Ameriška Domovi N SPIRIT c SLOVGNIAN F0R€I«7»> IGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N£WSPAP£R NO. 165 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R w* CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 30, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Meany za Iridelni nadzorovalni odbor Glavni predsednik AFL-CIO je nakazal, da bo zagovarjal ustvaritev odbora, sestavljenega iz d e 1 a v cev. podjetnikov in javnosti, za nadziranje cen, plač in dobičkov po koncu zamrznitve cen 13. novembra. WASHINGTON, D. C. — Večina pozornosti tistih, ki se u-.kvarjajo z narodnim gospodarstvom, je obrnjena zdaj že na čas, ko bo zamrznitev potekla. Prevladuje prepričanje, da bo treba sedanje ukrepe nadomestiti z novimi, trajnejšimi, ki naj ostanejo v veljavi, dokler se gospodarstvo ne bo dovolj ustalilo. Predlogi in zamisli za take ukrepe so različni, ni pa za enkrat predloženega še nič jasnega. Glavni predsednik AFL-CIO Geor-ge Meany je nakazal pretekli petek, da ima v mislih posebni tridelni odbor, v katerem naj bi bili zastopniki organiziranega delavstva, podjetnikov in splošne javnosti. Tak odbor naj bi odločal o plačah, cenah in seveda tudi o dobičkih, obrestih in vsem ostalem. Meany je dejal, da bo organizirano delavstvo predložilo Kongresu svoj lastni gospodarski prpgram. George Romney, tajnik za mestni razvoj in stanovanja v zvezni vladi, je prav tako pretekli teden predložil nekak odbor za nadziranje inflacije, ki naj bi imel moč nadzirati tako podjetja kot tudi unije, gledal naj bi ne le na plače in cene, pač pa tudi na omejitev dobičkov. O potrebi podaljšanja nadzora po poteku sedanje zamrznitve je govoril tudi zakladni tajnik J. B. Connally, za njim pa še delavski tajnik Hodgson in trgovinski tajnik Stans. Zvezna vlada skuša med tem potolažiti G. Meanyja, ki ga jg spravila v slabo voljo, ker ni o zamrznitvi plač in cen predhodno nič povprašala organizirano delavstvo za njegovo stališče. Ko se je Meany izjavil proti Nixonovim gospodarskim ukrepom kot škodljivim delavstvu, je delavski tajnik Hodgson dejal, da sodi delavstvo Nixonove ukrepe Ugodne in da Meany pač ne pozna razpoloženja delavstva. Pretekli teden je zvezna vlada skušala spor z Meanyjem odstraniti in ga pridobiti za sodelovanje pri reševanju gospodarskih težav dežele. Vodnik AFL-CIO sedanji Nikonov program še vedno odklanja in je Nixona označil za “narobe Robin Hooda”, ki “ropa revne-’ v korist podjetnikov. čez Mississippi šele po letu 1850 CHICAGO, lil.— Leta 1850 ni bilo zahodno od reke Mississippi niti ene milje železniških prog. Dežela se je pognala močnejše proti zahodu šele po državljanski vojni, ko so zgradili tudi prvo železnico preko vsega kontinenta. Novi grobovi Daniel A. Warnick V starosti 53 let je umrl na svojem domu, na 464 E. 148 St., po tritedenski bolezni Daniel A. Warnick, mož Elvire rojene Vidic, preje Hrisko, oče Paula in Jamesa Hrisko, sin Sadie, roj. Bitting in pokojnega Gleena, brat Jamesa in Wiiiiama, ter sedemkrat stari oče. Rojen je bil v Renovu, Pa., zaposlen kot uradnik pri Superior Die Casting Co. Bil je veteran druge svetovne vojne. Sin Paul je oct-retnik v okrajnem prosekutorježem uradu. Pogreb bo danes ;b enajstih dopoldne. Mary A. Mauer V petek je umrla v Shaker Medical bolnišnici 57 let stara Mary A. Maurer, roj. Rosman z Newburghu, s 1339 Laurel Dr., Macedonia, vdova po pok. dalphu, mati Jacqueline in Mau-seen Post, sestra Anthonyja (preje organista pri Sv. Lovrencu), Angele Tabernak, Vere Roudzik, Ann Zawicki. Pokojna je bila članica KSKJ št. 63 in ADZ št. 24. Pogreb je danes ob ). iz Ferfolia pogrebnega zavoda ra 5386 Lee Road, Maple Hts.. v cerkev Naše Gospe Gvadalup-ske v Macedoniji cb 10., nato na Kalvarijo. Ladimir M. Jeric V petek je nenadno umrl 56 et stari Vladimir M\ Jeric, sin pok. Ignatiusa in Therese Jeric, lastnice nekdanje Jeric Grocery na E. 81 St. v Newburghu, dokler ni ta prešla v nove roke in ' postala Resnik Fcod Market, orat dr. Wiiiiama H., Victorja, Franka, Therese Nowicki in Ann Hodge. Pokojnik je bil j Obe Koreji išieia Slike Odsta»ljMi pradsednik ' lobije odletel ¥ Peru Spremenjeni odnosi Moskve, Peiuinga in Washingtona kažejo svoj vpliv v delih Koi'eje. Vremenski prerok pravi: Sončno in toplo. Najvišja temperatura okoli 85. LA PAZ, Bol. — Nova vlada obeh republike je dovolila odstavljenemu predsedniku gen. Torresu in njegovim pristašem, ki so se zatekli v poslaništvo. Peruja v glavnem mestu Bolivije, svoboden odhod v Peru. Pretekli petek jih je odpeljalo tja -posebno perujsko vojaško letalo. Odstavljeni Torres je v letalu pred odhodom pozval Bolivijce, naj ohranijo orožje in poženo sedanjo vlado, k’ se naslanja na vojaštvo, na Narodno 'revolucionarno gibanje Paza Estenssora ter na desničarsko Falango. S Torresom je odletelo skupno okoli 30 ljudi, vlada pa je dovolila odhod iz dežele tudi levičarskim študentom, ki so jih prijeli, ko so se še edini upirali novi vladi na univerzi v glavnem mestu. Da bi preprečila nove študentovske izgrede in protivladne nastope, je vlada za nedoločen čas zaprla univerze v La Pazu, Santa Cruzu in Pueblu. SEOUL, J. Kor. — Že 18 let se Južna in Severna Koreja ne pogledata. Če se njihovi dele-gatje srečajo slučajno, se napadajo med seboj in pri tem v izrazih ne poznajo ne meje ne olike ne dostojnosti. Sedaj se je naenkrat vse spremenilo. Delegaciji Rdečega križa iz Južne in Severne Koreje se sestajata v obmejni vasi Panmu-njon in iščeta način, kako bi pomagali družinam, ki jih že 13 let loči demakracijska črta, da bi se zopet lahko srečavale. Sestanki se vršijo na dostojen način: ni nobenih očitkov, nobenega zmerjanja, nobenega sumničenja, nobenih žalitev. V Seoulu mislijo, da je komunistična delegacija iz Severne Koreje dobila izrecen nalog, naj z južnimi rojaki naveže prijateljske stike. Tudi severnokorejska komunistična vlada je morala priti do spoznanja, da se časi menjajo tudi za Korejo. Severnokorejskim komunistom bo zmeraj težje igrati nevtralno vlogo med Moskvo in Peipin-gom, zato bi stiki z Washingto-nom morda še prav prišli. Te bi bilo morda najlažje doseči preko ^ , , . Soula. Je to najkrajša pot, proti Dodal si ^ dva nova podprf njej bi pa nič ne imela tudi juž- sednika’ pobral ;)lma f pa do‘ ¥ ilfenah nič novega ATENE, Gf. — Ministrski predsednik Papadopoulos je temeljito predelal svojo vlado. ROMUNIJA V SKRBEH PRED UKREPI SOVJETSKE ZVEZE Sovjetska “živčna vojna”, proti Romuniji je povzročila zaskrbljenost in vrsto previdnostnih ukrepov v Bukarešti. Cilj teh ukrepov je biti pripravljen za vsako slučajnost, še bolj pa opozoriti svet na nevarnost sovjetskega nastopa proti Romuniji in s tem tega prepre čiti. nokorejska vlada. Moskva in Peiping bi pa taki politiki se-vernovietnamske vlade tudi ne mogla ugovarjati, saj nobena od njih noče biti v sporu z A-meriko. zaposlen kot livar pri Ford Motor Co. in bil član kskj št. 63 Državni velesejem Ohia ter Društva Najsv. Imena pri | COLUMBUS, O. — Pretekli če-Sv. Lovrencu. Pogreb je danes |trtek je guv. Gilligan odprl 118 1 iz Fortunovega pogreb- drž. velesejem Ohia v glavnem mestu države. Odprtje je bilo ob šestih zjutraj in podaril je prvi obiskovalki, 7 let stari Gini Bayless umetnega osliča. Gina, njen 14 let stari brat Bob in 12 let stari Mike so taborili 152 ur v bližini vhoda na velesejem, da bi bili njegovi prvi obiskovalci. BUKAREŠTA, Rom. — Vlada predsednika N. Ceausescuja je v zadnjih dneh izvedla vrsto u-krepov, ki naj jo pripravijo za vsak morebitni nastop Sovjetske zveze proti njej. Posebno se zdi, da je cilj teh korakov in njihovega oglašanja opozoriti svet na možnost sovjetskega nastopa proti Romuniji in tega s tem preprečiti. Moskovski pritisk poraste, pa zopet popusti. Skozi vse poletje so Romune vznemirjale vojaške vaje držav varšavske zveze ob romunskih mejah in napoved takih vaj v Bolgariji. Sedaj iz-gleda, da teh morda sploh ne bo, vsaj nekateri sodijo tako, ko so bile prestavljene od začetka avgusta na konec avgusta, pa se niso začele niti sedaj. Moskva se jezi na Romunijo zaradi njenih tesnih zvez s Pei-pingom, zaradi njene nevtralnosti v sovjetskem sporu s Kitajci in v poudarjanju ekonomske neodvisnosti. Skušala je pripraviti Romunijo k sodelovanju na Co-mecon konferenci, pa ji ni uspe- ob 8.30 nega zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Norman H. Brandt V soboto je umrl v Mt. Sinai bolnišnici 55 let stari Norman H. Brandt s 26901 Brush Avenue, rojen v Clevelandu, mož Geraldine, roj. McCleery, oče Mildred Jones, Joyce Clin-german in Garyja, 10-krat stari oče. Pogreb bo v sredo ob 11. iz Grdinovega pogrebnega za- voda na Lake Shore Blvd. Whitehaven pokopališče. na sedanje odgovornosti. V vlado je spravil 7 novih ljudi, ki imajo le eno skupno potezo: s-so politiki,1^0’ Romuni so odločno branili ampak strokovnjaki za posamez-|SV0j0 neodvisno gospodarsko po-na ministrstva. PapadopoulosMoskva je prijela Romu-sam je povrhu še minister za116 zarack njihovih zvez s Kitajci narodno obrambo in za zunanje Pr^ ^em £a^a P0dp°r0 Madža-zadeve. Kot se vidi, politiki še niso prišli na vrsto, da bi bili udeleženi v vladi. To je tudi dosti jasno povedal Papadopoulosov zaupnik Patakos, ko je rekel: “Naš cilj niso volitve, pač pa priprava |lišča napram Sovjetski zvezi od-nanje in na parlamentarno živ-'ločno in polno podporo domače rom proti Romunom v pogledu Transilvanije. Bukarešta je na to odločno in ogorčeno odgovorila. V zadnjih 10 dneh se vlada trudi, da bi dobila za svoja sta- riški sestanek” naj bi vseboval grožnje Romuniji. Ko je Romunija par dni nato praznovala obletnico svojega komunističnega režima, se je slavnosti in vojaške parade udeležila kitajska delegacija, ki je prišla v Romunijo po obisku v Albaniji. Delegacija je še vedno v Romuniji. Predsednik Mao, njegov namestnik Lin Piao in Ču En-laj so poslali Romuniji za to priložnost posebne čestitke in jo hvalili za njeno “pogumno o-brambo narodne neodvisnosti in državne suverenosti”. V paradižu V ZDA je 8 krajev z imenom “Paradise” ali' po naše Paradiž. Tamkajšnje prebivalce bi mogli torej imenovati Paradižnike? Iz Clevelanda in okolice Seja— Klub slov. upokojencev v Zuclidu ima v četrtek ob 2. popoldne sejo v navadnih prostorih. iz bolnišnice— Mrs. Theresa Kodelja, 802 E. 156 St., se je vrnila iz Huron Rd. bolnišnice in se zahvaljuje za darila in pozdrave. Eusso se umaknil— Državni poslanec Anthony A. Russo je pretekli petek umaknil svojo kandidaturo za mestnega župana pri demokratskih primarnih volitvah. Tako so pri teh ostali le še A. Garofoli, J. Carney in P. L. Gerity. Brez telefonske zveze— Strokovnjaki Ohio Bell, ki popravljajo kabel pod Brooklyn-skim mostom na V/. 25 St., so prepričani, da je bil kabel namerno zažgan in tako pokvarjen, da je ostalo 50,000 do 100,000 telefonskih priključkov na zahodni in jugozahodni strani mesta mrtvih. Večina še vedno ni popravljena. Najnovejše vesli Ijenje. Toda naj prej e mora vla- javnosti. Temu namenu so služi- da najti najboljšo obliko za jav- le resolucije, ki so bile sprejete no upravo in najboljši način, ka- na skupni seji Centralnega ko- ko vladati deželo.” Grška vlada je torej ohranila svoj stari duh, akoravno je Papadopoulos pognal iz kabineta vse konservativne generale. miteta partije, Državnega sveta in vlade 19. avgusta, en dan po obisku sovjetskega poslanika Vasilija I. Drozdenka' pri predsedniku Ceausescuju. Ta “tova- holadonhem se /e krepi v ameriškem javnem mnenju CLEVELAND, O. — V A-meriki živi še na milijone priseljencev, ki so sicer že ameriški državljani, pa še zmeraj upajo, da bo njihovo nekdanjo domovino, ki tiči sedaj pod tujo diktaturo, praviloma komunistično, osvobodil ‘nekdo’, ko bo prišel primeren čas za to. Optimisti vidijo ta čas iže pred vrati. Takim prividom se radi vdajajo izseljenci iz Jugoslavije, ako bi človek smel verjeti njihovemu časopisju. Ta ‘nekdo’ naj bi bil seveda Amerika. Stvarnost naših dni prihaja do čisto drugih zaključkov. Ta čas za osvoboditev se ne približuje. Se najbrže še zmeraj oddaljuje. Kdaj se bo javno mnenje prelomilo in šlo nazaj na dobo pred prvo svetovno vojno in po njej, se pa sploh predvideti ne da. Da se misli Amerike oddaljujejo od vsake želje po o-svobodilnih vojnah v korist narodov pod tujim jarmom, je dognal tudi znani Harrisov zavod za pozvedovanje. Stavil je svojim vprašanim konkretna vprašanja: Kdaj naj se gre Amerika borit na tuje za svobodo drugih narodov? Ce izključimo samo ob sebi u-mevno stališče, da se je treba vsekakor boriti za Ameriko, ako bi bila njena svoboda v nevarnosti, na kar vsi vprašani brez pomislek pristajajo, imajo v mislih le še Kanado. Ako bi kanadska neodvisnost prišla v nevarnost, jo mora A-merika takoj braniti in nič premišljevati. V vseh drugih slučajih je 61% vprašanih bilo proti mešanju Amerike v tuje vojne. V takih slučajih naj se prizadeti narodi branijo sami. Značilno je, da je podobno stališče zagovarjal, seveda s svojimi besedami, Mao za Kitajsko. Mao ni povedal, koliko je “kitajskih Kanad”, ki bi jih bila Kitajska voljna takoj braniti. Nekoliko boljše odrežejo dežele v zahodni Evropi in Avstralija. V obeh slučajih lahko nastopi tako stanje, da bi se Amerika morala udeležiti vojskovanja. Značilno je, da vprašanje a-meriške udeležbe pri obrambi Srednje Evrope sploh ni bilo postavljeno. To je Amerika obvezana braniti v okviru o-brambe pogodbe NATO. Za zagotovitev izpolnitve teh obvez so v Evropi ameriške oborožene sile. Izolacionizem ni prirojen a-meriškemu značaju, da se kljub temu širi, je treba pripisati našim slabim skušnjam v vojskovanju skupaj s komunisti ali pa proti njim. Skupaj s komunisti se je Amerika borila proti nacizmu, pa še danes ni mirovne pogodbe z Nemčijo, ker Moskva že nad 25 let sabotira mirovna pogajanja. Iz istega razloga ni miru v Koreji in ga verjetno ne bo v Vietnamu, odnosno In-dokitajski, naj se dejansko vojskovanje zaključi kadar-.koli. To stanje miru na svetu je bil najbrže razlog, zakaj se je 58% proti 19% izreklo proti vojskovanju za nedvisnost otoka Tajvana (Formoze). Ravno tako je bilo 54% proti 25% za to, da se Amerika ne udeleži ponovne vojne v Koreji, ako bi komunisti hoteli ponovno zasesti Južno Korejo. Izolacionizem veje tudi iz stališča, ki ga ima večina do Castrovega režima na Kubi. Ako bi na primer kubanski diktator vdrl v Latinsko A-meriko‘in tam zasedel tuje dežele, se je 50% vprašanih proti 21% izrazilo proti našemu vmešavanju v Castrovo napadalno politiko. Seveda s tem ni rečeno, da ne bi Amerika drugače podpirala teženj, ki so ji simpatične, kot to dela v sedanji vojni med Izraelom in Arabci. To že, toda svojih divizij ne bo nikamor več pošiljala. Kdo ve, za kako dolgo! Ne smemo pozabiti, da je bilo ameriško javno mnenje odločno proti vstopu ZDA v prvo in v drugo svetovno vojno, da pa so ZDA nujno posegle v obe, ko je vlada ZDA prišla do prepričanja, da je to potrebno za zaščito ameriških narodnih koristi. Ko danes velika večina ameriške javnosti vztraja na stališču, da morajo ZDA ostati prva vojaška sila sveta, kaže s tem tudi precej jasno, da ni voljna sveta prepustiti komunističnim silam. Pomagala ga bo braniti v bodoče pa nemara le tam, kjer bodo prizadeti narodi in države sami storili vse za svojo obrambo. KOPENHAGEN, Dan. — Madžarsko potniško letalo Iljušin 18 je treščilo pri pristajanju tod iz Osla v Budimpešto v) morje, pri čemer naj bi bilo J 19 oseb mrtvih. Nesrečo su preživele le 3 osebe. SAIGON, J. Viet. — Volitev v poslansko zbornico Južnega Vietnama se je udeležilo 78% vseh volivnih upravičencev. Vlada predsednika N. Van Thieuja je zmagala v podeželskih predelih, med tem ko se je opozicija pokazala močna v Saigonu, Da Nangu in Hue. Na temelju doslej zbranih podatkov trdijo, da bo imela vlada v novi zbornici večino od 60 do 70%, med tem ko je bilo v stari 70'/ poslancev z vlado. Rdeči so tekom včerajšnjega dne izvedli preko 50 napadov v glavnem na vojaške postojanke. BELFAST, S. Ir. — Britanska patrulja je na samotni podeželski cesti zavozila po pomoti preko meje v Irsko republiko. Eden od štirih članov patrulje je bil ustreljen. WASHINGTON, D.C. — Dva člana zvezne vlade, trgovinski tajnik M. Stan in delavski tajnik J. D. Hodgson, sta včeraj napovedala tudi omejitev dobičkov, v določilih, ki bodo sledila sedanji 90-dnevni zamrznitvi cen in plač. Organizirano delavstvo nasprotuje sedanji zamrznitvi največ zaradi tega, ker ne vključuje zamrznitve dobičkov, dividend in obresti. BRINDISI, It. — Oblasti so prijele danes tu kapitana grške ladje Helena, na kateri je prišlo do požara, ko je bila kakih 15 milj od tod na morju. Nad 30 oseb je pri požaru, ki je uničil ves gornji del 11,500 ton obsegajoče ladje, našlo smrt. SEOUL, J. Kor. — Severnokorejska vojna ladja je prestregla južnokorejski ribiški čoln in ga odvedla v Severno Korejo. V njem je bilo okoli 30 mož. TOKIO, Jap. — Pod pritiskom ZDA in drugih vodilnih industrijskih držav sveta je Japonska klonila in pustila “plavati” svoj jen. Njegova vrednost je pretekli teden po-rastla za okoli 5/, med tem ko upajo ZDA na porast vsaj 15/ napram dolarju. Tak nov tečaj jena naj bi zmanjšal japonski uvoz v ZDA in povišal ameriški izvoz na Japonsko. Japonska je imela v zadnjih 5 letih v trgovini z ZDA nad 6 bilijonov dolarjev prebitka. FORT COLLINS, Colo. — Narodna študentovska zveza je izvolila letos prvič predsednico, 23 let staro Marge Ta-bankin iz Springfielda, N.J. MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila, da pojde v začetku oktobra na uradni obisk v Severni Vietnam posebna delegacija s predsednikom ZSSR N. Podgornim na čelu. LONDON, Vel. Brit. — Pred-sedni vlade E. Heath je na povratku z izleta s svojo jahto rešil iz vode fanta in dekleta, ki sta sc udeleževala neke čolnarske tekme, pa se je njun čoln prevrnil. Držala sta se prevrnjenega čolna in predsednik Heath ju je vprašal, ali želita biti rešena ali ne. Ko sta potrdila, so ju vzeli na krov jahte in ju peljali v pristanišče. KAIRO, ZAR. — Vlada proučuje možnost potovanja predsednika Sadata na zborovanje glavne skupščine ZN v New York, kjer naj bi se sestal s predsednikom Nixonom. DJAKARTA, Indonez. — Nizozemska kraljica Julijana je povsod po Indoneziji, kjer je na uradnem obisku, navdušeno sprejeta in pozdravijana. Indonezija je bila do leta 1948 nizozemska kolonija, Julijana njena prejšnja kraljica. DAKA, Vzh. Pak, — Sen. Charles R. Percy, republikanec .z države Illinois, je pr.se! sc.a na dvodnevni obis«., da pregleda in neposreJua p cscai položaj. To je prvi ameriški predstavnik, ki je prišel v Vzhodni Pakistan po začetku državljanske vojne. Sen. E. M. Kennedy je najprej dobil dovoljenje za tak obisk, pa mu je bilo kasneje preklicano, ker je pokazal preveliko naklonjenost Indiji, kjer je sedaj okoli 8 milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana. Ameriška Domoviiva l Uiik a bi h j k pridna za tri. Prijateljici sta bili in, kadar je mogla, je Mojca šla k nji. Se reče, dokler Ie bila še sama. Povedala je Nanteju. “Pleznikovo, če ti ji všeč.” “Mi je.” Noj tisto popoldne je Nantej ‘Vpregel in bruhnil v Strajo v,6s- Je imel srečo, da je Bar-haro našel doma. Začudila se Ie> da je kar roke sklenila. “Mojca te prosi. Boš kakor doma.” v Oče Plevnik, tršat in zdrav, CePrav že v letih, je ni silil. Pa Se je Barbara koj odločila. K Mojci grem, drugam pa ne. taberh že, za stalno pa dru- §atti ne grem,” Nantej bi jo najraje kar s se-b°j odpeljal, pa je potlej moral odnehati. V nedeljo pod noč naj pride iskat, če mu je prav. Kaj je hotel drugega, kot pridali na to. 1 Sam se je peljal nazaj in dru-dan sta Marjeta in Mojca pri-Pravili prostor za novo deklo. Tako sem vesela, da bo Bar-mra prigia;” je rekla Mojca 1 -bteju. “Vedno sem jo tako rada imela.” . M nedeljo, mrak je že bil, jo •J6 Nantej pripeljal. Mojca jo I® pričakala na dvoru in kar ^lokla v hišo. Dobri dve uri po Istem so ženske v veži že imele ah klepet, da sta Račnik in antej sama obsedela v izbi. ačnik je veselo pokimal: Pravšna bo. Močna je in zdrava.” — In potlej je s širokim prstom potegnil čez vose in hrknil: “In zala je.” Nantej se je na široko zasmejal. Mojca je pri vratih pokukala v izbo, kaj imata dedca. “Barbaro hvaliva,” je rekel na glas Nantej. “Dobro si izbrala.” Račnik se je še dolgo v noč premetaval po postelji in premišljal: “K dobri hiši dober posel, tudi to je bogastvo. Več prinese k hiši kakor samo dvoje rok.” — In kar vesel je bil, da je ozimina že tako lepo odganjala. Nantej v naizbi je ta večer moral sam zaspati. Mojca se je skoraj do polnoči zasedela pri Barbari. Toliko sta si imel,! povedati. KRVAVE ZARJE IN ZIBEL. Mojca je bila Barbare še posebno vesela, ker je našla v njej prijateljico, kateri je lahko zaupala marsikaj. Resen, da je bila Barbara skoraj za dve leti mlajša, pametna pa je bila bolj kot dečle pri teh letih. Se ji je poznalo, da jo je življenje trdo preskušalo od otroških let. Koliko sirka so te roke že oplele, še preden je Barbara končala s šolo! Potlej je pa hodila iz ta-berha v taberh. Je sirek pognal za komolec — pletev, so čompe sadili — pripogibanje cele dni, da je bil hrbet razbeljen do zadnjega živca. Potlej je prišla žetev, seča, mlatev, zjeseni pobiranje čomp. Do trde zime samo delo in še v snegu so jo hodili iskat. Je pomagala po hišah, kjer je bila otročnica in nobene pripravne ženske; je kje bila bolezen, so spet prišli ponjo za pomaganje. Barbara ni nikoli odrekla. Neznansko rada je imela otroke in, če so le kje pri hiši bili btro-ci, tam taberha ni nikoli odrekla. Samo eno se je ljudem čudno zdelo: da za fanti ni nikoli gledala. Taka zala dečva, pripravna za vse. Žobarili so, da ima nekaj napeljano Modrišev Fonzej iz Zahomca. Resen je bil nekaj barti v Straji vesi, potlej je pa tisto pot ustavil. Menda je Barbara rada žobarila z njim, za ženitev ji pa ni bilo. Nekateri so žobarili, da žinja oditi v samostan. Posebno stare žene, ki so rade videle, da dečii ni za fante. Pa se je Barbara tudi njim smejala. Še na um ji ni hodilo. Toda ostala je zaprta. Za Modriševim je potlej še eden poskušal srečo. Tedaj je celo oče pritisnil na Barbaro: “Večno ne boš visela na fači, Barbara.” “Dokler boste vi živi, atej, bom gotovo.” Tedaj je stari Plevnik pogledal hčer, hotel nekaj reči, pa ni nič pravega spravil iz sebe. Iz zadrege je odšel iz izbe. S solznimi očmi se je zagledal proti bistriški cerkvi in zahvalil Boga za Barbaro, najmlajšo z zlatim srcem. Nič čudnega, da je Mojca visela na njej od prve ure, ko je prestopila prag Račnikove domačije. Staro prijateljstvo se je poglobilo in ob sanjah na otroka je tudi Barbara tkala svoje misli. Toda skrb se je usedla tudi v Račnikovo hišo: vojna. Saj je že nekaj časa divjala, toda Mojci se je zdelo, da je nekje daleč, da je zanjo samo v časopisu. Ko so odšli prvi fantje, tedaj se je v Mojci prava skrb šele vzdignila. Če bi nekoč moral oditi tudi Nantej ... ? Oditi kakor drugi? Kam, sam Bog ve. Pisal bi karte, nekoč bi morda prišla zadnja karta in potlej nič več ... (Dalje prihodnjič) -----—o------- Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prve obvestilo! Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Primanjkljaj v zunanji trgovini še zmeraj nerešeno vprašanje WASHINGTON, D.C. Vred-- Razdejanje Jeruzalema in ponest blagovnega uvoza se raču-lsebej tempija je bilo strašno in na praviloma pa carinskih ra_ 'mene je zanimalo vse, odkar čunih. To ne daje prave slike.'sem se začel baviti z literaturo. Včasih je vrednost blaga večja, !Ker na kmetih ni bilo na raz-včasih manjša, toda tekom kvar-|p0jag0 knjig tako kakor v me-talov in let se te razlike izrav- g-jjh, kjer so imeli svoje čitalni-najo. Pri tem velja pravilo, da1^ me je s knjigami, in to jako so carinske fakture stvarne. j dobrimi, zalagal preserski ka-Trenutno je položaj nekoliko lan Matija Selan. Rade volje drugačen. Ne da bi bili podatki v carinskih računih napačni, so že pravilni, toda le v slučajih, mi jih je posojal iz svoje res dobre knjižnice. Med temi je bil tudi mesečnik “Dom in svet”, da je blago res prodano in kup-,iist s podobami za leposlovje in Ijeno. Mnogo blaga prihaja Pre-[znanstvo. Potem tudi druge ko carinam in ni prodano, gre!knjige L. 1912 sem šel v Ame- na komisijska skladišča. Tako prihaja na tisoče avtomobilov neprodanih v to deže- ske vojske ter poznejši rimski cesar, in njegov osebni prijatelj Lucij Flav, tribun rimske vojske. Že tedaj sem se jaz tako zanimal za Jeruzalem in Rim, da sem ju želel videti. Prilika za to se mi je nudila, ko sem bil v A-meriki. Sprva, ko sem prišel v Ameriko, sem delal pri stricu Antonu Grdini, kjer sem v glavnem vozil s konji kočijo na svatbe, krste in pogrebe. Ko sem z enim izmed hlapcev prišel navzkriž, sem službo pri stricu odpovedal in šel v tovarno. Sprva ne ravno prvovrstno, toda kmalu pa v zelo dobro tovarno Kilby Mfg. Co. na Lakeside Ave., ne daleč od Twist Drill Co. V tej tovarni sem jaz imel jako dobro delo, pa izborno plačo. Tedaj sem pričel razmišljati, da ob priliki napravim potovanje preko Italije, zlasti v Rim. Toda kako? Glede denarja kar j v riko, ki je bila zame vrata v svet. V Clevelandu sem se kar kmalu seznanil s podružnico Ip. Preje je bila njihova carin-,pubbc Library na St. Clair Ave. ska cena tudi dejanska, zdaj te- 'in E_ 55 kjer Sem si iahko iz- ga ne moremo trditi. Danes se p0S0CjR knjige, da sem jih čital prodajna cena ravna tudi po do-|cjoma_ larjevem tečaju, merjenem po . v /h. “ I Mene je ze od mladih nog za- valuti prodajalca. Nihajoča . . ■........... , . , , . . , . nimalo potovanje in 10 posebej, vrednost dolarja je nekaj nove- . j. . . , v .. Tr , ... v . . • , , v J .ko sem bival v novi deželi. Kar ; ke visie sole nisem imel nobene, ga, s čemur preje uvoznikom m , . , . . .v, 1 , ’ T’ x , F . . ;nekam mimogrede mi je prišlo da bi bil vsaj kak faliran stu- bilo treba računati, zdaj pa mo- . , , , . , , Tf . v , v, „ , , . ’ J ^ na misel, da bi potoval v Italijo,1 dent, pa bi se kar slo. Pa dobim TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! nadaljeval, skrbno hranil denar, jim povedal, da mislim na obisk Ko je nastopila jesen 1. 1913, je v Italijo. Bili so dobri, pošteni pričelo z delom v Ameriki peša-j ljudje in jaz sem se kar dobro ti; tovarne so pričele odpuščati |počutil med njimi. Tako so mi delavce, tako sem tudi jaz v tej bili ti Italijani “profesorji” ita-dobri tovarni Kilby Mfg. Co. do-j lijanščine, za kar sem jim bil bil “lay off”. Znašel sem se z prav hvaležen, drugimi vred na cesti. Smola! | V tem je tudi dela na cesti Kaj sedaj? Brez dela? Iskati kje |zmanjkalo: brez dela sem bil tu- drugje? Kako, ko pa še druge di jaz, kakor mnogi drugi pred odpuščajo? Po odpustitvi iz tovarne jo takoj drugi dan mahnem po E. 55 cesti, ko zagledam redu; saj sem dobro zaslužil,' (IeIavce PrI RMu, kjer so po-^ ampak jezik? To je pa druga'Pravliali cesto- In iaz ne bodi poselnih je bilo vedno več in so stvar. Brez znanja jezika je po-iIen vPrašam delovodjo — bosa, j nekateri bili že brez denarnih to vanj e razen v skupinah toliko1 če rabi kakega delavca? Mož me sredstev in niso mogli več plače- menoj. Odločil sem se: domov grem. Tedaj sem uresničil to, kar sem imel v načrtu: Preko Italije, predvsem v Rim.. Brez- kot brez denarja. Kaj sedaj? Ka- rajo. Ta okoliščina kazi številke naše zunanje trgovine. Zaen- zlasti v Rim. Dva kraja sta me v tedanjem listu “Glas naroda: premeri z očmi od nog do glave, pa pravi: Hočeš delati? Da, seve- vati stanovanja in hrane. Še danes mi je dobro v spominu, ko da, saj zato vprašam. No, pravil je rekel gospodar hiše enemu iz-mož, ki je ravno rabil delavca, [med mojih tovarišev, ki ni imel potem pa kar začni, nakar mi [več denarja, da bi plačeval sta- posebej zanimala in bi jih rad da imajo tam poleg drugih knjig ba kramp in lopato, lakoj sem no vanj e in hrano in je bil že ra o ne pomeni ve 1 o, er se vMel. To sta bila Jeruzalem in tudi učne knjige, med njimi PrIčel z delom. Ker plača ni bila dolžan: Frank, poišči si drugje rini O v o r-. t 7 -f /-'>/-» o -1 o 1 Ki l o C3 j ti i i 1 . . v -« . • j___ i dolarjev tečaj še ni bistveno menjal. Pridejo lahko časi, ko to ne bo držalo. Zato se danes še lahko zadovoljimo s sedanjo oceno naše zunanje trgovine, ne moremo pa več prisegati, da bo zmeraj tako. ZA S°M E H Na hodniku so se zbrali moški/vsi obtoženi očetovstva. Dogovorili so se, da bodo na sodnikovo vprašanje, kdo je oče, vsi odgovorili: “Da, oče sem jaz.” Tako bodo sodnika zmedli in bodo vsi oproščeni. Sodnik pokliče prvega: “Ste vi oče?” “Da, oče sem jaz.” Sodnik gre takoj na hodnik in reče ostalim: “Vsi greste lahko domov, očeta smo našli.” Rim. Zanimanje za ta dva je iz-[knjigo za učenje italjanskega!sIaba> sem 2 veseljem pričel in stanovanje in hrano; pri nas ne viralo iz romana “Lucij Flav” ijezika. Brž jo naročim in potem beIaI v zadovoljstvo bosa. De- moreš biti več. Žalostno je ali Zadnji dnevi Jeruzalema. Ta [ko sem jo dobil, hajdi na učenje |Iavcb ^i so delali na cesti, so bili -frank, ki je bil rodom iz Škofje roman sem čital še doma v teda-1italijanščine. Večer za večerom [P° večini Italijani in so govorili njem slovenskem časopisu “No-'sem se učil italijansko. Tovariši,imecI sek0j PreProsto italijansko, va Domovina”, ki je izhajal v ki so prišli domov od dela, so ie Pa menh ki sem bil na Clevelandu ter je bil prednik se- šli po večerji v gostilno-salon, j študijah , zelo prav prišlo: Tu-danje “Amer iške Domovine”, jaz pa k njigam, ker sera si vte- |iaz s®m Prieel z njimi ‘ parla ita- pal v glavo italijanski jezik inj^3110 • čital zgodovino, zlasti o Rimu, j Moram pa pohvaliti Italijane, ki je mene posebej zanimal. [Kranjec, ko zagleda spomenik Med znamenitostmi Rima so me J Svobode v New Yorku, že po-v prvi vrsti zanimali veličastna žabi slovensko, kakor to pravi bazilika sv. Petra, Kolosej in —jrečenica. Italijan pa ne, on go- Moj stric John Grdina, očetov brat, ga je pošiljal nam, oziroma njegov sin John J. Grdina, ki je bil tedaj lastnik lista ‘Nova. Domovina’. Tako smo redno vsak teden dobili zavitek ‘Nove Domovine’ in sicer 7 številk na teden. List je izhajal tudi v nedeljo. V tem listu je izhajal roman “Lucij Flav”, katerega sem jaz z velikim zanimanjem čital in se že tedaj seznanil s tisto vojsko med Rimljani in Judi. Glavni o-sebi v tem romanu sta bili Tit Flavij, vrhovni poveljnik rim- Titov slavolok. Ta slednji še najbolj, ker se je nanašal na vori svoj jezik, pa bilo to komu prav ali ne. Tako so tudi tukaj razdejanje Jeruzalema. Prav Ti-j govorili po itMijansko. Tu sem tov slavolok v Rimu. je bil nekak jih spraševal, odkod je kdo, ka- začetnik odloka: Hočem ga videti — tudi jaz potujem v Rim. Od sklepa do1- uresničenj a je velik korak, a tudi to sem končno dosegel. Z mojo “šolo” sem ko živijo itd. Bili so s Sicilije, iz Kalabrije, iz Rima in drugih krajev. Prav radi so mi odgovarjali in pojasnjevali, zlasti ko sem Loke, povesil glavo, potem pa pospravil stvari in odšel od hiše. Par dni pred mojim odhodom je prišel k nam mož, ki je bil brez dela in denarja, pa je dejal: Lačen sem. Zasmilil se mi je, pa rečem gospodinji: Dajte mu jesti, potem posežem v žep in mu dam denar. (Dalje sledi) Zavarovani otroci NEW YORK, N.Y.— Okoli 30% zavarovalnih polic za življenje je trenutno izdanih na otroke stare izpod 18 let. Female Help Wanted COOK Cook to live in. Nice country home on East side. Own room, bath and TV. Excellent salary. Other help employed. 241-7817 -(169) MALI OGLASI Tri V najem neopremljene sobe, na novo barvane, za eno ali dve osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 ali kličite 475-2644. ____________ x (MWF) Hiša naprodaj Lake Shore in E. 185 St., 6 sob, 3 spalnice, lepo dvorišče, v nizkih 20h. Kličite lastnika 531-4231. (30 avg. 1,3 sept) Hiša naprodaj Lastnik prodaja 2-družinsko hišo, 6-5, vsa podkletena, dva plinska furneza, dve garaži, na E. 67 St. Kličite 391-5569. -(166) Bi rad kupil Majhno stiskalnico za grozdje. Kličite 731-3141 po 6. uri pop. (166) Pohištvo naprodaj Ugodno prodam rabljeno zofo, štedilnik, hladilnik, mizo, stole in stole in posteljo. Kličite 881-2437 — (30,1,3 sep) V najem 5-sobno stanovanje, zgoraj, se odda odraslim. Nič otrok. Garaža. Na 1176 Norwood Rd. Kličite HE 2-2976 — (167) PriJalePs Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS st. Oiair A\ fiRtv. ? 361-4112 Negovalko k otrokom Iščem zanesljivo negovalko k trem šolskim otrokom* v okolici sv. Vidh. Samo pol dneva. Kličite št. 432-0806 -(166) wm » &LEXANDRE DUMAS i Grof Monte Cristo Noirtierjev pogled se še vedno množica ljudij, in videti je ne-trdno vpira nanj, kakor bi hotel! pregledno vrsto žalnih in rod- reči, da mu obljuba ne zadostuje, nato zdrsne z Morrelo-vega obraza na njegovo roko. “Ali naj prisežem?” vpraša Morrel. “Da,” pravijo resne starčeve oči, “to hočem.” Morrel spozna, da smatra gospod Noirtier njegovo prisega za zelo važno. Dvigne roko. “Pri svoji časti prisegam,” pravi, “da. počakam, da izvršite svoj sklep, ki se tiče gospoda d’Epinay.” “Dobro,” pravi starec z očmi. “Gospod,” pravi Morrel, “zda] skoro gotovo želite, da odidem?” “Da.” “Ne da bi še enkrat videl gos-pico Valentino?” “Da.” Morrel se pokloni v znamenje, da hoče ubogati. “Zdaj mi pa dovolite,” pravi nato, “da vas objame vaš sin, kakor vas je pravkar objela hčerka.” Izraz Noirtierjevih oči j ni mogel varati. Mladi mož se dotakne s svojimi ustnicami starčevega čela, in sicer na istem mestu, na katerem so se ga dotaknila Valen-tinina usta. Nato še enkrat pozdravi starca in odide. V prednji sobi najde starega Barroisa. Ta ga spremi po temnih hodnikih k majhnim vratom, vodečim na vrt. Morrel poišče pregrajo in pride s pomočjo svoje lestve v nekaj sekundah na vrt, zarasel z meteliko, kjer sta ga mirno čakala konj in voz. Sicer razburjen, toda z olajšanim srcem sede na voz in dospe okoli polnoči v ulico Me-slay; doma leže spat in spi, kakor da ima prespati težko pijanost. XVII. Rakev rodbine Villefortove Dva dni pozneje se zbere okoli desete ure zjutraj pred hišo kraljevega prokuratorja velika CHICAGO, ILL. R£AL ESTATE FOR SALE 3 Bdrm. Brk. Bung. — For. din. rm. WW crptg., cer. tile kit. & bath. Htd. knotty pipe porch, gas forced air heat. 2 c. brk. garage. Low $20’s. Ph. 925-3869 BOLLINBROOK — 3 yr. old bilevel. 3' bdrms., 1 y2 baths, cent, a.c., Ige. pan. fam. rm., fenced yard, alum. S/S, Mid $20’s. Call owner at 739-7134 for appt. ; ____________________ (165) NEILLSVILLE, WISC. — 240 A., .140 tilable. 90 wooded, 100 native pasture. Fruit trees, 6 rm. hse., 4 c. gar., milk hse., granary & machine shed. Call owner aft. 6 p.m. at 593-1177 __________________________(165) 70th & TALMAN — BY OWNER 4 apts. brk. 5 rms. ea. with mod. kit. & bath., gas heat, full bsmt, 1% car brk. garage. Yr. income $9,400. Mid $50’s. Nr. schls. and transp. Ph. 778-7263 (165) OAK FOREST — 3 bdrm. split level, formal din. rm., Ige. kitch., fam. rm. w-frplc., 1% baths, cent, air cond., Indscp. Ige. lot, 2 c. gar. Mid $30’s. By Owner. 445-2200 Ext 522 Mrs. Morgin or 532-2591 (166) VIC. 55TH & LOCKWOOD 2 flat brk. deluxe bldg. 5% rm. w-3 Ige. bdrm. ea. flat. 2 rm. bsmt. 2 car garage. Mid $50’s. Call owner for appt. at 582-8681. binskih voz. Med temi vozovi je bil j eden čisto posebne vrste; zdelo se je, da je prevozil dolgo pot. Bil je neke vrste tovorni voz, obit črno, in jeden izmed prvih, ki je prišel k tej žalostni slovesnosti. Po popraševanju se izve, da hrani ta voz zemeljske ostanke gospoda markiza de Saint-Me-ran, da ga je čudovito naključje pravkar privedlo semkaj in da bodo torej gostje mesto jedne-mu pogrebu prisostovali dvema. Število pogrebcev je bilo zelo veliko. Gospod marki de Saint-Meran, jeden najzvestejših in najdejavnejših privržencev in d o s t o janstvenikov Ludovika XVIII. in Karola X., je imel zelo mnogo prijateljev, ki so z onimi, katere so zbrale družabne razmere gospoda Villeforta, tvorili veliko četo. Ko prelože markijevo truplo s tovornega voza na pogrebni voz, ki je bil prav tako kakor voz njegove soproge divno okrašen, se sprevod prične pomikati. Trupli sta bili namenjeni na pokopališče Pere-Lachaise, kjer je bila rodbinska rakev Ville-fortovih. V tej rakvi je počivala tudi uboga Renee in čakala, da se po dolgi ločitvi zopet združi s svojimi stariši. Paris, ki je bil vedno radoveden in so ga lepi pogrebi vedno razburjali, je gledal s spoštljivim molkom za tem sijajnim sprevodom, ki je spremljal k večnemu počitku zemeljske ostanke teh dveh starih aristokratov, ki sta bila vedno ponosna na svoje plemstvo, sta bila vedno zanesljiva v družabnih ozirih in neomahljivo zvesta svojim principom. Beauchamp, Debray in Cha-teau-Renaud so sledili v istem vozu temu tako nepričakovanemu pogrebnemu sprevodu. “Gospo de Saint-Meran sem videl še pred jednim letom v Marseillu,” pravi Chateau-Re-naud, “ko sem se vrnil iz Alge-rja. Bila je tako zdrava in čila, kakor da ima doživeti starost sto let. Kako stara je bila?” “Šestinšestdeset let,” odvrne Albert; “vsaj Franc mi je rekel tako. Toda umrla ni vsled starosti, ampak na mrtvaški oder jo je položila žalost. Izza smrti njenega moža se ji zavest ni vec vrnila popolnoma.” “Toda na čem je vendar umrla?” vpraša Beauchamp. “Zadela jo je kap.” “Kap?” pravi Beauchamp. “To | je težko verjetno. Gospa de Saint-Meran, ki sem jo videl le enkrat ali dvakrat v svojem življenju, je bila majhna in vitka, in njena konstitucija je bila prej nervozna kakor sangvinična, ali ni res? Pri osebah, kakoršna je bila gospa de Saint-Meran, je kap, ki jo povzroči žalost, nekaj jako redkega.” “Naj bode bolezen ali zdravnik, ki sta jo usmrtila, katerekoli vrste,” pravi Albert, “na vsak način postane gospod Ville-fort, oziroma gospica Valentina, oziroma naš prijatelj Franc dedič krasnega premoženja: zdi se mi, da znaša letna renta osemdeset tisoč liber.” “In ta dediščina se skoro še podvoji po smrti starega jakobinca Noirtierja.” “O, to je trden ded,” pravi Beauchamp. “Tenacem propositi virum. Mislim, da je stavil, da hoče sam podedovati po svojih dedičih. In vraga, do tega tudi pride. To je član konventa iz leta 1793., ki je leta 1814. rekel Napoleonu: “ ‘Vi padate, ker je vaše ce-, sarstvo mlado, vsled svoje lastne rasti oslabelo deblo; vzemite si za pokroviteljico republiko, vrnite se na bojna polja z dobro ustavo, in obljubljam vam petsto tisoč vojakov, drugi Marengo in drugi Austerlitz. Misli ne umirajo, sire, ampak le včasih spe, da se zbude potem močnejše in silnejše.’” “Zdi se,” pravi Albert, “da so zanj ljudje jednaki mislim. Samo jedna stvar me vznemirja; namreč rad bi vedel, kako bode mogoče Francu prevzeti v svojo oskrbo tega deda, ki se ne more ločiti od svoje unukinje. Toda kje je Franc?” “V prvem vozu pri gospodu Villefortu, ki ga že popolnoma prišteva svoji rodbini.” V vseh vozovih, ki so sledili, se je vršil skoro isti pogovor. Čudili so se tema dvema smr-tima, ki sta tako hitro sledili druga drugi, a nihče ni slutil strašne skrivnosti, katero je izvedel Morrel na tako čudovit način. V jedni uri dospo pred pokopališče; vreme je bilo mirno, toda oblačno, čisto primerno tej resni slovesnosti. Med množico, bližajočo se rodbinski rakvi, spozna Chateau Renaud tudi Morrela, ki se je pripeljal v svojem karbrioletu in je korakal zdaj zelo resnega obličja po ozki poti. “Vi tukaj?” pravi Chateau-Renaud in vzame mladega kapitana pod pazduho. “Ali poznate gospoda Villeforta? Kako je to mogoče, ko vas nisem še nikdar videl pri njem?” “Z gospodom Villefortom se ne poznam,” pravi Morrel, “ampak poznal sem se z gospo de Saint-Meran.” Ta hip stopi k njima Franc z Albertom.. “Kraj sicer ni primeren za predstavljanje,” pravi Albert, “toda to nič ne dene, ko ne verujemo vražam. Dovolite mi, gospod Morrel, da vam predstavim gospoda Franca d’Epinay, svojega izvrstnega sopotnika na potovanju v Italiji. Moj ljubi Franc, gospod Maksimilijan Morrel, izboren prijatelj, s katerim sem se spoznal v tvoji odsotnosti, in katera ime bodeš čul od mene vedno, kadar se bode govorilo o dobroti, o razumnosti in ljubeznivosti.” SEPTEMBER |St1 TjraTfB]* ilOTPMiiig l8lr2f!H8l2S!Pi' ! KOLEDAR društvenih prireditev SEPTEMBER 5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja. 19. — Letni banket Slov.naro- dnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne. 19. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu. 19. — Večerja in ples pri SDD na Recher Avenue 19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 25. —PAR-FI mladi odrasli klub priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu. 26. — Podružnica št. 50 SŽZ proslavi 40-letriico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue. 26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 2. — DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci, 3. — Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Avenue. 9. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu. 9. —Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”. 10. — V SDD na Recher Avenue pripravi S.2.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop. 17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetpvi dvorani na Slovenski pristavi. 23. — Oltarno društvo fare 15. _ slov. športni klub priredi ket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri. 7.—Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 13. — Belokranjski klub priredi tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 20. in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu. 21. — Jadran poda koncert ob 3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd- 21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 28. — Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue. DECEMBER 12. — Dr. Gržinčičeva opereta. “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. 5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih, 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igra Ansambil Van-drovci. 1972 JANUAR Marije Vnebovzete priredi ob 7.00 popoldne v cerkveni dvorani “card party”. 24. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar. 24.— “Slovenski fantje” prirede koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 30. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju sv. svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Ansambel Vandrovci. 22. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. APRIL 29. — Pevski zbor Korotan poda svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ Vida. Igra Ansambel Van- 7. _ Pevski zbor Triglav obhaja 25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. JUNIJ 11. — Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St. drovci. 31. — Praznovanje slovenske zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 6. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi letni ban- Morrel se trenotek obotavlja. Vpraša se, če ni obsojanja vredna hinavščina, da bi skoro prijateljsko pozdravil tega moža, katerega sovraži. Toda spomni se svoje prisege, in uvažuje za-jedno okolnosti, sp posili, da ne pokaže na svojem obličju ničesar, in brzdaje se,, pozdravi Franca. “Gospica Villefort je zelo žalostna, ali ni res?” pravi Debray Francu. “O gospod,”, odvrne Franc, “nepopisljivo žalostna. Danes zjutraj se mi je zdela tako izpre-menjena, da sem jo komaj spoznal.” Te priproste besede ranijo Morrela globoko v srce. Ta človek je torej videl Valentino in je z njo govoril! Še enkrat mora ta mladi, ognjeviti častnik zbrati vse svoje moči, da ne prelomi svoje prisege. Prijemši C h a t eau-Renauda pod pazduho, odide z njim k rakvi, poleg katere so postavili krsti. “Krasno bivališče,” pravi Beauchamp, ozrši se na mavzolej; “palača za poletje in za zimo. Vi bodete prebivali v nji, moj ljubi d’Epinay, kajti vi spadate k rodbini. Jaz kot filozof pa hočem majhno hišico na deželi, obdano od drevja, kajti moje ubogo truplo bi ne moglo prenašati toliko kamenja. Umi-raje rečem onim, ki bodo okoli mene, to, kar je pisal Voltaire Pironu: ‘Eo rus’, in vsega bode konec ... Pojdimo, vraga! Pogum, Franc, vaša žena podedu- jih političnih opravkih ste se navadili, da se smejete vsemu. Toda, Beauchamp, kadar imate čast, da se snidete z navadnimi ljudmi, in srečo, da zapustite za trenotek politiko, tedaj skušajte, da vzamete s seboj svoje srce, katero ste pustili v zbornici poslancev ali v zbornici pairov.” (Dalje prihodnjič) Masaryk in govori Predsednik Masaryk ni rad govoril javno, še bolj nerad pa se je na svoje govore pripravljal. Takšne priprave je odlagal od dneva do dneva, prav dosledno do zadnjega dne. “Najrajši počakam, da mi moja pisarna sporoči, kaj naj povem,” je pojasnil nekoč, kakor da se hoče za to ravnanje opravičiti. “Pa se potem držite tega, kar Vam predlagajo.” “Nikoli. A potem mi je konci- le.’ Resnično, Beauchamp,” pravi Franc, “vi ste neznosni. V svo- SKORAJ BI BIL ODSTOPIL— Elliot L. Richardson (na sliki) je zvezni tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo. Ko je zadnjič predsednik Nixon omejil prevažanje šolarjev na najmanjši po zakonu zahtevani obseg, je smatral Richardson to za zavrnitev njegovega napora za izvajanje predpisov o civil nih pravicah in je hotel odstopiti. Po nekaj dneh se je premi-ril in ostal na mestu. Poleg šol stva mu dela veliko preglavic tudi socialno skrbstvo, ki bi ga rad reorganiziral, pa Kongres za Nixonove predloge v tem pogledu ni nič vnet. VODJA OPOZICIJE — Harold Wilson, vodnik angleške delavske stranke, se je izrazil proti vstopu Velike Britanije v Skupni trg, za kar se zavzema konservativna stranka, ki je zdaj na vladi. Sodijo, da se bo Velika Britanija končno odločila za J stop. V OSPREDJU POZORNOSTI — Na sliki je delavski tajnik James Hodgson, ki je imel dosti posla pri odstranjevanju štraj-kov in groženj s štrajki, odgovoren pa je tudi za izvedbo programa javnih del v skupni vred-piranje govora lažje, ko imam'nosfi 2.2 bilijonov. Kongres je pred seboj to, česar ne bi rad po-*10 vsoto odobril, predsednik pa vedah” to podpisal v zakon. PREKO VODE — Kadet Charles F. Oberkirch z Alabamske vojne akademije na vojaških vajah časnikov Narodne garde v Ft. McClellan, Ala., se spravlja po vrvi preko vode. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRiDiTE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ■■>■■>•<•-M"