ragliari (Fiorentina), ki je L®fotnioko Srobo reagiral na na-,°do k°v, prekršek. Eno kolo pa ^k>rpnflsilieno Počivali Antognoni r0ne /ltlna), Pecci (Torino) in Tu-
Emerson
(46:36)
EMERSON: Gergati 8, Colombo 3, Gualco 15, Morse 34, Ossola 4, Meneghin 16, Carraria 2, Yelver-ton 10.
BOSNA: Vučevič 2, Djogič 4, Be-naček 6, Bosiočič 2, Radovanovič 16, Varajič 23, Delibašič 14, Pešič 6.
VARESE — Sarajevska Bosna nadaljuje s poprečnimi igrami. Sarajevčani Hrv Vareseju . po zelo slabi igri -visoko izgubili z italijanskim prvatoHRti Emersonom, pa čeprav je tudj le-ta poprečno igral. Emersonu je zadostovalo, da je Američan Bob Morse igral, kot zna, pa je bilo vprašanje o zmagovalcu rešeno.
I Morse je namreč dosegel kar 34 točk in nihče od Sarajevčanov ga ni znal zaustaviti.
V vrstah gostov so vsi odpovedali.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
Italijanska zastopnika (Sinudyne in Gabetti) in beograjski Radnički LMK so bili v 4. kolu četrtfinala tega pokala uspešni.
IZIDI
A SKUPINA
Radnički LMK Beograd —
(Jugoslavija)
UBSC Dunaj
(Avstrija)	74:71;
Sinudyne Bologna —
(Italija)
Barcelona
(Španija)	86:73.
LESTVICA
Radnički LMK in Barcelona 6, Sinudyne 4, UBSC 0.
B SKUPINA Gabetti Cantu —
(Italija)
EBBC Den Bosch
(Ca ta
, v g -tanzaro).
H j 1''Si pa je med drugimi za tfspj.. '^jučeti tudi napadalec Udi-
'ia IRivieri.
(Nizozemska) Asvel Villeurbanne —	91:75;
(Francija) Slask Wroclaw	
(Poljska)	96:86.
LESTVICA	
Gabetti in EBBC 6,	Asvel 4,
6KZ |)VE LETI
*^alc svetovnega jMala verjclno v Rimu
Naj1 . 7~ Zelo vorjeln., se fi-, *ki le, svetovnega pokala v atle-N->o ^ *98l odvijal v Rimu, ’ i je dihi ka 6j graua *• Dos Angel.-a e-'d“t za to mesto. Organi-»erjetntega tekmovanja bo padla Adgei 0 Prav na Rim, ke bo Los JlitppjA Sostil le tri leta kasneje to ; ,fke igre, v Beogradu pa se v4nj;i k odvijal finalni del tekmo-PrvjA8 evrops''i pokal v atletiki. Njej; f° se -a svetovni pokal spo ^^Scld - mova*c lansko leto v
orlu, drugo podobno sreča-
Slask 0.
POKAL R. KORAČA
V tem pokalu so odigrali 4. kolo četrtfinalnih skupin.
IZIDI
A SKUPINA
Orthez —
(Francija)
Cibona Zagreb
(Jugoslavija)	76:88;
Inter Bratislava —
(ČSSR)
Arrigoni Rieti
(Italija)	80:86.
LESTVICA
Arrigoni in Cibona 6, Inter in Orthez 2.
B SKUPINA
Partizan Beograd —
(Jugoslavija)
01ympique
(Francija)	90:83;
I Pagnossin Gorica —
(Italija)
Hapoel Haifa
(Izrael)	95:90.
LESTVICA
Partizan 8, Pagnossin 6, Hapoel 2, 01ympique 0.
C SKUPINA Jugoplastika Split —
(Jugoslavija)
Eveil Monceau
(Belgija)	93:73;
Caen —
(Francija)
Slavija
(ČSSR)	75:54.
LESTVICA
Caen 8, Jugoplastika 6, Slavija 2, Monceau 0.
D SKUPINA
Iskra Olimpija Ljubljana -— (Jugoslavija)
Gvat Yagur (Izrael)
Cotonificio Badalona —
(Španija)
Boule d’Or Liege (Belgija)
LESTVICA Cotonificio 6, Iskra Olimpija Boule d'Or 4, Gvat Yagur 2.
POKAL L. RONCHETTI
IZIDI ČETRTFINALA B SKUPINA Omsa Faenza (Italija) 1 1 Levski Sofija (Bolgarija)
C SKUPINA Slavija Praga —
(ČSSR)
Teksid Turin (Italija)
D SKUPINA
Pagnossin Treviso —
(Italija)
Slovan Bratislava (ČSSR)
89:77;
103:80.
62:66.
95:99.
62:58.
OBVESTILO
Planinska sekcija pri ŠD Sloga
organizira v nedeljo, 4. t.m., Izlet v dolino Glinščice in na njene razgledne točke. Zbirališče je na Jezeru ob 9. uri. Vabljeni vsi člani ljubitelji našega Krasa in drugi.
Obe naši enajsterici ostali nepremagani
Ekipi Mladosti in Sovodenj v nedeljo ne bosta imeli nevarnih nasprotnikov
Prvo povratno kolo je bilo za naši goriški predstavnici le na pol uspešno, čeprav sta Sovodnje in Mladost ostali po tem kolu neporaženi.
Mladost je v nedeljo opravila pravi podvig in pred domačim občinstvom zadala vodeči enajsterici iz Pro Farre prvi prvenstveni poraz. Tudi v tem kolu sta Gabrijel in Karel Ferfolja potrdila, da sta prav gotovo med najboljšimi napadalnimi pari v letošnjem prvenstvu, O-ba zadetka je dal namreč Gabrijel Ferfolja, ki je tako tudi izkoristil res številne in predvsem točne Karlove podaje.
V nedeijo bo Mladost igrala v gosteh z Bazzanesejem in tako i-mela res lepo priložnost, da z zmago popravi svojo mesto na razpredelnici. V prvem prvenstvenem srečanju je Mladost osvojila na tekmi z Brazzanesejem obe točki, odločilen zadetek pa je dal Dario Ger-golet.
Čeprav so Sovodnje v nedeljo remizirale z Brazzanesejem, lahko to ocenimo za nezadostno, saj so Sovodnje realno solidnejše od Braz-zaneseja. če pa upoštevamo dejstvo, da so Sovodenjci zgubljali celo z 0:2 (in to le sedem minut pred
L. Capriva — Mariano Piedimonte — Sagrado
(fg)
Neumestna kazen Sovodnjam
Nogometna zveza je kaznovala ŠD Sovodnje z globo v višini 3.000 lir zaradi »nezadostnih in neprimernih slačilnic*, kot je zapisano v poročilu, ki ga je sodnik poslal federaciji. Ta kazen je bila izrečena po naraščajniškem derbiju, ki ga je v nedeljo ekipa Sovodenj odigrala proti Juventini. Kazenski ukrep je milo rečeno dokaj čuden, saj so bile sovodenjske slačilnice za nogometaše v Sovodnjah pred kratkim popravljene in še kar lično opremljene.
zaključkom tekme) moramo biti te točke samo veseli.
Tudi Sovodnje čaka v nedeljo relativno lahka naloga, saj bodo šle v goste k Vermeglianu, katerega so v prvem delu prvenstva premagali s 3:2. Obeta se torej tudi njim lepa priložnost za osvojitev novega para točk.
Kljub porazu vodeče Pro Farre se stanje na vrhu lestvice ni spre-menile**Sftj v pedeljo Sagrado ni mogel nastopiti proti Isonzu (zaradi slabefKr stanja igrišča). “mD! 16. KOLA Villanova — Poggio	2:0
Azzurra — Panzano	2:0
San Lorenzo — Vermegliano 2:3 Sovodnje —	Brazzanese	2:2
Mladost —	Pro Farra	2:1
Fogliano —	L. Capriva	2:0
Mariano —	Piedimonte	7:0
LESTVICA
Pro Farra 23; Sagrado in Ma riano 22; Isonzo in Fogliano 21; Villanova 19; Azzurra 18; Mladost 17; Poggio 15; Sovodnje 14; Braz-zarese in L. Capriva 12; Vermegliano 11; Panzano in Piedimonte 6.
PRIHODNJE KOLO (4. 1.) Isonzo — Villanova Poggio — Azzurra Panzano — San Lorenzo Vermegliano — Sovodnje Brazzanese — Mladost Pro Farra — Fogliano
Nogomet onstran meje
Medobčinska nogometna zveza je sklenila, da v mrtvi zimski sezoni, obišče svoje nogometne klube. Namen teh posvetov je, da se poživi delo in se ugotovi stanje v klubih, da bi se dogovorili za bodoče delo in za še tesnejše sodelovanje.
Tak posvet je bil že v Biljah. NK Bilje je namreč nosilec zelo važne 4. selekcije mladincev za področje Goriške, kj so kandidati za 5. selekcijo Vozil. Mladinci se bodo povezovali z vaško mladinsko organizacijo po svojem delegatu, da bi tako šli bolj v širino v smislu podružabljanja športa. Glede na organizacijsko nogometno praznino na trikotniku Bilje - Miren - Vrtojba, bo za prihodnjo jesen treba formirati za to področje, 3. selekcijo kadetov-mlajših mladincev, morda kar s sedežem v Biljah.
Tudi članska ekipa NK Bilje je dokaj uspešna v medobčinski nogometni ligi. kjer je v jeseni dosegla 2. mesto.
Z zamejstvom bodo letos v Biljah še bolj sodelovali. Tudi v pokalnem tekmovanju bodo letos sodelovali pred pomladanskim tekmovanjem, čeprav to ni ravno obvezno za člane ŠRS.
VARL RUDI
KOŠARKA
PO ZUACI NAD INTER JEM 1904
KONTOVELCIJURIŠAJO NA 1. MESTO
Marjan Pertot: «Združitev s Poletovimi kadeti neizogibna > Mnenje igralcev ■ Trener Igor Luksa odlično opravil svoje delo
Konto velo va ekipa, ki nastopa v prvenstvu kadetov, je še edino naše moštvo, ki ni okusila grenkobe poraza v letošnji sezoni. Kontovelci so v štirih prvenstvenih nastopih dosegli prav toliko zmag in so kot edina nepremagana ekipa sami na vrhu lestvice, (Kontovel 8, Inter 1904 6, Don Bosco in Breg 4, Servolana 2, Saba 0). Tako bo verjetno Lukševim varovancem dovolj, da premagajo e-nega (Inter ali Don Bosco) neposrednega nasprotnika v povratnem delu prvenstva, da se spoprimejo z zmagovalcem A skupine za naslov pokrajinskega orvaka in v primeru zmage prestopijo v naslednji del.
Kako pa je prišlo do takega uspeha te naše ekipe? Res je imed Kontovel v prejšnjih prvenstvih solidno moštvo, nikdar pa ni posegel po prvem mestu. Stvar je zelo enostavna : letos so v kontovelsko ekipo prestopili nekateri poletovci, kako pa je do te združitve prišlo, smo vprašali predsednika Kontovela Marjana Pertota:
cTako Openci Lot mi smo razpolagali z omejenim številom igralcev, tako da je bila združitev skoraj neizogibna. Seveda smo zdaj z uspehom fantov zadovoljni in z naše strani imamo namen to sodelovanje obnoviti tudi v prihodnjih letih*.
V soboto je Kontovel na domačem igrišču visoko premagal ekipo Inter-ja, ki pa je zaradi nesporazuma dospel na Prosek le s šestimi igralci. Trener Lukša nam je o tem uspehu ter o možnostih svoje ekipe dejal:
tObjektivno mislim, da smo boljši od Micolove ekipe. Seveda bi raje zmagal proti popolni ekipi, vendar
sem prepričan, da bi mi slavili v vsakem primeru. Mnenja sem, da i-mamo sedaj velike možnosti za zmago v skupini, kajti zadostuje nam praktično še ena zmaga nad neposrednima nasprotnikoma.»
Slišali smo mnenja tudi nekaterih igralcev glede na možnosti te ekipe.
Bratož: tMislim, da imamo dobre možnosti za zmago v skupini.»
Benčina: «Tudi po mojem mnenju smo mi boljši od Don Bosca in Inter ja. Morali bi se uvrstiti na prvo mesto v skupini.»
V. Ban: «čeprav ne moremo soditi po zadnji tekmi, kajti pri Interju je manjkal najboljši strelec CafOrio, sem mnenja, da bi mi tudi proti popolni ekipi zmagali s kakimi osmimi pikami prednosti.»
Piccini: Prepričan sem, da se bomo spoprijeli z zmagovalcem A skupine: Če pa bo to Alabarda in bo nastopila v popolni postavi (s Tonu-tom, Giraldijem, Prodanom in Du-dinejem), nimamo možnosti za napredovanje v naslednji del.*
«Kaj pa delo na treningih?*
Trener Lukša: «Glede resnosti na treningih nimam pripomb: fantje so vedno vsi prisotni in trenirajo zelo vestno.*
Bukavec: «Tafco na treningih kot izven njih vlada med nami pravo prijateljsko vzdušje. Tudi s trenerjem smo zadovoljni, posebno pozitivno se mi zdi, da kljub temu, da je še mlad, zna obdržati med treningom disciplino.*
Kerpan: «V ekipi se je ustvarila prava družba, kar se seveda odraža tudi na tekmah. Mislim, da lahko merimo precej visoko.*
aiitiHiiiinMiiHiimiiiHiMtitiintiiiiH jniiiiiMiiiiiNHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiunniiiiHiiiHiiitHiimiiiiiiiNiuiiiitiiiiiirtmiiiiii
Iz planinskega sveta
Društveno tekmovanje
SPDT odpadlo
Preteklo nedeljo je bilo že vse pripravljeno za drugo društveno smučarsko tekmovanje SPDT, vendar so slabe vremenske razmere preprečile njegovo izvedbo. Komaj so namreč vsi smučarji z avtobusi (ali osebnimi avtomobili) prispeli v Ravascletto, se je vlil dež, tako da je bilo smučanje praktično nemogoče. Kmalu potem so tudi vse vlečnice v Ravasclettu in na Zon-colanu zaprli. Da ne bi prispeli v Ravascletto popolnoma zastonj, je vodstvo SPDT v restavraciji «Al.la pace alpina* organiziralo družabnost, med katero so se vsi tečajniki, ki jih prav gotovo ui bilo malo, bolje spoznali med seboj. Med družabnostjo so tudi tečajnikom podelili zlate in srebrne zvezdice, katere je izročil ravnatelj smučarske šole v Ravasclettu Gianpaolo Bru-netti.
Sedaj bo za odbornike SPDT. ki skrbijo za smučanje, nekaj oddiha, saj so si ga pošteno zaslužili. Prvi dve nedelji v februarju ne bo torej avtobusnih smučarskih izletov, zato pa bodo spet ob naslednjih treh nedeljah.
V nedeljo, 18. t.m., bo SPDT priredil o avtobusni izlet v Ovčjo vas, kjer bo tekmovanje za pokal »Lepi vrh*, naslednjo nedeljo bo avto-
ali pa na Zoncolanu. Tudi ob tej priliki bo društvo priredilo avtobusni izlet.
Dr. Habe na slovenskih
osnovnih šolah
To soboto bo znani slovenski planinec in jamar dr. Habe iz Postojne predaval na slovenskih osnovnih šolah v zamejstvu in sicer ob 8.30 na Katinari ter ob 11. uri pri Sv. Ivanu. Predaval bo na temo: «Po gorah in jamah Evrope*, predavanje pa bo spremljal z barvnimi diapozitivi. To poučno šolsko uro bo nato ponovil na vseh slovenskih o-snovnih šolah na Tržaškem, kasneje pa tudi na nižjih srednjih. Odborniki SPDT menijo namreč, da je pri otroku nujna tudi planinska vzgoja, ki pomeni med drugim neposreden stik z naravo in z življenjem v njej.
Turni smuki v Sloveniji
V Sloveniji je že od nekdaj bogata tradicija turnih smukov. Vsako leto jih Planinska zveza Slovenije priredi ničkoliko, tako da lahko naši visokogorski smučarji le izbirajo.
Prvi turni smuk, ki ga priredi rodkomisija za turne smuke pri i P/JS, bo že sredi tega meseca in; sicer na Viševniku (2050 m) 18. februarja. Sledili bodo še turni smuki
Turni smuki se bodo nato nadaljevali še skoraj do poletne sezone.
D.J.
KOŠARKA
JUTRI IN V Nfc-DEUO
Gostol in Fructal na turnirju v Gorici
Jutri in v nedeljo bo v Gorici košarkarski turnir, ki ga priredi športno društvo «Polisportiva Libertas -Časa del Carrozziere* in na katerem nastopajo1 štiri ekipe. To so: Gostol iz Nove Gorice, Fructal iz Ajdovščine, Arte iz Gorice ter sama Pol. Libertas.	- '•
Turnir se bo odvijal tako, da se bosta zmagovalca sobotnega srečanja pomerila v nedeljo za 1. mesto, poraženca pa za 3. mesto. Srečanja bodo odigrali v telovadnici UGG, Ulica Rismcndo 4.
Poglejmo še pare jutrišnjega dela. Ob 18.30 se bosta srečali Arte in Gostol; ob 20.30 pa Libertas in Fructal. V nedeljo bo ob 9.30 srečanje za 3. mestro. Veliki finale pa bo rb 11. uri.
MINIBASKET
Robert Daneu je v prejšnjih sezonah dosegel višje izkupičke, letos pa ni vsa igra ekipe osreaotočena nanj:
«Kljub temu, da ne dosegam več toliko košev, sem zadovoljen, ker ekipa dosega uspehe. Imam pač dobre tovariše, ki si tudi sami prevzamejo odgovornost meta.*
Mnenje o tej ekipi nam je dal tudi t ener Kontovelovih dečkov.
Henrik Lisjak: eMislim, da bo glavni tekmec Kontovela ekipa Don Bosca, ki je po mojem mnenju enakovreden naši ekipi. Seveda je pozitivno, da je prišlo do združenja, kajti fantje so tako bolj stimulirani in trenirajo z večjo zavzetostjo. Po mojem so fantje v teh mesecih tudi kvalitetno napredovali, kar je seveda posled:ca boljših treningov.* Nazadnje še mnenja dveh »nestrokovnjakov*.
Sandor Tence, prosvetni delavec in bivši nogometaš večkrat obiskuje tekme kontovelskega društva: tčeprav je Don Bosco skoraj enakovreden nasprotnik, sem mnenja, da bo prvo mesto osvojil Kontovel. Tej ekipi sledim, ker je pač Kontovel najbližji Križu, kjer stanujem. Želel bi, da bi v kratkem tudi v moji vasi pričeli z gojenjem košarke.
«Zi NI & ROSEN WASSER» Don Bosco — Kontovel 56:43 (23:23)
KONTOVEL: Starc 6, Grilanc 10, Andrej Pertot, Emili 13, Škabar 2,
v nedeljo, 4. marca v Ravasclettu i Kredarice.
ODBOJKA
TEDENSKI PREGLED RAZNIH PRVENSTEV
BOROVCI NIZAJO V MCI ZMAGO ZA ZMAGO
Odpravili so tudi svojega najnevarnejšega nasprotnika ■ V ŽCL prva letošnja zmaga Sloge
MOŠKA C LIGA
Četrti prvenstveni zavrtljaj je bil v tej ligi izredno izenačen. Kar na treh tekmah je bilo potrebno odigrati pet setov, preden je bil znan končni zmagovalec. Goriška 01ym-pia je morala tokrat prepustiti dragoceni točki tudi Torriani, enemu slabših zastopnikov. Vse je kazalo, da bo Krasu uspel veliki met, toda v tretjem nizu je prišlo do preobrata in sta točki romali v Fiume Ve-neto. Za pravi športni podvig so tokrat poskrbeli zastopniki Bora, ki so odpravili najhujšega tekmeca.
IZIDI 4. KOLA
Kras - Apies	2:3
Torriana - 01ympia	3:0
Mogliano - Scatolificio 4 S 3:2 Bor - CUS Benetke	3:2
LESTVICA
Bor 8, CUS Benetke in Mogliano Veneto 6, Scatolificio 4 S Videm in Apies Fiume Veneto 4, Kras in Torriana Gradišče 2, 01ympia GO 0.
PRIHODNJE (5.) KOLO) Scatolificio 4 S - Apies, Kras -Mogliano Veneto, Torriana - Bor, CUS Benetke - 01ympia.
ŽENSKA C LIGA
Dosedanji prvenstveni razpleti so prinesli velik uspeh dvema šester-kama, ki pred prvenstvom nista spadali med favorite. Goriška Azzurra in Spenea sta kar štirikrat zmagali. Potem so tri ekipe, ki že sedaj zaostajajo za štiri točke. Še posebej bi poudarili prvo letošnjo zmago Sloge. Tako imajo sedaj slo-gašice enako število točk kot Cor-ridoni. Na dlani je, da bo nadaljevanje prvenstva za Slogo izredno zahtevno.
IZIDI 4. KOLA
AGI Gorica - Corridoni	3:0
Azzurra - La Scarpoteca	3:1
Sloga - Bolzano	3:2
Spinea - Mogliano Veneto 3:1 LESTVICA
Spinea in Azzurra Gorica 8, Mogliano Veneto, La Scarpoteca Gradišče in AGI Gorica 4, Sloga in Corridoni 2, Bolzano 0.
PRIHODNJE (5.) KOLO Bolzano - Corridoni, AGI Gorica -Sloga, Azzurra - Spinea, Mogliano Veneto - La Scarpoteca.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Lestvica v tej ligi ne bo popolna, ker je bilo odigrano 5. kolo med tednom. Žal, vseh izidov nismo prejeli in jih bomo objavili prihodnji teden. Med našimi tremi zastopniki je najboljši Kontovel, ki je bil dvakrat uspešen. Kontovelke s skromno Ginnastico iz Spilimberga niso imele težav. Breg je izgubil tudi drugo srečanje doma. Odbojkaricam iz Doberdoba ni prineslo zmage niti gostovanje v Trstu.
IZIDI 4. KOLA
Virtus Vigonovo - Rivignano 3:1 Lib. Krmin - Donatello 3:0 S. Luigi - Hrast	3:0
Prata - PAV Despar	3:2
Breg - Julia	1:3
Ginn. Spilimbergo - Kontovel 0:3 LESTVICA
Prata in Libertas Krmin 8, Rivignano, S. Luigi in Virtus Vigonovo 6, PAV Despar in Kontovel 4, Donatello, Breg in Julia 2, Hrast in Ginnastica Spilimbergo 0.
PRIHODNJE (6.) KOLO Kontovel - Julia, PAV Despar -Breg, Hrast - Prata, Donatello S. Luigi, Rivignano - Libertas Krmin, Virtus Vigonovo - Ginnastica Spilimbergo.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Potem, ko je v drugem kolu Dom iz Gorice izgubil (v prvem kolu so
| na Komno in Vogel 24. in 25. t.m., bušni izlet spet v Ovčjo vas, kjer [ na Komno in Lanževico 3. in 4. mar-bosta društvi SPDI in SK Devin' ca, 11. marca bo na sporedu Kam-priredili. oz. izpeljali'letošnje zim-j niška Bistrica in Križ, 17. in 18. ske športne igre v tekih. Zimske marca na Komno in Krn, nato pa
športne igre v veleslalomu pa bodo še konec marca v Krmo in še do j Brischia 6, Terčič 2, Piras 4, Cin-
' gerla, Sterni, Verginclla, Bogateč, Pertot.
V	zadnji tekmi drugega dela prvenstva «Zini & Rosenwasser» so Kontovelci gostovali pri Don Boscu. Čeprav so morali naši tudi tokrat poraženi z igrišča, so v novi telovadnici Don Bosca pokazali dokaj lepo igro in so bili tudi do konca tretje četrtine povsem enakovredni domačinom. Da so se Kontovelci tako solidno upirali Don Boscu, gre zasluga vsej ekipi, ki je končno po dolgem času nastopala v popolni postavi. Zadnjih 10 min. je plavim zmanjkalo moči, kar so domačini s protinapadom spretno izkoristili in tekmo tudi osvojili. Kontovelce čaka sedaj samo še ena tekma, in to za tretji del tega prvenstva. Igrali pa bodo z Borom za osvojitev sedmega oziroma osmega mesta. H. L.
Breg — Ferroviario 24:93
BREG: Vodopivec 12, Prašelj 6, D. Kocjan 2, Kozlovič, S. Kocjan 4, Ota, Furlan, Slavec, I. Bandi, D. Bandi.
V	zadnjem kolu kvalifikacijskega dela prvenstva »Zini & Rosenwasser» v minibasketu je včeraj Breg v Dolini igral proti Ferroviariu z zelo okrnjeno postavo in je tako visoko izgubil.
V	Bregovih \ .stah se je tokrat izkaza.’ Igor Vodopivec.
H. Maver
bili Goričani prosti) je v soboto v derbiju premagal AGI, ki je bil v prvih treh srečanjih uspešen. Do-movci so med tednom v zaostali tek-roi 3. kola premagali še Solaris z rezultatom 3:2.
IZIDI 4. KOLA Solaris - Libertas Krmin AGI Gorica - Dom Intrepida - Inter 1904 Libertas Gorica - Vivil LESTVICA
Libertas Krmin in AGI Gorica 6, Intrepida, Vivil in Dom Gorica 4, Solaris, Inter 1904, Pro Cervignano 2, Libertas Gorica 0.
Vivil, Solaris, Dom, Libertas Kr-min, Libertas Gorica in Pro Cervignano so igrali tekmo manj.
G. F.
0:3
1:3
3:0
2:3
2. MOŠKA DIVIZIJA
Druga zaporedna zmaga goriškega Doma
Dom — Solaris	3:2
(13:15, 15:4, 10:15, 15:8, 15:4)
DOM Gorica: J. Prinčič (k), B. Cotič, L. Černič, S. Cijan, I. Devetak, I. Juren, M. Jarc, D. Klanjšček in I. Komel.
SODNIK: Sussig.
Druga zaporedna zmaga odbojkarjev goriškega Doma v prvenstvu 2. moške divizije. V torek zvečer so namreč domovci v zaostali prvenstveni tekmi 2. kola 2. MD zaslužena na domačem igrišču odpravili solidno šesterko Solarisa iz Trsta, ki se po začetnih predvidevanjih poteguje za najvišja mesta skupne lestvice.
Tekma je bila vseskozi zanimiva
in izenačena, čeprav moramo priznati, da bi lahko naši fantje s čistim izidom premagali tržaškega gosta. V vrstah Doma sta se tokrat izkazala tolkača Ivo Devetak in Sta-no Cijan, ki sta bila vseskozi neustavljiva za nasprotnikovo obrambo. Omeniti mo-ramo tudi, da je na torkovem srečanju opravil svoj krstni nastop v Domovih vrstah tudi mladi Igor Juren, ki je povsem zadovoljil.
Po zadnjih dveh zaporednih zmagah (Agi in Solaris) ima šesterka Doma na skupni lestvici po treh odigranih tekmah štiri točke in je na sredini lestvice.
Dom Gorica — AGI 3:1 (15:11, 15:7, 6:15, 15:9)
DOM (Gorica): S. Cijan, L. Černič, B. Cotič, M. Jarc, I. Komel, I. Devetak, J. Prinčič, I. Juren in D. Klanjšček.
SODNIK: Sartori
Goriška šesterka Doma je v soboto zvečer v mestnem derbiju z Agijem osvojila svoj prvi par točk v odbojkarskem prvenstvu 2. moške divizije.
Domovci so brez velikih težav zmagali, čeorav sodi šesterka Agija med najmočnejše ekipe lige, saj po štirih kolih zaseda prvo mesto lestvice in je bila do sobotnega nastopa še neporažena. «Belordeči» so to srečanje zaigrali mirno in učinkovito, zaradi česar je nasprotnik prišel v velike težave in še posebno v prvih dveh setih.
Prihodnjo prvenstveno tekmo bo Dom odigral jutri, 3. februarja proti solidni šesterki Intrepide iz Marjana. Tekma bo v občinski telovadnici v Lečniku pri Gorici s pričetkom ob 20. uri.
I. K.
Gripa zdesetkala naše peterke
V	zadnjih tednih tudi v Trstu »razsaja* gripa. Da bi izvedeli, v kakšni meri je ta značilna zimska bolezen vplivala na potek raznih košarkarskih prvenstev, smo napravili kratko anketo med predstavniki naših društev. Vprašanje je seveda bilo za vse enako: »Ali ste zaradi gripe imeli probleme pri sestavi ekip?*
Pri Boru je bila odsotnost v članski in mladinski ekipi minimalna, večje nevšečnosti pa so bile pri kadetih, kjer so manjkali kar štirje igralci. E-kipa minibasketa je morala celo preložiti svojo tekmo zaradi prevelikega števila obolelih.
Jadran, ki ima samo člansko in mladinsko ekipo, ni imel večjih težav zaradi gripe.
Na Kontovelu so se kadeti izkazali za najbolj odporne: skoraj porazno pa je bilo stanje med naraščajniki in dečki, kjer je gripa prikovala na posteljo kar polovico igralcev. Nekaj obolelih je bilo tudi med »minikošarkarji*.
V	narašča jni.ški vrsti Poleta ni obolel nihče, v ekipi minibasketa pa je na mah zmanjkalo kar polovico ekipe, tako da so morali tudi naimlajši O-penci preložiti tekmo.
Pri Sokolu je bilo več odsotnih tako v ekipi dečkov kot med «minikošarkarji», vendar sta obe ekipi redno stopili na igrišče.
Bregovi kadeti so se izkazali dokaj trdoživi. Zdesetkana pa je ekipa minibasketa.
Če napravimo kratek obračun, je razvidno, da je gripa razsajala predvsem v mlajših kategorijah, medtem ko so se starejši kar dobro upirali tej sezonski bolezni.
Marko
ROKOMET
Ljubljančani dvakrat upešni
Ljubljansko rokometno moštvo Kolinske Slovana je odigralo te dni dve prijateljski tekmi v Italiji.
V Riminiju so Ljubljančani premagali domačo ekipo Fippi s 33:22 (13:11), v Bologni pa so odpravili Mercury s 40:17	7:9).
OBVESTILO Košarkarska rekreacija pri ŠZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da se je na stadionu «1. .naj» v Trstu začela rekreacija za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih od 20. ure do 21.30.
Vsi interesenti se lahko vpišejo kar neposredno med uro rekreacije.
kajti po mojem je sedaj v zamejstvu moment košarke — po uspehu je sedaj celo pred nogometom.* Odbornik Kontovela Gulič: »Zadovoljen sem z uspehom naše ekipe, hotel pa bi omeniti nešoorten dogodek, ki se je pripetil pred tekmo z Inter-jem, ko nas je oče enega izmed nasprotnikov hudo ozmerjal. To so seveda dogodki, ki ne spadajo na športna igrišča in prav bi bilo, ko bi se italijansko društvo oprostilo.*
Vsi intervjuvanci so torej prepričani, da so Kontovelci sedaj najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Menimo pa, da ta optimizem izhaja iz objektivne uverjenosti v lastne zmožnosti, da pa so uspehi na igrišču le sad trdega dela na treningih.
M \RKO
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Julia	1:3
(6:15, 15:9, 14:16, 7:15)
BREG: Slavec, Žerjal, Stepančič, Olenak, Trenta, Korošec, Kofol.
SODNIKA: Svanderlik in Beltrame iz Trsta.
V	četrtem kolu 1. ženske divizije so dolinska dekleta zabeležila tretji poraz v letošnjem prvenstvu.
V	prvem setu so nasprotnice stalno vodile, čeprav niso močno napadale. Naletele so na slabo obrambo m dokaj neurejen napad. V drugem setu so Dolinčanke zaigrale bolj zbrano, izkoristile so trenutek zmede nasprotnic ter osvojile niz. V tretjem setu so Brežanke vodile že s 13:9 in 14:10, vendar jim ni u-spelo osvojiti seta, ker v ključnih trenutkih niso obdržale mirnih živcev in niso izkoristile svojih sposobnosti. Zagrešile so nekaj hudih napak in tako nudile nasprotnicam priložnost, da so Osvojile set z minimalno razliko. Zadnji set pa je bi za Julio zgolj formalnost, ker Brežanke sploh niso nudile nobenega odpora.
V	tem srečanju so mlade Brežan-ke dokazale, da nisp dovolj požrtvovalne. Le z večjo požrtvovalnostjo in večjo voljo do zmage bodo pokazale, kaj znajo.
MRS
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Liubljonlll| Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	.
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ['Ji 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozoji | 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150
Oglasi
besed1
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
2. februarja 1979
4UU III Z.U I I 11 I I VIOIIIU V OIIIIM l oivipou. ivi v« 11	.W~ ... -	,.|
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%, Oglasi iz dežele Furlanije - Ju®5’ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o j
»LJz
“M1
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaje I in tiska I
ZTT I Trst
Član italijanskeB zveze časopisnih I založnikov FIEG
SODNA FARSA V K0ELNU
Protijugoslovanska teroristična dejavnost za nemške sodnike ni kaznivo dejanje
Ivana Bilandžiča so popolnoma oprostili, njegovega brata Stjepana pa obsodili pogojno na 6 mesecev zapora in na smešno nizko denarno kazen
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Sodna farsa — samo s temi besedami je mogoče označiti proces, ki se je s škandalozno o-prostitvijo obeh obtožencev, razvpitih antijugoslovanskih fašističnih teroristov bratov Stjepana in Ivana Bilandžiča konial v Koelnu. Oba sta bila obtožena, da sta organizirala protizakonito nabavo orožja in eksploziva, ki naj bi ga uporabili pri terorističnih napadih na jugoslovanskih tleh in to na ugledne jugoslovanske politične osebnosti in na različne javne ustanove. Že itak skromno obtožnico, ki se je omejila zgolj na formalno kršenje zakonov, s katerimi se prepoveduje prodaja in neprijavljena posest orožja, je sodišče že na začetku procesa — 10. januarja — zožilo na kazniva dejanja, ki sodijo v kategorijo »navadnega kriminala*. V tako imenovano »politično ozadje* zločinske dejavnosti obeh bratov in njunih pajdašev, se sodišče ni hotelo spuščati.
Enako škandalozna, kot je bil ves potek procesa, kjer so antijugosb-vanskim teroristom dovoljevali, da v sodni dvorani počno kar hočejo, da grozijo jugoslovanskim pravnim izvedencem in poročevalcem in kjer so se na prostoru za priče izmenjavali bolj ali manj znani zlikovci, je bila današnja zadnja seja sodišča in izrek »kazni*.
Ivana Bilandžiča, za katerega je tožilec zahteval 3 in pol leta zapora. je sodišče povsem oprostilo. Stje-panu Bilandžiču so prisodili smešnih 6 mesecev pogojne zaporne kaz ni in pa 2.400 mark mandatne kazni, ki jo lahko plačuje v mesečnih o-brokih po 100 mark. Po mnenju sodišča, je bila edina točka obtožbe, ki jo je bilo mogoče smatrati za dokazano to, da je Stjepan Bilan-džič v svojem stanovanju skrival cel arzenal orožja.
Način kako so vodili, in pripeljali do konca koelnski proces pomeni brez dvoma resen udarec mednarodni borbi proti terorizmu. Sodišče si je načrtno prizadevalo vzbuditi dvom v izjave vseh prič, ki so oba zločinska brata kakorkoli obremenjevale. Z naravnost neverjetno aroganco si 1» sodišče dovolilo povsem razvrednotiti dokaze, do katerih je prišlo po zaslugi pravnega sodelovanja in pomoči z jugoslovanskimi pravosodnimi organi, ko je kompletni koelnski senat, s tožilcem in odvetniki vred v Zagrebu zaslišal dvojico obsojenih teroristov — Marketiča in Grbešo — ki ju je pred dvema letoma osebno Bilanc’:'^ poslal v Jugoslavijo postavljat bombe, pa sta padla v rc’’2 organom javne varnosti. Proces je pokazal, kako gbbtk > je zahodno-nemško pravosodje obremenjeno z dvojnimi merili v prestopku terorizmu. Dejstvo, da antijugoslovanski in torej antikomunistični terorizem v bistvu odobravajo, so zahodnonem-ški varuhi zakona kot že tolikokrat poskušali rrikriti z nekakšno »apolitičnostjo* in slepim uradniškim drobnjakarstvom v brskanju za elementi, ki bi jih lahko obema ude-
ležencema prišteli med olajševalne okoliščine. Da je bila ta taktika u-spešna, je po svoje pripomog 1 tudi skrajno pasivni tožilec, ki je u-stvaril vtis, kot da mu je v naprej jasno, da je njegova zadeva izgubljena. Kazen, ki jo je zahteval, je bila prej poskus alibija, kakor pa izraz prepričanja in resničnega angažiranega napora, da bi zastopal stališča obtožbe.
Eden izmed viškov koelnske sod-farse, je bilo brez dvoma dej-
stvo, da je sodišče dovolilo, da se kot »strokovni izvedenec* zasliši pi sec antijugoslovanskih neonacističnih pamfletov Rulmann. Brez primerjave v mednarodnih odnosih in v mednarodni sodni praksi je tudi početje zahodnonemškega sodišča, ki je odobrilo grobi napad Rulman-na in obtožencev na celotni pravosodni sistem Jugoslavije, torej države, ki je že vsa povojna leta žrtev surovih terorističnih napadov, ki jih organizirajo in usmerjajo iz Zvezne republike Nemčije z odkritim soglasjem nekaterih lokalnih o-blasti, tajnih služb in ob zarotniš-
ki tolerantnosti tukajšnjega pravosodja.
Dvoličnost sodišča skorajda ni poznala meja, xo je predsedujoči v obrazložitvi «sodbe» poudaril, da si procesa ni mogoče razlagati kot nekakšno odobravanje «politične dejavnosti in ciljev* obeh terorističnih bratov. Še več — sodišče, je celo «objektivno prepričano* o tem, da sta bila Bilandžiča v resnici vmešana v sumljive posle z orožjem, vendar pa tega obtožba, tako trdi sodišče, ni uspela dokazati. Teh nekaj besed, ki so samo podčrtale njegovo dvoličnost je predsedujoči izgovoril zato, ker pričakuje, da bo proces naletel v najširši javnosti na velik odrnev. Ne samo «holo-caust* — množično uničevanje Židov, na katero je te dni opozorila ameriška televizijska nadaljevanka, ki je sprožila morje zapoznelih in krokodiljih solz, tudi Bi-landžiči in drugi antijugoslovanski fašistični zlikovci, ki so jim tukaj izkazali gostoljubje, so del nepre-sežene nemške preteklosti.
IVO VAJGL
TOLPE UGRABITELJEV NE POZNAJO POČITKA
Dva industrija ugrabljena dva pa so ponoči izpustili
Žena industrijca iz Guastalle streljala na ugrabitelje
NUORO — Nova ugrabitev na Sardiniji: letos je to že tretji primer, medtem ko je od septembra lani v rokah banditov kar 8 oseb. Tokrat je žrtev ugrabiteljev postal znani trgovec iz Nuora 58-letni Pie-trino Cicalo. Trgovec je šel predvčerajšnjim /večer po sina v telovadnico za župniščem, ko so ga na temnem dvorišču napadli neznanci in ga s silo zvkli do ceste in ga prisilili v fiat 128, ki so ga malo prej ukradli v središču Nuora. Komaj kilometer, iz mesta so pustili avto in se napotili verjetno peš po stranskih poljskih poteh, s čimer so se izognili policijskim blokom okoli mesta.
Da bi zajezili kriminalnost in predvsem, da bi prišli na sled tolpam ugrabiteljev, je novi poveljnik policije dr. Coronas že včerai poslal na Sardinijo svojega namestnika in načelnika Criminalpola dr. Uga Nocero z nalogo, da uskladi preiskave in poostri nadzorstvo.
REGGIO EMILLA — V Guastalli so predsinočnjim neznanci ugrabili 37-letnega industrijca Armanda Montanarija v trenutku, ko se je

SE PET SMRTNIH PRIMEROV V BOLNIŠNICI SANT0B0N0
Parlamentarna preiskava o zdravstvenih in higienskih pogojih v Neaplju in okolici
z ženo vračal z večerje v vilo na samoti. Ugrabitelji so verjetno dobro poznali navade lesnega industrijca in še preden se je vrnil domov, so ubili psa in ga obesili na drevo. Medtem ko je Montanari spravljal vozilo v garažo, je žena odšla v stanovanje. Neznanci so izkoristili priložnost in prisilili Montanarija, ki se je skušal upirati, v njegovo lancio beto. Žena se je zaradi sumljivega šuma zavedla nevarnosti, zaradi česar je stekla v spalnico po samokres. Eden od u-grabiteljev je hotel vlomiti vrata, vendar ga je žena s streli v vrata pognala v beg. Žena je streljala proti ugrabiteljem tudi z okna in izpraznila cel šaržer, vendar kaže, da ni zadela nobenega. Dve uri kasneje so našli v obcestnem jarku pri Reggiolu na brennerski avtocesti Montanarijev avto. Vse kaže, da so se ugrabitelji preselili v drugo vozilo in nadaljevali vožnjo proti Mo deni.
LUCCA — Samo 48 ur je bil in-dustrijec Silvio Lami v rokah ugrabiteljev. Ti so ga odpeljali v seboj v noči med ponedeljkom in torkom v Castelfrancu di Sotto, včeraj ponoči pa so ga izpustili pri Mozzanu
Polemike med zdravniki o vzrokih bolezni • Ministrica Anselmi včeraj v Neaplja
NEAPELJ — Medtem ko uradna znanost še vedno išče učinkovito cepivo ali zdravilo proti sinkrecial-nemu virusu, «neznana bolezen* kosi vse več žrtev med kampanjskimi dojenčki. V zadnjih urah je namreč v neapeljski bolnišnici San-tobono umrlo še pet otrok za akutnimi sindromi na dihalnih organih. Skupni, čeprav, žal, še ne dokončni obračun je tako narasel na 55 mrtvih v 11 mesecih.
Neapeljski primer je, slugi italijanskih časop
, tudi isov.
po za zadobil
že vsedržavni odmev in v sredo je končno odjeknil tudi v parlamentu, kjer je minister za zdravstvo Tina Anselmi poročala Iio:~isiji za zdravstvo poslanske zbornice. Anselmije-va sicer ni navedla novih podatkov, v svojem poročilu pa je vsekakor poudarila, da ne gre za nobeno »skrivnostno bolezen* pač pa za akutne sindrome na dihalih, ki so jih zabeležili tud' v drugih dr-
žavah. Dodala je, da so dihalni sin-krecialni virus in gripi sorodna o-bolenja povsod najpogostejši vzrok pljučnice pri dojenčkih. Pozab*’1 pa je pri tem povedati, da ta obolenja niso nikjer za devala tolikih mladih žrtev I at v Neaplju, kjer so, kot je poudaril ed .1 od diskutantov, higienski in zdravstveni pogoji na

NOV UDAREC TERORISTIČNI ORGANIZACIJI
V Turinu od ki Hi še eno skrivališče RB
Šlo naj bi za tiskarno, v kateri naj bi poleg sodobnih strojev zaplenili tudi kopico propagandnega gradiva
TURIN — Pc odkritju dveh skrivališč v Turinu in aretaciji štirih oseb, med katerimi neke nemške državljanke, ki naj bi bila za telefonistko rdečih brigad med ugrabitvijo Alda Mora, ter dveh osumljencev pokola pri Patrici. je bila preiskava o delovanju skupine »pri ma linea* v Turinu zavita v skoraj nepredirno tajnost. Skozi zid molčečnosti je šele včeraj pronicnila vest o odkritju tretjega domnevnega skrivališča, vendar zaenkrat ni znano, ali je bilo to skrivališče odkrito šele včeraj ali pa v prejšnjih dneh.
Ce naj sodimo po agencijskih vesteh iz piemontskega glavnega mesta, naj bi odkrito skrivališče bilo eno od najpomembnejših tiskarn teroristične organizacije kot naj bi med d rute m potrjevala najdba sodobnih tiskarskih strojev. razno; vrstnih pisalnih strojev in šr; zlasti najrazličnejšega propagandnega gradiva. Med tem gradivom velja še posebej omeniti »splošno poročilo o položaju v podjetju Fiat*, ki naj bi ga teroristi pripravili pred nekaj meseci, kopije «strateške resolucije cklober ’78», ter študijo o tehničnin in balističnih značilnostih raznovrstnega osebnega orožja.
V skrivališču naj bi nadalje zaplenili še kopico letakov, s katerimi so si teroristi prilastili odgovornost za številne atentate, med tem: za umor agentov Salvatoreja Lanze in Salvatoreja Porcedda, ki sta bila hladnokrvno ubita pred turinsko kaznilnico.
Na osnovi odkritega gradiva naj bi policija in karabinjerji začeli preiskavo tudi v nekaterih pokra-
jinah srednje Italije, kjer naj bi prav tako zaplenili znatno količino gradiva in naj bi priprli neko osebo, osumljeno da je skupaj z lastnikom tretjega turinskega skrivališča sodelovala pri ustanavljanju oboroženih tolp. Vendar, kot rečeno, gre le za govorice, katerih o-snovanosti zaradi molčečnosti preiskovalcev ni mogoče preveriti.
V okviru turinske preiskave naj bi nadalje opravili vrsto hišnih preiskav in naj bi vneto iskali nekega fanta, Pina po imenu. Za koga dejansko gre in časa je osumljen, ni bilo mogoče zvedeti, ker ne sodstvo ne policija ne karabinjerji niso hoteli črhniti niti besedice. Edino, kar so jim časnikarji iztra-gali, je, da ne izključujejo pomembnih razpletov preiskave v prihodnjih dneh. (vt)
ravni nerazvitih držav. Komisija je zato sklenila, da bo zač ;la s preiskavo o zdravstvenih in higienskih pogojih v Neaplju.
Anselmijeva na je včeraj popoldne odpotovala v Neapelj, kjer je pod večer predsedovala sestanku kampanijskih zdravstvenih oblasti. Minister bo skupno z rav' ..oljem višjega zdravstvenega zavoda in predsednikom. ...posebne ministrske komisije, odborniki za zdravstvo dežele Kampanija, neapeljske pokrajine in občine ter s prefektom preučila položaj in še zlasti nepojasnjene smrtne primere.
Medtem ko se na parlamentarni in vladni ravni nekaj vendarle premika, v zdravstvenih krogih še vedno plamti polemika o dejanskih vzrokih bolezni. Ravnatelj virološkega odseka m. oeljske bolnišnice prof. Tarro je pripisal vzroke smrti sin-krecialnemu virusu. Njegova odkritja naj bi potrdili tudi nekateri francoski in kanadski raziskovalci. Vsekakor pa naj bi tudi slednji ne soglašali s Tarrorr glede morebitne uporabe preventivnih cepiv proti prehladu in obolenjem na dihalih.
Prav tako si zdravniki niso enotni v terapiji, ki je potrebna, ko se bolezen pojavi, še zlasti, ker si ne "edo razložiti hipen prehod od običajnih obolenj na dihalih do kome. Nekateri zato priporočajo gamaglo-buline, antibiotike in kortizon, drugi pa so za druge intenzivnejše terapije. Ravnatelj bolnišnice Santo-bono pa je nekoliko vdano v usodo izjavil, da odkritje virusa ne bo o-mogočilo takojšnjih pozitivnih terapevtskih prijemov in preventivnih ukrepov. «Epidemija — je pripomnil — ima svoj potek in bo naravno splahnela kot se vedno dogaja zaradi bioloških zakonov.* (vt)
Delavske zadruge
predsednik Bonistalli. Predstavnika italijanskega zadružnega gibanja sta poudarila pomen te so-cialnogospodarske sile v državi, ki jo vladni organi vse premalo upoštevajo pri sestavljanju raznih razvojnih načrtov. Poudarila sta tudi potrebo po nadaljnjem zbliževanju med proizvodnimi zadrugami (zlasti s področja kmetijstva). irv zadružnimi organizacijami za razpečevanje potrošnega blaga, kar je še toliko bolj potrebno v sedanjem trenutku za katerega je značilno nezadržno naraščanje življenjskih stroškov. Zadnji je spregovoril odbornik Mizzau, ki pa je mirno preslišal osnovno zahtevo delavskih zadrug po večji demokratizaciji in poudaril le koristno delovanje raznih zadrug pri obnovi potresnih območij v Furlaniji.
Proslava se je zaključila s podelitvijo priznanj nekaterim starejšim članom organizacije ter nameščencem s 25 do 40-letno delovno dobo pri Delavskih zadrugah.
VVASHINGTON - Iz dobro obveščenih ameriških krogov se je izvedelo, da je Kitajcem uspelo v zadnjih dneh poslati gverilce' Pol Pota v Kan., "ij: precejšnje količine orožja. Vesti o vedno večjih težavah enotne fronte za narodno re šitev Kampučije (FUNSK) so torej osnovane, čeprav Hanoi vztraja, da Pol Potova vojska razpada. Isti a-meriški krogi potrjujejo, dn je Ki tajska nagrmadila ob vietnamski meji nad 100 tisoč vojakov, pošiljka orožja Pol Potu pa omogoči nadaljevanje gverile in veže prisotnost Vietnamcev v Kampučiji.
nedaleč od Lucce. Kaže, da je bil mož, ki je star 59 let, med ugra bitvijo le laže ranjen po plavi in da ni utrpel drugih poškodb. Zakaj so ga ugrabili ni znano in govori se tudi, da zanj niso zahte vali in niti plačali nobene odkup nine.
REGGIO EMILU - Tudi 31-letni industrijec iz Brescie Enrico Gnut-ti, katerega so ugrabili 22. januarja, se je prejšnjo noč nenriča kovano znašel na svobodi. Neki avtomobilist ga je spremil do Parme, od koder je telefoniral svojcem, ti pa so obvestili karabinjerje. Z avtom so ga nemudoma spremili do karabinjerske postaje v Brescii, vendar Gnuttija, ki je bil precej zmeden ir) ga je večkrat premagal jok, niso mogli zaslišati. Ni znano, če so svojci plačali odkupnino za njegovo izpustitev.
BARI — Z aretacijo 16 oseb in prijavo 5 zlikovcev, ki so se izmuznili nasti. se je karabinjerjem posrečilo uničiti dobro organizirano tolpo ugrabiteljev. Ti imajo na vesti ugrabitev 20-letne hčerke Industrijca Mastromaura Danielo, industrijca Giuseppa Di Micca in gradbenika Nicolo Abruscia. Baje so za izpustitev dveh izsilili skoraj poldrugo milijardo lir, Di Micco pa je izkoristil njihove nepazljivost m jim ušel.
TRŽAŠKI DNEVNIK
S PRIHODNJIM TORKOM, 6. FEBRUARJA
Radijske šolske oddaje v slovenskem jeziku
Prihodnji torek, 6. februarja, se bodo pričele radijske šolske oddaje v slovenskem jeziku, ki jih je pripravil deželni sedež RAI za tekoče šolsko leto po ustroju zadnjih dveh let: tako se dopolnjuje triletni niz šolskih oddaj v slovenskem jeziku, ki ga je začrtal deželni sedež ob začetku reforme državne radiotelevizijske ustanove. Oddajam prvih dveh let so s pozornostjo sledili učitelji in učenci predvsem o-troških vrtcev in osnovnih šol, ki so tudi aktivno sodelovali s številnimi likovnimi izdelki na teme, predlagane v oddajah umetnostno vzgojne smeri.
Pri treh vzgojnih smereh (jezikovni, umetnostni in znanstveni) so sodelovali za štiri cikluse (otroški vrtec, obe stopnji osnovnih šol, srednja šola) učitelji in izvedenci, od katerih so mnogi že nudili svojo strokovnost in sodelovanje pri realizaciji oddaj prejšnjih letnikov: med njimi so tudi vidni predstavniki slovenskega kulturnega življenja v Italiji.
Tudi letos je RAI dal natisniti vseh 64 oddaj v brošuri, ki jo bo v prihodnjih dneh brezplačno razdelil šolam.
V načrtovalni fazi tretjega televizijskega omrežja so trenutno v pripravi prve poskusne televizijske oddaje v slovenskem jeziku, ki bi morale — po predlogu direkcije tržaškega sedeža RAI — že s prh hodnjim šolskim letom dopolniti svoj doprinos državnim šolam s slovenskim učnim jezikom z novim kakovostnim pripomočkom, ki ga bosta oskrbela deželni sedež in šolski odsek.
odbornikov. V glavni odbor so bili izvoljeni: Živka Marc, Stojan Cor-batti, Sonja Čebulec, Stanko Škrinjar, Marina Gulin, Marija Besednjak, Alenka Rebula, Marko Paulin, Lučka Batista, Milena Padovan, Silvan Milič, Oskar Grgič, Marta Ivašič, Nada Pretnar, Mariza Škerk. Novi nadzorni odbor pa sestavljajo: Bruno Kralj, Jožko Baša in Samo Pahor. V razsodišče so bili izvoljeni: Daša Svetina, Vesna Jogan in Celestina Gulin. Razrešnico starim odborom je podal v imenu nadzornega odbora dr. Franc Škerlj, (am)
Drevi jazz koncert na pobudo ARCI
Koncert jazz glasbe postajajo vse pogostejši pojav v dokaj zatohlem kulturnem življenju našega mesta, ki pa se ravno s tovrstnimi kulturnimi prireditvami le odpira novim umetniškim izraznim oblikam. Po uspelem koncertu ansambla Toneta Janše, ki sta ga v Trst povabila Slovenska prosvetna zveza in Glasbena matica, je tokrat na vrsti AR CI. V gledališču Santa Maria Mag-giore (Ul. Collegio 6) prireja namreč drevi ob 20.30 koncert dveh glasbenikov, ki jih ljubiteljem tovrstne glasbene zvrsti ni treba posebej predstavljati: to sta saksofonist Steve Lacy ter baterist Toni Rusconi.
Dežela naj dodeli sredstva za družinske posvetovalni I
KPI v posebnem tiskovnem #1 ročilu ugotavlja, da po sedmih I secih, odkar so odobrili zakj#1 družinskih posvetovalnicah, dez.. ni odbor Furlanije - Julijske k™, I
ne še ni dodelil predvidenih so
štev (2 milijardi lir) občina® _ zdravstvenim konzorcijem, ki so to vložili prošnje. Zamuda pri deljevanju sredstev (rok je zap# I že pred tremi meseci) onemi# delovanje družinskih posvetovanj' pri tem pa trpijo naj večjo šk®’| seveda ženske. KPI je v dežel® svetu že zahtevala, naj se za®u“’ popravi in se omogoči ustanov# | družinskih posvetovalnic.
Natečaj za slovenski pedagoški učbenik
Šolsko nadzomištvo je razpis* natečaj za sestavitev pedagošj®^ učbenika za slovenski učiteljišč' Trstu in Gorici. Učbenik naj bo 1 mišljen kot dopolnilo k tekoče"1, pouku filozofije, upošteva pa ri celoviti razvoj evropskega, ozir# italijanskega vzgojeslovnega ŠW° ja, ki se prepletata s pedagoš*1® in zgodovinskim razvojem slov" ske narodnostne skupnosti.
Kandidati bodo morali pos*a|J svoje izdelke v treh izvodih in Pr poročeno deželnemu uradu za s° stvo na Trgu sv. Antona Novef 6 v Trstu najpozneje do 12. ur ' dne 31. januarja 1980.

Srečanja s skladatelji
V Rimu so zaplenili za 5 milijard mamil
RIM - V dveh ločenih akcijah se je finančni straži s sodelovanjem carinske službe na letališču Fiumi-cino porečilo zapleniti mamila v vrednosti 5 milijard lir in spraviti za zapahe 5 oseb. Najprej so padli v roke carinikov dva švicarska in en italijanski državljan, katerim so odkrili v dvojnem dnu kovčkov 3 kg čistega heroina.
Drugo akcijo so sprožili po pristanku letala i/. Bomhaya. Ustavili so dve osebi ’.n jima pregledali prtljago. V dvojnem dni. kovčka so našli nekaj hašiša in opija, ki sta bila skr'-no skrita tudi v originalnih pločevinastih škatlah z etikami tovarne za predelovanje sadja.
■••■v.......
(Nadaljevanje s 4. strani)
PROCES BAI-BO - BANDERA
Tožilec zahteval potrditev obsodbe
GENOVA — Na prizivnem sodišču v Genovi je tožilec zahteval potrditev obsodbe župana občine Maja-no Gerolama Bandere in osebnega tajnika posebneg- vladnega komisarja za potresno področje v Furlaniji Zamberlettija, Giuseppa Bal-ba na sedem let in pol oziroma na sedem let zapora. Tožilec je dejal da je krivda obeh pri izsiljevanju podkupnine r podjetja »Precasa*, ki se ukvarja z gradnjo in s prodajo montažnih hiš, povsem dokazana in da je torej obsodba utemeljena.
non. in drugim odjemalcem sicer kakovostno blago, vendar po kolikor mogoče konkurenčnih cenah in to politiko nameravajo zadruge še izraziteje voditi tudi v prihodnje.
Proslave ob 75-letnici so se poleg članov in odposlanstev drugih zadružnih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine udeležili tudi predsednik deželne skupščine Colli, deželni odbornik za industrijo in trgovino Rinaldi, odbornik za krajevne ustanove in zadružništvo Mizzau, občinski odbornik Seri in druge osebnosti. V imenu predsednika trgovinske zbornice Modiana je prisotne pozdravil odbornik Puppi, za Združenje italijanskih zadrug je nastopil podpredsednik Bruschi, za vsedržavno zadružno zvezo pa
V okviru srečanj s skladatelji Furlanije - Julijske krajine bosta gosta Nemškega kulturnega inštituta skladatelja Claudio Bilucaglia in Ubald Vrabec. Claudio Bilucaglia je mlajši skladatelj, ki se u-kvarja predvsem z moderno glasbo. Slovenski skladatelj Ubald Vrabec spada v starejšo generacijo, v svojem ustvarjanju je samosvoj, čeprav pazljivo sledi sodobnim glasbenim tokovom.
Srečanje s skladateljema bo danes, s pričetkom ob 18.30, na sedežu inštituta v Ul. Coroneo 15.
o Občni zbor Sindikata slov. šole
(Nadaljevanje z 2. strani)
5. letnik. Nujno je, da zavod dobi prostore za delavnice in laboratorije. Potrebno je dijake pravilno u-sm sr jati s posebnim odnosom na potrebe tržišča. Tržaška pokrajina je že vložila prošnje za odprtje slovenskih razredov pri zavodu za elek-r; tehnike in razrede za geometre pri trgovskem zavodu Žiga Zois. Slovenski poklicni zavod je že vzpo-s'-vil stike s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in s Kmečko zvezo. Prof. Marčeva je omenila še vprašanje poklicnega izobraževanja delavcev.
Prof. Ivan Verč je poročal o uresničevanju pooblaščenih odlokov. Dejal je, da so se novi šolski organi izkezali kot pozitivna pridobitev, vendar je še vrsta vprašanj nerešenih. Prof. Verč je dejal, da na slovenskih šolah vsi še niso razumeli prave vloge izvoljenih organov, dejal je tudi, da bodo potrebni še nadaljnji napori, da se bo slovenska šola začela učinkovito povezovati s svojim okoljem.
Učiteljica Nerina Švab je spregovorila o rabi slovenščine v poslovanju, dejala je, da bi se morali potegovati za to, da bi se slovenski šolski organi posluževali slovenščine v vseh uradnih stikih in odnosih. Švabova je nato govorila še o funkciji sindikata. Dejala je, da je treba posvečati skrb za sindikalno - pravna vprašanja, s katerimi se srečujejo posamezni člani, poleg tega je treba posvečati več pažnje specifičnim, vsebinskim vprašanjem slovenske šole.
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glosa; 9.40 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Jezik za zobe!; 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: 10. vsedržavni kongres Zveze žensk Rafije; 13.15 Z revije »Primorska poje*; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Jugotonov ex-press; 15.35 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Po sledovih izumrlih živali; 18.20 Klasični album; 19.30 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Neposreden prenos iz Kulturnega doma: P. I. Čajkovski - Evgenij Onjegin, opera v 3. dejanjih.
KOPER
.. .......... .................. .................. —..................... ..
Eden od malih bolnikov v neapeljski bolnišnici Santobono (ANSA)

PRI CREMI STRELI NA KARABINJERSKO IZVIDNICO
Aretiran pripadnik skupine «Prima linea»
CRtlMA — Medtem ko sta dva karabinjerja . a cestnem bloku pregledovala dokumente treh potnikov fiata 500, je eden od teh potegnil iz žepa samokres in nekaj krat u-strelil. Medtem k. sta se karabinjerja zgrudila na asfalt, je eden zbežal po polju, druga dva pa sta se vsedla v karabinjerski fiat 127 in naglo odpeljala.
Ranjenca, 35-letnega brigadirja Camilla Mancinija in 28-letnega ka-
rabinjerja Raffaela Sordiella so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo prvi okreval v 20 dneh, medtem ko so si morali za drugega pridržati prognozo. Istočasno pa je stekla zasledovalna akcija, pri kateri so sodelovali tudi helikopterji. Izvidnici, ki je nadzorovala področje okoli Postina di Do-vere, se je posrečilo zajeti " gostilni dva sumljiva mladeniča. Dokumentov nista imela, saj sta ju pustila v rokah Mancinija, pri enem
pa so celo našli samokres. Oba so odpeljali na zasliševanje in ugotovili, da je eden, pa čeprav se je izdajal za Claudija Petracchija, 26-letni Antonio Marocco, somišljenik \ ’"elja skupine «Prima lin * A-lunnija, ki je bil že obtožen sodelovanja z oboroženo skupino in je lani zbežal iz zapora v Fossombrone-ju. Drugega so identificirali za r .-niela Bonata, ki je znan somišljenik skupine »Autonomia operaia*.
Prof. Šejla Lavrenčič je orisala delovanje in namene pedagoškega odseka. Poudarila je trud za osvojitev novih metod in vsebin pedagoško - didaktičnega dela. Odbor sindikata je nato predložil predlog o šolskem okraju, ki sta ga usvojila goriški in tržaški odbor. Okraj naj bi bil eden, z možnostjo samostojnega poslovanja pokrajinskih delegacij. Na včerajšnjem občnem zboru je bil tudi govor o priznanju jugoslovanskih diplom. Sindikat je u-gotovil, da bi morala biti priznana poleg univerzitetnih še razna druga spričevala in diplome.
Branju referatov je sledila razprava. Med najvažnejše točke, o katerih so razpravljali, moramo uvrstiti šolski okraj, problem iz-venšolskega udejstvovanja dijakov in seveda sklep, da mora slovenski sindikat osvojiti stališča italijanske sindikalne zveze, ko gre za skupna vprašanja, kot so na primer delovno razmerje, mezde in drugo. Na občnem zboru ni manjkala niti vrsta ostrih in kritičnih pripomb gle-ge prevelike odsotnosti članov pri delovanju sindikata.
Diskusiji so sledile volitve novih
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester Paula Mauriata; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Plošča zime ’78; 12,00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Glasbeni trenutek; 14.15 Folk glasba; 14.33 Poje Višnja Korbar;
14.45	Ansambel «Dobri znanci*;
15.00	Lestvica LP; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije na tekočem traku; 18.35 Naši zbori pojo; 19.33 Crash; 20.00 Glasovi in zvoki; 21.17 Ansambel Pete Rugo-lo; 21.32 Simfonični koncert;
22.45	Orkester BP Convention.
ITALIJANSKA TV
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio, anch’io; 11.30 Ena dežela na enkrat: Marke; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’79; 14.05 Radiio 1 - Jazz '79; 14.30 Olika, vzgojna oddaja; 15.05 Politična tribuna; 15.55 Ral-ly; 16.20 Popoldanska radijska srečanja; 17.05 Družinski parkirni prostor, strnjena radijska drama; 17.25 Plošče; 18.00 Glasbeno srečanje z Mino; 18.35 Ali veš?; 19.30 Nabožna oddaja: 19.35 Radio 1 - Jazz '79; 20.25 Sodnikove razsodbe; 21.05 Ljudska simfonična sezona 1979; 22.20 Sestanek s Pie-trom Trombetto in ansamblom »I Nomadi; 23.18 Lahko noč.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18,00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9,05 Za šolarje; 9.30 Iz glasbene tradicije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica: 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni inter-mezzo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrtiljak*: 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Flereta; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo; 00.05 Nočni program.
Žag<*r’
Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Danes risani filmi
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK Danes v parlamentu
14.10 Jezik za vsakogar: Franc® ščina
15.00	Bočen: Hokej na ledu
17.00	Luci sulla tastiera
17.25	Govori vam kapetan — ®°' kumentarec
18.00	Argumenti: Kemijska in°u
18.30	DNEVNIK 1 - KRONIKE Sčver kliče Jug - Jug če Sever
19.05	Programi pristopanja 19.20 Happy days — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slik«
20.00	DNEVNIK 20.40 TAM TAM
Iz vsebine: razgovor z ®' lanskimi sodniki o umor" Alessandrinija in reportaž" iz letala, s katerim se Je Homeini vrnil v Iran. .
21.35	TOTO’, VITTORIO E LA DOTTORESSA - film Filmske novosti Ob koncu DNEVNIK, Dar# v parlamentu in Vremensko slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim:
Knjige	.
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. L®1
13.30	Človek in zemlja Program za mladino
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	Japonske pravljice in gende
17.30	Spazio dispari Dvotedenska rubrika n
18.00	MLADINA IN KMETIJSTVU
18.30	lz parlamenta DNEVNIK 2 - ŠPORT „
18.50	DOBER VEČER Z . . . lv CIANOM SALCEJEM Vmes TV film iz serije «>e seli zdravniki*
Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti stud® 20.40 Portobello — petkov seje®
21.50	Zadnja scena	,
PET ZGODB IZ GLEDAU' ŠKEGA SVETA
22.45	Sereno variabile
23.15	Programi pristopanja
Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 in 11.15 TV v šoli
16.10	Evropsko prvenstvo v u®# nostnem drsanju
17.10	POROČILA
17.15	Zverinice iz Rezije
17.35	Poletje s Katko
18.05	Domači ansambli:
Vaška godba
18.35	OBZORNIK
18.45	Življenje na mehkem dnu
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Evropsko prvenstvo v un^t' nostnem drsanju
21.30	DNEVNIK
22.05	LEE HARWEY OSWALD, nadaljevanka
Koper
20.00	Dober večer, risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	SAMOTNI VLOMILEC " film
Igrajo: Hardy Kriiger, R"!' mond Pelegrin, Jean L«' fabure
22.05 Ekonomske informacije 22.25 Evropsko prvenstvo v utnd' nostnem drsanju
ŠVICA
17.55 Program za najmlajše
18.00	Program za mladino
19.35	Mačke in želva — TV fil®
20.45	Reporter
21.45	Desirs des femmes — R'111