Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje km Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik 26, št. 5 fii m i ll! Iz j p «a «ji; . a fkMm I ^ r. MM^r/i '■ > t: T K 1' 7 j 't r ',. n ni*uftArri ■ i - J f£r . (t I * 'J*. . Mtiifh .. -j, > mf^SmJSm 3» M A POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE 4 BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI _ AVTODIAGNOSTIKA B3 AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA triglav Triglav Asistenca BREZPLAČNI pregled računalnika Y PONUJAMO: Popravilo računalnika, diagnostika in ocena stroškov Svetovanje pri nakupu računalniške opreme Servis in nadgradnja računalnika in računalniške opreme Namestitev programske in strojne opreme Windows in Linux Vzdrževanje programske in strojne računalniške opreme Odstranjevanje virusov Namestitev protivirusnih programov Strojno in programsko računalniško opremo Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov NAMEŠČAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMO 051 - 246 - 208 matostoritve@gmail.com FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: inFo@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Fizioterapijo na delovni nalog [čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev] Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija <ä £ NOVAKS Marija Novak s.p. Reber 2a 8360 Žužemberk Naš namen je, pomagati Vam v najtežjih trenutkih ob izgubi svojih najdražjih. Nudimo 24-urno dežurno službo ter kompletno storitev na enem mestu. Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 Naš kraj ■ maj 2020 •• Dan v podjetju •• 3 Spoštovani bralci Našega kraja, že je konec maja in glede na uradni konec epidemije covida-19 lahko na dogodke v preteklih dveh mesecih vendarle pogledamo z neke varne razdalje. Epidemija svetovnih razsežnosti je povsem nepričakovano posegla v sicer bolj ali manj urejen življenjski ritem. Ta je z majhnimi odkloni tekel leta in leta, zato bi si lahko le tisti z najbolj bujno domišljijo na prvi dan letošnjega leta predstavljali nekaj podobnega, kot se je dogajalo pri nas po 13. marcu, marsikje po svetu pa se še zdaj. Za zdaj kaže, da smo v naši državi širjenje virusa odlično omejili. Menda celo najboljše v Evropi. Kljub temu da so mediji polni novic o naši razklanosti ter da vsem na očeh manjši del državljanov pere umazano perilo, še vedno znamo ob določenih težkih preizkušnjah stopiti skupaj in jih premagati. Zagotovo to premalo ponavljamo in se tega tudi premalo zavedamo. Majhen narod smo, za srednje veliko evropsko mesto nas je, zato se lahko hitro obrnemo in prilagodimo. V tem je naša glavna prednost. Pa jo znamo izkoriščati? Jo sploh hočemo? Ali se raje igramo igro lovljenja lastnega repa in obupujemo, ker ga ne moremo ujeti? In širimo negativnost, ob tem pa kazalce in strupene puščice usmerjamo proti tistim, ki se isto igro igrajo nekaj metrov stran? Vredno razmisleka. Nova številka našega glasila poskuša prinesti v vaše domove pozitivne informacije. Resda dogodkov v preteklih tednih še ni bilo, a kljub temu imamo veliko za pisati. Po tem, ko ste v prejšnji številki lahko prebrali pogovor s poveljnikom civilne zaščite, tokrat ponujam v branje pogovor s podžupanom Jožetom Prijateljem in direktorico občinske uprave Mojco Špec Potočar. Oba sta imela veliko vlogo pri pripravi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije v naši občini. Končal se je KoroNatečaj, s katerim smo v prejšnji številki želeli spodbuditi vašo ustvarjalnost. Sedem avtorjev je poslalo devet del in vsa si lahko ogledate v majski številki. Vsi avtorji bodo s strani občine dobili spominsko tematsko nagrado za sodelovanje. Hvala vsem sodelujočim. Zelo bogata sta tudi tokrat prispevka v rubrikah Leto bratov Kralj in Semena. Tokrat si lahko preberete tudi nekaj razmišljanj naših osnovnošolcev, ki so ustvarjali pod mentorstvom učiteljice Eme Sevšek. Ljubitelje pohodništva in kulturne dediščine pa vabim k prebiranju prispevka Turističnega društva Dobrepolje. Snovalec Edi Zgonc piše o novi tematski krožni poti, poimenovani Brodnikova pešpot. V preteklih tednih sta se žal poslovila dva velika Dobrepoljca, ki sta s svojim delovanjem zelo zaznamovala tudi dru- ga okolja. Nekrologa prof. Milana Šuštarja in g. Frančiška Novaka vsem priporočam v branje, saj se lahko od njiju veliko naučimo. Kot smo objavili že v prejšnji številki Našega kraja, letos praznuje Futsal klub Dobrepolje desetletnico delovanja. Kratek pregled najdete na športnih straneh. Vabim pa vas tudi k branju podjetniškega kotička, v katerem so nekateri naši podjetniki delili svojo izkušnjo spopada z izzivi preteklih dveh mesecev. Naj bodo naslednji tedni za vse uspešni, predvsem pa vam želim optimističnega pogleda na stvari in dogodke v vaši bližini. Čeprav je velikokrat videti, da na pogled nimamo vpliva, pa to vendarle ni res. Kako bomo na nekaj gledali, je v veliki meri odvisno od vsakega posameznika. Učencem in učiteljem želim uspešen zaključek najbolj nenavadnega šolskega leta, podjetnikom pa učinkovito spoprijemanje z novimi izzivi. Prijetno branje vam želim. Urednik Bojan Novak Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Sušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 26. junija. Prispevke zbiramo do 16. junija. Kazalo Iz občine....................................4 Obvestila..................................10 Aktualno..................................18 Dan v podjetju.........................20 Iz šole in vrtca..........................22 Iz društev.................................24 Šport........................................30 V spomin..................................34 Zahvale....................................38 4 Naš kraj ■ marec 2020 Odprti projekti Nagnili smo se proti koncu pregovorno najlepšega meseca v letu. Ampak tako kot pri vseh stvareh se tudi s tem ne strinjamo vsi. Nekaterim je bolj pri srcu mrzel, vetroven in zasnežen december. Tudi pri koronavirusu je tako. Pred dvema mesecema smo bili zelo previdni, kar malo v strahu, zdaj jih veliko misli, da vse skupaj ni bilo nič, da je bilo veliko ukrepov nepotrebnih, samo za strah. Kakor koli, hvaležen sem vsem, ki ste spoštovali ukrepe oblasti, posebej tistim, ki ste se trudili na vse načine, da bi naredili življenje v času epidemije dobro, varno in tudi veselo. Hvala šolskemu osebju za ves trud z našimi otroki. Res ste pokazali, da vam ni le do tega, da bo »šiht opravljen«, ampak ste dali v svoje delo večinoma tudi srce. Sicer pa so pri nas tudi v času epidemije praktično vsi odprti projekti tekli dokaj dobro. Nadaljevali smo gradnjo osrednje čistilne naprave v Bruhanji vasi. Tudi priprava predlogov protipoplavne zaščite je potekala. V preteklih tednih smo se z načrtovalci srečali dvakrat in pogledali napredek pri delu. Predlagane rešitve smo si v manjši zasedbi ogledali tudi na terenu. Če se bodo stvari odvijale po načrtu, bomo v drugi polovici leta že lahko razpravljali o predlogih tudi na javnih razpravah. Osnovno vodilo pri iskanju rešitev je, da bi našli rešitve, ki bodo za vse pomenile boljše stanje ob morebitni poplavi, četudi bo morda kakšen travnik, ki doslej ni bil poplavljen, zalit z vodo. Samo da ne bi bili ogroženi ljudje, stanovanjske hiše in objekti. Predvsem pa je pomembno, da bi v Struško dolino prišlo čim manj ali pa sploh nič vode iz zgornjega dela občine. Z Direkcijo za ceste in neposredno vključenimi prebivalci v Strugah smo, mislim, da kar uspešno, iskali rešitve za ureditev središča in avtobusne postaje. Končno smo uredili avtobusni postaji v Zagorici in Podgori. Kar zadeva agromelioracijska dela, zdaj potekata s strani ARSKTRP pregled in kontrola opravljanega dela. Z njihove strani pri- čakujemo povrnitev večine sredstev, ki jih je občina vložila v preteklem letu v izvedbo rekonstrukcije poti na območju Podgore in Bruhanje vasi. Gre za več kot 200.000 €. Kar zadeva suhokrajnski vodovod, s katerim smo si zagotovili dodaten vodni vir, je pri nas delo v glavnem končano, nekaj težav je še s tem, da niso zgrajeni vsi sekundarni vodi. Konec aprila sem imel na to temo dva razgovora z ministrom za kohezijo g. Černačem, s katerim smo se v začetku maja tudi sestali predstavniki vseh petih občin, ki so sodelovale v projektu. Trdno upamo, da nam bo vlada tokrat prisluhnila, da bomo lahko ta vodovod dokončali. Govorili pa smo tudi o prihodnosti, kjer si želimo, da bi državna in EU sredstva lahko namenili za izgradnjo vodovodov in kanalizacij tudi v občinah naše velikosti. Na žalost brez lastnega vodnega vira ostaja naselje Vodice, kjer bo dodatna oskrba z vodo zagotovljena s pomočjo stalnega dovoza vode, ki ga bodo opravljali gasilci. V občinski upravi smo se ukvarjali tudi s starimi dolgovi, ki jih niti ni prav malo. Je pa prav, da smo vsi obravnavani enako in da svoje obveznosti do družbe vsi poravnamo in tako omogočimo nadaljnjo gradnjo in vzdrževanje skupnih objektov in naprav (ČN, kanalizacija, poti ...). Zal so nekateri dogodki odpadli in smo jih morali prestaviti v drug čas. Še najbolj žal mi je, da nismo mogli izvesti srečanja s turističnimi novinarji Slovenije, kar bi bila odlična priložnost za predstavitev naših lepot in dobrot širši javnosti. Nič zato, bomo pa to morda naredili jeseni. Izgradnja športne dvorane pa se kljub velikim finančnim težavam bliža koncu. Za dokončanje gradnje, ureditev okolice in nakup opreme bo gotovo potrebna dodatna zadolžitev občine, saj bomo sredstva Eko sklada prejeli šele potem, ko bo pridobljeno uporabno dovoljenje in bodo plačani vsi računi vsem izvajalcem. To pa pomeni, da moramo poleg sredstev za agromelioracije (več kot 200.000) založiti tudi sredstva za dvorano, ki jih pričakujemo od Eko sklada (malo manj kot milijon). To pa je za občino, kot je naša, ogromen zalogaj. Vseeno načrtujemo, da bomo jeseni v dvorani sprejeli prve športnike. Najprej naše najmlajše, potem pa vse druge. S športniki se pogovarjamo tudi o upravljanju dvorane, najemnini za uporabo prostora itd. Vsekakor vabim zainteresirane, da razmislite, ali bi se lotili organizacije dela s športniki in upravljanjem dvorane. Mislim, da bi bil to lahko kar primeren posel za nekaj ljudi. Tudi delo urednika Našega kraja ni čisto zastonj, zato vas vabimo k sodelovanju. Upam, da bomo v naslednjih mesecih končno prišli tudi do upravljavca pokopališča, saj je lepo urejeno pokopališče lahko v okras in ponos kraju. Največja težava pa je še vedno zdravnik na Vidmu - oziroma to, da ga nimamo. Sicer je v teku javni razpis, ki se zaključi konec junija, in upam . saj veste, »kdor trka, se mu bo odprlo«, in verjamem, da bo tudi za nas enkrat konec te kalvarije. Hvala ZD Grosuplje, ZD Ribnica in ZD Ivančna Gorica, ki so sprejeli še nekaj naših ljudi. Zelim vam lepo pomlad, ostanite zdravi in veseli. Maturantom veliko uspeha v naslednjih tednih, da se vam izpolnijo načrti in hrepenenja. Letošnjim »devetarjem« želim, da bi tudi vam va-leta ostala v dolgem in lepem spominu in da vam bodo razredniki pri tem pomagali. ■ Naš kraj ■ maj 2020 •• Dan v podjetju •• 5 Poročilo z druge dopisne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja epidemije covida-19 je bilo v zadnjih dveh mesecih okrnjeno tudi delovanje občinskega sveta. Tako je svet med 21. aprilom in 4. majem opravil dopisno sejo, na kateri so svetniki na daljavo obravnavali pet točk dnevnega reda. Bojan Novak V prvi točki dnevnega reda so se svetniki seznanili s predlogom sprememb in dopolnitev Odloka o pokopališkem redu na območju Občine Dobrepolje. Odlok je bil sprejet leta 2017, spremenjen lansko leto, vendar pa je vseboval še nekatere nedoslednosti in neskladnosti z zakonom. Svetniki so spremembe in dopolnitve sprejeli, sprejem pa za občane ne bo imel večjih posledic. V drugi točki je občinski svet opravil prvo branje predloga Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje storitev obvezne občinske gospodarske javne službe pogrebne dejavnosti in javne službe pokopališke dejavnosti v Občini Dobre-polje. Sprejem poteka po dvofaznem postopku, zato bo končno glasovanje na naslednji seji. Na osnovi podelitve koncesije želi občina urediti doslej nesistemsko urejeno upravljanje in urejanje pokopališč. Občinski svet je nadalje sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o priznanjih Občine Dobrepolje. Odlok o priznanjih je bil sprejet julija 2019, vendar so bile ugotovljene nekatere nejasnosti oziroma nedorečenosti, zato je župan pripravil predlog sprememb. Svetniki so jih podprli. Občinski svet je sprejel tudi predlog za sofinanciranje programov športa. Rok za oddajo prijav na Javni razpis za sofinanciranje ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrepolje za leto 2020 je podaljšan do 1. julija 2020. Letnega programa športa za leto 2020. Ta predstavlja temelj sofinanciranja programov športa v letošnjem letu. Sprejem letnega programa športa je podlaga, na kateri bo objavljen letošnji javni razpis V zadnji točki dnevnega reda je občinski svet potrdil predlog o ukinitvi statusa javno dobro na parceli 1908/5 k. o. Podgora. ■ 6 Naš kraj ■ marec 2020 Pogovor s podžupanom Jožetom Prijateljem in direktorico občinske uprave mag. Mojco Špec Potočar Slovenija se je iz krempljev epidemije covida-19 zelo uspešno izvila. Zasluga za to gre tako odločevalcem, ki so pripravili številne ukrepe, kot tudi vsakemu od nas, ki smo ukrepe spoštovali in zajezili širjenje virusa. Ne smemo pa pozabiti še na mnogokrat neizpostavljene ljudi, ki so tudi v času najhujšega strahu in negotovosti vladna navodila prilagajali posebnostim lokalnega okolja. V pretekli številki Našega kraja smo tako spoznali delo poveljnika naše civilne zaščite, tokrat pa sem na pogovor povabil še člana ožje krizne koordinacijske skupine, podžupana Jožeta Prijatelja, in direktorico občinske uprave, mag. Mojco Špec Potočar. Pogledali smo na pretekla dva meseca, ustavili pa smo se tudi pri nekaterih drugih segmentih njunega dela v občinski stavbi. Bojan Novak Spoštovana sogovornika, naš pogovor moramo vsekakor začeti s spopadanjem z epidemijo, ki se mu vsi skupaj posvečamo že dva meseca. V prejšnji številki je poveljnik civilne zaščite g. Aleš Strnad povedal, da sta tudi vidva v glavni skupini, ki skrbi, da vsi ukrepi tečejo tudi na lokalni ravni. Kakšna je v tem času vajina vloga pri preprečevanju širjenja epidemije? Jože Prijatelj: Da, res je. Ob razglasitvi epidemije je župan izdal sklep o formiranju krizne koordinacijske skupine. Razmere so bile zelo negotove in upali smo, da k nam najhujše ne bo prišlo. Zato je bila najprej formirana krizna koordinacijska skupina in ne celotni štab civilne zaščite. V trenutku, ko bi se v naši občini pojavile kake resne grožnje z okužbami, pa smo bili pripravljeni tudi na aktiviranje celotnega štaba. Že ob županovem povabilu, da se kot podžupan priključim delu na občini, je bilo predvideno, da naj bi pokrival tudi področje civilne zaščite. Ni dolgo trajalo, ko je bilo treba na tem področju zelo aktivno delovati. V skupini sem pripravljal predvsem različne materiale in izvajal naloge poveljnika, ki je bil glavni od-ločevalec. Moram pa povedati, da smo vse odločitve sprejemali s soglasjem. Dnevno sem pisal različna poročila na izpostavo Uprave za zaščito in reševanje ter na druge institucije, urejal zapisnike srečanj, oblikoval različne protokole obnašanja. Kot glavni operativec sem se ukvarjal tudi z nabavami različne zaščitne opreme. Mojca Špec Potočar: Tudi jaz sem kot članica ožje skupine sodelovala pri odločitvah, pomagala pri izvedbi raznih naročil (npr. zaščitnih mask, razkužil) in pri koordinaciji dela občinske uprave. Posebno v začetnem delu epidemije je bilo namreč treba izdati veliko navodil, sklepov in odredb, predvsem o zapiranju določenih objektov oziroma prepovedi zadrževanja. Ta izvedbeni del smo naredili skupaj z županom in podžupanom, jaz pa sem skrbela za pripravo, objavo in tudi za nadzor nad izvajanjem ukrepov. Jože Prijatelj: Naj dodam še, da je bila direktorica občinske uprave v skupini tista članica, ki je vedno vse ukrepe in odločitve presojala skozi prizmo vpliva na občinske finance. Tako poveljnik civilne zaščite kot drugi smo imeli veliko različnih predlogov, a kot vedno je bilo treba vse odgovorno uskladiti s finančno vzdržnostjo naše občine. Ni odveč omeniti, da je ob tem iskala tudi rešitve, kje bi bilo možno pridobiti še dodatna sredstva. Mojca Špec Potočar: Treba je omeniti, da je pri vsem sodeloval tudi župan, ki je moral vse dejavnost in ukrepe predstaviti tudi javnosti. Tako je naša koordinacijska skupina pripravila letake za raznašanje po gospodinjstvih ter dnevno osveževala spletno stran z novostmi. Pripravili in organizirali smo tudi vse potrebno za pošiljanje zaščitnih mask po domovih. Poleg tega smo morali izdati tudi sklepe o zapiranju javnih površin in javnih prostorov, izdati navodila za izvajanje pogrebov ter protokole za različne »črne scenarije«. Naše tekoče delo se ni ustavilo, nasprotno, še povečalo se je. Delali smo delno od doma, delno pa na delovnem mestu. Največ tragičnih zgodb po državi in svetu je bilo v domovih za ostarele. V medijih smo dnevno lahko videli, kako nemočni so bili v nekaterih takih domovih, ko je prišlo do širjenja virusa. V naši občini imamo dva taka domova, zato je bila verjetno zaskrbljenost kar velika, kajne? Jože Prijatelj: Res je, v občini imamo dva epidemiološko rizična domova, Zavod sv. Terezije in Prizmo Ponikve. Pripraviti smo morali različne scenarije, saj so takrat v medijih krožile res tragične zgodbe iz nekaterih drugih podobnih domov. Tako smo bili stalno na vezi Naš kraj ■ maj 2020 •• Dan v podjetju •• 7 (telefon, videokonferenca) z vodstvom obeh domov. Pripravljeni smo bili na scenarij, da se ob pojavu virusa v kakem od domov v skladu z navodili umaknejo okuženi na drugo lokacijo. Za vsako tako rešitev smo naredili protokole obnašanja in delovanja. Mojca Špec Potočar: Trudili smo se poiskati stanovanja za zaposlene v domovih, da jim v najtežjih dneh ne bi bilo treba odhajati domov. Treba je bilo najti tudi različne možnosti in rešitve za morebitne potrebe prevažanja brisov iz domov do dostopnih točk. Pa še o marsikaterem drugem scenariju smo govorili in jih dorekli, če bi zanje nastale potrebe po realizaciji. Jože Prijatelj: Z zanimanjem smo spremljali novice, kako se spopadajo s problemom širjenja virusa med rizično populacijo tudi v drugih občinah, ki imajo domove za ostarele. Lahko rečem, da so v obeh naših domovih res dosledno upoštevali navodila in storili vse, da do vnosa virusa ni prišlo. Za to jim gre vsa pohvala. Skrbelo nas je tudi za druge starejše, ki niso v domovih za ostarele. Pripravljali smo rešitve za zagotavljanje pomoči pri dostavi hrane in drugih dobrin iz trgovine, pri dostavi zdravil. S trgovinami je bilo dogovorjeno za brezgotovinsko plačilo. Tudi za to smo pripravili navodila in izjave za prostovoljce, ki so se javili. Mojca Špec Potočar: V pripravljenosti smo imeli tudi prostovoljce za varstvo otrok iz družin, kjer so starši opravljali nepogrešljiva dela. Tudi za to je bilo treba pripraviti protokole ravnanja na podlagi predpisanih ukrepov pristojnih služb. Na srečo tudi tu nismo potrebovali veliko tistega, kar smo imeli pripravljenega. V javnosti zadnje tedne kroži veliko različnih scenarijev in sodb glede ravnanja državnih uradnikov in organov glede nakupa prepotrebne zaščitne opreme v času najhujšega širjenja virusa. Kako se je pomanjkanje zaščitne opreme odražalo pri vašem delu na lokalni ravni in kakšno je vajino mnenje o tem težkem obdobju »ekonomije divjega zahoda«? Jože Prijatelj: Najprej naj povem znani rek: Po bitki je lahko biti general. Ko se je začela epidemija, je bilo res vse drugače, kot je sedaj, ko so skladišča polna. Mi smo se, potem ko so nas s štaba civilne zaščite obvestili, da naj pridemo po za- ščitno opremo, v koordinacijski skupini pogovarjali o tem, ali bi šli po opremo s kombijem ali z najetim tovornjakom. Potem pa smo dobili vse v eni vrečki. Ker opreme za vse v državnih rezervah ni bilo. Ko smo začeli iskati zaščitno opremo sami (hoteli smo kupiti 2000 kirurških mask), smo naleteli na različne ponudbe raznih podjetij. Večinoma so ponudniki zahtevali predplačila, o cenah in drugih pogojih se ni dalo niti pogovarjati, niso pa niti sami znali določiti točnega roka dobave. To je bil za nas velik problem, saj smo imeli dve potencialni žarišči. Mojca Špec Potočar: Strinjam se -zdaj soditi, kako je kdo ravnal v tistem času, ni umestno. Zdaj imamo vsega zaščitnega materiala dovolj, v tistih dneh pa smo iz lekarne sproti naročali in jemali, kar so imeli, ne glede na ceno. Jože Prijatelj: Naša skupina se je zavedala, da bomo v primeru resnih težav potrebovali prostovoljce, člane Karitas in Rdečega križa. Predvsem pa smo predvidevali, da bomo aktivirali naše gasilce. Človeka pa ne moreš poslati na intervencijo, če mu nisi nudil ustrezne zaščitne opreme. To ni odgovorno. Zato smo iskali zaščitno opremo. V tistem času smo imeli tudi dva sestanka celotnega štaba civilne zaščite s poveljniki gasilskih društev. Načrt je bil tak, da se gasilci držijo v rezervi, če bi se odvil najhujši scenarij. Mojca Špec Potočar: Eden izmed sestankov pa je bil organiziran za seznanjanje s sistemom za videokonference (Zoom), da bi vsi znali ravnati z video-konferencami, če bi jih večkrat potrebovali. Kako pa s svojega zornega kota ocenjujeta pretekle ukrepe države in komunikacijo odločevalcev z lokalno ravnjo? Mojca Špec Potočar: Ukrepe države smo morali natančno spremljati, da smo jih lahko prenesli na lokalno raven. Sama menim, da so bili potrebni točno v takem obsegu in tistem času, saj se drugače ne bi mogli tako uspešno spoprijeti z epidemijo tako na državni kot na lokalni ravni. Jože Prijatelj: Vsi v skupini smo ukrepe države videli kot primerne in dobre. Če ne bi bili strogi in odločni, ne bi dosegli takega uspeha. Osnovni problem je bila bojazen, da se sesuje naš zdravstveni sistem. Prepričan sem, da je lažje ostro zastaviti ukrepe in jih potem rahljati. Vi- delo se je namreč, da se je v nekaterih državah, ki so na začetku ubrale manj strog sistem, virus precej nekontrolirano širil. Kakšno je vaše mnenje glede odziva na ukrepe za zajezitev epidemije s strani naših občanov? Smo se odzvali primerno in odgovorno? Mojca Špec Potočar: Občani so odlično spoštovali ukrepe. Nek nedeljski večer se je na občini ustavil predsednik vlade Janez Janša in pohvalil odziv naših občanov, saj ni bilo nikjer nikogar. Res, vsa čast občanom. Pokazali so odgovornost do ukrepov in predvsem solidarnost do ranljivih skupin. Zato smo tudi ostali samo pri le eni okužbi. Na tem mestu gre ponovna zahvala vsem občankam in občanom. Jože Prijatelj: Strinjam se z direktorico. Kljub odličnemu odzivu smo zadolžili gasilska društva, da so ob koncih tedna z vožnjo po občini izvajali nadzor. Kakih kršitev pa niso zaznali. V kolikšni meri so »protikoronske« dejavnosti zaznamovale siceršnje delo na občini? Koliko ste se v preteklih dveh mesecih ukvarjali z drugimi opravili, ki bi vas sicer, če epidemije ne bi bilo, polno zaposlovale? Jože Prijatelj: Oba velika projekta -gradnja športne dvorane in osrednje čistilne naprave - sta tekla v tem času skoraj v normalnem tempu naprej. Poleg tega smo tik pred razglasitvijo načrtovali sklic seje občinskega sveta, a smo jo potem prestavili. Kasneje smo jo izpeljali na dopisni način. Vsaka seja pa zahteva pripravo veliko dokumentacije in gradiva. Mojca Špec Potočar: Občinski procesi in postopki so v času epidemije tekli v polnosti naprej. Tudi v tem času smo se preko dela na daljavo odzivali na potrebe občanov. Res pa je, da je bilo vlog in pobud v tem času manj. Nekaj manj birokratskih opravil je bilo tudi zaradi s strani države ustavljenih postopkov in začasno zamrznjenih rokov. Smo pa sklicali in kasneje preklicali varnostni sosvet. Gre za organ, ki združuje policijo, civilno zaščito, medobčinski inšpektorat, upravno enoto, center za socialno delo, občinsko upravo in župana. Pripravili smo vse gradivo. Ta organ naj bi se ukvarjal s področjem varnosti, s soočanjem z migracijami in z drugimi varnostnimi vprašanji, kjer je potrebna koordinacija različnih institucij. Takoj, ko bo možno, ga bomo skli- 8 Naš kraj ■ marec 2020 cali, da se pogovorimo o izvedenih ukrepih in področjih, ki so vezani na varnost v naši občini. G. Prijatelj, delo podžupana opravljate šele nekaj mesecev. Kaj so bile vaše prve zadolžitve ob nastopu dela? Jože Prijatelj: Moram reči, da sva se z županom ob njegovem povabilu zelo dolgo pogovarjala. Po tehtnem premisleku sem se odločil sprejeti nov izziv. V prvi vrsti sem sprejel naloge, povezane s koordinacijo civilne zaščite v občini. Ob nastopu službe je bilo treba ažurirati obstoječe načrte zaščite in reševanja ter pripraviti tudi nove načrte, ki pridejo v veljavo ob pojavu poplav, potresov in drugih naravnih nesreč. Treba je bilo na novo narediti tudi oceno ogroženosti občine. Za mednarodno štabno vajo SIQUOKE2020 Ljubljanske izpostave civilne zaščite je bilo treba pripraviti veliko podatkov. Zdaj moram reči, da se je prav zaradi te vaje začelo dobro komuniciranje s šolo in domovi za starejše, kar je bilo potem zelo dobrodošlo ob epidemiji. Drugo področje mojega dela je povezano s komunalno infrastrukturo. Nudim pomoč pri dokončanju nekaterih projektov iz preteklega obdobja (na primer dokončanje avtobusnih postajališč Podgora in Zagorica). Prve mesece sem pripravil tudi nov razpis za ponudbo oblikovanja in tiskanja Našega kraja in se posvečal ureditvi naše pokopališke dejavnosti, kjer je bilo precej izzivov. Odlok o pokopališki dejavnosti je bil sicer sprejet leta 2017, a je bil spremenjen tako leta 2019 kot na zadnji dopisni seji (aprila). Na dopisni seji so svetniki potrdili tudi predlog odloka za podelitev koncesije v 1. branju. Tako potrjen odlok bo šel na naslednjo sejo v drugo branje. Po potrditvi bo potrebno pripraviti razpis za koncesionarja za up-ravljalca pokopališč in izvajanje 24-urne dežurne službe. Seveda so to le obširnejša področja delovanja, vsak dan pa je veliko drugih zadev, ki mi jih delegira župan. V zadnjem obdobju je bilo to seveda spoprijemanje z epidemijo, ukvarjam pa se tudi s pripravo pravilnika o upravljanju z novo športno dvorano in najema prostorov v njej. Gospa direktorica, nam lahko nekoliko predstavite, kako poteka dan v občinski upravi? Mojca Špec Potočar: Vsak dan se začne in konča z mislijo ter dejavnostmi, kako transparentno in gospodarsko izvajati proračun, ki je krovni akt občine. To so vsebine in za vsakega skrbnika tudi naloge, ki jih je potrebno izvajati in spremljati realizacijo ter posredovati smernice za naprej. Vse naše delo pa je povezano z denarnim tokom. V teku imamo velike projekte. Pri izvajanju proračuna pa smo prišli do težav z zagotavljanjem proračunskih sredstev. Vedeti je treba, da bomo pridobili sredstva Eko sklada šele po tem, ko bodo vsi računi plačani in bo uspešno pridobljeno uporabno dovoljenje. Za to pa potrebujemo dovolj sredstev že sedaj. Menim, da mora biti občinska uprava, ob vsem občanom skritem delu, hitra in prijazna do občanov. Truditi se mora narediti vse v dobrobit občanov in tudi številnih institucij. Ena izmed naših potez v smeri bolj prijazne občinske uprave je tudi selitev sprejemne pisarne v pritličje občinske stavbe, v nekdanje prostore pošte. Tako bo, predvsem za starejše in invalide, dostop veliko lažji. Občinska uprava mora biti povezovalni člen med posameznim občanom ali skupino občanov in državnimi institucijami. Hkrati moramo vsak dan iskati nove vire financiranja, pripravljati dokumentacijo za nove projekte, s katerimi bomo lahko kandidirali na razne razpise. Osredotočati se moramo že k izhodiščem novega programskega obdobja. Na tem mestu gre pohvala celotni občinski upravi, ker se trudi po najboljših močeh opraviti vse naloge na strokoven in prijazen način. Zelo pomembno pa je v občinski upravi še nadalje krepiti tim-sko delo. Ni težko opaziti, da smo ljudje precej kritični do občinske in tudi držav- ne uprave. Verjetno negotove razmere, ki smo jim priča sedaj in jim verjetno bomo tudi v naslednjih mesecih, ta občutek nezaupanja še povečujejo. Kako vidva z druge strani gledata na nezaupanje ljudi glede hitrosti in kakovosti vašega dela? Jože Prijatelj: Zelo veliko je raznih postopkov, ki niso vezani neposredno na občane. V ozadju pa jih moraš imeti, ker si dolžan delati transparentno in pravno korektno. Vem, da tega občani ne vidijo, ker ni vezano na njihove posamezne probleme. Veliko časa in energije vzamejo tudi razna pridobivanja soglasij in mnenj državnih institucij. Na ta čakamo včasih tudi nekaj mesecev, kar navzven deluje kot izgubljen čas. Mojca Špec Potočar: Naj povem, da smo ponosni na to, da smo v zadnjih mesecih uredili zelo veliko odprtih zadev s pristojnimi institucijami. Uspešno smo se odzvali na razne inšpekcijske in revizijske preglede in uredili zadeve za nazaj. Želimo pa delati pravilno naprej. Pri tem se držim načela, da dogodkov za nazaj ne želim komentirati. Jože Prijatelj: Moram povedati še to, da sem v prejšnjem mandatu spoznal delovanje občine kot občinski svetnik, še prej kot predsednik nadzornega odbora, a zdaj vidim delovanje občine v popolnoma drugi luči. Tako kot prej imam tudi zdaj veliko idej, a zdaj na konkretnih primerih vidim, da so za vsemi idejami, pobudami in načrti določeni postopki, ki zahtevajo ogromno dela, znanja in potrpežljivosti. Zanima me še vajin pogled v prihodnost. Se tudi vama zdi, da smo zaradi stalnih medijskih novic o epidemiji in njenih posledicah še bolj kot sicer podvrženi nekemu kolektivnemu negati-vizmu, kritiziranju in iskanju grešnih Naš kraj ■ maj 2020 •• Dan v podjetju •• 9 kozlov? Nam vsem manjka optimizma, tako v besedah kot v pričakovanjih? Jože Prijatelj: Pri medijskih zapisih in objavah na državni ravni bi se morali zavedati, da je treba kdaj kaj tudi pohvaliti. Žal nam gre Slovencem pohvala tako zelo težko z jezika. Treba je odkriti in sankcionirati nepravilnosti in jih odpravljati. Vsak javni uslužbenec mora delati transparentno in pošteno. Pri komentiranju pa se moramo vsi držati načela, da ocenjujemo dejanja v realnem času in prostoru. Žal se vse preveč iščejo napake in težave, premalo časa in energije pa se usmerja v skupno dobro. Tudi v občini ni nič drugače. Tudi tu moramo gledati in skrbeti za vse občane. Rešitve, ki so usmerjene v to, pa seveda niso za vsakega posameznika vedno najboljše. Seveda pa mora vedno obstajati možnost, da lahko vsak mirno in argumentirano pove svoje mnenje in pokaže na napako. To pa je nekaj povsem dru- gega kot kolektivno kritiziranje vsepov-prek, čemur smo pogosto, še posebej v tem času, priča na vseh ravneh. Mojca Špec Potočar: Se popolnoma strinjam. Posploševanja je bistveno preveč, in to velja tako na državni kot na občinski ravni. Vem, da nismo vsi vedno dovolj dobri. Nismo pa nikoli tudi vsi slabi ali nesposobni. Res, posploševanja v to smer je občutno preveč. Gotovo imate z županom že začrtano delo na občini tudi v naslednjih mesecih. Kateri bodo glavni projekti in naloge, ki bodo pred vami? Mojca Špec Potočar: Med glavne prioritete našega nadaljnjega dela vsekakor sodi prilagajanje trenutnim razmeram in izzivom v zvezi z epidemijo. Zdaj ko se pogovarjamo, moramo dokončno doreči vse podrobnosti glede ponovne vzpostavitve pouka v šoli in dela v vrtcu, ponovno aktivirati športne objekte. Zak- ljučil se je suhokrajnski vodovod, veliko dela pa nas čaka še s projektom obrtne cone Predstruge. Prav tako se zaključuje prva faza izgradnje osrednje čistilne naprave, pred nami pa je tudi že druga faza. Končuje se projekt agromelioracije, rekonstrukcija ceste Pri Cerkvi - Videm, avtobusne postaje ...). Tudi športno dvorano moramo čim prej predati v uporabo. Urediti oziroma jasneje opredeliti pa moramo tudi vlogo Jakličevega doma, ker se s tem že dolgo odlaša. Jože Prijatelj: Ob vsem tem delu pa bo hitro tu september, ko bo treba začeti s pripravo novega proračuna za naslednje leto. Glede na to, da je želja vedno precej več kot razpoložljivih virov, bomo še naprej stalno iskali nove možnosti ugodnega pridobivanja sredstev. Najlepša hvala za pogovor in srečno pri vajinem nadaljnjem delu. ■ Ponovni javni poziv k podaji predlogov za imenovanje urednika občinskega glasila NAŠ KRAJ Spoštovani, odgovornemu uredniku občinskega glasila Naš kraj je s 1. aprilom 2020 potekel mandat, zato je treba v skladu z določili 8. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila (Uradni list RS, št. 28/08) imenovati novega odgovornega urednika za naslednje štiriletno mandatno obdobje. V Odloku je določeno, da odgovorni urednik: • opravlja svoje delo nepoklicno, • ne more biti funkcionar politične stranke na lokalni ravni, • da mandat traja štiri leta in se lahko ponovi. Predlagatelje in kandidate vljudno prosimo, da h kandidaturi priložijo: • podpisan predlog kandidature oz. soglasje kandidata (dva obrazca v razpisni dokumentaciji), • svojo vizijo glasila in • kratek življenjepis. Iz navedenega predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Dobrepolje (v nadaljevanju Komisija) v imenu Komisije poziva zainteresirano javnost, da posredujejo svoje predloge za imenovanje odgovorne- ga urednika glasila Naš kraj v elektronski obliki na naslov: tajnistvo@dobrepolje.si. Poziv je odprt do preklica oz. dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za sklic seje občinskega sveta in njegovih delovnih teles. Pravico predlagati kandidata za odgovornega urednika ima vsak, ki ima pravico voliti na lokalnih volitvah v občini Dobrepolje. Kandidat se lahko predlaga sam. Kandidate lahko predlagajo tudi skupine občanov, občinski odbori političnih strank, društva, združenja in druge organizacije s sedežem v občini Dobrepolje ter druga zainteresirana javnost. Izmed prejetih predlogov bo Komisija izbrala kandidata za odgovornega urednika občinskega glasila in ga predlagala občinskemu svetu v imenovanje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jernej Stare, predsednik 10 Naš kraj ■ marec 2020 Stičišče Središče - podpora za društva in zasebne zavode sj / —m Stičišče m • V V v Središče Regionalno stičišče združuje društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije z različnih vsebinskih področij delovanja. Tako smo na ravni Osrednjeslovenske regije tukaj za vas Stičišče Središče, ki ima sedež v Ljubljani in ga vodi Zavod Nefiks. Ana Gregorič, informatorka Stičišča Središče Vodja Stičišča, Jože Gornik: »To, da imamo sedež v Ljubljani, pa nas ne ustavi, da ne bi aktivnosti izvajali tudi v drugih občinah te regije. Veseli bomo vaše pobude, izraženega interesa za sodelovanje ali pa samo vprašanja, na katerega vam lahko odgovorimo.« Naša vloga je podpora organizacijam v Osrednjeslovenski regiji, kar pomeni, da: Izvajamo informiranje • Vsak mesec pošiljamo e-obvestilnik Stičiščnik, ki ponuja aktualne informacije glede razvojnih potencialov za društva, zasebne zavode in druge nevladne organizacije. • Vzpostavili smo mailing listo, ki se ji lahko pridružite vse organizacije, ki delujete na območju občine. • Pod imenom Stičišče Središče nas najdete na Facebooku in Instagra-mu, vse informacije, vključno s prijavami na mailing liste, pa na www.sticisce-sredisce.si. • Dosegljivi pa smo tudi na elektronski pošti: sticisce@nefiks.si ali na telefonski številki 040 698 915. Izvajamo izobraževanja • Vsak mesec izvedemo vsaj dve izobraževanji s področij, ki so aktualna za organizacije sektorja: financiranje, pridobivanje prostovoljcev, upravljanje, vodenje, promocija ... Če se v vaši občini zberejo predstavniki vsaj šestih društev, stopite v stik z nami in bomo usposabljanje po dogovoru izvedli na območju vaše občine. • Za organizacije, ki bi rade razvile dodatne dejavnosti, imamo poseben sklop usposabljanj »Organizacije z razvojnim potencialom«. Svetujemo in nudimo: • osnovno pravno pomoč, • osnovno pomoč pri administraciji nevladnih organizacij, • projektno svetovanje, • pomoč pri registraciji spletne domene in postavitvi spletne strani, • pomoč pri pripravi vabil na dogodke, zbiranja prijav in beleženja kompe-tenc udeležencem z e-Nefiksom. Pomagamo vam: • Drugim organizacijam predstaviti vašo ponudbo in najti primerno storitev ali proizvod, ki ga nudijo druge organizacije (npr. prostore, ozvočenje idr.) - v nekaterih primerih celo brezplačno. • V sklopu NVO prijazno najti primerno storitev ali proizvod zase po ugodnih cenah ali brezplačno. • Postaviti spletno stran ali družbena omrežja - dvema organizacijama mesečno brezplačno. Draga društva, zasebni zavodi in druge nevladne organizacije na območju občine Dobrepolje, vabimo vas, da se nam pridružite, saj lahko povezani skupaj ustvarjamo kakovostno okolje za življenje vseh občanov. Več informacij najdete na naši spletni strani sticisce-sredisce.si. ■ PODJETNIŠKI KOTIČEK Na OOZ Grosuplje skupaj z OZS že ves čas trajanja epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu ter vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs. si/koronavirus-info. Tam najdete številne odgovore na najpogostejša vprašanja podjetnikov in podjetnic, objavljena so navodila za opravljanje posameznih dejavnosti in sekcij, predstavljeni so aktualni ukrepi države ter druge koristne informacije, ki vam bodo pomagale pri poslovanju v teh težkih časih. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Na OOZ Grosuplje navkljub trenutnemu stanju s koronavirusom poslujemo ne- moteno, vendar v skladu s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa. Pisarna OOZ Grosuplje je tako že od začetka maja dalje ponovno odprta za vse stranke v skladu z objavljenim delovnim časom, in sicer ob ponedeljkih (8.0012.00), ob sredah (8.00-12.00 in 13.0016.00) ter ob petkih (8.00-12.00). Vseeno vse stranke OOZ Grosuplje pozivamo, da pisarno OOZ Grosuplje obiščete le v nujnih primerih, svoj prihod pa obvezno predhodno najavite. Na voljo smo vam na telefonski številki 01 786 51 30 ter na ooz.grosuplje@ozs.si. Vsa komunikacija ter odgovori na vaša vprašanja bodo po navedenih dveh kanalih tekoče izvajani in posredovani. Svojo pošto ali sporočilo lahko oddate tudi v nabiralnik pred Domom obrtnikov. PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNIKE IN PODJETNICE IZ OBČINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: v skladu z dogovorom z Občino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplačno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vabljeni, da stopite v stik z nami. Pazite nase in ostanite zdravi. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Naš kraj ■ maj 2020 •• Dan v podjetju •• 11 Odzivi podjetnikov na čas epidemije covida-19 V času, ko se je življenje skoraj ustavilo in smo dva meseca skoraj po vsem svetu preživeli v izrednih, nepričakovanih razmerah, se je ustavilo tudi veliko podjetij. Negotovo obdobje se obeta tudi ob ponovnem zagonu vseh dejavnosti. Nekatere naše podjetnike sem povprašal o njihovem pogledu na to krizo. Bojan Novak KOVINOSTRUGARSTVO KLINC V času trajanja epidemije je naše podjetje poslovalo normalno. Zaradi varnosti zaposlenih smo znotraj podjetja takoj po razglasitvi epidemije uvedli tako ukrepe po priporočilih NlJZ-ja kot tudi dodatne interne. Kljub zaustavitvam proizvodnje na globalni ravni smo bili soočeni z minimalnimi motnjami v dobavah materiala in orodja. Praktično so bile motene le dobave iz Italije, s katero pa k sreči ne sodelujemo veliko. Zaznali pa smo prizemljitev letalskega prometa, saj s svojim dobaviteljem merilne opreme iz Velike Britanije nismo mogli izvesti predvidenih izobraževanj zaposlenih, pa tudi določeni rezervni deli za našo opremo iz ZDA niso bili dobavljivi. Glede na slabe gospodarske napovedi smo pripravili več različnih scenarijev za naslednje mesece, čeprav trenutno še vedno beležimo rast naročil v primerjavi z enakim obdobjem lani. Tudi od poslovnih partnerjev za zdaj dobivamo pozitivne informacije, saj večina beleži porast naročil. Se pa celotna situacija zelo različno odraža glede na branžo. Določene so celo v porastu, določene pa so beležile precejšnji padec. Naši proizvodi se sicer uporabljajo v različnih branžah od robotike, medicine, energetike, merilne tehnike, ogrevalne tehnike ... Takšna razpršenost je že na splošno, sploh pa v času morebitne gospodarske krize, vedno prednost, saj nikoli niso vsi segmenti gospodarstva enako prizadeti. Gregor Klinc FIZIOTERAPIJA KRAJNC Zaradi sprejetih ukrepov zaradi epidemije sem morala zapreti svoja vrata za šest tednov. Za ponovno vzpostavitev dela sem se začasno morala preseliti iz Zavoda sv. Terezije v Zdravstveno postajo na Vidmu, saj je Zavod zaradi ukrepov še vedno zaprt (ne more vsak obiskovalec vanj). To je vplivalo tudi na organizacijo dela. Vse to je močno vplivalo na podaljšanje čakalnih dob za čakajoče na delovni nalog. Iz že prej dolgih so se te podaljšale za vsaj osem tednov. Seveda je sedaj potreben tudi drugačen režim obravnave. Sedaj ko je ambulanta ponovno odprta, je viden velik upad samoplačniških storitev. V prihodnost gledam pozitivno. Ana Krajnc FRIZERSKI SALON ČOPEK V času, ko smo bili prisiljeni postaviti zdravje pred ekonomijo, se vsi spopadamo s hudo gospodarsko depresijo, množičnim odpuščanjem delavcev, predvsem pa nas vse bremeni finančna negotovost. V našem podjetju smo s 16. marcem 2020 zaprli vse salone in bili na čakanju doma. Zame, kot lastnico salona, je bil to velik šok. Prevzela me je negotovost. Računi morajo biti plačani, delavci morajo dobiti plačo, saj imajo tudi oni račune, kredite ... Kljub vsemu pa sem morala kot lastnica biti v oporo vsem svojim zaposlenim, saj jih je ob vseh informacijah o brezposelnosti skrbelo za svojo službo. Četrtega maja smo po celi državi odprli svoje frizerske salone. Delo z maskami se marsikomu zdi zastrašujoče, predvsem pa nam vse to otežuje delo z lasmi. Skrbi me, da nikoli več ne bo, kot je bilo, saj smo vsi potrošniki zelo zadržani. Tako kot vsi tudi sama upam, da se drugi val epidemije ne uresniči. To bi bila lahko resna nevarnost za gospodarstvo, saj veliko podjetij tega ne bi preneslo, sploh kdor posluje s tujino. Posledično se vsi vrtimo v začaranem krogu in tako prav vsi občutimo finančno stisko. Ne glede na vse slabe stvari, ki so se zgodile, poskušam ostati pozitivna. Prav gotovo smo se iz te izkušnje vsi nekaj naučili. Ustavili smo se, vzeli smo si čas zase, za svoje najdražje. Pokazali smo, da še znamo imeti radi in predvsem da imamo radi poklice, ki jih opravljamo. Andreja Draženovič JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE V času epidemije se je večini podjetij v sektorju informatike in informacijskih tehnologij obseg dela izredno povečal. Nenadoma smo bili tako posamezniki kot podjetja soočeni z novo realnostjo -otroci so se šolali od doma, mnogi s(m)o svoje delo opravljali od doma, podjetja so potrebovala nastavitve, da so zaposlenim omogočala nov način dela in povezljivost s službenimi računalniki in strežniki. Proizvodnja računalniške opreme v celoti poteka v tujini, zlasti na Kitajskem, zato je je kmalu začelo primanjkovati, saj so tovarne na Kitajskem prekinile proizvodnjo nekaj mesecev prej, preden se je epidemija zgodila v Sloveniji. Nadalje so nastale težave in ovire pri transportu, zato so se skladišča distributerjev hitro praznila. Največje je bilo povpraševanje po spletnih kamerah, s pomočjo katerih so otroci ostajali v stiku z učitelji in zaposleni s svojimi delodajalci in poslovnimi partnerji, vendar jih že v prvih dneh epidemije ni bilo mogoče dobiti ne doma ne v tujini (in jih še vedno ni). Tudi prenosni računalniki so bili izredno iskani. Za kakovostno in učinkovito delo ter šolanje doma se je izkazalo, kako pomembna sta hitrost internetne povezave in dostop do optičnega omrežja v vsakem domu oz. podjetju. Veseli me, da sem lahko pomagal mnogim, da so v času epidemije delo in šolanje opravljali čim bolj nemoteno. To je sicer pomenilo, da se nekaj tednov delovnik nikoli ni zares končal, vendar se zavedam, da je v izrednih razmerah treba pomagati po najboljših močeh. Boris Kaplan INOPOL D.O.O. Kljub temu da se je javno življenje zaradi preprečitve širjenja koronavirusa zača- 12 Naš kraj ■ marec 2020 sno skoraj povsem ustavilo, se v našem podjetju ni. Naše podjetje ima 20 zaposlenih, ki so ves čas delali z novo sprejetimi higienskimi ukrepi in drugimi zaščitnimi sredstvi. Naročila smo imeli odprta V okviru razpisa P1 plus 2020 je dodana kreditna linija C.19. Mikrogarancije za MSP-je - kritje škode zaradi koronavirusa. Namen: kredit za zagotovitev zadostne likvidnosti za financiranje poslovanja v obdobju epidemije ter spodbujanje podjetij za nadaljnje izvajanje podjetniške dejavnosti, kjer je po presoji Sklada financiranje z zaprošenim kreditom ekonomsko upravičeno. Za kreditno-garancijsko linijo C.19. lahko kandidirajo podjetja z glavno dejavnosti iz vseh dovoljenih področij, skupin in razredov. že od prej, pa tudi v tem času so redno prihajala in še prihajajo. Tudi z dobavo materiala nismo imeli problemov. Menimo, da v času epidemije naša branža ni bila prizadeta oz. ni utrpela večje škode. Upravičeni stroški: - obratna sredstva. Pregled kreditno-garancijskih pogojev: • 80-% garancija Sklada, • maksimalni znesek kredita je 100.000 EUR za mikro- in mala podjetja ter 200.000 EUR za srednje velika podjetja, • obrestna mera kredita: šestmesečni EURIBOR +0,50 %, • ročnost kredita: 1,5 do 5 let, • moratorij na odplačilo glavnice kredita: do šest mesecev (moratorij se šteje v odplačilno dobo kredita). V naslednjih mesecih želimo delati kot do sedaj in zaposliti nove ljudi. Anja Mesojedec > v— tfUC MiSf. imi- J3:o:g§§ Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si &ANITAR d. o. o. •Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, peleti, drva, toplotne črpalke, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli Za brezplačen ogled in svetovanje Pokličite 041/622-542 (Borut) B Vojkova 58, Ljubljana S TEL: 01/568 27 29 Q GSM: 031/622 542 041/622 542 m E-MAIL: info@sanitar.si in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje M. 051 417 022 boris.kaplan@juniteh.si