GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV UTO STR O, J ________•____________, 'v ••• Leto III. LJUBLJANA, DECEMBRA 1962 ŠTEVILKA 12 Urejeni medsebojni odnosi pogoj za nove uspehe Ob prehodu iz starega v novo leto je prav, da se ozremo na opravljeno delo in ugotovimo, kaj je bilo napačno oz. kaj smo opustili in bi morali bolj upoštevati v naslednjem letu. Lani smo si obljubili, da bomo imeli vedno pred očmi potrebo po kar najboljših medsebojnih odnosih in da ne bomo gledali le na količinske ali vrednostne pokazatelje vloženega dela. Hoteli smo poglobiti skrb za delovnega človeka, za njegove .delovne in življenjske pogoje ter tako ustvariti vzdušje, ki bi' nas kar se da zadovoljilo. Pniznati pa moramo, da smo marsikdaj med letom pozabili na takratne želje in da je bilo kljub najboljši volji veliko opustitev, ki niso mogle prispevati k izboljšanju vzdušja. Zaradi tega nismo vedno priraščali s tovarno in delovnim mestom v enakem raz- merju, kakor je rasla proizvodnja in so naraščale proizvodne naloge po ekonomskih enotah ali sektorjih. Marsikdo izmed nas je sicer imel najboljšo voljo, da bi uresničil, kar je obljubil, toda tempo dela. nas je velikokrat odvrnil od uresničenja teh namenov. In ko tako kritično osvetljujemo razmere v tovarni in priznavamo nezadostno stanovitnost v izvajanju prvotno začrtanega programa, se moramo vprašati, ali niso bile morda tudi naloge napačno postavljene in ali, nismo preveč pričakovali od nas samih. Menim, da to ni bilo napačno in da nismo preveč hoteli. Bili smo le premalo vztrajni v svojih namenih in se nismo vedno dovolj trudili, da bi dajali priznanje naporom posameznikov z upoštevanjem iniciativnosti na delovnih mestih in da bi po drugi pla- ti nesebično priznavali sodelavcem na odgovornejših mestih zasluge za tisto, kar je bilo treba storiti, da bi organizacija dela potekala v najbolj humanih okoliščinah. Potemtakem le ni res, da nismo ničesar storili. Nasprotno, v vsakodnevnem dogajanju znotraj podjetja in okoli njega smo bili priče marsikateremu ukrepu, ki je dokazoval skrb za delovnega človeka. Na področju rekreacije, strokovnega izpopolnjevanja na delovnem mestu, pripravljanja bodočih kadrov, urejanja družbene prehrane in reševanja stanovanjske problematike smo že realizirali viden napredek v primerjavi s prejšnjimi leti. Hkrati smo se lotili sodobnejših prijemov, ki nas hitreje približujejo končnemu cilju popolne delovne in socialne adaptacije delovnega človeka. Zato lahko rečemo, da so bile začetne zamisli deloma že ustvarjene ali da jih bomo lahko uresničili v prihodnjem letu, če bomo nadaljevali v istem ali podobnem smislu. Pa tudi v novem letu prav gotovo še ne bomo mogli uresničiti vsega in bo marsikaj ostalo samo pri ponavljanju prej poudarjenih namenov. Toda z doslednostjo lahko dosežemo nove uspehe in se še bolj približamo zadovolji-vejšemu stanju, ko naj hi se tovarna spremenila za delavca v privlačen kraj njegovega poklicnega udejstvovanja in ko naj bi delo na delovnem mestu'izvajali pod takimi pogoji, da se izvajalcu ne 01 prehitro utrudil in ne bi opustil' delovne, naloge v najbolj. kritičnem trenutku. 2e nekaj let ponavljamo, da je delovni človek v socializmu proizvajalec in upravljalen hkrati. Po rezultatih dela lahko rečemo, da smo prvi del postavke zadovoljivo reševali in da smo tudi drugemu njenemu delu posvečali veliko skrb. Vendar še nismo dosegli zaželenega cilja v celoti, ko naj bi se vsakdo zavedal, da je del družbenega upravljanja in da ima zaradi tega velike obveznosti do sodelavcev na isti ravni, do sodelavcev, ki so mu podrejeni, in do tistih, katerim je pover- jeno vodstvo organizacije dela. S poglabljanjem neposrednega upravljanja po proizvodnih enotah in sektorjih smo storili velik korak naprej ,in smo lahko zadovoljni z opravljenim delom na tem področju, za kar se moramo zahvaliti aktivni vlogi družbenih in političnih silnic, ki so se uspešno uveljavljale pri reševanju ustrezne problematike. 0 Zato smemo reči, da je zavest družbenega upravljanja med nami močno napredovala in da je že postala sestavni del zavesti in zavednosti posameznika. Treba je le, da se priučimo skupnega reševanja vseh nalog in da ne gledamo na podjetje zgolj z vidika posameznika, temveč s stališča skupnosti, pri čemer naj bo kolektiv kot celota enako uvideven in pravičen do vsakogar glede na njegove uspehe in utemeljene potrebe. 9 Skratka, delo v našem podjetju naj bi ne slonelo na cehovski ljubosumnosti in na drobnjakarstvu, temveč naj bo odraz skupne zavesti, nastale iz zavednosti posameznega člana delovnega kolektiva. (Nadaljevanje na 2. strani) Za višjo življenjsko raven Človeku večjo pozornost Vedno večje vključevanje našega podjetja v mednarodno tržišče nam narekuje nenehno skrb za rokovno izpolnjevanje planskih nalog, skrb za čimbolj ekonomično proizvodnjo na kvalitetni višini. Če upoštevamo vsakoletne velike skoke v naši proizvodnji, nam mora biti tembolj jasen cilj nujnost plasmana naših proizvodov na zunanja tržišča. Decentralizacija upravljanja ter specializacija proizvodnje nam je porok nenehnega razvijanja enot v cilju izvrševanja nalog, ki so postavljene pred proizvodne enote. V upanju, da v letu 1963 ne bomo imeli težav z devizami za nakup reprodukcijskega materiala, nam bo plan proizvodnje kakor tudi plan izvoza laže dosegljiv in v tihem upanju — še presežen. Povečana 20 % proizvodnja v letu 1963 ob delnem povečanju delovne sile nam zagotavlja tudi večji čisti in osebni dohodek in s tem boljšo življenjsko raven. Iz leta v leto se naša jugoslovanska proizvodnja in gospodarstvo vsebolj vključujeta v mednarodno delitev dela. Količina proizvodov, ki jih ustvarjamo tudi pri nas v Litostroju, je prevelika, da bi jo lahko prodali na našem domačem trgu. Za prodajo na svetovnih tržiščih pa so potrebni mnogo ostrejši pogoji, ki nas silijo, da našo proizvodno sposobnost izenačimo s svetovnimi konkurenčnimi podjetji. Za dosego teh naših ciljev, kakor za dosego našega plana 14 milijard dinarjev bruto dohodka, pa je potrebno mnogo dela in osebnih prizadevanj, ki ne izvirajo samo iz bolj napornega dela, temveč iz boljše priprave proizvodnje, boljše tehnologije dela in boljše koordinacije v rokovnih obvezah. Za tako nalogo pa morajo naše politične organizacije odigrati zelo pomembno vlogo. Tu se srečujemo s problemi, ki jih ni lahko reševati ob upoštevanju vseh faktorjev, ki nanje vplivajo. Uvajanje modernejše tehnologije dela, boljšega terminiranja, statistične kontrole in večje kvalitetne zahteve pri novih kadrih še vedno zadevajo na odpor nekaterih, ki mislijo, da smo se še vedno sposobni prebijati na zunanje tržišče z dosedanjimi principi dela v podjetju. Dosedanja praksa nam je odkrivala vrsto subjektivnih vplivov, ki so zavirali proizvodnjo in s katerimi se nismo dovolj odločno spoprijeli. Prav tu je poklicana ZK s politično akti-vizacijo kolektiva ustvarjati re-volucionamejšo miselnost pri reševanju proizvodnih problemov. Člani ZK morajo zato zavzemati vedno bolj pogosto svoja enotna stališča pri izvajanju politike podjetja. Sklepi, ki jih sprejemamo, so za člane napotilo za akcijo, ki naj v okviru samoupravnih organov in njihove dejavnosti tudi rodi želene rezultate. Z mobilizacijo vseh družbeno političnih in strokovnih organov za enotno akcijo, je treba odpraviti dvotir-nost pri reševanju strokovnih in političnih problemov. Vpliv članov ZK mora biti v vseh družbe-no-političnih organih vidnejši, tako v sprovajanju našega skupnega programa, kot tudi v osebnih zgledih. Iz tega izhaja potreba, da se člani ZK ideološko in strokovno usposobijo in da tekoče spremljajo vse družbeno-politične in strokovne dogodke v podjetju in izven njega, ker le na ta način se lahko postavljajo na čelo naših akcij. Proizvodne naloge za leto 1963 so tolikšne, da bodo od nas vseh zahtevale največje napore. Zveza komunistov se zaveda veličin teh nalog in je z raznimi organizacijskimi in političnimi ukrepi svoje člane že pripravila na politične Ob dejstvu, da so naročila za leto 1963 že pokrita, pa stoje pred ekonomskimi enotami velike ter odgovorne naloge: Okrepitev komercialnih, projektantskih in konstruktorskih kapacitet tako v ustreznih sektorjih kakor tudi v proizvodnih enotah. Angažiranje novih sodelavcev v vodstvo proizvodnje za dosego boljših tehnoloških postopkov in smotrnejše delitve dela glede na velikost naših proizvodnih enot. Uvedba terminske kontrolne službe, zasnovane na modemih principih in metodah dela z močnim planskim oddelkom, s kontrolno in regulativno funkcijo za globalno odvijanje proizvodnih procesov. Z uvedbo ekonomsko-analitske službe po proizvodnih enotah s strokovno visokokvalificiranimi delavci, za samostojno planiranje in reševanje vprašanj notranje ekonomike. akcije, ki bodo pri izpolnjevanju proizvodnega plana za leto 1963 potrebne. ZK se tudi zaveda, da bodo skladi in osebni dohodki odvisni od proizvodnih uspehov in da si z dobrimi proizvodnimi uspehi lahko člani kolektiva znatno izboljšajo svoje življenjske pogoje. In ker je tudi to naš cilj in hkrati tudi najbolj boleče vprašanje kolektiva, bo ZK vložila vse svoje sile zato, da bi bile naloge v letu 1963 čimbolje opravljene. Inž. Anton Kovič Pogoji (Nadaljevanje s 1. strani) Ob koncu lanskega leta smo poudarili, da želimo doseči vrednost proizvodnje 12 milijard. Tedaj je bilo 'slišati razen pritrjevanja tudi dvome. Rezultati pa so pokazali, da naš optimizem ni bil pretiran in da se na novo ustvarjena vrednost v tem letu dejansko približuje 13 milijardam. Objektivno pa moramo priznati, da glede na realizacijo po fakturah nismo izpolnili postavljenega plana v celoti in da smo tudi v izvozu dosegli le okoli 50 %. Do tega je prišlo spričo izrednih težav pri nabavi materiala za reprodukcijo, pri preskrbi orodja in nabavi predvidene opreme. To so torej objektivne težave, katerim se pridružujejo še subjektivne, ki so se pojavljale n. pr. tam, kjer ni bilo dovolj smisla za skupne naloge in dovolj požrtvovalnosti na posameznem delovnem mestu. ® Z novim letom smo si postavili še večje naloge. Tedaj bi morali doseči 14 milijard vrednosti oziroma okrog 23.000 ton po količini. To je v okvirih perspektivnega razvoja podjetja, kot smo si ga sami začrtali s sklepi organov našega delavskega samoupravljanja. Zato ne moremo trditi, da nam je te naloge kdorkoli vsiljeval in da smo bili postavljeni pred dejstvo, ki nas morda niti ne veže. Nasprotno, taka je bila naša volja, ker smo v tem smislu ocenili svojo zmdgjlivost — seveda pod določenimi pogoji. Umevno je namreč, da se ne bi smele ponoviti objektivne ovire iz letošnjega leta, tako da bi se ne znašli pred .nepričakovanimi in celo nepremagljivimi objektivnimi ovirami. Razvoj izobraževalnega centra pri podjetju, da bo sposoben dajati podjetju kadre na takem nivoju, kakor jih potrebuje. Intenzivno analizirati vse notranje družbeno politične organizacije in v tem izdelati njihove programe dela, ki bodo usmerjeni k realizaciji gornjih nalog. Te organizacije bi morale biti nenehen aktivni tolmač dogajanj v podjetju in aktivni nosilec idej pri izvajanju načel notranje konsolidacije proizvodnih enot. Nujnost reševanja teh nalog se nam kaže ne samo za 1. 1963, temveč tudi kot perspektiva nadaljnjega razvoja našega podjetja. Predsednik DS Milan Vidmar % Po drugi strani pa v novem letu ne bomo smeli dopustiti, da bi nas ovirale subjektivne težave, temveč je naša naloga, da se jim upremo in kar najbolj uspešno odpravljamo. Prav zaradi tega bomo morali zamisli, ki smo jih poudarili na začetku leta, še bolj dosledno izvajati v prihodnjem letu in se lotiti reševanja delovnih nalog z vidika pospeševanja urejenih in uspešnih medsebojnih odnosov. V tem namreč vidimo pot, ki nas pelje k odstranitvi subjektivnih ovir. ® Že pri delitvi dohodka bomo morali misliti na obnavljanje opreme, na pridobivanje novih sredstev za delo in na vlaganje zadostnega dela čistega dohodka v vsa tista področja, od katerih je odvisno počutje delovnega človeka na delovnem mestu, vzdušje v enoti, v obratu in v podjetju, kakor tudi zadovoljivo preživljanje prostega časa v domačem krogu, v počitniškem domu in v vseh oblikah rekreacije. ® Tudi s stališča osebnega dohodka kot udeležbe delavca na čistem dohodku podjetja po uspehih vloženega dela bomo morali poglabljati način delit-tve in doseči kar se da stimu-lativnejše oblike nagrajevanja. ® Se pravi, da ne bomo smeli pozabiti na človeka kot glavnega činitelja v proizvodnji in da bomo svoje delovne uspehe tudi v bodoče tesno povezovali z usposobljenostjo in požrtvovalnostjo na delovnem mestu, pa tudi s splošnim zadovoljstvom v okviru našega delovnega kolektiva. ® Vsak naš delavec, in to ne glede na strokovno raven, ki jo je dosegel, in ne glede na delovno mesto ali položaj, ki ga ima, bo moral biti v ospredju Ko se poslavljamo od leta 1962 in gledamo na uspehe in neuspehe v tem letu, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo napravili velik napredek in dali družbi tisto, kar je bila naša dolžnost. Tu predvsem mislim na povečan obseg proizvodnje, ki smo ga dosegli z boljšim izkoriščanjem kapacitet in večjo produktivnostjo. Če smo po tej strani zadovoljili, pa se mi zdi, da smo premalo napravili na političnem področju, saj smo na vseh sestankih skozi vse leto govorili le o tonah, dinarjih, strojih, itd., skoraj ničesar pa o človeku kot. glavnem faktorju ustvarjajna in upravljanja. Premalo smo posvetili časa članom kolektiva in njihovi politični vzgoji, to je odnosu do družbe, splošne skrbi za delovnega človeka. Skratka, vsa dogajanja in vsa stremljenja znotraj delovnega kolektiva bodo morala biti v skladu s skrbjo za delovne ljudi v tej delovni organizaciji. ® Dolžnost vsakogar pa naj bo, da v skladu s pravkar navedenimi nameni pomaga ustvarjati dobrine oziroma prispeva k izpolnjevanju planskih nalog, kot jih od nas družba upravičeno terja in pričakuje. S takimi željami vstopimo torej v novo leto in bodimo prepričani, da uspehi ne bodo izostali! Predvsem ne odnehajmo pri vsaki najmanjši oviri ali težavi in ne pričakujmo vsega od nekoga izven kolektiva, temveč se zavedajmo, da smo proizvajalci in hkrati upravljale! v pravem pomenu te besede. Torej ne samo posamezniki v neki nedoločeni sredini, temveč nasprotno nosilci organiziranega družbenega upravljanja, kot je poverjeno naši delovni organizaciji. Te pripombe in ugotovitve zaključujem z iskreno željo, da bi vsak naš sodelavec imel v tem delovnem kolektivu mesto, ki mu gre, in da bi bile njegove utemeljene težnje vedno in povsod upoštevane. Hkrati želim, da bi vsak posameznik tudi v domačem krogu dosegel vse tisto, kar si najbolj želi, tako da bi delo v tovarni zadovoljilo njegove potrebe in s tem prispevalo k zadovoljstvu v družini, skratka, k družinski sreči, ki naj bo temeljna težnja vsakogar izmed nas in vodilo naše resnične skrbi za delovnega človeka. IVAN KOGOVŠEK generalni direktor družbene imovine in o tovarištvu, ki je v NOB bil glavni faktor zmag proti sovražniku. Na vse to so sindikalne organizacije pozabile, čeprav je to ena izmed glavnih nalog te organizacije. Prav tako sindikalne podružnice premalo poznajo socialno stran svojih članov, posebno tistih, ki so zaradi bolezni in številčnosti svoje družine socialno ogroženi. Premalo čutijo odgovornosti, da je te člane kolektiva potrebno večkrat obiskati, in to brez razlike, ali je nekemu sindikalnemu funkcionarju več ali manj pri srcu. Bolnemu tovarišu, ki mu bolezen ne dopušča, da bi sodeloval pri naporih kolektiva, je obisk sodelavcev v veliko veselje. Naj ne bo več primera, da podružnica ne ve za svojega člana, ki je že nekaj mesecev bolan, in ga niti enkrat ne obišče, kaj šele, da bi mu nudila kakšno finančno pomoč, posebno še, če je le-te potreben. Mnogo večje rezultate pa smo dosegli v delavskem upravljanju, ker smo mu posvečali največ pozornosti. Naloga v prihodnjem letu naj bo izvajanje sklepov zadnjega sindikalnega plenuma v naši tovarni. Z željo, da bomo v miru, zdravju in zadovoljstvu izpolnili sprejete naloge, želim v imenu sindikalnega odbora srečno in zadovoljno leto 1963. Vinko Kočah POGLED NAZAJ IN NAPREJ Ob prehodu v novo leto mislim, da je pravilno, če pregledamo uspehe in neuspehe v preteklem letu. Proizvodni plan letos ne bo realiziran. Vzrokov za nerealizi-ranje plana je več. Asortiman proizvodnje je bil v letošnjem letu po strukturi kompliciranejši kot v preteklem. V letošnjem planu smo imeli skoro polovico (45 %>) celotne proizvodnje za eksport. Zunanji kupci, zlasti indijski, zahtevajo samo angleško elekrtroopremo. Razen takih zahtev pa smo prisiljeni nabavljati še ostali reprodukcijski material iz uvoza, ki ga naša industrija še nima v svojem proizvodnem programu. Mislim, da bi že ob podpisu pogodb za eksportne posle, katerih sopodpisnica je tudi JUB, morala biti zagotovljena potrebna devizna sredstva za reprodukcijski material, ne pa tako, kot nam je pokazala dosedanja praksa, da dobimo devizna sredstva z večmesečno zamudo. Sedanji način uvaja motnje v organizirano proizvodnjo gospodarske organizacije. Posledica tega je, da je nedokončana proizvodnja v stalnem porastu, kar nam veže prepotrebna obratna sredstva in terja najemanje novih občasnih kreditov za obratna sredstva. Taka finančna politika nam zvišuje proizvodno ceno. Po drugi strani pa zatrpavamo skladišča s polproizvodi. Mislim, da bi bilo potrebno sedanjo prakso korigirati v toliko, da bi bil v takih primerih sokrivec za neizpolnjevanje rokov tudi sopodpisnik. V tem primeru bi morala oba podpisnika pogodbe kriti vsak polovico penalov. Ob dejstvu, da so planske naloge podjetja za leto 1963 za 20% večje, mora biti to vprašanje glede nabave in plačila reprodukcijskega materiala rešeno najkasneje v januarju, če nočemo, da bomo ob koncu leta zopet ugotavljali enake rezultate. Razumljivo je, da zahtevajo prihodnje planske naloge maksimalne napore slehernega člana kolektiva. Če hočemo z uspehom realizirati planske naloge, bo treba sodobneje delati. Pri razširjanju novih proizvodnih kapacitet pa ne sme biti tendenca samo nabava novih strojev, temveč je potrebno poiskati rezerve obstoječih kapacitet z uvedbo dvoizmenskega dela, na ključnih pozicijah pa celo z uvedbo troizmenskega dela. Poleg tega bo potrebno misliti tudi na izdelavo lažjih in cenejših pripomočkov. Mirko Debeljak Politična aktivnost -uspešnejša proizvodnja PO USPELI MONTAŽI PRIZNANJE IN ZAHVALA Dan pred praznikom republike so v Sarajevu spustili v preizkusni pogon novi vodovod, za katerega je naše podjetje nabavilo vso črpal-no opremo. Kolektiv sarajevskega »Vodovoda« je ob izgraditvi novega objekta poslal posebno zahvalo tudi naši tovarni. Hkrati je poslal posebno zahvalo Litostroju tudi mestni svet Sarajeva, ki se prav tako zahvaljuje našemu delovnemu kolektivu in monterjem za napore in prizadevnost, da je bil objekt pravočasno dokončan. za nove uspehe uvaja noksijl novosti V novembra leta 1960 smo na pobudo članov kolektiva pri sindikalni podružnici organizirali kolektivno solidarnost, ki naj trenutno finančno pomaga družini umrlega člana. V pravilniku piše, da vsi stalni člani našega kolektiva, ki to želijo, vplačajo po 20 din mesečno; ta denar se zbira na posebnem skladu v sledeče namene: 1, kadar umre stalni član našega kolektiva, se izplača družini umrlega tovariša 50.000 din. 2. kadar umre zakonski tovariš (žena ali mož) stalnega člana našega kolektiva, se izplača družini umrlega 30.000 din. Kot je zgoraj razvidno, velja to za vse člane kolektiva, ki vplačujejo po 20 din mesečno in so Tovarniški drobiž Po odloku občinskega ljudskega odbora L, j ubij ana-Siška so bile nadomestne volitve v zbor proizvajalcev tega odbora v volilni enoti pločevi-name in oskrbovalnih obratov. V proizvodni enoti pločevinarne je bil izvoljen za ljudskega odbornika inž. Marko Celarc, v proizvodni enoti oskrbovalnih obratov pa Milan Miška. Novoizvoljenima predstavnikoma želimo mnogo uspeha pri bodočem delul Eden izmed viličarjev, pripravljen za odpremo v Sovjetsko zveza v stalnem delovnem razmerju s podjetjem. Do sedaj so bili v kolektivni solidarnosti pri nas vsi člani kolektiva, ki so zaposleni polni delovni čas. Ne velja pa to za upokojence, ki lahko pristopijo k isti organizaciji pri društvu upokojencev. Do sedaj so člani kolektiva vplačali: v letu 1960 304.090 din v letu 1961 573.080 din v letu 1962 646.280 din skupaj 1,523.450 din Izplačano od novembra 1960 do novembra 1962: za 13 umrlih članov našega kolektiva 650.000 din; so v honorarnem delovnem razmerju z našo tovarno. Vsi ti honorarni sodelavci pa so dolžni plačati članarino za nazaj po 20 din mesečno od meseca novembra 1960, oziroma od meseca, ko so članarino prenehali plačevati. To naj vplačajo pri predsednikih sindikalnih podružnic, ki bodo to članarino odvedli na sklad kolektivne solidarnosti pri sindikalnem odboru tovarne. Želimo, da bi še vnaprej tako delovala kolektivna solidarnost, ki je v veliko pomoč prizadetim družinam, ko jo najbolj potrebujejo. Vinko Kožuh Maršal Tito se je zahvalil Dne 50. novembra mm je poslal predsednik republike Josip Broz Tito pismo, v katerem se nam iskreno zahvaljuje za čestitko, ki smo mu jo poslali ob 2g. novembru - dnevu republike. KOLEKTIVNA SOLIDARNOST Tovarniški odbor sindikata je uspešno organiziral predavanja o novem osnutku zvezne ustave in o novem osnutku republiške ustave. Na vseh predavanjih so se delavci živo zanimali, kakšna bo nova ustava; slavij ali so razna vprašanja in predloge. Po sprejetju zvezne in naše republiške ustave pa se bo treba takoj lotiti tudi študija statuta podjetja in občine. Od veselja, da so tako dobro uspeli s svojim požrtvovalnim delom pri napeljavi elektrike v našem planinskem domu na Sorški planini, so vrli planinci Litostroja razveselili člane našega kolektiva s tem, da so uspešno organizirali planinsko rajanje na večer pred državnim praznikom. Ta akcija planincev je posnemanja vredna, saj je delovni človek prav gotovo potreben tudi razvedrila po napornem delo. Pri sindikatu se je uspešno končala akcija za nabiranje prispevkov za dograditev otroškega zdravilišča. Večina delavcev je prispevala dohodek dveh delovnih ur. S tem so Lito-strojčanl dokazali, da se zavedajo, kaj pomeni tako okrevališče za našo mladino. Prav redki so bili, ki se niso odzvali temu človekoljubnemu pozivu. S-e za umrle ožje svojce 270.000 dinarjev, skupno 920.000 dinarjev. V izplačilo ni vračunanih 80.000 din za umrlega člana našega kolektiva tov. Tomažiča Slavka in njegovo ženo, ker je potrebno, da socialno skrbstvo občine določi rednika za siroto, ki sta jo pustila, ker le-ta še ni polnoletna. Tako bo ostalo na skladu po tem izplačilu še 523.450 din. Sindikalni odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se pravica do kolektivne solidarnosti razširi tudi na vse člane našega kolektiva, ki so se pri nas upokojili in Piši v časopis Litostroj o vsem tistem, kar misliš, da bi bilo pomembno objaviti. Dvoje pomembnejših naročil Kot prvo velja opozoriti na naročilo 50 viličarjev, nosilnosti 51 za ZSSR. Ko smo to naročilo sprejemali, smo bili vsi veliki optimisti in ne brez osnove. Saj je viličar nosilnosti 5 t artikel, ki ga izmed artiklov iz proizvodnega programa talnih transportnih sredstev najdalj izdelujemo. Zato so se z njim dodobra seznanili ne samo naši konstruktorji, tehnologi in monterji, temveč tudi tovariši iz pločevinarne, nabavnega oddelka, kontrole itd. Izkušnje, ki smo si jih nabrali v dolgoletni proizvodnji, so bile jamstvo za kvaliteto in rok. Ob sprejetju naročila pa smo mislili tudi na kolektiv v obratu talnih transportnih sredstev, kateremu je to naročilo prišlo kot nalašč, saj je kar Preberite vsi! vDT čakal, da ob kakšni večji nalogi dokaže svojo sposobnost in voljo, da prispeva k splošnemu razvoju tovarne. Priznati moramo, da je bil optimizem popolnoma upravičen. Decembra bomo predali kupčevemu prevzemalcu zadnjih 20 viličarjev. Ostalih 30 pa smo že odposlali. Vse pošiljke so bile do sedaj odpremljene točno do roka. Kljub ostri kontroli naročnikovega pre-vzemalca pri prevzemih nismo imeli težav. Vse to dokazuje kvaliteto konstrukcije in izdelave. Naročilo, katerega vrednost je približno 500 milijonov dinarjev, pa je bilo za tovarno pomembno ne samo iz čisto finančnega stališča, s tem naročilom smo namreč prvič stopili v poslovni stik z zahtevnim kupcem, s katerim do sedaj nismo imeli poslovnih stikov. S solidnim poslovanjem smo si ustvarili bazo za nadaljnjo razširitev stikov. Da je temu res tako, kaže ponovni interes istega kupca, da bi tudi v 1. 1963 izdelali zanj novih 50 viličarjev enake nosilnosti. Ustrezni razgovori so že v teku. Drugo pomembno naročilo, ki ga tudi zaključujemo te dni, pa je iz obrata Dieslovih motorjev. To je naročilo 55 stabilnih Dieslovih motorjev za črpalne postaje v Egiptu. Vrednost tega naročila se prav tako giblje okrog 500 milijonov dinarjev. V decembru bomo zaključili montažna dela na zadnjih 11 motorjih. Nato pa jih bo v januarju preizkušal na preizkuševališču inšpektor iz Zahodne Nemčije. Ostali motorji so deloma že odposlani, nekaj pa jih še pleskajo ter bodo v nekaj dneh pripravljeni za odpremo. Inž. D. KOLBL Od časa do časa se nekateri člani našega kolektiva pritožujejo, da časopisa Litostroj ali Med dvema številkama ne prejemajo redno, da ju prejemajo z zamudo ali pa ju sploh ne dobivajo. Zaradi tega je uredniški odbor odločil, da bo uvedel nekatere spremembe, ki naj bi kolikor mogoče pripomogle k ureditvi te neprijetnosti. Eden izmed najvažnejših ukrepov, ki ga bomo pričeli z novim letom dosledno izvajati je, da časopisa ne bomo za vsako ceno in na vsak način dostavljali več tistim, ki nam vrnejo list z oznako »Ne sprejmem« ali pa ga dobimo vrnjenega s poštarjevim nalepkam »Odpotoval« ali »Neznan«. Razumeti morate, da se naše uredništvo bori s številnimi težavami, ena izmed njih je na primer, da vse pretipkovanje in druga priložnostna dela vodi ena sama oseba, ki ne zmore iskati vseh tistih, ki zaradi kakršnihkoli zaprek ne prejemajo lista. Žalostno, toda resnično je, da v Litostroju nimamo enega samega točnega seznama stanovanj naših delavcev. Kdor nam torej ne bo javil spremembe naslova svojega stanovanja in bomo dobili njegov časopis s tako ali drugačno oznako vrnjen, ga bomo izločili iz kartoteke, tako kakor da bi zapustil tovarno; v kartoteko ga bomo vključili šele takrat, ko nam bo to prizadeti javil. Če se nekdo, ki ne prejema lista, ne pritoži na uredništvo, menimo, da zanj ni zainteresiran. Bralci morajo raz- umeti, da tovarišica, ki vodi administracijo v uredništvu, ne more vedeti za vsakega Litostrojča-na, kam se je preselil in kdaj. Nadalje ne zagotavljamo več, da bomo redno dostavljali list tistim najemnikom in podnajemnikom, ki nimajo na vratih pritrjenega svojega imena in priimka. Poštarji in kolporterji pri najboljši volji ne morejo vedeti, kdo stanuje v nekem stanovanju, če ni to nekje napisano. Prosimo vas tudi, da nam javite popačena osebna imena in naslove bivališč, kajti nekateri dobivajo na isti naslov dva časopisa/ Želimo, da prejema naš list tudi čimveč upokojencev in vojakov. Zato paj vsi tisti, ki odhajajo za stalno iz podjetja, to spo-roče na uredništvo. Ko javljate spremembe, bomo upoštevali le tiste, ki bodo javili točen priimek in ime, sedanje in prejšnje bivališče. Vse spremembe lahko javljate na telefon 583 ali pa jih čitljivo napisane mečete v nabiralnike našega časopisa, ki so nameščeni po vsej tovarni. Zaradi tehničnih težav sprememb ne moremo upoštevati že pri prvi številki, ampak šele pri naslednji. Če javite torej spremembo stanovanja n. pr. 10. januarja, boste dobili list šele februarja. Ge pa bi tudi po enem mesecu dobivali časopis še na stari naslov, se oglasite v uredništvu (nasproti ambulante)! Z novim letom bomo zaradi sproščenejših zmogljivosti pričeli izdajati list med 17. in 23. v me- secu (razen če v izjemnih primerih ne bi prišlo do tehničnih težav). Med dvema številkama pa — tako kot doslej — po potrebi. Rokopise in slike, ki jih ne vračamo, oddajte na uredništvo najkasneje do 5. v mesecu! Pozneje bomo sprejemali le najaktualnejša in najvažnejša poročila. Leta 1963 bomo časopis tudi nekoliko spremenili in ga obogatili z manjšim grafičnim in vsebinskim izboljšanjem. Bralci naj te naše težave razumejo in nam pri naših prizadevanjih za rednejše dostavljanje in izboljšanje kvalitete pomagajo. Sklepi delavskega sveta Na zadnji seji je delavski svet podjetja obširno razpravljal o doseženih rezultatih v proizvodnji podjetja v preteklih devetih mesecih. Iz poslovnega poročila Go-spodarsko-računskega sektorja k periodičnemu obračunu za 30. september 1962 je razvidno, da podjetje ni v celoti izpolnilo svojih obvez; upravičeno pa se pričakuje, da bo plan kljub temu dose- žen, če se bodo pravočasno dokončala vsa predvidena dela. To je seveda odvisno od kolektiva samega, kar velja tudi za izpolnitev plana v prihodnjem letu, ki je povečan že nad 2 milijardi din in so podjetju zagotovljena že precejšnja naročila. Zato je delavski svet sklenil, naj se takoj prične s sestavo kvartalnega proizvodnega plana po proizvodnih enotah. Delavski svet je nadalje potrdil dopolnitev sistematizacije za delovna mesta asistentov obrato-vodij v enotah finalistov, tehničnih vodij in analitikov ekonomistov v proizvodnih enotah. Kadrovski sektor pa bo razglasil notranji in zunanji razpis za ta delovna mesta. Delavski svet je nadalje naročil Izobraževalnemu centru našega podjetja, naj do prihodnje seje pripravi poročilo o možnosti ustanovitve strojne in ekonomske fakultete pri Izobraževalnem centru, da bi tako omogočil nadaljnji študij članom našega kolektiva tudi na višji in visoki stopnji. Delavski svet je nazadnje sprejel tudi pravilnik o zavarovanju podjetja in pravilnik o službeni obleki članov zavarovalne in požarnovarnostne službe. S-e Več pozornosti sedmi velesili Informativni center centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je 22. novembra sklical v Zenici posvetovanje o informativnih službah v kolektivih. Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki informativnih služb največjih jugoslovanskih podjetij iz najrazličnejših industrijskih panog, je imelo nalogo ugotoviti, v kakšnem stanju so službe obveščanja in kakšen je njihov napredek v času od prvega posvetovanja meseca aprila 1962 v Beogradu do danes, ter izmenjati praktične izkušnje v. zvezi s problemi in ugotoviti stopnjo vpliva teh služb na obveščenost kolektivov. Obravnavali so tudi programe, organizacije in izvajanje razprav o osnutku ustave. Posvetovanja se je udeležil tu- di predstavnik našega kolektiva in član IO sindikata, ki je v razpravi podal prerez skozi dejavnost naše službe obveščanja. Ta sestoji iz publicistične dejavnosti (izdajanje časopisa, prilog, letakov), občasnih propagandnih akcij, radijskih oddaj, ustnih in pismenih obvestil organov uprave in družbeno političnih organizacij, predavanj, filmskih predstav, panojev itd. Posredoval je udeležencem tudi naše publikacije, časopise, priloge, letake. Izredno zanimanje je zbudila naša notranja propagandna akcija, ki je bila obravnavana kot. poučen primer prekinitve monotonije v obveščanju kolektiva, letaki pa kot psihološko zelo uspeli poskus obveščanja kolektiva o najbolj perečih in zanimivih problemih. Tudi druge naše ideje, ki smo jih posredovali na predhodnih sestankih, so nekateri kolektivi že uresničili in jih uspešno izvajajo v praksi. Na primer: izdajanje biltena organov upravljanja, v katerem je najvažnejše gradivo za upravljavce. Od biltena nam je pred časom uspelo natisniti le platnice, ki smo jih takrat nesli pokazat na sestanek v Beogradu in pri tem je tudi ostalo. Ponovno je bilo poudarjeno, da v sedanjem razvojnem stanju predstavlja dobro organizirana in strokovno usposobljena informativna služba enega izmed bistvenih pogojev za uspešno poslovanje kolektivov zaradi precej kompliciranega sistema upravljanja. Obveščanje je treba zajemati kot celoto, ne deljeno. Treba je poskrbeti, da vsa sredstva in viri informacij delujejo vsklajeno. Po- zornost je treba posvetiti ustnim informacijam in ustni obliki obveščanja, zlasti organov ■ delavskega upravljanja in političnih organizacij. Kolektivi so pravilno doumeli direktive informacijskega centra in je bil na posvetovanju ugotovljen neverjeten vzpon informativnih služb v sodelujočih kolektivih, kjer tudi žrtvujejo velika sredstva za delovanje teh služb. To se jim tudi bogato obrestuje. Publicirani so bili primeri, ko kolektivi poleg drugih sredstev informacij (informativnega biltena, radijskih oddaj itd.) izdajajo časopis osemkrat mesečno Dri številu delavcev 6000. Neki kolektiv ima lastno radijsko oddajno postajo s programom, drugje imajo naročenih vseh 52 kopij filmskih novosti. Neki kolektiv daje samo za izdajanje, časopisa in lastne radijske oddaje 16,5 milijona dinarjev. Skoraj povsod izdajajo informativni bilten, ki v telegrafski obliki obvešča delavce o zadnjih novicah. V tem pogledu bo potrebno še mnogo storiti, da tudi našo kvalitetno, a šibko informativno službo dvignemo na primerno raven. Po posvetovanju je informativna služba Železarne Zenica izvedla praktično demonstracijo obveščanja kolektiva z vsemi razpoložljivimi sredstvi informacij. Nekatere izmed njih so bile zelo poučne, ker morajo reševati pri obveščanju iste probleme kakor pri nas (ropot strojev, delavci, ki se vozijo na delo itd.). Naš kolektiv mislita obiskati v zvezi z dejavnostjo naše informativne službe direktor informacijskega centra CS ZSJ tovariš Milan Basta in njegovi pomočnik. Kako smo razpoloženi? Na pobudo sindikalne organizacije našega podjetja bodo naši strokovnjaki v sodelovanju z Inštitutom za sociologijo v Ljubljani pričeli ta mesec z raziskovanjem mnenj in razpoloženj naših zaposlenih. Za rezultate tega raziskovanja so zainteresirani razen sindikalnih organov tudi samoupravni in politični organi, uprava in operativno vodstvo našega podjetja. Zagradec . Metodologija raziskovanja bo ob-' segala -anketo in skupinske razgovore'z .osebami, ki bodo vključene v raziskovanje. Ker bo sodelovalo v tej akciji precej oseb in ker bosta vsebina in metoda raziskovanja enotni za celotno podjetje, bomo lahko veljavnost rezultatov posplošili na stanje v podjetju in s tem dobili splošno • '*--vnacijo o vseh najpomemb- Sit sem kmetije... Reportaža — Sit sem kmetije — v fabriko grem, ki smo jo objavili v prejšnji številki našega lista, je naletela - med nekaterimi člani našega kolektiva na različne odmeve. V tem članku želimo objaviti še nekaj dopolnilnih mnenj, ki so nam jih sporočili člani kolektiva, zlasti pa delavec v livarni jeklene litine — Jože Glavan. Ena Osnovnih misli v zvezi z našimi Dolenjci in Štajerci je ta, da jih ne smemo vedno samo grajati, ampak jim moramo tudi pomagati. Zdaj smo precej podrobno ugotovili, kakšno je stanje. Narediti moramo še en korak. Naši politični in upravni činitelji bodo morali začeti zelo kmalu razmišljati o posebnem organu .ali čem podobnem, ki bo obravnaval in reševal take in podobne probleme, ki so bili objavljeni v zadnji številki našega lista. Eno je pri vsem tem gotovo zanemarjenje »vozaškega« vprašanja, kar nam škoduje pri dvigu produk- DOLENJCI IN ŠTAJERCI IMAJO DOBRO SRCE Pri nabiralni akciji za otroško zdravilišče Debeli rtič so naši delavci z Dolenjske in Štajerske pokazali največ dobre volje. Skoraj -vsi so se s polnim razumevanjem odzvali človekoljubni akciji in se. odpovedali zaslužku dveh delovnih ur. cije in pri krepitvi enotnosti tovarne. Nekateri komentatorji reportaže so bili mnenja, da podjetje nima denarja, da bi zgradilo dovolj stanovanj za delavce s podeželja. Rekli so, da smo lahko samo zadovoljni, če nam ni treba skrbeti za nova stanovanja, trgovine in podobno. Tudi mi smo tega mnenja. Vendar pri tem ne gre le za stanovanja in prehrano, gre za spremembo načina mišljenja. Če ljudje ne bi v industriji mislili kot kmetje, nam je teoretično popolnoma vseeno, če se vozijo dnevno tudi po 80 km daleč v tovarno. Pač tako daleč stanujejo in s.e vozijo — to v svetu niti ni tako redek pojav, Problem je. samo v strukturi mentalitete in njeni preobrazbi. Vemo tudi, da so naši »vozači« pri času najbolj prizadeti. Saj porabijo mnogi samo za pot od doma do tovarne in nazaj tudi po pet ur dnevno. To so resnično velike žrtve, ki jih tudi cenimo in spoštujemo. Trdno smo prepričani, da bodo vsi ti delavci,. o katerih pišemo (pa tudi’ ostali), čedalje bolj skrbeli in iskali čas za svojo izobrazbo, s čimer se bo višala tudi njihova storilnost in tako večali dohodki. Hkrati s tem bo upadalo število nesreč, kar bo v zadovoljstvo prizadetim in vsemu kolektivu. Kolektiv pa se mora truditi, da jih še bolj tovariško sprejme medse in jim pri težavah tovariško pomaga. Prav bi bilo, da bi z njimi organizirali posebne sestanke, kjer bi se o vseh težavah pogovorili odkrito in brez ovinkov. nejših problemih, ki so v zvezi z mnenji in razpoloženji naših zaposlenih. Na osnovi teh rezultatov, ki jih bodo analizirali in upoštevali pri svojem delu prej omenjeni organi, bomo lahko nadaljevali z bolj poglobljenimi in konkretnejšimi analizam'!. Pri tem se bomo morali omejiti na posamezne proizvodne enote, obrate in sektorje. Tu nastopajo specifični problemi, ki so značilni le za določeno enoto, obrat ali sektor. Tako je na primer vprašanje fluktuacije kadrov v PE MO glede na naravo proizvodnje in celo vrsto drugih faktorjev drugačno kakor pa v neki drugi enoti oziroma sektorju. Problem nagrajevanja je na primer drugačen v enotah, kjer delajo delavci. pretežno ,po noi> mah, kot pa na primer v sektorjih, kjer v glavnem prevladujte nagrajevanje po času. Taki problemi, ki so specifični za eno ali več enot, so skoraj vsi, ki. se pojavljajo, in je zato za analizo le-teh potrebno pristopiti s specifičnimi metodami. Z ustrezno izdelanimi metodami in s pripravljenostjo vseh, da sodelujejo v teh akcijah, bomo dobili dragocene podatke, ki nam bodo pomagali pri reševanju — problemov ljudi — teh tako pomembnih problemov, ki so včasih pomembnejši, od — problemov proizvodnje .—. . ••. Psiholog Vlado Pavšek SEMINAR ZA IDEJNO VZGOJO MLADINE Občinski komite LMS Ljubljima-Šiška je sredi tega meseca pripravil dvodnevni seminar za predsednike idejno-vzgojnih komisij v mladinskih aktivih. Seminarja se je udeležilo' tudi sedem mladincev iz Litostroja. Med drugim so poudarili, da je treba idejno-politično in strokovno vzgojo mladine prilagoditi potrebam mladih ljudi. Oblike dela naj bodo pestre, hkrati pa morajo mladino strokovno izpopolnjevati. Zato bodo za mladino v proizvodnji poskrbeli take oblike izobraževanja, ki bodo mladincu olajšale poklicno delo. ZANIMA VAS PRIŠLI •Joža Misija Mednarodne banke V začetku decembra t. 1. se je devet dni mudila v naši državi posebna misija Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki jo je vodil g. S. R. Čope, v njegovem spremstvu pa sta bila še gg. Gun-ther Lubbeke in Robert Sadove. Misija je imela pri nas razgovore o vprašanjih v zvezi z naslednjim posojilom, ki ga bo ta banka prihodnje leto odobrila Jugoslovanski investicijski banki, predvsem za objekte s področja prometa. Dne 8. decembra t. 1. je ta misija obiskala tudi našo tovarno. Sprejeli so jo generalni direktor Ivan Kogovšek, tehnični direktor inž, Vinko Čižman in direktor prodaje inž. Živoj-in Čuček. Gostje so si z največjim zanimanjem ogledali podjetje in njegovo proizvodnjo, ki je očitno napravila nanje dober vtis. Menimo, da je ta obisk mnogo prispeval k boljšemu medsebojnemu poznavanju, kar bi utegnilo biti pomembno predvsem tedaj, ko bi se Litostroj pojavil na mednarodnih licitacijah, kjer bi bilo mnenje ali stališče Mednarodne banke za obnovo in razvoj kakor koli pomembno. Šuštar, Franc Bizjak, Bela Orsag, Marija Adamič, Jože Škufca, Franc Grandovec, Sebastjan Piskar, Marjan Cedilnik, Karel Heine, inž. Nedeljko Perič, Alojz Sadar, Jože Je-šelnik, Milan Stamenič, Šukrija Ca-tak, Vasil Kdrijev, Franc Čopi, Martina Cerkvenik, Matija Tršinar, Alojz Prusnik, Nikola Jalšovec, Viktor Zupančič, Anton Stimac, Franc Pugelj, Jože Sadar, Jože Gregorčič, Slavko Mak, Jože Zupančič, Anton Smolič, inž. Peter Poženel, Jože Ivič, Stefan Car, Avgust G rane, Tomo Radžen, Edo Pšeničnik, Anka Križaj, Alenka Barborič, Alojzija Oman, Novak Su-matič, Stefan Novak, Ciril Plut, Anton Ostanek, Pavia Zavodnik, Valentin Prinčič, Milan Bertoncelj, Jože Pavlič, Ignac Sadar, Ciril Blatnik, Marjeta Čermelj, Anton Poljšek, Vu-koslav Zivkovič, Ernest Fabjan, Janez Merlak, Jože Koželj, Vojislav Jovanovič, Stanislav Junc, Veso Kne-ževič, Ivan Hrastovec, Peter Malovrh. ODŠLI Stane Mauer, Martin Rotar, Franjo Božičnik, Ivan Farkaš, Marjan Bo-'rošak, Herman Rodman, Josip Pudža, Jernej Groznik, Franc Krmelj, Ivan Hrastovec, Franc Topolovec, Karel Heine, Jože Osolnik, Ana Aršič, Valentin Prinčič, Tomo Pungartnik, Štefan Vovk, Ignac Konte, Anton Zaletel, Anton Levačič, Janez Bobnar, Edvard Širovnik, Marija Božič. Jože Vavdi, Mihael Malovrh, Anton Vesel, Anton Pleško, Roman Štokelj, Alojz Mrak, Janez Puš, Feliks Hrovat, Marija Adamič, Marija Kovač, Leopold Zore, Vekoslav Urbančič, Janez Žur-bi, Radomir Gavrič, Ivan Rutnik, Isa Toplajana, Maljič Topljana. (Podatke nam posreduje kadrovski sektor.) OJ, TA VOJAŠKI BOBEN ... Tovariš Milan Čelik nam piše iz Požarevca: »Precej časa' je že, odkar * sem zapustil tovarno in odšel na od-služenje kadrovskega roka; zato se vam moram opravičiti, da se tako dolgo nisem oglasil. Nekako za dolž- nost mi je, da spremljam uspehe in razvoj Litostroja, kjer sem se izučil in v njem delal pet let. To se pa da najboljše razbrati v vašem časopisu, katerega, sem po posredovanju nekdanjih sodelavcev že dobil. Naredili ste mi veliko veselje, zato se vam najlepše zahvaljujem in upam, da bo tudi vnaprej tako redno prihajal na moi naslov. • SMRT Dne 30. novembra je tragično preminil Slavko TOMAŽIČ, ki je bil zaposlen v modelni mizami kot pleskar. Rojen je bil 7. septembra 1919, v podjetju pa je bil od 23. decembra 1948. Svojcem umrlega izrekamo, naše iskreno sožalje! Imam se kar dobro in tudi začetno domotožje sem prebolel. Pred kratkim sem doživel prijetno presenečenje, obiskal me je namreč Litostroj-čan Janez Zore, ki tukaj montira črpalke. Ker ga osebno poznam, je bilo svidenje zelo prisrčno in veselo. Takih svidenj si zelo želim in mogoče bodo to prakticirali tudi drugi monterji, ki hodijo po domovini ter tako razveseljevali člane kolektiva, ki opravljajo državljanske dolžnosti. Lepo pozdravljam vas, kakor tudi celoten kolektiv, posebno pa še TB-DT!« PRIPIS UREDNIŠTVA; Zahvaljujemo se tovarišu Čeliku za lepo pobudo glede obiskov naših monterjev pri tovariših, ki služijo vojaški rok. Uredništvo jim bo rado postreglo z naslovi tovarišev, ki bi bili veseli njihovih obiskov. Od tovariša Jožeta Kavaša iz Duge-ga sela smo prejeli tale pozdrav: »Ker sem bil član podjetja Litostroj, vas prosim, če bi mi pošiljali časopis Litostroj k vojakom. Le-ta bi me seznanjal z uspehi in nalogami podjetja med mojo odsotnostjo. Zahvaljujem se vam že vnaprej. Kolektivu Litostroj pa želim mnogo uspeha v proizvodnji!« (Tovarišu Kavašu bomo radi pošiljali časopis. Pozdravljamo ga tudi mi. Op. uredništva.) ZAHVALA Podpisani Matija SUTLIČ se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in posameznikom, ki so me med mojo dolgotrajno boleznijo obiskali in obdarovali. Vse te drobne pozornosti članov našega kolektiva so ugodno vplivale na moje razpoloženje in zdravljenje. Matija Sutlifc ZAHVALA Matija SUTLIČ se najlepše zahvaljujem tudi dr. Ljubinku Mijatoviču za vso skrb in -pozornost, ki mi jo je nudil med mojo boleznijo. Zdravil me je z vso človeško zavzetostjo in mi pomagal tudi pri urejanju administrativnih zadev. , , Montaža stabilnih Dieslovih motorjev 320-MTS-30 za črpalne postaje v Egiptu Delavniška montaža Francisove turbine za Gostivar v ljudski republiki Makedoniji Lepotica, ki jo je ujelo radovedno oko naše fotokamere, je že spoznala čudovite smuške terene na Sorški planini. Pridite! Sorica (in lepotice) vat« jo! Naša fotoreportaža Tako je videti naš delavec v zaščitni azbestni obleki, ko dela v visokih temperaturah. Kakor pravijo v vodstvu HTV, bomo nabavili še nekaj takih oblek V našem podjetju smo pred Kratkim prvič ulili segmente noža za mlin za mletje lesovine. Izdelki so namenjeni neki hrvatski papirnici »Spet prišel med nas je dedek Mraz,« bi lahko rekli gornji sliki. Sicer pa, saj bo res prišel kmalu, kot po navadi, med naše najmlajše Dne 28. novembra so se na skromni svečanosti poslovili v proizvodni enoti HS od Ivana Žurbija, specialista za turbinske regulatorje. Tovariš Žurbi je vso svojo iznajdljivost, znanje in sposobnost posvetil Litostroju, za kar so mu sodelavci globoko hvaležni in mu želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let Nova kino dvorana »Šiška« Delavniška montaža Francisove turbine za HE Jamuna v Indiji Izmed takih, ki niso hoteli govoriti, naj pa le malce dvoumno omenimo samo enega. Ta član kolektiva prinese namreč vsak dan v podjetje malho, kot bi se odpravljal na daljši izlet. Ko smo ga radovedno vprašali, kaj ima v njej, nam je zaupal, da nosi v službo vsak dan — uro budilko ... (razlago prepuščam vam ...) Godba ga vsega prevzame, Janeza SOTLERJA. Že 11 let igra v litostrojski mladinski godbi, kjer igra basnokrilni rog. Večina ga pozna le kot vnetegs godbenika, tisti pa, ki pridejo 2 njim večkrat v stik, pa vedo, da mu misli vedno hitijo navzgor med oblake. Tam jaše svoje konjičke — avione in rakete. Janez je doma med oblaki. Menda pozna vse tipe avionov, pa tudi narisati jih zna. Vendar je v tem njegovem velikem zanimanju in poznavanju avionov svojevrstna tragika — Janez je namreč vse pretrdno navezan za zemljo (morda tudi na Litostroj) in se zato noče za stalno uvrstiti med amaterske jadralce in pilote. »Tvoje oči postajajo trudne, vedno bolj zaspan si, udov ne moreš več premikati — spiš — trdno spiš ...« Kolikokrat je že izrekel te besede litostrojski hipnotizer Marko STOJAKOVIČ. Pred desetimi leti se je poslovil od cirkusa, saj ie bil tamkajšnji kruh pretrd in negotov. Nastopal je v cirkusih Karola, Medrano in Orfej. Njegov največji uspeh pa je prav gotovo serija nastopov na televiziji, kjer je zabaval naše najmlajše. Tovariš Stojanovič je žerjavovodja, a se kljub temu še vedno ni mogel odreči svoji magiji in rokohiter-stvu. Vsak odvečni dinar žrtvuje za nabavo okultistične literature in se v prostem času ukvarja s skrivnostnimi vedami. Vsi, ki se radi zabavamo, bi radi videli, da bi Marko organiziral večer telepatije in sugestije in pokazal kolektivu svoje nenavadno znanje. »Pri JUVANU vse žgoli,« pravijo sosedje, ko govorijo o Lovru, znanem ptičarju, livarju iz Litostroja. In kako ne bi žgolelo, saj ima tovariš Juvan doma pravi ptičnik. V njem frfotajo čižki, zelenci, kalini, pinože, liščki in še številni drugi ptiči. S petjem mu najbolj razveselijo srce čižki. Če hoče gojiti tak žgoleči živ-žav, mora seveda ptiče loviti. Ko začne listje na drevesih rumeneti, pripravi vsako leto limanice in se poda na lov. Če ima posebno srečo, ujame tudi 20 do 30 ptičev dnevno. Največ jih je ujel v enem samem dnevu — 56. Ljubitelj Ko so v podjetju razpustili pasjo zavarovalno službo, je enega izmed psov vzel tudi jurist Ivan PREMRL. Nabavil si je strokovno literaturo in začel mladiča vzgajati. Vsakič, ko je kuža pokazal kaj novega, ga je bolj vzljubil. Pa tudi sam se je pri tem učil in postal kvaliteten dreser — za svoje potrebe seveda. Kako veliko potrpljenje ima tovariš Premrl z dresuro, naj priča podatek, da psa dresira za eno samo vajo — polni dve leti. To zahteva zares železnih živcev »in najhuje je,« se včasih potoži Janez, »ko po dveh letih vztrajne dresure pes .zataji’ in pred prijateljem, namesto, da bi legel — vstane.« »Ljubitelji rož imajo dobro srce,« pravi ljudski pregovor. Vsaj pri- Mihi JANEŽIČU, vodji »Vsa najlepša leta je posvetil svojim mišicam,« bi lahko rekli. Mišice je negoval kot otroka. Vsako prosto minuto je žrtvoval za to, da bi okrepil njihovo moč in da bi postal spretnejši. V znanju in z naporom je dosegel svoje cilje. Da, o Gabrijelu JENKU vam govorimo, večkratnem državnem prvaku v rokoborbi in dviganju uteži. Tovariš Jenko je bil po vojni glavni pobudnik pri organizaciji težke atletike. Vse svoje moči pa je posvetil tudi ustanovitvi našega težkoatletskega kluba. In njegov največji uspeh: Takrat, ko je s tušem »položil« večkratnega italijanskega prvaka v rokoborbi — Sortija. Preden smo se odločili, da objavimo to reportažo, smo se pozanimali, kdo se v našem podjetju z veliko ljubeznijo ukvarja s kakimi nenavadnimi stvarmi. Dobili smo cele galerije takih Litostrojčanov, vendar pa žal ne moremo vseh obiskati. Marsikdo pa je rekel, da želi obdržati svojega konjička samo zase in ne želi dajati izjav. ptic Juvan lovi ptice v glavnem le zato, da jim na nožico '.natakne lahek obroček z vgravirano številko ornitološkega zavoda (v dnevnik zapiše tudi vreme, datum in ptičev spol) in jih ponovno spusti. Tako natikanje obročkov ima velik pomen pri ugotavljanju krajev, kamor se ptiči selijo. Nastop na mladinski oddaji Sončna ura je bil za Jožeta POLJANCA, zaposlenega v tehnološkem oddelku, največji pevski uspeh. Jože vedno poje! Poje, ko je vesel, poje, ko je žalosten in naj-brže tudi takrat, ko mu »srček dela tika-taka«. Pevčeva naj večja želja je, da bi si kupil kitaro. Tako bi lahko spremljal samega sebe, pa tudi druge. Najbolj ga vlečejo popevke. Ko smo ga vprašali, kateri pevci so mu najbolj všeč, je odgovoril: Od domačih Predrag Gojkovič, od tujih pa Pat Boone. Kaj ni tudi eden izmed teh pevcev začel podobno kot tovariš Poljanec? (Glej sliko spodaj!) Anton SUWA se je začel ukvarjati s filatelijo že kot štirinajstletni fant. V tem času si je nabral že lepo število albumov, polnih znamk. »Znamke so mi široko odprle obzorje,« pravi sam. »Že s sedemnajstim letom sem s pomočjo znamk poznal vse države na svetu. Precejšen pogled pa sem dobil tudi v rastlinstvo, živalstvo, v zgodovino, šport in drugam.« Tovariš Suwa ima v hlevu razen tega konjička še dva — namreč šahovska. Ko se naveliča enega, za jaše drugega in tako v prijetnem razpoloženju preživlja svoj prosti čas. režijske mizarne, to drži. Njegova velika ljubezen so rože, vse, od omamno vonjavih gojenih rož, do tistih, ki rastejo po travnikih in s čudovitimi barvami radostijo srce in oko. Cvetličar hoče imeti cvetlice celo v svoji pisarni. Kjer je le mogel, je poste vil rožo. Doma ima vzorno urejen vrtiček, kjer eksperimentira in se veseli rasti. Že zdaj se pripravlja na pomlad, ko bo zasadil svoje milj enke in opazoval, kako uspevajo in pri tem pozabil celo na to, da se mu zaradi prijetnega »konjička« marsikdaj precej izprazni mošnja. KO PA PRIDEM DOMOV... Poiskali smo nekaj Litostrojčanov, ki popoldne jašejo svoje, včasih kar nenavadne konjičke. Obiskali smo navdušenega ptičarja, lovca, hipnotizerja in še koga ... s peresom rv T in kamero v U I Ko sem pred dnevi prišel v oddelek Dieslovih motorjev, sem se ustavil pri Janošu ŠARVARJU, ki dela pri sestavljanju vseh vrst kolenčastih gredi za Dieslove motorje. V podjetje je prišel iz Sen-te. Skromen in z delom zelo zadovoljen pravi, da zahteva delo pri sestavljanju gredi izredno pozornost in natančnost. Vesel je, da je sposoben delati tako odgovorno delo, ki ga vsau dan bolj navdušuje in se pri njem nauči vedno kaj novega. Na vprašanje, če ima kako posebno željo, je rekel, da bi radi imeli na razpolago več specialnega orodja, ki ga za zdaj primanjkuje. Kvaliteta dela je zadovoljiva, toda delovni postopki so vedno zahtevnejši in zato morajo vsi v tem mladem obratu usmeriti prizadevanja k še večji strokovni usposobljenosti, k uvajanju novih proizvodnih metod in k vsemu, kar bo koristilo proizvodnji. V montaži štiritaktnih Dieslovih motorjev sem govoril s Francem TAVČARJEM. Že deseto leto teče, odkar je prišel v podjetje. Z osebnim dohodkom je še kar zadovoljen, le delo je pri njih včasih prenaporno, predvsem zaradi kratkih rokov. Glede orodja je istega mnenja kot tovariš Šar-vari. Stanuje v Vižmarjih in želi, da bi gradnja novih blokov uspešno napredovala, ker težko pričakuje novo stanovanje. Delovodja sklopov Dieslovih motorjev Gojmir KOGOVŠEK je rekel, da imajo težave z neenakomernim dotokom naročil, pri čemer morajo vse delo zelo razumno razporejati. Pri njih so vsi delavci mladi in še vedno prihajajo novi. »Naša želja je, da sestavimo čim boljše skupine,« je rekel, »ki bi se nekako specializirale za sestavljanje posameznih sklopov, kot so: menjalniki, cilindri, kolenčaste gredi, hladilniki itd. Naglasil je, da bi morali delovno disciplino pri njih spoštovati vsi mako... Alojz TEKAVEC dela v oddelku talnega transporta pri električnih instalacijah za viličarje, bagre in avtodvigala. To dela že poldrugo leto in pravi, da si uspešno izboljšuje delovno metodo. Material za električne instalacije, ki ga uporablja pri delu, je dokaj soliden, pravi pa, da bi potrebovali kvalitetnejšega za električne napeljave. V službo se vozi in če hoče pravočasno priti na svoje delovno mesto, mora vstati že ob štirih. Obratovodja Dieslovih motorjev Franc POTEKO mi je v kratkem razgovoru orisal razvojno pot najmlajšega obrata v podjetju, ki je začel z delom komaj pred tremi leti. Sestav ljudi v njihovem obratu je bil tokrat v številčnem in strokovnem pogledu precej šibak, saj so imeli zaposlenih nekaj več kot 60 ljudi. Sčasoma so se delovna mesta iz- popolnjevala z novimi kadri, od katerih se je večina prvič zaposlila v našem podjetju. Dobršen del le-teh so predstavljali mlajši fantje iz bližnje in daljne ljubljanske okolice. Njihova strokovna usposobljenost je bila dokaj različna, saj so bili med njimi le redki izučeni kovinarji. S trudom in z voljo se je večina novih sodelavcev ob pomoči starejših strokovnih kadrov usposobila za to specializirano dejavnost, na kateri sloni sodobna proizvodnja Dieslovih motorjev. e »Po treh letih trdega dela se lahko razen izrednih proizvodnih uspehov (uvrstili smo se med najkvalitetnejše proizvajalce Bur-maistrovih motorjev) pohvalimo še z nečim — v tem obdobju smo prerasli v mlad, a strokovno izredno usposobljen obrat. V bodoče bi si želeli samo še več tekočih naročil. Pod tem pogojem bi se namreč proizvodna zmogljivost obrata močno povečala,« je zaključil tovariš Poteko. Ključavničar Stane LENDERO dela pri viličarjih. Tretje leto je v tem oddelku, deset let pa je delal v brusilnici tekačev. Z delom je zadovoljen. »Pri nas je delo razporejeno zmerno,« pravi. S pomočjo zadruge in podjetja si je napravil v Vodnikovem naselju hišico, ki si jo želi še opremiti. S fotoreporterko sva nadaljevala pot v oddelek talnega transporta. Ves prostor je zaseden z viličarji, avtodvigali in bagri. Ustavila sva se pri Slavku JU-TRŠKU, katerega sem naprosil za kratek intervju za našo rubriko. Med drugim je rekel, da bi morali biti v tistih oddelkih, v katerih izdelujejo posamezne dele zanje, bolj natančni. Tako se dogaja, da morajo pri sestavljanju popravljati napake, kar jih ovira pri hitrejši montaži. Dela imajo mnogo, samo s prostorom so zelo na tesnem. Tudi pri njih imajo težave z orodjem. Odkar so samostojni, se zdi, da bi morala biti večja povezava med posameznimi PE, predvsem za usluge. Tovariš Jutršek ima svojo hišico v Domžalah in se že trinajsto leto vozi v podjetje. Prosti čas ob praznikih izrabi za družinske izlete. Šef PE DT inž. Darinko KOIJ$L je povedal, da ostane plan za izdelavo Dieslovih motorjev v letu 1963 neizpremenjen — 850 ton. Doslej so z naročili pokrili nad 500 ton, za razliko do 850 ton pa predvidevajo naročilo motorjev za sovjetske ladje. Nekaj naročil bo odprtih za nujna dela. Pri talnih sredstvih je plan 920 ton, kar je za 40 °/o več kot v letošnjem letu. V tem obsegu je zajeto tudi naročilo 50 viličarjev za Sovjetsko zvezo. Ponudba za to naročilo je^ oddana in bo verjetne sprejeta. (Tik ob zaključku redakcije smo zvedeli, da smo to naročilo dobili.) V proizvodni enoti DT bo plan povišan v primerjavi z letošnjim letom za 16 odstotkov, kar mora potrditi še ODS. Zato predvidevajo, da bo potrebno povečati montažo pri talnih sredstvih. Šef proizvodne enote DT je s svojimi sodelavci zelo zadovoljen in pri takem sodelovanju pričakuje še večje delovne uspehe. Ivo Sabo! Ko je bilo bolni mamici najhuje, je dobremu Matjažku pomagal Tiiln 'to rrimn mrrln 'rim n 7SJn .. ji _ ▲..v. _ ~ Bilo je zima, mrzla zima. Na robu mesta je stala hišica. Bila je že pozna noč in v okencu je svetila lučka. Mali Matjažek je s strahom in žalostjo poslušal zdravnika, ki se je sklanjal nad bolnico in šepetal sam zase: »Eh, hudo je... Moje učenosti je konec. Zanjo ni več zdravila ...« Nazadnje je skomignil z rameni, pobožal Matjažka po glavi in odšel. Toda Matjažek ni hotel izgubiti svoje mamice. Jn odločil se je. Zjutraj zarana je sedel na vlak in se odpeljal proti visokim goram, ki so tiščale svoje ostre grebene med cunjaste oblake. Po glavi pa so se mu predle tele misli: »K dedku Mrazu grem. On mi bo dal zdravilo za mamico. Saj je tako dober. Bo, zagotovo mi bo pomagal. Pravijo, da stanuje nekje v Triglavski steni in da ga še nihče ni našel... Toda jaz ga najdem, moram ga najti...« Vlak je obstal v Mojstrani. Matjažek se je razgledal po zasneženi pokrajini in zapičil oči v strme gorske velikane, potlej pa vprašal za pot prvega človeka, ki ga je srečal: »Lepo prosim, povejte mi, kod gre pot do Triglava!« »Tukajle, tukajl-e ... Toda kaj hočeš s Triglavom, fantek, in še zdaj, pozimi...« A Matjažek ni utegnil poslušati. Lepo se je zahvalil in brž odhitel na težavno pot. Snežna gaz se je čedalje bolj vzpenjala in se hkrati ožila in nazadnje je Zajel je sapo in z onemoglim glaskom zaklical: »Deeeeedek Mraaaaz, deeeeedek Mraaaaz ...« Toda nič se ni zganilo. Že je Matjažek pomislil, da ne bo nikoli mamici prinesel zdravila in da je sploh ne bo nikoli več videl... Tedaj pa mu je sedla »Matjažek, dedka Mraza si klical, kajne?« »Da, njega sem klical. Rad bi, da bi pomagal moji bolni mamici.« »Če je tako, te jaz popeljem k njemu. Sam bi gotovo zgrešil pot. Jaz pa dobro vem, kje živi, Peter Likar: Reportaža za pionirje in cicibane je zmanjkalo. Matjažek je zagazil v celo. Nebo pa se je mrači-lo in okrog gorskih sten je začel zavijati vihar. Z njim so se pripodili oblaki in vsul se je sneg. Kmalu se je Matjažek komaj še premikal dalje. Kolena ga niso hotela nič več ubogati. Padel je, se pobral pa spet padel. Za rokavice in čevlje mu je lezel sneg in začelo ga je mraziti. Moči so mu pohajale. »Saj ne more biti več daleč,« se je tolažil. »Pokličem ga, mogoče me bo že slišal. In ... zdi se mi, da bo kmalu večer...« na zardeli nosek bela snežinka. Že jo je hotel s toplo sapo raztopiti v kapljico, a tisti trenutek je snežinka z drobnim predrob-cenim glasom spregovorila: »Matjažek, nikar! Komaj sem se rodila, pa bi se že morala spremeniti v čisto navadno kapljico. Nikar, p usti me živeti!« Matjažek je imel v prsih zlato srčece. Še drobceni snežinki ne bi mogel storiti ničesar žalega. S premrlimi prstki si jo je previdno vzel z noska in jo hotel položiti med sestrice. Pa se je snežinka spet oglasila: in ker si ti pomagal meni, bom tudi jaz tebi.« Matjažek si je položil belo snežinko na dlan in z zadnjimi močmi zagazil v sveži sneg. Čez čas je vihar razpihal oblake. Na nebu so se že prižgale zvezde, ko sta obstala pod Triglavsko steno. »Vidiš, Matjažek, tamle gori, na tistile polici je vhod v dedkovo votlino.« »Tamle gori? Toda kako naj splezam do tja?« »Precej boš videl...« je odgovorila snežinka in zaklicala s svojim drobcenim glaskom v steno. In že so se med skalov- jem in ledenimi previsi zasvetile srebrne stopnice. Kot da bi bil brez teže, je Matjažek urno stekel po njih. Nato sta stopila v votlino. Zaslišala sta mogočen, toda prijazen glas, ki je govoril: »No, primite tisti zavoj... V tega vtaknite še radirko ... Hitreje, hitreje ... V onega slikanico ... O, kaj pa je to. Gost prihaja... Otrok, in ob tej uri...« Prav tedaj je Matjažek stopil v veliko, lepo razsvetljeno votlino. »Dečko, le bliže, le bliže. Kaj te je pripeljalo k nam, povej?« »Prišel sem, dedek Mraz,« je začel Matjažek,' »da bi ti pomagal mami, moji mamici« »Tvoji mamici? Kako?« »Veš, dedek, mamica je bolna, hudo bolna in zdravnik je rekel, da bom moral ostati sam. Jaz pa nočem ostati sam. Pomagaj mi, dedek!« Dedek Mraz je privzdignil svoje košate obrvi in s svojimi dobrimi očmi pogledal Matjažku naravnost v srce. Dolgo je gledal, potlej pa se je nasmehnil, si pogladil svojo belo brado in rekel: DEDEK MRAZ »Prav, Matjažek, videl sem v tvojem srcu, da si res fant od fare. In dobil boš zdravilo za mamico. Medtem pa, ko bodo moji pomočniki pripravljali zdravilo, se razglej po našem domovanju. Hej, odprite Matjažku vsa vrata!« Na vseh koncih prostorne votline so se začela odpirati velika vrata, ki so vodila v druge, še mogočnejše dvorane. In vse te dvorane so bile polne najčudovitejših reči, vseh vrst lepot, ki lahko razvesele otroško srce: to so bila sama novoletna darila za naše cicibane in pionirje. Kdaj drugič bi bil Matjažek ob tolikšni krasoti pozabil na ves svet in ne bi odnehal prej, preden ne bi bil pretaknil dedkovega domovanja do zadnjega kotička. Zdaj pa mu je bilo za vse to malo mar, komaj da je ošinil z očesom kupe dragocenih daril. Preveč ga je skrbelo za mamico in komaj je čakal, da bo zdravilo pripravljeno. In naazdnje je res prišel trenutek, ko je dedek Mraz zaklical s svojim mogočnim glasom: »Oj. ohoj, na pot! Veliki voz!« Vse dedkovo številno spremstvo je bilo že zbrano, težko obloženo z vrečami in zavitki. In tedaj je v Rimski cesti svetlo zažarelo. Veliki voz je nenadoma zadrdral in se po žareči sledi zapeljal naravnost na polico pred votlino. »Kaj, dedek, ali se bomo s tole kočijo peljali do naše hišice?« je vprašal Matjažek. »Da, dečko, prav s tole. In glej, da spotoma ne razbiješ st-ekleničice z zdravilom. Na, tu jo imaš!« »O, dedek, ne skrbi, trdno, trdno jo bom držal!..« Ko so bili vsi na Vozu, je dedek Mraz potegnil za vajeti in odpeljali so se. Neslišno in mirno so smuknili nad prepadi in nato zavili proti velikemu mestu. Tu je Veliki voz zaokrožil in pristal pred Matjažkovim domom. Komaj so se kolesa dotaknila zemlje, je Matjažek skočil na tla in planil v izbo. Mamica je ležala na postelji, bleda je bila v obraz in njene lepe oči so ugašale. Potem se je zgodilo kot v pravljici. Matjažek ji je vlil kapljico zdravila med ustnice in mamicaJ je precej odprla oči. Nato ji je rdečica dahnila v lica in nazadnje je vstala in objela svojega pogumnega sinka. Skupaj sta odhitela ven, da bi se zahvalila dedku Mrazu. Toda tega ni bilo nikjer več. Vsenaokrog je kraljevala jasna novoletna noč. In Veliki voz se je lesketal visoko na nebu ... TEHNIŠKE ZANIMIVOSTI OD VSEPOVSOD DELO S KISIKOVO SULICO V Saarbrucknu prikazujejo film o stanju in delu civilne zaščite. Ob tej priložnosti so prvič pokazali kisikovo sulico: specialno železno cev, ki se na konici razžari. Kisik, ki se prevaja skoznjo, segreje konico, ki jo pritisnejo na beton, na 2.000 °C. Beton se tali in kisik, ki je odveč, ga s 15 atii meče iz izvrtine. Hitrost vrtanja: okrog 0,25 m v minuti. Zaradi visokih temperatur so delali za železno zaščitno steno in nosili azbestne obleke EDEN IZMED VZROKOV AVTOMOBILSKIH NESREČ Pri trenutnem zaviranju avtomobila, ki vozi s hitrostjo 80 km na uro, se teža šoferjevega srca poveča od 300 g na težo do 5 kg, krvi od 5 kg na 85 kg in možganov od 1,5 kg na težo do 25 kg. Tako mnoge težke avtomobilske nesreče nastanejo zaradi tega, ker v možganih počijo krvne žile zaradi nenadnega povišanja tlaka. ENA SAMA TOVARNA NADOMESTUJE 17,000.000 OVAC Jugoslovanski znanstveniki so izračunali, da ena sama tovarna sintetičnih vlaken z l-etno proizvodnjo 30.000 ton daje prav toliko umetne volne kakor 17 milijonov ovac. ULTRA ZVOK ZDRAVI ZOBE Pred kratkim je japonski zdravnik izdelal skupaj z nekim inženirjem aparaturo, ki s pomočjo ultra zvoka omrtviči zobni živec in tkiva, v katerih se je začelo gnitje. Aparat je na zunaj podoben ostro zašiljenemu svinčniku in ga je treba vtakniti v luknjico obolelega zoba. Ultra zvok odstranjuje bolečino, ki otežuje odstranitev zobnega živca, in preprečuje razširitev gnojnega procesa v tkivu okrog bolnega zoba. Skupnost za gradnjo cementarn Pismo iz Leningrada Dragi tovariši! Z veseljem smo prejeli vaše pismo, v katerem ste izrazili svoje prijazne misli o našem delovnem kolektivu in o vsem sovjetskem narodu. Delovni ljudje naše tovarne se — tako kot vsi sovjetski ljudje -— aktivno priključujejo k nadaljnji krepitvi prisrčnega prijateljstva z bratskimi narodi Jugoslavije. Ob koncu oktobra je našo tovarno obiskala delegacija odgovornih predstavnikov Ljudske mladine Jugoslavije s predsednikom CK Ljudske mladine tovarišem Tomislavom Badovincem na čelu. Še več sredstev za gradnjo šol Zaradi stalnega naraščanja prebivalstva v naši občini je pomanjkanje šolskih prostorov zelo pereče. Na vseh sestankih okrajnih odborov SZDL terjajo člani gradnjo novih šol. Devet šol na območju naše občine ima na razpolago le 184 oddelkov za 5396 učencev. Iz tega je razvidno, da zelo primanjkuje učilnic, saj je za pouk in zdravje otrok zelo škodljivo, če je v razredu več kot 30 otrok. Šole nimajo delavnic za tehnični pouk, ali pa so majhne in neprimerno opremljene, medtem ko štiri šole sploh nimajo telovadnic. O vsem tem je razpravljal svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki mu je uspelo urediti vprašanje šolskega prostora v Vodicah. Spomladi pa bodo začeli z gradnjo nove šole na Jami. Sredstva so že zagotovljena. Že sedaj pa je jasno, da tudi zgraditev te osemletke -ne bo rešila vprašanja prevelikega števila že vpisanih učencev na dosedanjih šolah in bo treba predvideti še gradnjo novih šol za okoliša Dravlje in Pržanj ter zgraditi telovadnico pri novi šoli v Vodicah. Še prav posebno skrb pa bo treba posvetiti tudi predšolski vzgoji in izobrazbi otrok. Z odlokom občinskega ljudskega odbora o prenosu pristojnosti nad varstveno-vzgojnimi ustanovami na stanovanjske skupnosti so bile nakazane smernice za nadaljnji razvoj teh ustanov. Z njihovim pravilnim delom bo možna vključitev še večjega števila žena v produkcijo in tudi otrok sam bo imel že v najmlajši dobi svoje rasti in razvoja pravilno vzgojo in potrebno varstvo. S—e Srečanje delovnih ljudi naše tovarne s predstavniki Jugoslavije se je razvilo v svetlo demonstracijo prijateljstva med dvema bratskim narodoma. S povratka z nedavnega turističnega potovanja po vaši deželi je skupina delavcev naše tovarne ohranila naj lepše spomine o mnogih srečanjih z ljudmi jugoslovanskih narodov. Mi, leningrajski graditelji turbin, toplo pozdravljamo željo delovnih ljudi vašega podjetja, da bi prišli v bližnji bodočnosti na obisk k nam zaradi tesnejših tovariških odnosov. Dobrodošli, dragi tovariši! Toda glede na dejstvo, da so za letošnje leto že vsi obiski delegacij delovnih ljudi iz drugih tujih dežel planirani in da v sedanjem času poteka volilna kampanja v sindikalnih organizacijah obra- tov, oddelkov in vse tovarne, menimo, da bi bil ugodnejši čas vašega obiska pri nas v letu 1963. O bolj točnih rokih se lahko mi in vi brez posebne težave dogovorimo z višjimi forumi naših sindikalnih organizacij. Ko so zvedeli za prihod vaše delegacije, so delavci naše tovarne izrazili željo, da bi v njen sestav bili vključeni tako vodilni predstavniki kot tudi delavci. Iz vsega srca želimo vsem delovnim ljudem tovarne Litostroj zdravja, osebne sreče, nadaljnjih uspehov v korist vaše domovine, zmage miru in socializma. V imenu kolektiva dvakratno z Leninovim redom nagrajene Leningrajske metalne tovarne XXII. kongresa KP SZ predsednik tovarniškega komiteja sindikalne organizacije (Ščemeljev). 3. novembra 1962 Tovarna vagonov Djuro Djako-vič v Slavonskem Brodu je letos zgradila dve cementarni — eno v Etiopiji in drugo v Indiji. Pri izgradnji in projektiranju teh cementarn je sodelovalo več jugoslovanskih podjetij. To uspešno opravljeno delo je pokazalo, da je potrebno razširiti pogodbena kooperacijska razmerja, zato da bi lahko ustvarili obširno in stabilno poslovno sodelovanje ne le pri projektiranju in izgradnji cementarn, temveč tudi pri gradnji obratov sladkorne industrije, tovarn vozil in železniških vagonov, elektrarn, termičnih naprav in podobno. TAJNI POGOVORI S POMOČJO PIŠTOLE Oddelek za aeronavtiko v ZDA je izdelal nov sistem brezžične zveze, ki je zgrajen na izkoriščanju nevidnih infrardečih žarkov. V ta namen uporabljajo posebne aparate v obliki pištole, ki imajo vgrajene naprave za oddajanje in sprejemanje infrardečih žarkov. Pri izgovarjanju besed se zvok električno spreminja v snop nevidnih infrardečih žarkov. Ko snop doseže drugo pištolo, se žarki ponovno spreminjajo v izgovorjene besede. Kot izvor električne energije služi 12-voltna baterija. Na ta način se lahko pogovarjajo na razdaljah do 30 km. RJAVE STEKLENICE ZA MLEKO Steklenice iz rjavega stekla ohranijo prijetni okus mleka, ker zmanjšujejo škodljivi učinek sončnih žarkov na mleko. Do tega zaključka so prišli švedski strokovnjaki za mleko. JEZERO SMRTI Na Siciliji je jezero, imenovano »Jezero smrti«, ker okrog njega ni nobenega rastlinstva in voda iz njega umori vsako živo bitje. Izkazalo se je, da na dnu jezera izvirajo strupene kisline, ki zastrupljajo vodo. Prve predstave v kinu Šiška Lansko leto meseca decembra je bilo precej razpravljanja, zakaj je bil ukinjen Kino Litostroj. Tedaj je bilo pojasnjeno, da bosta v Šiški zgrajeni dve novi kino dvorani in to v Dravljah in v šiški poleg občinske zgradbe. Vodstvo Litostroja je z razumevanjem pomagalo Stanovanjski skupnosti Dravlje, da so lahko uredili novo kino dvorano v Dravljah z vso opremo bivšega kina Litostroj, tako da je novi kino pričel z obratovanjem že 8. aprila 1962. Nova, moderna kino dvorana poleg občinske zgradbe pa naj bi bila zgrajena vsaj do konca letošnjega leta. Toda občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška je že na večer pred praznikom republike slavil s kolektivi, ki so sodelovali pri gradnji novega kino-gleda-lišča, pomembno delovno zmago. Nih če ni pričakoval, da bo zgrajena ii.. opremljena tako velika kino dvorana z vsemi pomožnimi prostori v dvanajstih mesecih. K otvoritvi novega kino-gledališča dne 28. novembra so bili povabljeni številni gosti, med katerimi so bili predsednica Ljudske skupščine LRS tovarišica Vida Tomšič, podpredsednik RS sindikatov Leopold Krese, predsednik Mestnega sveta inž. Marijan Tepina in vsi, ki so s svojim delom pripomogli, da je bila v tako rekordnem času dograjena prepotrebna kino dvorana. Prvi večer so zavrteli kar dva filma: sovjetski »Ivanova mladost« in ameriški barvni film »Maščevanje Vikingov«. Prvi gledalci so se zelo pohvalno izrazili o kinematografu, predvsem pa so hvalili udobne sedeže v dvorani. Dvorana ima 780 sedežev in je najmodernejši objekt te vrste v našem mestu in v Sloveniji. Projektant je bil inž. arh. Božidar Gvardjančič, sredstva za gradnjo pa so prispevali Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška, sklad za razširitev in modernizacijo sedanjih in za gradnjo novih kino dvoran v Ljubljani ter Ljubljansko kinematografsko podjetje Aparature so sodobne, dvorana je zelo okusno opremljena, prav tako tudi vhod v kino in čakalnice. Vsa zgradba ima približno 1700 m2 zazidane površine, kino dvorana pa 900 m2. Tlorisna oblika dvorane je sestavljena iz polkrožnega sprednjega dela in dveh krožnih segmentov, ki objemata drugo polovico prostora. Pred platnom je širok oder, namenjen za kulturne nastope in druge prireditve, garderobe za nastopajoče so pod odrom z neposrednim dostopom na oder. Ogrevanje dvorane je dvojno, zračno in z radiatorji. Z vpihavanjem vročega zraka se greje dvorana, ki ima ob začetku odra vpi-halno, pod sedeži pa sesalno odprtino. V poletnem času bodo to napravo uporabljali za hlajenje dvorane. Prvi korak k realizaciji te ide-je je poslovna skupnost, ki jo snujejo tri velika podjetja — Djuro Djakovič, Litostroj in Rade Končar in ki je za zdaj usmerjena na projektiranje, gradnjo in izdelavo opreme za cementarne. Omenjena podjetja bi si v okviru tega združenja razdelila delo ali pa bi skupno nastopala na domačem ali tujem tržišču. Nekatere domače cementarne — tako na primer v Podsusedu, Beo-činu, Omišu, Splitu in Gornjem Milanovcu — pripravljajo rekonstrukcijo in razširitev obratov. Podjetja — člani poslovne skupnosti za izdelavo opreme za cementno industrijo — se bodo poskušala vključiti v ta dela, da bi se tako uveljavila predvsem na domačem tržišču. Ker namerava nova skupnost razširiti svojo dejavnost tudi na projektiranje in izgradnjo celotnih obratov za druge vrste industrije, se bo vanjo verjetno kmalu vključila tudi kaka ustanova za strojegradnjo. Kupujte knjige ^ založbe Lipa! Kvalitetne knjige založbe Lipa iz Kopra lahko naročite pri tovarišici Selšek, telefon 583. Ko bo urejena še okolica kino dvorane, dograjen nov hotel in odprta velika samopostrežna trgovina, bo predel Šiške pred občinsko zgradbo dobil povsem novo podobo. S-e dobili so Čitalnico in televizijo SZDL tepena Zgornja Šiška je pred enim mesecem odprla v prostorih Ilirije čitalnico, ki je namenjena predvsem mladini. V njej so postavili tudi televizijski aparat. Razen gledanja televizijskih programov občani lahko igrajo šah, mlajši domino, Človek, ne jezi se in drugo. Na polici in mizah zasledimo vrsto revij in časopisov, žal pa primanjkuje še več dnevnih časopisov in revij. Knjižnica Zgornja šiška DEŽNIK ZA KUHANJE BREZ OGNJA V ameriškem mestu Lawrence so izdelali sončno peč v obliki navadnega dežnika. Reflektor dežnika je obrnjen proti soncu in je sestavljen iz trikotnih aluminijevih folij, podobno kot blago na dežnikih. Le-ta fokusira sončne žarke na črno dno aluminijaste posodice. Ulovljena toplotna energija zadostuje, da se v 15 minutah speče zrezek. Če pa prične nepričakovano deževati — pride »peč« tudi prav ... Matematični priročnik ZA INŽENIRJE IN ŠTUDENTE TEHNIŠKIH SOL Matematični priročnik J. N. Bron-štejna in K. A. Semendjajeva, ki bo v prevodu prof. Albina Žabkarja v prihodnjih mesecih izšel pri založbi »Življenje in tehnika« v Ljubljani, je v svetu doživel že nešteto izdaj. Že naslov sam pove, da je namenjen najširšemu krogu tehniških strokovnjakov in pa študentom visokih šol najrazličnejših strok. Velik obseg znanja, ki ga morajo tehniški strokovnjaki obvladati pri svojem delu, je narekoval natisk podobnih priročnikov za različne stroke; navedeni priročnik pa ima prednosti in kvalitete, ki so nesporne pred katerim koli drugim podobnim delom. Ze sama kratka navedba snovi, ki jo navajamo, to dejstvo le potrjuje. Knjiga je priročnik, zato ne dokazuje. Kratko in enciklopedično, a dovolj široko podaja izčrpen pregled elementarne matematike, infinitezimalnega računa, analitične in diferencialne geometrije, algebre, vektorskega računa in teorije polja, navadnih in parcialnih diferencialnih enačb, teorije analitičnih funkcij, osnov verjetnostnega računa in obdelave empiričnih podatkov. Priročnik vsebuje tudi tabele najvažnejših funkcij in krivulj in je tudi sicer bogato ilustriran. K večji razumljivosti mnogo pripomorejo številni primeri, grafične upodobitve in razpredelnice. Pri težjih, že specialnih primerih, opozarja na ustrezno strokovno literaturo. Delo je seveda namenjeno tistim, ki so snov že enkrat predelali. V korist pa bo tudi začetnikom; nudi jim naj hitrejši vpogled, podaja prvo sliko, ki si jo s primerno strokovno literaturo lahko v najkrajšem času izpopolnijo. Iz vsebinskega očrta je razvidno, da bodo priročnik s pridom uporabljali ne le strokovnjaki in začetniki z vseh tehničnih področij, temveč tudi drugi, ki imajo kakorkoli opraviti z matematiko: ekonomisti, statistiki, meteorologi, matematiki, fiziki, agronomi in drugi. Prepričani smo, da bo »Matematični priročnik« našel svoje mesto na delovni mizi slehernega inženirja in tehnika. Anka Vesel O usodi mladega strokovnjaka Razočaran sem, prizadet in užaljen. Krivica se mi je zgodila. Ste slišali o škodljivi mojstrski mentaliteti v naši proizvodnji, pa o modernizaciji, o mednarodni delitvi dela, o novih tehnoloških postopkih in tako naprej, o čemer zadnje čase veliko govorijo in pišejo? Toda povem vam, da se marsikje prav nič ne zmenijo za to. Prosim, samo poglejte moj primer! Vpisal sem se na strojno fakulteto. Prvo leto je bilo z materialnega vidika precej tesno, da sem zobe stiskal. Potem mi je oče svetoval, naj poizkusim dobiti štipendijo .v tovarni. In res sem jo dobil, začuda hitro. Štipendija ni bila kdo ve kaj, toda bil sem 'zadovoljen. Med študijem me je nekoliko skrbelo, zakaj me ni nihče iz tovarne vprašal, kako kaj gre, ali opravljam izpite, kdaj bom končal, kako se počutim. Toda to4 lažil sem se: večkrat me "ljudje iz tovarne vidijo doma in si mislijo, tale je pa naš, in to jim zadostuje. Z izpiti sem hitel, kar se. je dalo. Čimprej končati in na delo! Lahko mi verjamete,. s kakšnim užitkom sem čital v časopisih vse, kar. je .zadevalo modernizacijo proizvodnje. .Mogoče sem - bil. res nekoliko prenapet glede zaupanja vase, mogoče sem, bil prevelik sanjač glede .tega, kaj bom napravil v tovarni,, toda nekaj načrtov, o tem sem prepričan, je bilo uresničljivih. Končno sem diplomiral. Kakšna čustva so me razganjala, ko sem imel diplomo v žepu! Čez nekaj , dni sem ves goreč stopil v tovarno. Srečen in zadihan sem razložil direktorju, da sem končal, da sem na razpolago, da hočeiri delo. Že po prvem razgovoru nisem imel dobrega občutka. Naravnost razganjalo me je od ponosa in delaželjnosti, direktor pa je bil kisel, oči je skrival, in ves razgovor je bil kakor postana, mlačna limonada v pasjih dnevih. Končno sva se zmenila, da pridem s prvim v službo. Ker sem edini inženir v tovarni, naj si za začetek temeljito ogledam proizvodnjo, proizvodne procese, oddelke, kajti, je dejal, profesorji na univerzi nimajo pojma, kaj je tovarna. No, bil sem zadovoljen, čeprav je že ob tem razgovoru kanila na moje navdušenje majčkena gorjupa kaplja. S prvim sem odšel na delo. Najprej sem obhodil celo tovarno. Potem sem šel počasi, od operacije do operacije, od človeka do človeka, se razgovarjal z njimi, in spraševal, toda predlogov ali pripomb nisem maral povedati, da bi ne bilo očitkov, češ, novopečeni inženir, že hoče komandirati. Tovarna je stara, stara je brganiza-cija dela, mojstri imajo v njej glavno besedo. Proizvodnja je naravnost obrtniška in marsikaj bi bilo mogoče izboljšati. Pred očmi mi je neprestano lebdela modernizacija, o tej pa, oprostite, pri nas ni bilo duha ne sluha. Čim bolj sem gledal okrog sebe, bolj me je bolelo srce, kaj vse bi bilo mogoče napraviti, da bi povečali proizvodnjo. Komaj sem čakal, da me bo poklical direktor in mi dal prvo nalogo. Minil je teden, štirinajst dni, trije tedni. Nič. Potem sem zaprosil za razgovor. Spet mi je naročil, naj naprej proučujem proizvodnjo, da mi bo prav prišlo. In hpet sem hodil od človeka do človeka. Spoznal sem vseh osem sto delavcev. Čez šest tednov sem izsilil tretji razgovor pri direktorju. Sprva je kazalo, da se bo ponovilo natančno tisto, kar je bilo prejšnjikrat. Toda to pot nisem maral kar tako od nje- KOZERIJA ga. Povedal sem, kaj mislim o organizaciji dela, kakšne izboljšave ‘predlagam, kaj bi bilo treba napraviti, da bi povečali proizvodnjo. Omenil sem modernizacijo, kaj pišejo časopisi. Po očeh sem ga poznal, da mu ni bilo prav. To je bila njegova tovarna, se je hvalil. Že dolgo jo je vodil. Organizacija dela je bila njegov proizvod. Bil je prepričan, da je vse v redu in da tovarni ni kaj reči, skratka oči so dobile nekakšen mrzel, kovinski sij. Odpravil me je, naj še proučujem proizvodnjo. Spet sem začel od kraja, od delavca do delavca, od stroja do stroja. Ljudje so me začeli gledati po strani. Marsikdo mi ni hotel odgovoriti, ali pa je bil odrezav, da me je kar mrzlo spre- letelo. Čakal sem na delo, kakor na obljubljeno deželo. Šel sem četrtič k direktorju, z . istim uspehom. Potem je prišla katastrofa. Po štirih mesecih moje službe je bil na seji delavskega sveta na dneVnem redu »moj primer«. Ugotovljeno je bilo, da nič ne delam, da se samo sprehajam, da nisem za nobeno rabo, da sem postopač. Izglasovali so moj odpust iz službe. Ko so mi sporočili novico, so mi prišle solze v oči. Kakšna ironija, prepolnega volje do dela me obsodijo za lenuha. Potem sem izbruhnil. Povedal sem, da so za-plankani rokodelci, da ne vidijo dalj kot do konca nosu. Gorje nam, sem rohnel, če bodo mojstri še naprej takole komandirali tovarne. To, kar nas je včasih pred petdesetimi leti reševalo in delalo sodobne, nas zdaj ovira in tlači. Prehiteli nas bodo vsepovsod, zaradi naše brbljavosti, sem vpil. Potem sem odšel. Zdaj iščem drugo službo. Strah me je, da se bo vsa štorija ponovila. Boris Zagorc ...in o njegovi resnično grenki usodi »Fej, pa take tovarne,« je bruhnilo iz mene, ko sem se znašel na cesti z odpovedjo v žepu. »Dolgih, predolgih dvajset let sem gulil šolske klopi, preden sem postal inženir. Zdaj me pa taki cehovski mojstri in obrtniki, ki še povohali niso šole, postavijo na cesto — mene, mladega obetajočega stroko vnjaka!« Bil sem užaljen in razočaran. »In to naj bo vse tisto, o čemer so nas učili v šoli. — O modernizaciji proizvodnje in naprednih tehnoloških postopkih ...« Ko sem prišel domov, sem svojo nesrečo stresel na očeta. »Lepo uslugo si mi naredil, oče, ko si me silil v šolo in na strojno. Na cesto so me vrgli iz tovarne, da veš, ker sem inženir. Mar bi me dal učiti za strugarja ali ključavničarja, že zdavnaj bi imel bajto in fička. Tako pa...« In milo premilo sem se razjokal nad resnično grenko usodo mladega strokovnjaka. Ko me je oče za silo potolažil, pa je le hotel spoznati vse okoliščine, zaradi katerih so me, meni nič tebi nič, postavili na cesto. »Saj vem, da v tebi vse kipi od teoretičnega znanja,« je obzirno začel. »Zdi se mi pa, da si v tovarni le premalo spoštoval sive lase in izkušene ljudi. Prve mesece po diplomi pa zares ne moreš narediti tehnološke revolucije. Za to ni potreben samo denar za nove stroje, spremeniti je treba tudi miselnost ljudi in ta reč ni samo vprašanje nekaj mesecev, to je precej daljši proces. Sicer pa ... oboje je potrebno — znanje in izkušnje.« »Kaj boš modroval, oče,« sem ga prekinil sredi stavka. »Starokopiten si in ne ploveš več s tokom časa.« Oče pa, ki je bil dolga leta zaposlen v tovarni, je sve-dral naprej: »Ne izključujem, da ponekod mojstri na vodilnih mestih ne marajo inženirjev; ne verjamem pa, da je to splošen pojav. Zares ne verjamem.« In je še globlje podrezal v moj obup. »Zdi se mi, da ne tiči zajec tvojega neuspeha samo v tem, da si ... Zdaj sem že nekaj časa v inštitutu. Postal sem resnični gospod inženir. V službo se pripeljem s tičkom ob pol devetih, končam ob pol dvanajstih. Inštitut mi je kupil v univerzitetnem naselju komfortno trisobno stanovanje in resno se spogledujem s prakso v inozemstvu. Pa kaj bi se hvalil. Te drobnarije mi vendar pripadajo — ugleden strokovnjak sem. O, oprostite, skoraj bi bil pozabil na drobceno zadoščenje. Že nekajkrat so me obiskali direktorji velikih podjetij, da bi se zaposlil v tovarniških razvojnih birojih. Rekli so mi, da bi opustil inštitutske raziskave in pričel študirati izboljšave pri cevnih turbinah, ladijskih žerjavih in ugotavljati večje trdnosti pri nekaterih jeklenih strojnih delih. »Osel gre samo enkrat na led,« sem jim zabrusil, ko so mi zatrjevali, da takih cehovsko-obrtni-ških podjetij, kjer sem bil v prvi službi, ni več mnogo. Pa nisem pristal. Jaz sem mož načelne besede in navajen lepih dohodkov. »In kako koristim v inštitutu jugoslovanskemu gospodarstvu, sprašujete?« Odgovorim vam tudi na to žaljivo vprašanje: »Vodilni strokovnjak sem za raziskave antikorozijskih sredstev pri rotacijskih brivskih aparatih. Pa naj še kdo reče, da ne koristim našemu gospodarstvu.« Peter Likar prinesel v podjetje diplomo. Ali nisi sam priznal, da si tistih nekaj mesecev, ko si bil zaposlen, skrival pred delavci svoje znanje? Klub mladih proizvajalcev te je prosil, da bi predaval mladini o mazanju strojev, pa si se licemersko izmaknil. In ko so te povabili na predavanje o novi ustavi, si rekel, da si sit politike.« Morda je bilo v očetovih besedah celo kanec resnice. Vendar ga nisem več poslušal. V meni je zorel dokončen sklep: »Nikoli več v nobeno fabriko. Postal bom gospod inženir — da, gospod inženir bom postal.« Poiskal sem strica, ki sedi na vplivnem stolu, in mu razložil svojo bridko prebridko usodo. Medtem ko me je poslušal, mu je v očeh vidno plahnelo navdušenje nad mojim obiskom. Govoril mi je o rotaciji kadrov, da se mora hudičevo paziti, da so stri-čevstvu požagali korenine in tako dalje in tako naprej. Končno se je le omehčal. Preden sem se poslovil, je rekel: »Prvič in zadnjič,« in zavrtel telefon. Kmalu so mi začele svetiti na nebu mojih želja tri svetle zvezde: Atelje, Biro ter Inštitut. O, moj čudoviti stric — uspel si. Dobil sem službo v uglednem inštitutu, ki s strojno fakulteto nima sicer nič skupnega, a je mnogo obetajoča ustanova. Za tvojo varnost gre POMANJKLJIVA ORGANZACI JA DELA Pri čiščenju glavnega ležaja je sodelavec na ukaz poškodovanca L. V. zavrtel vztrajnik v lego. ki je potrebna pri montaži ležaja. Zaradi premaknitve v določeno lego je vztrajnik premagal mrtvo točko, se zavrtel ter pri tem stisnil poškodovančevo roko, ki je bila med ohišjem in kolenčasto gredjo.; Ker je to že tretja poškodba z istim vzrokom, naj se vodstvo zamisli, saj bi imeli lahko že tri invalide brez rok. NEUPOŠTEVANJE VARNOSTNIH , PREDPISOV Poškodovanec B. J. je pri vrtanju izvrtin v Zamašnjaku uporabljal za to izdelano šablono, ki je pa ni pritrdil. Zaradi neprimernega spiralnega svedra je ta zavrtel šablono, ki je urezala poškodovanca v prste desne roke — posledice bolečine in odsotnost od dela za 23 dni. ŠE NEUGOTOVLJENE POSLEDICE Da se vodilni kadri in člani kolektiva borijo z raznimi problemi, je vsem jasno. Ni pa jasno službi HTV in še marsikomu v podjetju, da morajo delavci vdihavati barvo pri obri-zgavanju raznih predmetov (viličarji,, črpalke, itd.). Da je to res, nam nazorno kažejo stroji in drugi predmeti. kako lepo so spremenili .svojo prvotno barvo. Želeli bi," da nam' odgovorni organi, odgovorijo', kdaj bomo tudi v našem podjetju uvideli, da. je v proizvodnji prvi — člo.vck. POMANJKANJE TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ■ Ze vrsto let se delavci in vodstvo modelne mizarne borijo, da bi dobili ,v svoj obrat Demag dvigalo, kar jim pa do sedaj še ni uspelo. Zaradi te pomanjkljivosti so modelarji ročno postavljali jedrovnik na drugi model, ki pa ni bil varno nameščen, zato se je D. R. vzpel v višino ca. 2,5 m, da bi ga popravil, kar je imelo za posledico padec, bolečine v kolenu in izostanek z dela za 15 del,dvriih dni. NEREŠLJIV PROBLEM . . ? Delavci imajo na razpolago verjetno zadostno število vrat, za katere je pri nas ustaljčna praksa, da so v toplih mesecih zaprta, v. zimskem času pa odprta, ker so pokvarjena. Koliko nepotrebnih bolečin in izgubljenih delovnih dni? Tega tudi najbolj izpopolnjeni računski stroj ne bi ugotovil. Vemo pa, da dajemo za razne •umske plašče precej .sredstev;- delavec, ki je oblečen kotUskirrt, pa je pri delu neokreten. Tudi o tem začnimo razmišljati, vsaj na koncu žim-skih dni. ‘ V ■ J Časopis Litostroj je tvoj, zato redno dopisuj vanj o vseh zanimivostih iz svojega obrata ali pisarne. 3*-"Š£ fL vTŠTT/\ DS LAV/V/C A .* - »1 L ' 6t* f-9 £-"/ rV- ; ■ “ ./ AS 4^° s o. 7^4 ® <5u/c'u NAŠ KARIKATufllST ?■:••■;; •>c/| re za PEU3Erwo Z^fikjOVOUETrJO Caz-^ ^Polozen7E Poiskal rN E k A 3 NA7INAOU-^NElitH Pfl.UMU.ov UTOiTd03(?AKJOV IN 3'H PO tl o G>1 L IZor v POVESTI CAH \ M JASNIH. KTJOft. 6)0 DO 5.1 .4963- UGANIL N A 1 V C <£ PftUMUOV l*V "31 H PR.I N E SEL N A OftEbNlŠTvO, BO DOBIL A O O O DIH. I redni i + vo. ... 7J'JVA 7r‘v' .■