NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&fJC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
/4. februar 1991 • številka 6 • leto XLV • cena 20 dinarlev
22.500 izvodov - 32 strani
Bom
Martin
Kačur?
Tako se ob predlogu
nove šolske zakonoda-
je v strahu vpraša mar-
sikateri slovenski uči-
telj. Zakaj? O tem v te-
mi tedna Podržavlja-
nje šolstva na strani 5.
Maske za
poslance
Poslanci republiške skupščine verjetno niso
utegnili praznovati Pusta. Šemijo jih pa vse-
eno ... Kdo in kako jim natika maske super
strokovnjakov? Odgovor je v intervjuju Po-
slanci brez vpliva? na strani 4.
Stran 7
Še sonce so
obdavčili
Stran 8
Polclon
slovensicemu
filmu
stran 7
»Vlom«
v Pivovarno
Laško
stran 10
Konlišice
Icabeisice
zdraiie
Stran 10
Zdravnilci se
ne gredo več
Stran 16
Čaroznanica
.Bina.
Najboljša pot do novega
avtomobila in hitrega
servisa:
AVTO BRANCE
SERVIS BRANCE
LAŠKO
Ekskluzivna ponudba
CHEVROLETOV in
GOLFOV
(tudi staro za novo
- dobava takoj)
telefon: 063/731-282
2. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
DOGOOKi
Razdružitev z občino
KOMENTIRAMO
I^ava tedna za lokalno
kroniko ali celo za kaj večje
bila izrečena pred odborniki
celjske občinske skupščine.
Odbornik Janez Lampret
(SKD) je namreč reagiral na
zahtevo prenoviteljev, češ da
je treba razpravljati o zaup-
nici Silvestru Drevenšku
(članu občinskega izvršnega
sveta), z nekoliko nenavadno
napovedjo: Le bodo obvelja-
le take metode dela, ki so ve-
ljale 45 let, bomo tudi mi
končali na Teharjih... Hkra-
ti se očitno ni strinjal, kot je
poročalo Delo v sredo 6. fe-
bruarja, a je prenovitelj Viki
Krajnc, sicer poveljnik TO za
zahodno Štajersko, podpisal
predlog, nsu odborniki glasu-
jejo o zaupnici Silvestru Dre-
venšku.
Torej - zahteva prenovite-
ljev zastran zaupnice vzbuja
odbornikovo ogorčenje in ga
spodbudi k napadu na stare
metode dela. To, daje nekdo
povelnik TO, pa bi ga moralo
zavezovati, da misli z unifor-
mo, ne pa z glavo, torej kot
prenovitelj. Zaradi poklicne-
ga položaja naj misli in dela
kot oblast.
Morda se je Janezu Lam-
pretu zareklo ali pa v formu-
laciji med skupščinskim na-
stopom, kar je kajpak mogo-
če, ni bil dovolj natančen.
Vendar pa je tak slog razmi-
šljanja navzkriž s pravili par-
lamentarne demokracije in
ni nič drugačen od tistih me-
tod, ki jih je odbornik napa-
del tako nedvoumno, povrh
pa še spomnil na teharske žr-
tve. Kam to pelje?
Skupščinska kriza v Celju
se zaradi takih in podobnih
primerov, ki niso tipični le za
Celje, spreminja v blokado
z nevarnimi posledicami.
Opozicija in parlamentarna
večina bržkone že vesta,
v čem je vrednost velikih de-
bat o majhnih problemih ali
vs^j ne o n^bistvenejših za
Celje. In medtem ko se od-
borniki različnih strank v lo-
kalnih skupnostih med se-
boj popadljivo grizejo, kar je
lahko sicer včasih dokaj ko-
ristno, se bo kmalu zgodilo
tisto, kar si taka politika
v tem trenutku zasluži - da
jih dobi po prstih. Odborniki
občinskih skupščin se bodo
namreč po sprejemu nove
republiške ustave, če bo ta-
ko, kot se lahko zgodi, prepi-
rali res samo še o obrobnih
rečeh, zagotovo pa pred-
vsem o komunah. Vse drugo
bo zanje opravila republika.
V Ljubljani bodo odločah
o cestah, o denarju, o direk-
torjih, o vsem, in sicer tako,
kot se bo zdelo posamezne-
mu resoiju oziroma državni
službi.
Kajti na pohodu ni samo
razdružitev Slovenije z Jugo-
slavijo, na pohodu je tudi
centralizacija odločanja
v slovenski državi oziroma
razdružitev centra z občino.
Če bodo vrepubhški ustavni
komisiji zmagali pristaši
močnega centra in šibkih,
nenevarnih občin, po novem
naj bi bilo namreč v Sloveni-
jo vehko majhnih, politično
in gospodarsko malo po-
membnih občin, nekakšnih
krajevnih uradov za komu-
nalne zadeve, potem bo po-
gled z republiškega vrha na
slovensko deželo segel ko-
majda še v mesto Ljubljana
in morda še v kakšno mest-
no občino, denimo Maribor.
Razdrobljena Slovenija bo
lažje ukrotljiva, lokalni in re-
gionalni interesi pa se bodo
porazgubili ali bodo oblede-
li, še preden bodo dospeli do
vrat republiške skupščine ali
posameznih organov vlade.
Po novem bo občma te-
melj lokalne samouprave.
Država ji bo prepustila ali
namenila samo tohko pri-
stojnosti, kohkor se ji bo
zdelo pametno. Lokalna sa-
mouprava naj bi bila zares
lokalna. O zadevah, ki so po-
membne, o zadevah plošne-
ga pomena, pa bo odločala
samo država, to je njeni orga-
ni. Vrh. Center.
Nobenega prijaznejšega
upanja ne vzbuja vest, da bo
strokovna skupina ustavne
komisije slovenske skupšči-
ne na novo napisala ustavne
določbe o lokalni samoupra-
vi. Kajti ena zgodba je ustav-
nopravna ureditev lokalne
samouprave in s tem občine,
druga pa, ali bo nova sloven-
ska država vse zadeve sploš-
nega pomena urejala samo iz
centra,  kjer bodo skrbno
shranjeni vsi ključi za vse
pristojnosti in vse določitve.
Na nevarnost državne cen-
tralizacije so mnogi opo2:ar-
jali že v ustavni razpravi. Po-
nujali so tudi model regiona-
lizacije Slovenije in predla-
gali, da bi imela nova repu-
bliška skupščina dva zbora:
državni zbor in zbor regij, to-
rej zbor za predstavitev pisa-
nih regionalnih interesov.
Nasprotniki centralizacije
odločanja se ogrevajo za šir-
šo lokalno skupnost, ne sa-
mo za občino. Taka širša
skupnost, lahko bi bila regi-
ja, bi lahko opravljala neka-
tere državne pristojnosti. To-
da regije in taka vloga regij
centralistom niso po duši.
In kako bo? Vsekakor ta-
ko, kot bo določi center, če
se bodo občinske skupščine
zadušile ob detajhh, različne
razdružitve pa bodo šle svojo
pot.
JOŽE VOLFAND
Cinkarnina črna gradnja
Zaradi teharskih grobišč se le zapletlo
Cinkarna do nadaljnjega še ne bo mo-
gla uporabljati novozgrajene deponije
za odpadno sadro iz proizvodnje titano-
vega dioksida. Za travnikom, ker ji ni
uspelo pridobiti dovoljenja za uporabo
cevovoda od tovarne do deponije. Ce-
vovod je namreč pred letom zgradila
brez ustreznih dovoljenj po trasi, ki pr-
votno za to ni bila predvidena.
Cinkarna Celje je očitno računala, da
bo lahko naknadno legalizirala svojo čr-
no gradnjo, vendar pa se je v zadnjem
času zadeva zapletla. Del cevovoda na-
mreč teče prek območja teharskih gro-
bišč, za katera je skupščina prepovedala
njihovo nadaljnjo skrunitev z odlaga-
njem odpadkov. Obe cinkamiški odlaga-
lišči n^ bi tako zaprli in ju rekultivirali,
komunalno pa sproti urejali v zeleno po-
vršino.
Železarna in Komunala sta se svojih
nalog že lotili, medtem ko Cinkarna še ni
pričela s postopki za zaprtje svojih odla-
gahšč v Bukovžlaku. Zavod za planira-
nje in izgradnjo je izvršnemu svetu v Ce-
lju predlagal, da sprejme sklep o javni
razgrnitvi zazidalnega načrta zaradi
spremenjene trase že zgrajenega cevovo-
da pod pogojem, da Cinkarna prične
z aktivnostmi za zaprtje starih dveh de-
ponij. Medtem pa je republiški sekretari-
at za varstvo okolja in urejanje prostora
izdcil priporočilo vsem občinskim sve-
tom, da sprejmejo ustrezne odloke o za-
varovanju območij z neraziskzmimi gro-
bišči povojnih žrtev. V skladu z njihovim
priporočilom so množična grobišča ne-
dotakljiva in na njihovem območju niso
dovoljeni posegi, ki bi spreminjali
stanje.
Zaradi takšnega stališča se celjski iz-
vršni svet ni odločil za sprejem sklepa, ki
ga je predlagal Zavod za planiranje in
izgradnjo. Ocenil je, da je problem cevo-
voda Cinkarne povezan s problematiko
odlagališč in menil, da bi morah v repu-
bliki natančno opredeUti, aU vsa njihova
določila veljego tudi za primer Teharij,
kjer je položjo bistveno drugačen kot na
primer na Kočevskem.
Izvršni svet je zato sklepanje o tej toč-
ki preložil, kljub opozorilom iz Cinkar-,
ne, daje ogrožena njihova proizvodnja in
s tem delovanje tovarne. Predstavniki
društva za varstvo okolja pa so prav zara-
di teh opozoril poudarili, da gre za po-
novno izsiljevanje Cinkarne, ki je z isti-
mi socialnimi argumenti že pred leti do-
segla razširitev svoje proizvodnje.
T.CVIRN
KOMENTIRAMO
Skupščina Je bojišče,
poraženi bodo volllcl
če bi zadnji zapleti v celj-
ski občinski skupščini ne bi-
li tesno povezani z usodo Ce-
lja, bi bilo vse skupaj smeš-
no. Nivo, na katerega so se
razpravljalci na trenutke
spustili, je bil podoben kre-
garijam v otroškem vrtcu.
Vendar pa povprečnemu ob-
čanu Celja, ki ne ve, kako bo
skrpal začetek meseca s kon-
cem, ni do smeha, le še za
glavo se lahko drži in prekli-
irja dan, ko je šel na volitve.
Ob spremljanju dogajanja
v republiški in nekaterih ob-
činskih skupščinah je bilo
v bistvu kar presenetljivo, da
je celjska zdržala brez večjih
pretresov vse do nedavnega.
Demosov glasovalni stroj je
deloval brezliibno in opozici-
ja je občasno sicer povzdig-
nila svoj glas, to pa je bilo
- vscJ na zunaj - tudi vse. Ob
tem je očitno vestno beležila
vse napake svojih političnih
nasprotnikov, ki jih sedaj
vleče na dan. Da ima Demos
takoj pripravljen odgovor je
jasno: »Kaj pa preteklih 45
let..." S tem naj bi mu bile
odpuščene vse napake, kijih
je že, ali pa jih bo še storil.
Med te odpustke naj bi po-
temtakem sodil tudi oblast-
niški nastop v celjski skupš-
čini. Na to, da ima Demos
tudi v Celju večino, se je
opozicija verjetno že navadi-
la, nikakor pa ji ne gre v ra-
čun, da so iyeni poslanci po-
stavljeni v podrejen položaj,
ko gre za razprave ali pa obli-
kovanje predlogov in
amandmajev.
Velik del zaslug za napo-
ved parlamentarne krize imaj
gotovo tudi vodstvo skupšči-]
ne s svojimi vodenji zase-
danj, kar pa bistva zadeve ne
spremeni. Medstrankarski
spori so v Celju izbruhniU na
dan v najbolj neposredni
obliki, po zadnjih dogodkih
v tem tednu pa že lahko reče
mo, da tudi znotraj Demosa
vse bolj škriplje. Celjanon
se s takšno skupščino ne pi
še nič dobrega, v kohkor m
bo prišlo vsaj do minimalne
ga dogovora med strankam
pozicije in opozicije. Tudi
slednje so namreč izvolih vo-
lilci in predvsem njim so vsi
skupaj odgovorni za svoja
dejanja.
T. CVIRR
Likvidnostni infarkt
Gospodarska zbornica: potreben le
mearepubliški pohot upnikov       ,
Januarja je bilo na ob-
močju Gospodarske zborni-
ce Celje 37 pravnih oseb
z blokiranimi računi. V teh
organizacijah je zaposlenih
več kot 22 tisoč delavcev.
O takšnem, infarktnem sta-
nju našega gospodarstva, ki
je v veliki meri tudi posle-
dica neurejenih dolžniško
upniških razmerij, so govo-
rili tudi na petkovi seji ob-
močne gospodarske zborni-
ce Celje.
Zaskrbljujoče je predvsem
to, da je v hkvidnostnih škri-
pcih celotno gospodarstvo,
zato so se na seji zavzeli za
čimprejšnjo rešitev tega
vprašanja. Rešitev vidijo
v medrepubliškem ah pa
zgolj repubUškem pobotanju
terjatev in obveznosti, torej
v podobnem ukrepu, kot so
ga sprejeli Hrvati. Shšati je
bilo, da obeti za takšno reši-
tev niso posebno optimistič-
ni, predvsem zato ne, ker bi
nekatere vehke sisteme takš-
na rešitev pahnila v stečaje.
Sicer pa so se člani izvršil-
nega odbora zbornice in po-
slsmca zbora združenega de-
la republike Slovenije, ki sta
se udeležila petkove seje,
zavzeU za podporo izvoznih
aktivnosti. Gospodarstvo še-
stih občin tudi pozivajo k ta-
kojšnji izdelavi razvojnih
programov, s katerimi bi se
potegovah za denar, ki je na
voljo s programom dokapita-
lizacije. Ker žal še ni znano,
kdaj bo ta denar na mizi, bi
morali v gospodarstvu čim-
prej pričeti iskati vire za
uresničevanje razvojnih pro-
gramov tudi v tujini, pri če-
mer naj bi bila v pomoč
predvsem banka.
V območni zbornici terjajo
tudi globalno strategijo go-
spodarskega razvoja Slove-
nije. Ker vlada na k^ takšne-
ga doslej ni bila pripravljena,
bi n^j bila ta zahteva pred-
vsem veUk izziv poslancem,
ki bi to morah izpostaviti
v parlamentu.
Opozorih so tudi, da pred-
stavlja sprejetje novega, 90
dnevnega še zadnjega mož-
nega roka za blokado raču-
nov podjetij pred uvedbo
stečajnega postopka veliko
neumnost. Po tem roku mo-
rjgo namreč podjetja ostati
deblokirana 30 dni, namesto
dosedanjih 15, česar pa v se-
danjem Ukvidnostno infarkt-
nem času ne bo mogoče za-
gotoviti.
Kritizirah so tudi odloči-
tev, da mor^o podjetja vrniti
denar, ki so ga dobila za iz-
pad ob srbski blokadi. Meni-
h so, da bi bilo bolje, če bi ta
denar všteU v programe do-
kapitahzacij.
R.PANTELIČ
Pomisleki ob novem prazniku
Celjskim poslancem so na zadnjem zasedanju skupščine pred-
stavili predlog novega praznovanja občinskega praznika.
Po predlogu posebne skupščinske komisije n^j bi Celjani
praznovali 11. aprila, to je na dan, ko je leta 1451 celjski državni
knez in grof Friderik II. izdal listino, s katero je Celju priznal
mestne pravice. Gre torej za rojstni dan Celja, ki n^ bi bil uvod
v Celjsko pomlad. Eden od poslancev je predlagal, da bi se
praznik imenoval Dan celjskih mestnih pravic, drugi pa so
opozorili, daje prav na ta dan leta 1941 nemška vojska vkorakala
v Celje. i
Poslanci so osnutek novega praznovanja podprli, verjetno pa \
bo v nadaljnjih postopkih doživel še kakšne spremembe.        |
Stop za sežig posehnili odpadkov
Velenjski IS umaknil preaiog o ustanovitvi lavnega poUJetJa_
Velenjski izvršni svet je na zad-
njem zasedanju občinske skupščine
prejšnji teden umaknil predlog odlo-
ka o ustanovitvi komunalnega javne-
ga podjetja, poslanci v velenjski
skupščini pa so sprejeli osnutka odlo-
ka o ureditvenem načrtu Termoelek-
trarne Šoštanj in odloka o varstvu
zraka.
Predlagatelji ureditvenega načrta
Teša so poudarjali, da v občini Velenje
ni veljavnega prostorskega akta, na os-
novi katerega bi lahko delah ekološko
sanacijo, torej je sprejetje ureditvene-
ga načrta predpogoj za nadaljnje delo.
Poslanci v velenjski skupščini so me-
nih, da bi bilo že pri tem osnutku po-
trebno določiti odlagališče pepela in
drugih stranskih produktov, ki nasta-
jajo pri čiščenju. Inž. Matjan Jedov-
nicky iz Teša je povedal, da lahko
v kratkem času pričakujejo načrt de-
ponije pepela in produktov odžveplje-
vanja. Poslanci so pri dokončnem
sprejemu osnutka zahtevah, da do na-
slednje skupščine, ko bodo razpravlja-
h o predlogu ureditvenega načrta, pri-
pravijo vsaj izhodišča za deponijo pe-
pela in stranskih produktov.
Razprava o javnem podjetju v ve-
lenjski občini je pokazala, da še vedno
niso razčiščene vse nejasnosti, čeprav
v občinski skupščini o javnem podjet-
ju govorijo že nekaj mesecev. Občin-
ski IS je predlog o ustanovitvi komu-
nalnega javnega podjetja umaknil na
podlagi mnenja komisije za statut in
pravna vprašanja, da sodi ustanavlja-
nje podjetij v delo IS in ne občinske
skuščine. Hkrati ob umiku predloga je
IS zahteval, da delegati spremenijo od-
lok iz leta 1982, ki določa, pod kakšni-
mi pogoji IS ustanavlja javna podjetja.
Na zasedanju so tudi sklenili, da mora
biti odlok na poslanskih klopeh do na-
slednjega zasedanja velenjske skupš-
čine, predvidoma v začetku marca.
Poslanci v velenjski skupščini so na
zasedanju v torek sprejeh tudi osnutek
odloka o varstvu zraka, brkati pa so
črtah del posebnega člena, ki je pod
določenimi pogoji dovoljeval sežiga-
nje odpadkov v velenjski občini. Tako
se afera >»zdravila« naj ne bi več pono-
vila. Velenjčani so spremenih odlok
skladno z zakonskimi zahtevami in
možnostmi, seveda v želji, da bi čim-
bolj izboljšali ozračje. Z ostrejšimi
ukrepi naj bi onesnaževalce motivirali,
da bi sami skrbeh za to, kaj spuščsgo
v ozračje, s poostritvijo izrednih ukre-
pov pa želijo zaščititi zdravje ljudi.
URŠKA KOLENC
Celjani geodetsko
brcnili Laščane...
Ker so se v Celju takore-
koč čez noč odločili, da bo
celjska Geodetska uprava
opravljala dela le za Celja-
ne, so Laščani prisiljeni
ustanoviti lastno geodetsko
upravo v okviru laške obči-
ne. Zavedajo se, da jih pri
tem čaka precej težav, ven-
dar menijo, da bi jim jo
morda uspelo ustanoviti že
ob izteku prvega letošnjega
trimesečja.
Celjska geodetska uprava
je vrst) let opravljala tovrst-
na dela tudi za Laščane, zdaj
pa so ti nenadoma izvedeh,
da se je celjska skupščina
občine odločila, da jo bo
imela le zase. Krajevna skup-
nost Laško je že decembra
lani vložila pritožbo na celj-
sko Geodetsko upravo, češ
da vlogam krajanov in stro-
kovnih služb laških kr^ev-
nih skupnosti ne ugodi. Na
geodetski upravi pa so bili
prepričani, da jim občina La-
ško ne plačuje ustreznega
deleža. Kljub temu so se čla-
ni izvršnega sveta Laško na-
čelno strinjah, da je bilo so-
delovanje do sedeO dok^ ko-
rektno. Roman Matek, pred-
sednik laškega izvršnega
sveta, je povedal, da so Laš-
čami ves čas plačevah deset-
odstotni delež za geodetsko
upravo, vse ostalo so prispe-
vah Ceijani. Vendar pa je bil
ta znesek enakovreden tiste-
mu, ki ga Laščani namenjajo
tudi za vse ostale upravne or-
gane v občini.
Po mnenju Laščanov med
obema občinama ni bilo po-
godbe o financiranju in
opravljanju del Geodetske
uprave za občini. Sicer pa sO
ob zadnji odločitvi za lastno
Geodetsko upravo Laščani
celjski občinski skupščini
poslali zahtevek za razreši-
tev ločitvenih razmerij, pred-
lagah pa so tudi, da se ločitev
izvede v dvostopenjskem
postopku, za katerega bodo
vedeli tako v Celju kot v La-
škem.
N.G.
DOGODKI
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 3
V politiki so srca
problematična
CMI Zlobec o Capudru, iugoslovansklb sporih In srcu
Dvorana Zdraviliškega doma,
osmega februarja, na večer sloven-
' skega kulturnega praznika. Gost še-
stega Celjskega večera, Ciril Zlobec,
naš pesnik, pisatelj, prevajalec, aka-
demik, politik. Velika podobnost
zdajšnjega časa s Cankarjevim je na-
rekovala temo pogovora: Slovenci
v očiščenju in pomlajenju. Morda tu-
di podobnost med Cankarjem in
Zlobcem. Pravi umetnik pač ne more
preslišati glasu svojega naroda, zla-
sti ne, če je njegov narod pred težki-
mi preizkušnjami in negotovo pri-
hodnostjo.
Kulturni praznik z madežem
stradanja
Sveže in preveč nemilo so odzvanja-
le strune prazničnega govora sloven-
skega kulturnega ministra Andreja
Capudra, da bi ostal Celjski večer za-
nje nem. Vrsto let smo bili Slovenci
ponosni na praznične govore ob kul-
turnem prazniku in podelitvi Prešer-
novih nagrad in navada je bila, da so
kulturni ministri umetnikom vsaj pri-
sluhnili, če njihovim željam in zahte-
vam niso mogli ustreči. Tokrat je bilo
drugače. V Ljubljani je človek, sloven-
ski kulturnik, gladovno stavkal. Le
dan prej je Kučan razočaran zapustil
sejo zveznega predsedstva v Beogra-
du. Kako gleda na ta dogajanja Ciril
Zlobec?
»Minister Capuder je imel s svojim
govorom na osrednji proslavi lepo
možnost, da potegne črto čez neke mi-
nule odnose, žal pa je to priložnost
izrabil za obračun s tistimi, ki so ga in
ga še kritizirajo. S tem je užalil celo
mnoge nosilce Prešernovih nagrad in
jih označil kot ljudi z upognjeno hrbte-
nico. Vsi pa vemo, da so to ljudje naj-
bolj pokončne drže, najuglednejši
predstavniki razUčnih generacij. Ne-
sprejemljiva je tudi Capudrova ideja
o nekakšnem ideološkem preživetju
sedanje oblike praznovanja slovenske-
ga kulturnega praznika in podeljeva-
nja Prešernovih nagrad. Prešernove
proslave in nagrade so se že davno
osamosvojile, oddvojile od politike,
zato je to edini praznik, kjer se Sloven-
ci lahko kot narod identificiramo. Ma-
terialna stiska je v kulturi podobna kot
drugod, zato je Živadinova umetniška
skupina, četudi je izrazno alternativna,
upravičeno terjala gmotno pomoč.
Dragana Živadinova pa nihče niti po-
slušati ni hotel, zato je upravičena pri-
zadetost, ponižanje in odločitev za gla-
dovno stavko. Zdaj bi moral vmes po-
seči izvršni svet. Če bi se zgodilo naj-
hujše, bi bil to zelo grd madež na slo-
venski kulturi, ne glede na to, katera
stran ima bolj prav...«
Predsedstvo je
vseslovensko
če bi Ciril Zlobec ne bil član sloven-
skega predsedstva, bi zdaj v miru pisal
in hodil na ljubljeni Kras kot upokoje-
nec. Pa mu je izid zadnjih volitev te
račune prekrižal. Zdaj sokrmari v na-
šem predsedstvu, se guga v strankar-
skem mnogovetrju slovenske vlade in
se spopada z nevihtnimi vali v Beogra-
du. Tudi tovrstna slovenska in jugo-
slovanska plovba je umetnost, ki terja
veUko modrosti...
»Kako se imamo v slovenskem pred-
sedstvu? Naše predsedstvo je edino, ki
je drugače oblikovano, kot sta vlada in
parlament, kjer je prevladujoča moč
Demosa. Naše razmerje sil je drugač-
no, bolj uravnoteženo, kar je gotovo
pozitivno. Po javnomnenjskih raziska-
vah ima naše predsedstvo pri ljudeh
največ zaupanja. Na naše razširjene se-
je vabimo Bučarja, Peterleta ali celo
vse vodje strank v parlamentu. Tako
nam, zlasti o občutljivih vprašanjih,
Uspeva oblikovati nekakšno vseslo-
vensko stališče, uspeva nam vloga ko-
ordinatorja. Mi ne nastopamo s stran-
karskih pozicij ...« In kakšni so trenut-
ni odnosi z Beogradom? »Zelo slabi.
Opravljena so vsa bilateralna srečanja
2 vodstvi posameznih repubhk, da bi
izoblikovali skupno platformo za bo-
doče delovanje zvezne države. Kot
konkreten model smo ponudih podob-
nega, kot ga ima evropska dvanajsteri-
ca. Razen Hrvatov in delno Makedon-
cev ni bil nihče za naš predlog. Vsaka
nasprotujoča stran ima svoj razlog. Sr-
bija, na primer, je pred ekonomsko
katastrofo, od Markoviča terja novo ti-
skanje denarja, da bi lahko krotila so-
cialne nemire. Če bi si vsakdo vzel
toliko, kot ta trenutek potrebuje, bi šla
inflacija v tisoče odstotkov...«
Nečedna zakonska zveza
Da v Jugoslaviji zd^ živimo nečed-
no zakonsko zvezo, da nam Srbija za
zaprtimi vrati ponuja izstop, s čimer
pa se Hrvatje in ostah ne strinjžOo, je
povedal gost Celjskega večera na Do-
brni. Ob tem pa je pokritiziral tudi
slovenske pohtike, tiste, ki se zavze-
msgo, da se Jugoslovansko vojsko ne-
mudoma črta. Kot primer modrega re-
ševanja tega problema je Ciril Zlobec
navedel postopnost ob združitvi obeh
Nemčij. »Črtati vojsko je, seveda, lah-
ko reči. V Jugoslaviji je trenutno 20
tisoč ljudi pod orožjem, od teh jih je
veliko pokUcno v enotah JLA. Eno-
stavno črtanje vojske bi bilo za Srbijo
preveliko breme za vzdrževanje in zato
nam vojska zdaj nenehno preti. Tudi
ni prav, ko izjavljamo, da nas federaci-
ja ne zanima več, da zveznih zakonov
in zvezne skupščine ne priznavamo.
niti Markovičevih enajstih odrešilnih
tez. Možnosti ločevanja so različne.
Kučan je, na primer, napovedal posto-
pek za razdružitev, kar je v bodočih
odnosih z Evropo in svetom veliko
manj tvegano kot odcepitev ali po-
dobno...«
Umik v intimni svet
Je Ciril Zlobec zd^, ko je član slo-
venskega Predsedstva, bolj politik in
manj hterat, umetnik?
»Zaenkrat mi politika ni prekrila
pesniškega dela, se pa zelo kontroli-
ram, da se to ne bi zgodilo. Dopoldne
ponavadi sedim na sejah, okoli treh
popoldne pridem domov, poslušam ob
pol štirih osrednja poročila na radiu,
zakinkam za četrt ure, potem pa se
zame začenja nov dan. Do polnoči,
enih zjutraj se nato ukvarjam z litera-
turo, pišem ali prevajam... Koliko pe-
smi je bilo napisanih tudi na dolgočas-
nih sejah!«
To naše spollUzirano
živijenle
še do nedavna čisto, pristno, ustvar-
jalno prijateljstvo med književniki po
vsej Jugoslaviji je danes razklano, od
politik zaznamovano in zrahljano. To
Cirila Zlobca boli.
Nekal kratkih Ziobčevih
misli
• Majhen narod ima več idej kot mož-
nosti, da jih uresniči.
• Če smo se prostovoljno združili, naj
bi se še prostovoljno razdružili.
• Ljubezen je najbolj občutljivo in
najbolj demokratično čustvo: vsako-
mur dosegljivo in nikomur vnaprej
dano.
• Moški mislimo, da izbiramo, v resni-
ci pa smo mi izbrani.
• Ljubezen med moškim in žensko je
najpopolnejša sla po zbliževanju in
hkrati tiha borba za ohranjanje lastne
individualnosti.
• Spolnost je psihološka sreča: ni le
seksualna potešitev, ampak trenutek
božanske spojitve, zbližanja med mo-
škim in žensko. Mene celo ta zoprna
politika pri tem ne more zmotiti.
»Ti stiki, prijateljski, ustvarjalni, so
zdaj zrahljani. Žal je tudi kulturno-
umetniško sodelovanje odvisno od po-
litične atmosfere, ker smo, zlasti pes-
niki in pisatelji, -nehote, postali ne-
kakšni glasniki razpoloženja svojih na-
rodov. Ker so ambicije naših narodov
med sabo v nasprotju, smo se tudi pes-
niki in pisatelji znašli v nezavidljivi
poziciji nasprotij. Ne v literaturi, kajti
ta ima čisto svojo logiko, ampak v tisti
dejavnosti, ki jo opravljamo kot obča-
ni, pri tem pa koristimo vso prirojeno
pisateljsko spretnost vplivanja na jav-
nost.. .«
Samo skladno z vestjo
Ali politika izkorišča kulturnike, da
bi preko njih lažje uveljavljala svoje
cilje?
»Vsaka politika, povsod po svetu,
poskuša pridobiti na svojo stran naju-
glednejša imena svojega časa. To ni
nič pokvstrjenega, hudo je le, če se
umetnik, pisatelj, tega ne zaveda, če
misli, da je kot človek ali kot politik
tako dragocen, da seje, denimo, znašel
v predsedstvu repubUke. Manipulira-
nega se čuti tisti, ki ne ve, kaj se z njim
dogaja. Jaz točno vem, kdaj me hočejo
uporabiti ali izrabiti. Zato se držim na-
čela, da nikoli ničesar ne storim, kar bi
bilo v nasprotju z mojo intimno etiko,
vestjo...«
Osmega februarja je bil s Cirilom
Zlobcem na Dobrni lep večer. Tudi po
zaslugi voditelja pogovora, dobrega
poznavalca umetnikovega življenja in
dela. Draga Medveda, novinarja v kul-
turni redakciji dnevnika Delo. In, ne
nazadnje, tudi zaradi petja Šaleškega
okteta in Komornega moškega zbora
iz Celja ter gostoljubja Zdravilišča Do-
brna. MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
SVET MED TEDNOM
Piše: Robert Gorjanc
Yu in Evropa: scenarij proti
scenariju
v Jugoslaviji namenjeni demarši (diplomatskem posre-
dovanju), ki sojo na pravkar končanem zasedanju v Bru-
slju sprejeli ministri Evropske skupnosti, poudarjajo, da
pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Jugoslaviji, še zla-
sti procese demokratičnega dogovarjanja, ki naj bi ustre-
zalo vsej Jugoslaviji. Demarša nikjer ne omenja armade,
ampak se omejuje na ugotovitev, da se morajo pogajalske
strani na vsak način izogniti enostranskim rešitvam in
uporabi sile.
Na zahodu torej nič novega, še naprej se ponavlja star
refren o ohranitvi enotnosti in ozemeljske celovitosti naše
države, z željo, da bi novi zgodovinski dogovor med repu-
blikami pripeljal do usteuiovitve takšne Jugoslavije, ki bo
temeljila na demokraciji, svobodi in svoboščinah v skladu
z novembrsko pariško listino Konference o evropski var-
nosti in sodelovanju. Ta poudarja temeljni princip vseh
odnosov v Evropi, sprejet na prvi KEVS v Helsinkih leta
1976, namreč princip nespremenljivosti meja: nova arhi-
tektura odnosov ne predvideva temeljitega prekrajanja
evropskih prostorov zaradi emancipacijskih teženj malih
narodov.
Pri tem je šlo za najbolj direktno sporočilo zelo eminent-
nega mednarodnega telesa o bodočem scenariju evrop-
skega sožitja. V smeri Beograda in drugih naših prestolnic
pa je prišlo tudi nekaj indirektnih »poslanic«, ki zrcalijo
odnos stare celine do Jugoslavije, ki je del Evrope samo
geografsko, po razvitosti gospodarsko-civilizacijskega
inventarja pa žarijo precej zaostaja in je v nekaterih pogle-
dih bliže najslabšim sestavinam balkansko-aziatsko-
neuvrščenih združb (Kosovo, Knin, fobija državnega
udara politično angažirane vojske). Gre namreč za infor-
macije iz nedavno končanega svetovnega gospodarskega
foruma v Davosu in zasedanja Sveta Evrope v Stras-
bourgu: v švicarskem turističnem središču je dr. Janez
Drnovšek lahko od najbolj poklicanih slišal, kar verjetno
sam ve že dolgo, da bo preostanek stoletja čas hudega
pomanjkanja kapitala na svetovnih trgih in da bo za sveže
tuje emisije huda konkurenca med denarja lačnimi drža-
vami, med katere sodi tudi Jugoslavija (in seveda tudi
Slovenija). In v Davosu so tudi potrdili, da pristaši gospo-
darskega liberalizma (Japonska, ZDA, Nemčija) še vedno
ne mislijo drugače od svetega zakona, da gre kapital tja,
kjer je najbolj ugodno gospodarsko ozračje za naložbe in
kjer bo poUtično tveganje najmanjše. Wayne Angeli,
guverner ameriške emisijske banke pa je dejal, da ima
največ možnosti za kapital tisti, ki bo imel nizko inflacijo
in konvertibilen denar.
S kaotičnim stsmjem pararelnih gospodarsko-pravnih
sistemov, notranjimi blokadami in protekcionizmom, pro-
padlo ekonomsko reformo, verjetnim koncem tudi notra-
nje konvertibilnosti dinarja, z bankami, ki kakor se jim
^ubi tiskajo denar, odcepitvenimi težnjami in nevar-
nostjo državljanske vojne, Jugoslavija gotovo ni paradiž za
invazijo svetovnega kapitala. Morda ne bo več niti za
»drobiž«, ki bi ga naj znova spet nekaj dob^i^ pogajanji
z Evropsko skupnostjo o tretjem finančnem protokolu.
Gre za 1,1 milijarde dolarjev, če bodo pogajanja seveda
uspela. Nekaj pomoči naj bi dobili tudi iz programa Phare,
vendar bo preostanek kosa odvisen od odmere, ki jo bodo
verjetno najprej deležne vzhodnoevropske države, ki tre-
nutno v mednarodnih monetarnih krogih uživajo več sim-
patij od Jugoslavije.
Več so jih deležne tudi v Svetu Evrope, instituciji, kije
v svojem ustanovnem dokumentu zapisala, da so njene
članice neomajno zavezane načelom svobode posamez-
nika, politične svobode in vladavini prave, kot skupne
dobrine njihovih narodov. Svet Evrope se obravnava kot
lakmusov papir za ugotavl^a^je evropskosti neke države,
sprejem v članstvo je potrdilo demokratične identitete.
V scenariju širitve novih članov so nas Madžari že prehi-
teU, prav tako Poljaki, ki so že sprejeti v članstvo, a ga
bodo uveljavljali šele, ko bodo izvedli volitve v drugem
parlamentarnem domu, kmalu bo v tej družbi tudi ČSFR.
Jugoslavija, ki je za sprejem zaprosila pred vsemi temi
državami in je na začetku tudi imela največ možnosti, zdaj
čaka na hodniku: odpravili sojo z razlago, da ne izpolnjuje
enega od formalnih pogojev, to je parlamentarnih več-
strankarskih voUtev na zvezni ravni (vendar to ni vzrok,
saj gre za podoben status neizpeljanih volitev kot pri
Poljski, ki pa je kljub temu že sprejeto). Pravi razlog je
seveda v naših notranjepohtičnih napetostih in še vedno
konstantnem kršenju človekovih pravic na Kosovu.
Čeprav je predsedujoči v komiteju ministrov Sveta
Evrope Fernando Ordonjez povedal, da so jugoslovanski
vladi poslah poseben apel za ohranitev ozemeljske celovi-
tosti, neuradno naj bi v SE podprli federacijo in tudi ne
videh možnosti za posamičen sprejem Slovenije in Hrva-
ške, pa nekaj silhuetnih namigov morda govori, da ima
Evropa pripravljene rezervne scenarije za Jugoslavijo.
O tem priča tudi to, da ministrski svet ni objavil zadnjega
odstavka demarše, ampak jo je po diplomatskih kanalih
poslal v Beograd, naslovljena pa je tudi na ostahh šest
republik. V zamolčanem besedilu omenjajo republike kot
»enakopraven subjekt skupaj z zveznimi oblastmi«,
čeprav Bruselj uradno še vedno komunicira z Beogradom.
Takšna široka in obenem dvoumna diplomatska formula-
cija daje slutiti o spoznavanju nove jugoslovanske realno-
sti, ki vse bolj razume tudi idejo konfederacije.
Vendar seveda pod pogojem, da do takšnega dogovora
ali morebitne odcepitve Slovenije in Hrvaške (v kar pa ne
gre verjeti) pride na sporazumen in miren način, da ne bi
šlo za dejavnik nestabilnosti v evropski varnostni arhitek-
turi.
Zadnji, petkov balkanski prepir na najvišji ravni v Beo-
gradu pa je Sloveniji morda dokončno vzel potrpljenje za
polžjo hitrost dogovarjanja z milijoni žebljev na cesti. Če
ne bi bilo Litve in strahu pred verižno reakcijo v sovjet-
skem imperiju, bi slovenski, od jeze pospešeni scenarij
odhoda iz Jugoslavije minil v ponovitvi skandinavskega
razpleta mirne razdružitve nekoč simbiozne Švedske in
Norveške. O svoji neodvisnosti res odločamo predvsem
sami in tudi priznati si bomo morali najprej sami, da nas
bodo potem tudi drugi. Toda nihče nas ne bo sprejel kot
motilce hišnega reda v Evropi. Začenja se naporno prepri-
čevanje, začer\ja se izčrpavajoča diplomacija.
4. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
GOSPODARSTVO
Poslanci brez vpliva?
Poslanci republiškega par-
lamenta bodo v tem mesecu
sprejemali celo vrsto usodnih
odločitev za slovenski narod.
Kolikšen pa je pravzaprav
njihov vpliv pri odločanju,
kakšne možnosti imajo pro-
dreti s svojimi argumenti?
Koliko ob tem držijo tudi
očitki na račun poslancev
z našega območja, da premalo
zastopajo interese svojega
okolja? O tem odgovarja
Franc Ban, poslanec zbora
združenega dela, sicer pa di-
rektor celjskega Merxa.
Kakšne so pravzaprav mož-
nosti poslancev, da prodrejo
z argumenti v skupščini? Mi-
slim predvsem na tisti del, ki
zadeva gospodarstvo, še po-
sebno, ker zbornica jadikuje,
da nima nikakršnih možnosti
za uspeh. Seveda pa mislim
tudi na očitke, da so poslanci
iz Maribora gla.snejši kot celj-
ski. Vas je v medijskih poroči-
lih s skupščin še opaziti, osta-
le pa bolj poredko?
»Ne strinjam se z vodstvom
slovenske zbornice, da ni mož-
no prodreti z nekaterimi stališ-
či in predlogi v parlamentu in
izvršnem svetu. Problem je le
v organiziranosti, na kar že
dolgo opozarjam. Vloga zbor-
nice je med drugim tudi ta, da
za poslance, za tiste, ki delamo
v gospodarstvu, bolj organizi-
rano pripravlja določene pred-
loge, ocene, stališča do posa-
meznih pomembnih vprašanj.
Preslabo pa smo organizira-
ni tudi poslanci celjskega ob-
močja.«
Kje so vzroki?
»Predvsem v tem, ker se ni-
smo dogovorili, kd^, kako in
kje bi sedli skupaj in obravna-
vali nekatera najpomembnejša
vprašanja, upoštevaje seveda
posebnosti našega območja.
Ne glede na stranskarsko obar-
vanost in pripadnost posamez-
nim strankam bi tako vendarle
enotno zastopali širši celjski
gospodarski prostor. Del te
vloge bi po mojem tudi morala
prevzeti območna gospodar-
ska zbornica, kjer sem tudi
sam predsednik izvršilnega
odbora. Žal pa je problem tudi
v tem, da gradiva, tudi tista
o najpomembnejših zadevah,
prihajajo na poslanske klopi
prepozno. Zelo težko se je
v takšnih pogojih opredeljeva-
ti in iskati potrebne dodatne
obrazložitve.«
Kako pa ocenjujete delo Ce-
ljanov in ostalih z našega ob-
močja, ki zasedajo najvišja
mesta v republiki. Mislim tu-
di na očitke, ki se pojavljajo
v zvezi z imenom Maks Bastl?
»Ne strinjam se s temi očitki,
ki so kot nekakšna rak rema
prisotni odkar imamo Celjani
v Ljubljani svoje predstavni-
ke. To so le naši kadri, ki bi jih
sicer res morali znati bolje iz-
koristiti.
Prav se mi zdi, daje predsed-
nik IS Celje Mirko Kr^nc del-
no že zavrnil očitke na račun
gospoda Bastla, ki ima izredno
pomembno ministrsko mesto.
Lahko rečem, da z nami kon-
taktira, se odziva, je priprav-
ljen sodelovati in tudi pomaga-
ti. Tudi sam imam z ryim zelo
dobre in tudi koristne odnose.
V Ljubljani pa imamo tudi
nekatere druge. Predsednika
zbora združenega dela, pred-
sednika administrativno-fi-
nančno kadrovske komisije
v parlamentu in še nekatere.
Škoda je, da z njimi ni boljše
povezave, s^ bi se lahko tako
bolj organizirano lotevali ne-
katerih problemov celjske re-
gije in tudi pstalih splošnih
problemov. Žal nam za to
zmanjkuje tudi časa.«
V parlamentu ste v zadnjem
času sprejeli kar nekaj usod-
nih odločitev. Tak je na pri-
mer tudi paket davčne zako-
nodaje, ki je seveda le paket
novih pravic in dolžnosti in
ki v praksi že sprejema vrsto
kritik?
»Zelo samokritično lahko za-
trdim, da smo v tem novem
slovenskem parlamentu že de-
lah in še delamo popravne izpi-
te. To je seveda zelo slabo, če-
tudi bi lahko opravičilo iskali
v tem, da gre za učenje, za no-
vo mlado demokracijo in po-
dobno. Davčni paket je res
zgodovinskega pomena. Po pr-
vem mesecu je odmev zaseb-
nega sektorja in kmetov izre-
den. Res ni logično, da so
akontacije, ki so jih ti dobili za
plačilo, 12 tudi 13 krat večje
kot prej. Tega ne bomo zdržali,
zato že teče tudi zelo organizi-
rana akcija za popravek davč-
nega zakona.
Ravno poslanci zbora zdru-
ženega dela samo bili izjemno
aktivni in smo vztrajali na bolj
normalnem prehodu v nov si-
stem, a smo morali po muč-
nem usklajevanju odstopiti od
naših zahtev. Dosegli smo vsaj
to, da je davčna zakonodaja
sprejeta poizkusno, za dobo še-
stih mesecev. Verjetno pa bo
moralo priti še prej do nekate-
rih popravkov. Podobno je tu-
di na področju delovne zako-
nodaje, kjer pa nam ni znan
socialni program, proračun.
O teh ključnih vprašanjih bo-
mo razpravljali v prihodryih
dneh.«
In ravno za to gre. Do 7.
marca boste v skupščinskih
klopeh sedeli najmanj sedem
dni. Proračun, celoten mone-
tarni sistem, privatizacija,
denacionalizacija - same
usodne zgodovinske odloči-
tve, ki jih morate sprejeti
v tako kratkem času, s tem,
da imate kot vabilo za skupno
zasedanje le eno tipkano
stran? Se bo na osnovi tega
mogoče odločati?
»Res gre za igemno po-
membne stvari. Odgovornost
nas poslancev je pri tem izred-
no velika. Moja temeljna pri-
pomba, ki ni od danes, je na-
slednja: Če bi ustrezno gradivo
dobili pravočasno, bi se v bazi
lahko posvetovali z strokovni-
mi institucijami, banko, SDK-
jem, gospodarskimi strokov-
njaki. Tako bi lahko kvalitetno
vplivali na dokončno obUko-
varye. Vendar tega gradiva ni,
dobivamo ga v glavnem šele
na mizo. V skupščini je veliko
število mladih deklet, ki ne de-
lajo ničesar drugega kot to, da
nam nosijo papir za papirjem
na poslansko klop. Zdi se, kot
da smo super strokovnjaki, ki
obvladujemo prav vsa področ-
ja. Zato so stvari dostikrat pre-
več hitro sprejete, strokovno
neutemeljene. Gre pa za zgo-
dovinske in ne za nekakšne te-
koče zadeve. Za tako usodne
stvari bi rabili podpora stroke.
Žal ni tako.«
Bo torej to glasovanje
v skupščini brez argu-
mentov?
»Marsikaj je odvisno tudi od
načina dela posameznih po-
slancev. Sam dostikrat med
skupščino dvignem telefon,
kličem v bazo in se skušam
s posamezniki posvetovati
o posameznih zadevah. V zbo-
ru združenega dela, kjer je vsaj
polovica gospodarstvenikov,
je dobro to, da se dosti tudi
medsebojno dogovarjamo. To
seveda ni povezava s tistimi, ki
so me izvolili. Nimam te mož-
nosti, pa čeprav nekateri pravi-
jo, da to ni več delegatski si-
stem, da imamo poslanci dosti
večjo odgovornost itn. Pri 35
do 40 točkah dnevnega reda se
je seveda izjemno težko opre-
deljevati do posameznega
vprašanja.«
R. PANTELIČ
DENAR IN VALUTA
Piše dr. Bogdan Oblak-Hamurabi
1. nadaljevanje
Poenostavljena zgodovina
denarja
Oblika denarja se je s časom spremi-
njala. Za denar so se uporabljale različ-
ne dobrine: od žita, živine, vina pa do
kovin, v glavnem zlato in srebro. To je
bil polnovreden denar, saj je bila me-
njalna snov enakovredna njegovi me-
njalni vrednosti. Iz teh časov izhaja me-
talistična teorija denarja, kije še najbliž-
ja elementarni definiciji denarja in če jo
delno prilagodimo, tudi edino uporabna
v razmerah, ko obstoječega denarja nih-
če več ne jemlje resno.
Za snovni denar je veljala kovna pro-
stost. Vsak, ki je prišel do denarne sno-
vi, npr. do denarne kovine, jo je lahko
tudi uporabljal za denar. Tudi pozneje,
ko so pričeli kovati zlatnike, za manjše
vrednosti pa srebrnike, je še dolgo velja-
la kovna prostost. V državni kovnici so
vsakemu, ki je prinesle kovino, tudi iz-
kovali denar, zaračunali so le kovnino.
Prednost kovanega denarja je bila ta, da
ga ni bilo potrebno tehtati, ampak je
zadostovalo štetje. Količina denarja
v obtoku je bila reguhrana le z redkostjo
denarne snovi. Po sami definiciji denar-
ja, kot naravni monopol, se je »kovna
prostost« v bistvu ohranila, le da zdaj ne
gre več za pridelovanje kovine, ampak
predvsem za »pridelovanje« specifičnih
vrednostnih papirjev, ki pa niso nujno,
niti ne po materialni, niti ne po pravni
strani, od države priznani vrednostni pa-
pirji. Na črnih trgih se posluje s prepo-
TEČAJ ZA LIPO
(31.12.88=10000 din)
vedanim denarjem in tudi s prepoveda-
nim blagom. Kovna prostost ni povšeči
državi, s^ ravno monopol oklicati nekaj
za denar (fiat denar), daje tistemu, ki to
zmore, možnost nadzora nad transakci-
jami in tudi največjo moč vladanja. Dr-
žava bo, ne da bi to rada priznala, z vse-
mi represivnimi metodami poskušala
ljudem vsiliti svoj denar. Najpogostejša
je prepoved uporabe tujega denarja.
Bolj ko bo država zlorabljala svoj mono-
pol do svojega denarja, manjša je upo-
rabnost njenega denarja. Bolj ko bo re-
presivna v vsiljevanju svojega denarja,
manj bo zaupanja v njen denar. Ustava
SFRJ sicer v 259. členu govori, da so
denarni sistem in temelji kreditnega si-
stema enotni, s tem pa še ne monopolizi-
ra dinarja, kot edini denarni standard
v državi, saj v 255. členu eksplicitno pre-
poveduje vsak monopol, vključno mo-
nopol državnih organov. Zagovornik
kovne prostosti je teorija denarnega li-
berlizma.
Pomen in razvoj denarja ne moremo
obravnavati ločeno od razvoja bank in
kreditnega sistema. Temelj vsega kre-
ditnega sistema v državi je denarni stan-
dard, ki je bil včasih zlato, zdaj pa je to
valuta države. Vrednost te valute posku-
ša zagotavljati centralna emisijska ban-
ka. Pri nas je to Narodna banka Jugosla-
vije in narodne banke republik in pokra-
jin. Ustavna dolžnost narodnih bank je,
da skrbijo za stabilnost valute (ustava
SFRJ 261. člen). Problem centralne ban-
ke je, da je v rokah političnih oblasti,
torej v rokah države, zato hote ali nehote
pride do odstopanja od ciljanega.denar-
nega standarda zaradi trenutnih politič-
nih ciljev. Torej do inflacije. Teorija de-
narnega nominalizma pravi, da je denar
vreden toliko, kot na njem piše. Torej ne
priznava inflacije.
Nadaljevanje prihodnjič
Tečaj lipe je 65 dinarjev
Zaradi rasti cen na drobno v SFRJ, ki je
bila januarja 5,6 odstotka, je tečaj lipe
porastel na 64,81 dinarja. Od 31. 12. 1989
do danes je tečaj porastel od 27,61 din na
64,81 din, to je za 135 odstotkov, za toliko
so se namreč povečale cene na drobno
trgovinah jemljejo lipe po 65 dinarjev.
Lipa je najprimernejša valuta za nomi-
niranje denarnih obveznostih v pogod-
bah in vrednostnih papirjih, ki veljajo na
daljši rok, saj nima inflacije. Nominira-
nje v lipah ima tudi to prednost, da veže
obveznosti na poprečje notranjih cen, to-
rej tveganja zaradi inflacije optimalno
porazdeli na upnika in dolžnika. Pred-
nost pred nominacijo v triglav markah
(dinarska protivrednost DEM, kot jo do-
loči NBJ) je tudi v tem, da se izognemo
skokovitim spremembam obveznosti za-
radi skokovitih sprememb tečaja DEM in
s tem marsikaterim špekulacijam.
Ce se nočeš boriti, se Je bolje umaimlti
Poročali smo že, da je Marjan
Krajnc, direktor Industrije kera-
mičnih izdelkov Ljubečna, dobil
letošnjo nagrado Gospodarske
zbornice Slovenije za izjemne go-
spodarske dosežke. Poleg tega je
prejel tudi zlato plaketo Gospo-
darske zbornice Jugoslavije, bil
pa je tudi med tridesetimi naju-
spešnejšimi jugoslovanskimi
managerji lanskega leta. Zato
smo ga zaprosili za kratek razgo-
vor, ki smo ga začeli z vpraša-
njem, kakšen je pravzaprav
Krajnčev recept za uspeh.
»Kakšnega napisanega recepta
pravzaprav ni. Poizkušal sem vse
tisto, kar je v meni in kar sem
pridobil z izobrazbo, prenesti
v prakso. Ob tolikšnem številu
dnevnih nalog, ki jih terja moje
delo, je potrebno predvsem prist-
no sodelovanje s kolektivom in
vodstveno ekipo. V Ljubečni seje
to na srečo dalo uresničiti.«
»Ali vsi v podjetju mislijo, da
ste dober direktor?«
»Ne. Ne verjamem, da vsi tako
mislijo, če bi, pa to gotovo ne bi
bilo dobro. Danes biti dober di-
rektor   ni   enostavno.   Mishm
predvsem na vidik ocenjevanja
posameznika, saj praksa kaže, da
ljudje različno gledajo na svoje
dolžnosti. Upam pa, da je vseO ve-
čina kolektiva zadovoljna z mojim
delom.«
»Ste direktor trde roke?«
»Ne, niti nisem pristaš tega, ker
lahko ima takšno vodenje le krat-
koročne učinke. Za doseganje re-
zultatov na dolgo stezo si je treba
ustvariti zaupanje.«
»Ali je razlika med biti dober
in biti uspešen, posebej v seda-
njih gospodarskih pogojih, ko je,
sodeč po gospodarskih rezulta-
tih, zelo malo uspešnih direk-
torjev?«
»Določena povezava zagotovo
obstaja. Uspešnost se kaže na dalj-
ši rok. Če stvari pravočasno pri-
praviš in dobro načrtuješ, potem
je jamstvo za uspeh večje. Je pa
res, da smo v položaju, ko uspeš-
nost ni odvisna le od tega, ah si
dober ah slab, ampak v veliki meri
tudi od spreminjajočih se pogojev
gospodarjenja. Se tako dobri načr-
ti lahko čez noč d^o povsem dru-
gačne rezultate, kot jih priča-
kuješ.«
»Včasih je veljalo, da se je lah-
ko direktor skril za nekakšne
sklepe delavskega sveta. Ali se
lahko danes skrije za te objektiv-
ne pogoje gospodarjenja?«
»To je pravzaprav slabost. Niko-
li nisem teh pogojev, pa četudi ni-
so stabilni, uporabljal kot izgovor
za težave. Pogoje moraš sprejeti
take kakršni so, in v okviru njih
poiskati novo pot, morda manj do-
bičkonosno, ki te obdrži na površ-
ju. Je pa res, da je v takih razme-
rah zelo težko delati.«
»Kje so vzroki, da se danes toli-
ko direktorjev, ki so v preteklo-
sti veljali za dobre, umika?
Mishm, da je nova vloga direk-
torjev nekoliko spremenjena. Vsaj
po formalni plati ima direktor več
pooblastil. Ne vem sicer, kakšni
so konkretni razlogi, da se nekate-
ri umikajo. Po mojem gre pred-
vsem za vprašanje motiva. Če tega
izgubiš, če nisi pripravljen na to
borbo, ki je danes še posebej tež-
ka, potem je prav, da odstopiš me-
sto drugemu.«
»Tudi vi ste že 11 let direktor.
Bi vas torej lahko prišteli k tako
imenovanim   rdečim   direktor-
jem? Je sploh obstajala še kakš-
na druga barva?«
Formalno druge barve ni bilo.
Menim pa, da direktorji s to barvo
nimajo veliko skupnega. Treba se
je bilo pač prilag£yati razmeram
v sistemu, s tem, da se po mojem
mnenju večina direktorjev ni ime-
la prav vehko časa ukvarjati z no-
silcem barve, ampak so morali
predvsem skrbeti za reševanje
vseh težav pri vodenju kolektiva.«
»In koliko ste bili vi povezani
s politiko?«
»Ne zadosti, vsaj s tako imeno-
vano pohtiko v vrhu ne. Sem pa
bil povezan s pohtiko v krajevni
skupnosti, kjer sem živel.«
»S prejšnjo oblastjo v Celju ni-
ste bili povsem zadovoljni, ker
perspektivni programi, med ka-
tere ste šteli tudi svojega, niso
dobili zadostne podpore?«
»Mesto našega podjetja v celj-
skem bazenu je nekako specifič-
no. Smo na obrobju in nikdar ni-
smo bili v vrhu dogajanj. To je ob
dejstvu, da moraš sam skrbeti za-
se, po svoje dobro. Glede teh pro-
gramov, ki so se pojavljali, vsaj
v Celju se je dosti govorilo o pro-
gramu R, pa so bile te stvari pre-
malo aplikativno in preveč teoret-
sko postavljene. V ozadju ni bilo
močnega gospodarskega subjek-
ta, ki bi vse skupso spravil v živ-
ljenje.«
»In kako gledate na sedanje go-
spodarske razmere? Gospodar-
stvo je brez kapitala in progra-
mov, z viški delavcev. Zdi se, kot
da bi lahko bila edina rešiteljica
država s svojim kapitalom. To
verjetno ni dobro, saj država ni
bila nikoli dobra skrbnica?«
»Krovnost države je lahko za go-
spodarstvo katastrofalna. Na to
sem v institucijah, kjer sodelujem,
večkrat opozarjam. Skrbništvo dr-
žave nad gospodarstvom ne more
biti učinkovito. Treba je poiskati
pragmatične rešitve. Namesto te-
ga izgubljamo. Ogromno časa smo
gubili zaradi nedefiniranosti last-
nine. To bi po mojem morali poi-
skati med delavci, lastniki, upniki
in pokojninskim skladom ter zno- t
tr£y tega oblikovati ustrezno raz- \
delitev na osnovi vrednosti, ne pa
na osnovi nekakšnih pisarniških
izračunov. Od podjetja do podjetja
so namreč vehke razlike.«
R. PANTELIČ
TEMA TEDNA
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 5
podržavljanje šolstva?
Kaj prinaša nova zakonodala? UčIteUI nočejo biti Martini KačurJI
v predvolilnih programih
vseh političnih strank je bi-
lo precej pozornosti name-
njeno šoli. Po novem neide-
ološki, neodvisni šoli, ki bo
vzgajala samostojne, po-
liončne državljane - ob
sprejemanju šolske zakono-
daje pa se marsikdo boji, da
so te obljube v vladi poza-
bili-
Poslanci republiške
skupščine bodo predvidoma
§e februarja sprejemali za-
}con o zavodih, marca pa naj
bi v skupščinske klopi prišel
zakon o organizaciji in finan-
ciranju vzgoje in izobraževa-
nja. Na oba temeljna zakona,
ki bosta urejala ključna
vprašanja nadaljnjih usmeri-
tev vzgoje in izobraževanja
pri nas, pa v postopku spre-
jemanja leti vrsti pripomb in
očitkov.
Naglavni greh nove šolske
zakonodaje vidi kritična jav-
nost (posamezne stranke iz
vrste opozicije in tudi vlada-
joče koahcije, v sindikate po-
vezani učitelji...) v tem, da
oba zakona odpirata možno-
sti za pretirano podržavlja-
nje šolstva. Učitelji se bojijo,
da bodo poštah sodobni
Martini Kačurji, strokovna
javnost, ki je spremljala na-
stajanje nove šolske zakono-
daje, pa dvomi predvsem
v vlogo strokovnosti, ki bi
v vzgoji in izobraževanju
morala imeti najpomemb-
nejše mesto. Strah, da bo
spreminjajoča (trenutna)
oblast krojila tudi šolski si-
stem, je glede na določila
obeh zakonov o imenovanju
ravnateljev (ki bodo imeli
- mimogrede rečeno - izred-
no vehka pooblastila) tudi
povsem upravičen.
Pa še nekaj predvsem uči-
[ telji zamerijo repubhškemu
sekretariatu za vzgojo in izo-
braževanje ter telesno kultu-
ro, ki je pripravil okostje
obeh zakonov. Javna razpra-
va oziroma zbiranje stališč
o novih zakonskih predpisih
se je doslej v glavnem odvi-
jalo le na upravno-poslovod-
ski ravni, torej med ravnate-
lji, učiteljev ter strokovnih in
znanstvenih delavcev, ki bo-
do težo določil nosili na svo-
jih plečih, pa doslej še nihče
ni vprašal za mnenje. Prav
zaradi   tega   tudi   stahšče
Stranke demokratične pre-
nove, ki ima za najbolj spor-
na zakonska določila pri-
pravljeno svojo verzijo šol-
skega zakona - javne razpra-
ve o tem pa se bodo zvrstile
v teh dneh - ni povsem za
odmet.
Ravnatelj Je bog
Osnutka obeh zakonov sta
- sicer z vrsto pripomb - do-
bila podporo že decembra
v vseh treh zborih repubh-
ške skupščine. V grobem
povzetku prinašata določila
o tem, kdo in kako lahko
ustanovi zavod, o dejavno-
stih, ki jih zavodi smejo
opravljati, in v primeru, če se
obseg teh dejavnosti spre-
meni, še pristojnosti ustano-
vitelja, ki potrdi te spre-
membe.
Nova zakonodc^a prinaša
v splošno prakso spet pojem
»javna služba«, ki je bil v na-
šem pravnem sistemu uve-
ljavljen do leta 1965. V to jav-
no službo je seveda zajeto tu-
di poučevanje, ki ga lahko
izvaj^o v javnih zavodih (šo-
lah) in za to pooblaščenih
drugih izobraževalnih zavo-
dih. Organizacija in financi-
ranje šolstva sta torej ureje-
na na ravni repubhke oziro-
ma občine ah mesta, drugi
javni izobraževalni zavodi pa
lahko opravljajo javno služ-
bo na podlagi javnega zakon-
skega pooblastila oziroma
koncesije. Vrata so torej od-
prta tudi zasebnim šolam,
katerih učni programi pa bo-
do veljavni le, če bodo te šole
prejele državno koncesijo (s
tem pa bodo delno, v mejah
nacionalnega programa, tudi
sofinancirane).
Povsem na novo je urejen
in določen tudi položaj rav-
natelja v javnih izobraževal-
nih zavodih. Ravnatelja ime-
nuje ustanovitelj (o postop-
ku in morebitnih soglasjih
učiteljskega zbora ter sveta
zavoda k imenovanju je bila
vrsta pripomb), mogoč je
predčasen odpokhc (mandat
sicer traja 4 leta in se lahko
ponovi), a ravnatelj ima
hkrati izredno velike, neka-
teri menijo, da prevehke, pri-
stojnosti. Delo in poslovanje
javnih izobraževalnih zavo-
dov vodi ravnatelj, ki poleg
nalog, določenih z zakonom,
izdela še notranjo organiza-
cijo dela, pripravi sistemiza-
cijo delovnih mest in odloča
o pravicah, dolžnostih in
ugovorih delavcev iz delov-
nega razmerja v skladu z za-
konom. Sistemizacijo delov-
nih mest v javnem zavodu
potrjuje republiški upravni
organ, pristojen za vzgojo in
izobraževanje. Sicer pa rav-
natelj izbira še med kandida-
ti, prijavljenimi na razpis za
prosto delovno mesto, odre-
di delo preko polnega delov-
nega časa oziroma z ustrez-
nim izvajalcem sklene po-
godbo o delu, kadar dela ni
mogoče. Qpj:3yiti v rednem
delovnem času in tudi zapo-
slitev novega delavca ni mo-
goča.
Pristojni zavračajo
očitke
V šolah pravijo, da je naj-
težje delati v pogojih, ko sta-
ra zakonodaja ne velja več,
nove pa še ni. Vprašanje pa
je, kako prehodne zakonske
rešitve vplivajo na dejavno-
sti vzgoje in izobraževanja.
Z ukinitvijo samouprav-
nih interesnih skupnosti
v letu 1989 se je prehodno
obdobje za šole v veliki meri
začelo. Zdaj so delno še v ve-
ljavi določila Zakona o zdru-
ženem delu, o svobodni me-
njavi dela na področju vzgo-
je in izobraževanja ter
o usmerjenem izobraževanju
in osnovni šoli. Ustavni za-
kon, ki je leta 1989 ukinil si-
se, je upošteval uvajanje no-
vega sistema družbenega
upravljanja tudi v šolstvu.
»Upoštevajoč specifiko
vzgoje in izobraževanja in
obseg celotnega sistema
»n^večjega slovenskega po-
djetja« (kar šolstvo z vsemi
zaposlenimi dejansko je), po-
meni Zakon o organizaciji in
financiranju vzgoje in izo-
braževanja hkrati uskladitev
šolske zakonodaje z ustavni-
mi dopolnili in razčlenitev
zakona o zavodih za področ-
je vzgoje in izobraževanja,«
zavrača namestnik repubh-
škega šolskega ministra Sta-
ne Čehovin očitke, da je
sprejemanje zakona o orga-
nizaciji in financiranju vzgo-
je in izobraževanja nepotreb-
no, saj bi ta vprašanja veliko
bolj jasno in temeljito reše-
vah področni zakoni.
Šolski Sistem
podrejen politični
oblasti?
Ob Stranki demokratične
prenove, ki je za najbolj
sporna določila obeh zako-
nov pripravila celo variantne
predloge, so tudi druge
stranke in predvsem sindi-
kati učiteljev pripravili svoja
stališča zoper nastajajočo
šolsko zakonodajo.
Samoiniciativni odbor vo-
dij enot za izobraževanje
odraslih v srednjem šolstvu
je ocenil, da je izobraževanje
odraslih del vzgojnoizobra-
ževalne dejavnosti in kot
takšno sodi tudi v nacionalni
program. Člani Obalnega
sindikata'delavcev v vzgoji
in izobraževanju menijo, da
je najprej treba opredeliti
vsebino in cilje vzgoje in izo-
braževanja ter zakonsko ure-
ditev podrediti temu. V os-
nutku zakona o organizaciji
in financiranju vzgoje in izo-
braževanja ni raizvidno nado-
meščanje samoupravljanja
s soupravljanjem, nasprotno
- uveljavlja se centralizacija
z izrazito hiereirhijo. Šolski
sistem in učitelj pa bosta
v celoti odvisna od politične
oblasti v občini in republiki,
s tem pa tudi prepuščena
subjektivnemu pogledu ti-
stih, ki bodo imeli možnost
odločanja. Temu mnenju se
pridružuje tudi Sindikat
vzgoje, izobraževanja in
znanosti Slovenije, ki še
opozarja, da se ne da v isti
koš (zakon) vtakniti predšol-
ske vzgoje ter visokega šol-
stva in delavskih univerz,
denimo. Potrebni so področ-
ni zakoni o vzgoji in izobra-
ževanju, ki pa jih (novih)
v Sloveniji še nimamo.
IVANA STAMEJČIČ
Republiška vlada mora do marca pripraviti nacionalni pro-
gram vzgoje in izobraževanja, prav tako pa mora do 1. marca
izdelati tudi nove normative in standarde za izvajanje
vzgojno-izobraževalnih in študijskih programov.
Nacionalni program sestavljajo elementi predšolske vzgoje,
osnovnega, srednjega ter višje- in visokošolskega izobraževa-
nja, priprav na šolo in dopolnilnega programa otrok delavcev
na začasnem delu v tujini, izobraževanja in izpopolnjevanja
v matični domovini za Slovence, živeče v tujini, obveznosti do
šolstva za zamejske Slovence in še nekaterih drugih nalog, ki
jih opredeljuje zakon.
Bolj kot o sami nastajajoči šolski zakonodaji - zakon o zavo-
dih in zakonu o organizaciji in flnanciranju vzgoje in izobraže-
vanja - se mnenja javnosti krešejo ob šolskih reformah.
Reforma osnovne šole, ki za šolsko leto 1994/95 napoveduje
uvedbo devetletke, razmišljanja o pouku ob sobotah ter
uvedbi verouka v šole, ter spremembe v srednjem šolstvu
- ločevanje poklicnih in tehniških šol, uvedba gimnazije,
poskusni programi (petletna trgovska akademija po vzoru
Avstrijcev) so tisto, kar starše veliko bolj zanima kot pa sama
šolska zakonodaja.
T/rn.
Svoje pripombe na vodenje šole razlagajte naprej na
zavodu za zaposlovanje!
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Fantomska seja v Beogradu
Zgodilo seje, kot smo napovedovali: dr. Franjo Tudman je
držal besedo (na njegovi strani je bil tudi bodoči predsed-
nik - od 15. maja naprej - Jugoslavije, če bo takrat še
obst^ala, Stipe Mesič), in ni prišel na sejo predsedstva
SFRJ, saj so Hrvatoma v Beogradu »jugoslovanske žen-
ske« (brez Hrvatic, brez Albank in brez Slovenk) hotele
prirediti nagnusen sprejem. Tako so lahko le vpile in
zahtevale Unčanje »izd^alcev, ki jim bo sodilo ljudstvo«,
zahtevale, da odstopi Ante Markovič, nosile so tudi tran-
sparente Dol z Antejem in Mesičem, Dol z ustaši (ve se, da
so za srbsko oblast in njene prirepnike in prirepnice vsi
Hrvati samo še ustaši in so sploh »genociden narod«),
Ante ven itd. »Toplo« so pozdravile tudi druge, saj so,
recimo, sporočile »Kučanu, Tudmanu, Markoviču,
Mesiču, Janši, Pučniku in Peterletu, da so razbijalci Jugo-
slavije«.
Edino pametno je naredil Milan Kučan, ki je vse skupaj
poslal k vragu in odšel domov, še pred tem pa se je skregal
s Slobodanom Miloševičem in dr.Borisava Joviča ujel na
laži.
Slobodan Miloševič je bil tokrat poražen, saj so vsi
pametni člani predsedstva SFRJ sprejeli makedonski
predlog, da dolge in žolčne seje predsedstva - z nje so
posneli 104 tipkane strani magnetograma (kar za 26 stolp-
cev Okna v Jugoslavijo v Novem tedniku) - sploh ni bilo.
Vsem pametnim sodelujočim na seji je bilo jasno, da se
o prihodnosti (bivše) Jugoslavije ni mogoče pogovarjati
brez predstavnikov Hrvaške, pozneje tudi ne brez Milana
Kučana. Miloševičeva figurica v predsedstvu dr. Borisav
Jovič je tokrat zbral le še dva glasova (dr. Dragutin Zeleno-
vič iz SAP Vojvodine, ki jo je Srbija ukinila, in 'Nenad
Bučin iz Črne gore, eden od tistih, ki zanik^o obstoj
Črnogorcev in priznajo le Srbe, naseljene v Črni gori) za
Miloševičev predlog: Kogar ni, gre tudi brez njega (to je bil
prvič igavil že po odhodu slovenske delegacije s 14. pone-
srečenega in zadnjega v zgodovini kongresa ZKJ). Večina
je bila na strani dr. Janeza Drnovška, ki je dr. Joviču
dobesedno rekel:
»Boro, predlagam, da preprosto ugotovimo dejstva,
takšna kot so: seje ni bilo iz teh in teh vzrokov. Lahko se
reče, da sniB^se pogovarjah, sejo bomo imeh pa v sredo.«.
(Za 13. februarje bila res napovedana nova seja predsed-
stva SFRJ o prihodnosti Jugoslavije).
Tako seje ni bilo, za okroglo mizo so sedele in se prere-
kale zgolj prikazni, »jugoslovanske ženske« so samo
kradle čas najvišjemu jugoslovanskemu vrhu, ki ga »ni
bilo«. Sicer pa »jugoslovanske ženske« niso podučile
samo jugoslovanskih politikov, ampak je Dušanka Babic
na zmeijaškem mitingu v Beogradu »v imenu črnogorskih
žensk« tudi sporočila »materam in ženskam Hrvaške in
Slovenije, naj svojih toplih materinskih rok ne hladijo
z orožjem, ampak si jih pogrejejo z ljubeznijo«.
»Ljubeznive« žensice
Ta »ljubezen« je iz »jugoslovanskih žensk« v Beogradu
kar špricala (Obesite Tudmana, Vstanite hrvaške matere,
dokler še ni prepozno - očiten poziv k oboroženi ženski
vstaji na Hrvaškem zoper demokratično izvoljeno oblast
v RepubUki Hrvaški - Nova hrvaška demokracija je ime za
fašizem, to so bili napisi in vzkliki na mitingu). Seveda na
mitingu ni manjkalo prve Srbkinje Slovenije in »zaščit-
nice zatiranih« Srbov v Celju Duše Damjanovič (predsed-
nice Srbske demokratske stranke v Sloveniji in dopisnice
Miloševičevih glasil), le da je bila tokrat surogat za Alek-
sandro Kraigher. V njenem imenu je Srbkinja sporočila,
da »Aleksandra veruje v Jugoslavijo, v skupno življenje in
smatra, da so v Sloveniji ženske, ki so revoltirane zaradi
brezpravja v državi«.
Nov sovražnil€ - Vatllcan
Ker Eirmadni napad na Hrvaško (»dokumentarni film«
o oboroževanju »teroristov«) pri vseh pametnih ljudeh ni
naletel na plodna tla - v glavnem mu verjamejo samo še
v Srbiji in Črni gori, kar je bilo pričakovati - je Srbija
izvedla napad na sosednjo republiko z druge strani. Kot
senzacijo so srbska glasila objavila »novico«, da »Vatikan
d^e Hrvaški posojilo v višini štiri milijarde dolarjev«,
seveda ne zaradi svetih ciljev, ampak je »Sveti sedež pri-
pravljen s posojilom pomagati HDZ in razpadu Jugosla-
vije«. Tako so Srbi čez noč (»nenadoma« so dobili od
prijateljev v roke »dokumente« od oktobra lani!) našli
novega sovražnika - Vatikan. Ta sicer ni čisto nov, saj so
se zadnje čase vrstih očitki, da ima Vatikan nekaj zoper
pravoslavce, ve pa se, da so v Jugoslaviji pravoslavci samo
Srbi. Skratka, Politika je »dokazala« zarotniško vez Vati-
kan - Zagreb (čudno je, da so tokrat Srbi pozabili na
Ljubljano) in »razkrila« namere cerkvenih dostojanstveni-
kov, da »razbijejo« Jugoslavijo.
V Vatikanu so se prijetno zabavah, ko so zvedeli, kako
jih Srbi visoko cenijo, da so pri denarju. Dejstvo je
namreč, daje vatikanska blagajna prazna, saj Cerkev celo
predlaga, da bi se italijanski državljani odrekli osmih tiso-
čink svojega davka v korist Cerkve in tako obubožanim
naslednikom sv. Petra omogočili denarno preživetje. Poz-
navalci tudi pravijo, da bi papež Janez Pavel II. denar, če
bi ga bil imel, nžgprej namenil svojim rojakom na Polj-
skem. Vendar doslej Vatikan še nobeni državi ali državici
še ni dal posojila (drugo so rimskokatoliške Cerkve v raz-
nih državah, saj je znano, recimo, da nemška RKC finan-
cira gradnjo konkatedrale v Splitu).
Hrvati so na provokacijo iz Srbije takoj opozorili, da je
»partner«, za štiri milijarde dolarjev, ki ga Srbi pripisujejo
Hrvatom, zelo čuden (Congregazione Aconfessionale
Mediorientale - srednjevzhodna neverska kongregacija),
opozaijajo tudi na stavek, ki je v srbskem tisku objavljen
mimogrede in je v popolnem nasprotju z naslovi (skriti
stavek v osnovnem sporočilu je: Negotovo je samo, ali je
pogodba podpisana...). Res pa je, pravijo Hrvati, da so
lani sumljivi finančniki - podobno kot Makedonce, ki tudi
niso nasedli - oziroma v mednarodni sleparji poskušali
Hrvaško potegniti v sumljivo denarno transakcijo. Na
srečo je dr. Franjo Tudman to preprečil, s to ponesrečeno
sleparijo pa povezujejo tudi odstop takratnega podpred-
sednika hrvaške vlade Mateja Babica.
Na relaciji Zagreb-Beograd bo očitno še marsikaj. Pred-
vsem srbskih podtikanj, ki ne bodo obšla niti Slovencev.
Srbi pač ne morejo brez sovražnikov...
6. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
INTERVJU
Vsak naj najde svojo nišo
Martin Grum: Namesto velikih gospodarskih parnikov potrebujemo okretne
Jadrnice - Zgrabite za vsako delo, tudi »manj vredno*'
Martin Grum je Konjičan,
ekonomist in direktor Za-
voda za organizacijo poslo-
vanja v Ljubljani. Zavod, ki
se preoblikuje v kapitalsko
mešano družbo, prodaja in-
telektualne storitve na trgu
vsem vrstam naročnikov.
Od 30 zaposlenih je 28 stro-
kovnjakov z različnih po-
dročij, usposobljenih za
oblikovanje strategije raz-
voja podjetij, občin, za pri-
vatizacijo, informatiza-
cijo ...
Trenutno s vključujejo
v največjo svetovno revizij-
sko verigo KPMG, ki zdru-
žuje 70 tisoč konzultantov in
revizorjev po vsem svetu.
Sestavljajo jo vrsta samo-
stojnih firm, ki delujejo po
skupnih standardih ter ana-
lizirajo poslovanje podjetij
ter pomagajo partnerjem pri
odločitvah za nakup deležev
družb. KPMG še nima firme
v Jugoslaviji, nedavno pa so
jih ustanovili na Madžar-
skem, Češkem in Poljskem.
Direktor firme, ki jo je
KPBM izbral za svojo člani-
co, ima brez dvoma dober
vpogled v naše gospodarske
razmere, pa naj gre za prete-
klost, sedanjost ali prihod-
nost. Nenazadnje ima Zavod
za organizacijo poslovanja,
tudi 38-letne izkušnje. Razlo-
gov, da smo na pogovor
o problemih, predvsem pa
njihovi možni razrešitvi po-
vabili Martina Gruma, torej
ne manjka...
Razmere v slovenskih po-
djetjih so iz dneva v dan slab-
še. Večina svoj brezishodni
položaj rešuje z odpuščanjem
delavcev oziroma v zadnjem
času popularnejšim »čaka-
njem«. Je to nuja?
Grum: »Ne pristajam na lo-
giko odpuščanja za vsako ce-
no. Podjetja sicer v to silijo bi-
stveno preveliki stroški, ki jih
pogojuje delovno intenzivna
industrija, vendar bi lahko na-
šli nove programe in v njih za-
poslili svoje potenciale.«
Zakaj pa tega ne naredijo?
Grum: Pri razvojnem ureja-
nju podjetij smo zaostali - pro-
gramov ni. Razloga sta dva: po
eni strani ni idej po drugi pa
ljudem manjka filozofije mar-
ketinga. Preveč razmišljajo,
kako proizvajati, manj pa, kaj
potrebuje tržišče, kako je mo-
goče na njem zaslužiti. Proiz-
vodnja se je tako znašla v slepi
ulici, proizvodi pa so padli
v   nizke   cenovne   razrede.
V Sloveniji in v konjiški občini
pa imamo veliko kapitala
v pridnih delavcih in v mladih.
Ker ni programov, pa so vsi ti
potenciali nesproščeni. Firme,
ki nimajo razvojne strategije se
sedaj ukvarjajo same s seboj,
s preživetjem. To jim pobere
vse moči in žal so srečni že, če
lahko preživijo vsaj še en
mesec.
Pravite, da so ljudje pridni,
sposobni. Je samo pomanjka-
nje programov krivo, da tega
firme ne izkoristijo?
Grum: Motivacije ni. Ni za-
gona, pripravljenosti za žrtvo-
vanje. Tu pa se srečamo s pro-
blemom lastnine. Dokler bo
nikogaršnja, aftnihče ne bo ču-
til odgovornega. Zato poudar-
jam, da je privatizacija nujna.
To pogosto poslušamo, prav
tako, da gospodarstvo potre-
buje svež denar. Prišel bi naj
od naših ljudi in iz tujine. Za-
kaj ga ni?
Grum: »Večina firm je v ta-
kih zagatah, da ljudje niso pri-
pravjeni tvegati svojega denar-
ja zanje. Zasebno so ljudje pre-
možni. Imajo hiše, drago opre-
mo, avtomobile... Da pa bi
svoje zaslužke ali denar od
prodaje vložili v firme s težava-
mi, ni mogoče pričakovati, saj
bi bili ob stečaju ob svoj denar.
Povsem iluzorno je tudi priča-
kovati rešitev od tujega kapita-
la. Ta bo prišel le, če bo priča-
koval donose. Resda so pri-
pravljeni kupiti prenekatero
našo firmo, a trenutno zaradi
špekulantskih razlogov, pred-
vsem tržnih in ekoloških.«
Če domačega kapitala ne
bo, tuj pa tudi ni rešitev, kaj
nas sploh še lahko reši?
Grum: »Drobno podjetni-
štvo. Najprej moramo decen-
tralizirati velike firme, obliko-
vati čimveč profitnih centrov,
manjših podjetij tako. da se bo
vsak počutil podjetnika. Na-
mesto velikih parnikov z enim
samim kapitanom potrebuje-
mo floto okretnih jadrnic. Po-
tem bomo tudi lahko poslali
v bitko več oficirjev in tisti, ki
bodo preživeli, bodo lahko
sprejeh na svoje barke nove
ljudi. Podpreti moramo tudi
Ysakršno zasebno iniciativo.
Žal tudi za to ni denarja. Denar
smo in ga še vedno izgubljamo
v velikih potapljajočih se fir-
mah. S tem škodimo nam
vsem. Ne znamo se otresti sta-
rega in še vedno drži znan rek:
»če se prepiraš o preteklosti,
škodiš bodočnosti.«
Vsega, kar naštevate za re-
šitev našega gospodrstva, ni
mogoče napraviti čez noč. Kaj
naj naredijo firme, ki pa se
lahko potopijo čez noč, ki jim
voda vdira z vseh strani?
Grum: Trenutno je treba
zgrabiti za vsako delo na zah-
tevnem trgu. Kakršno koli. če-
prav dodelave. Pri izbiri dela
ne bi smeli biti prenapihnjeni,
nič nam ne bi smelo biti pod
častjo. Ob delu za sprotno pre-
živetje pa je seveda treba začr-
tati strategijo prihodnosti. Ves
čas pa mora biti osnovna vizija
slehernega podjetja bitka za
kvaliteten trg. Dokler ne mo-
reš konkurirati na njem - pa je
vseeno s čim - nimaš kaj
iskati.
Posle na zahtevnih trgih bo-
do težko našli vsi. Kakšne so
možnosti za uspeh?
Grum: »Ne smemo pozabiti
na prednosti, ki jih imamo.
Uspemo lahko v razvoju turiz-
ma, trgovine, drobnega gospo-
darstva, transporta in v razvija-
nju izbrane industrije, orienti-
rane na prazne prostore na tr-
žišču, tako imenovane »niše«.
Energetsko in materialno po-
žrešna industrija nima pri nas
kaj delati. Če pogledamo na-
primer kovinsko predelavo.
Primarna predelava nima no-
benih možnosti, strojna indu-
strija pa v glavnem le kot ko-
operant tistih, ki so z avtomati-
zacijo že krepko pred nami.
Sami jim ne bi mogli slediti in
miselnost, da bi hoteli narediti
vse sami, pelje v že vnaprej iz-
gubljeno bitko.«
Avtarktičnost pa ni edina
hiba naših firm.
Grum: Seveda ne. Ena iz-
med nesmiselnih, a zelo razšir-
jenih lastnosti naših firm, je
vključevanje dejavnosti, ki va-
nje ne sodijo. H kovinski, lesni
ali kakršnikoli že dejavnosti ne
sodi gostinstvo, pa čeprav je to
samo menza, ne sodi gradbeni-
štvo, ne sodijo elektroinštala-
cije. Firme bi teh navlak mora-
li očistiti. S temi dejavnostmi
naj se ukvarjajo za to usposob-
ljeni ljudje, posebne storitvene
firme. Storitve so sploh naša
prednost. Po čem pa je bila
znana Slovenija v stari Avstro-
ogrski? Po gostilničajih. fur-
manih, trgovcih in rokodel-
skih mojstrih. Mi pa smo se
preveč industrializirali, opusti-
li vaške žage in mlekarne, me-
sarije ... Vsak je mislil, kako bi
na čim lažji način vse več za-
služil. V Avstriji, na primer, ži-
vijo po drugačni logiki. Pa po-
glejte njihovo in naše kmetij-
stvo! Verjamem, da bi vrnitev
na stare dejavnosti na višji rav-
ni veliko prinesla.«
Lahko k temu svoje dopri-
nesejo tudi spremembe davč-
ne zakonodaje?
Grum: Te spremembe po-
menijo velik napredek, vendar
še niso v celoti v funkciji
vzpodbujanja drobnega gospo-
darstva in gospodarstva sploh.
Ampak vse je odvisno od davč-
ne discipline. Doslej smo imeli
legalni sektor gospodarstva in
ilegalni sektor. Ilegalni se je
razvijal na račun legalnega, ki
je vse plačeval in postajal ved-
no bolj preobremenjen. Če ne
bomo pri družbenih dajatvah
in pri davčni disciplini nekaj
naredili, se bo vse sesulo. Za
gospodarstvom tudi predi-
menzionirane družbene dejav-
nosti.
Kaj nismo že pozni?
Grum: »Pozno je, prepozno
ni nikoli. Saj so poleg že našte-
tih stvari še druge, kjer je mo-
goče stvari spremeniti. Mogo-
če in potrebno. Veliko bi lahko
prispevale trgovine, če bi pre-
nehale s preprodajo in prevze-
le funkcijo marketinga, podpo-
re lastni proizvodnji. Tudi ban-
ke bi se morale prenehati uk-
vaijati samo z nakupom in pro-
dajo denarja in se usmeriti
h krepitvi lastnega potenciala.
In ponavljam - poiskati je tre-
ba niše. Tipična napaka, ko so
vsi pričeli delati tisto, s čimer
je uspel eden, ne smemo več
ponavljati.
Vsakdo mora poiskati svojo
lastno pot in dokler jo še išče,
se bo moral sprijazniti tudi
z manj vrednim delom. To je
nuja, saj ne moremo pričako-
vati, da bomo lahko v kratkem
času osebno iniciativo vtkali
v družbeno, tako kot ne bo mo-
goča privatizacija z vsemi po-
sledicami čez noč. Za mala po-
djetja bo že še šlo, pri velikih
pa bo šlo počasi. Zaenkrat bi
se vsi radi prodali državi, drža-
va pa za to nima dovolj denar-
ja. Ocenjujem, da bo minilo de-
setletje, preden bomo proces
zaključili. Ta čas bo pač treba
preživeti in ni potrebe, da bi ga
morali preživotariti.«
MILENA B. POKLIC
TRAČI
niče ■
v kaj bi oblekli Silve-
stra Drevenška za Pusta ?
V kameleona? Morebiti
pa bi mu najbolje prista-
jalo oblačilo katerega iz-
med svetih treh kraljev.
Bradico ima primerno, fi-
ziognomijo tudi, misli pa
je še pravočasno preokre-
nil v pravo smer.
Kako ukrepa predsed-
nik celjske vlade Mirko
Krajnc, kadar je zrak
v Celju prekomerno
onesnažen? Gre na do-
pust na Sri Lanko.
Delokrog celjskih poli-
cajev se bo moral po no-
vem razširiti še na odstra-
njevanje nezaželenih go-
stov s sej predsedstva
celjske skupščine. Tak-
šen predlog jim bo goto-
vo posredoval celjski žu-
pan Anton Roječ, prvi na
spisku za odstranitev pa
je (že spet) Silvester Dre-
venšek.
Borut Alujevič se zara-
di političnih in direktor-
skih dolžnosti redko po-
javi na gledališkem
odru. Je pa zato kaj hitro
našel nadomestilo in se-
daj redno nastopa
v skupščinski dvorani.
Le aplavza nikoli ne do-
živi.
Vesti o dveh najbolj
znanih Mozirjanih: izvrš-
nik Alfred Božič je do na-
daljnjega bolan (datum
ozdravitve je 20. februar,
ko bo zasedala občinska
skupščina ter razpravljala
o zaupnici), liberalec Ivan
Krefl pa je po neuradnih
vesteh izgubil še tri pri-
padnike stranke.
S plakatov za letošnji
kulturni praznik v Celju
je zrl slavist Fran Miklo-
šič, ki pa je v Narodnem
domu ostal v senci Pre-
šerna, saj se nanj nihče
ni spomnil. Ne v nagovo-
ru ne kako drugače. Če
vaš zanima, za koga gre,
v Knjižnici o njem ne
manjka literature.
Celjski poslanci, ki se
sicer spoznajo na vse, so
na zadnjem zasedanju
spregledali nepomembno
podrobnost: program
modernizacije in samo-
prispevka za celjsko bol-
nišnico sta dve povsem
različni stvari.
»Ne, nisem rekel, da imam rad moške. Rekel sem,
da sem tudi ljubitelj žensk, da rad pogledam lepo
žensko, jo ustavim in jo pohvalim. Ko hodiva z ženo
po mestu, se zgodi, da glasno pohvalim kakšne lepe
ženske noge.« Zlobčeve žene na 6. Celjskem večeru
na Dobrni ni bilo zraven, da bi to umetnikovo izjavo
potrdila ali demantirala.
Friderik Kolšek, celjski opat, Antonu Rojcu, celj-
skemu županu: »Ah, Tonček, nič ne marajte, če kdaj
naredite kakšno naumnost. Bog je vsemogočen in
marsikaj odpusti. Saj vem, da delate vse v dobri veri,
da je tako prav in ljudem všečno.«
Lepo Je v naši domovini bi(va)ti...
v komunizmu je bilo življenje lepo..
Moji glavoboli so se pričeli z zmago
Demosa. Kaj naj bi storil? Pa saj sem
neodvisen. Počakajmo, kaj bo.
Pa tudi sedaj mi ni lahko. Mi bo bog
pomagal?
Foto: EDI MASNEC
Če hoče gospod poslanec videti našega ministra za
trg, naj skuša nekako priti do vabila za eno od njego-
vih okroglih miz.
DOGODKI
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 7
The Harley street »hotel«
prilazna angleška bolnišnica, kjer se zdravi mali Blaž
Londonska zasebna Harley
street klinika, kjer je bil pred
štirinajstimi dnevi na srcu ope-
riran Blaž Skornšek iz Laškega,
spominja prej na hotel kot na
bolnišnico. V njej ni značilnega
bolnišničnega vonja, zdravniki
niso v belih haljah temveč so
oblečeni vsakdanje, medicinske
sestre so v elegantnih temno mo-
drih kostimih, le strežno osebje
je oblečeno približno tako, da-
lahko obiskovalec posumi, da je
vstopil v zdravstveno ustanovo
in ne v hotel.
Moti se tisti, ki misli, daje khni-
ka podobna tistim, ki jih občudu-
jemo v televizijskih nadaljevan-
kah. Opremljena je namreč
skromno, sobe so majhne, vendar
je v njih prostor le za otroka in
mater ter za televizor, za otroke
imajo igralnico, otroci so oblečeni
v lahna oblačila, poskrbijo pa tudi
za to, da otroci, če je le mogoče,
ne prejemajo injekcij, temveč
zdravila v drugih oblikah. Tudi
Blžiž Skornšek je imel občutek,
da je v hotelu in ne v bolnišnici.
Sicer pa v Harley street kliniki
ne operirajo le otrok. Tudi druge
paciente, vseh starosti, sprejmejo.
Roki operacij so vnaprej določe-
ni, kar za vsak primer posebej
zberejo skupino strokovnjakov.
ki nato opravijo operacijo.
Obiski v bolnici so dovoljeni ob
vsaki uri, tudi v sobo za intenziv-
no nego je vstop takorekoč prost,
ne da bi bilo potrebno natikati
posebna oblačila. Posebej pri
otrocih neprestano ob njihovih
posteljah posedajo matere, za vsa-
kega bolnika na intenzivni negi
pa je zadolžen po en medicinski
delavec z višjo izobrazbo
Stanje Blaža Skomška je v pri-
merjavi z minulim tednom nespre-
menjeno. Še vedno je v sobi za in-
tenzivno nego, v nedeljo je bil še
priključen na dializni aparat. Se-
daj se otrok že zbuja, zdravniki pa
menijo, da sicer počasi okreva, kar
pa da je ugodno in v skladu z njiho-
vimi pričakovanji.
Omeniti velja tudi odnos medicin-
skega osebja do staršev. Vsi so iz-
jemno prijazni, starše, če je potreb-
no, tudi skušajo pomiriti, jim vliti
poguma. Skornškovim, na primer,
je ob strani stal tudi doktor Stark.
Res, da so vsi za vse to dobro plača-
ni, res pa je tudi, da se s človeško
toplim odnosom da vehko storiti za
zdravje bolnikov in počutje njiho-
vih svojcev ter da se prijaznosti in
topline da tudi priučiti.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDO EINSPIELER
Zdravil ne
primanjicule
Za tista, ki Jitt ni, imajo v lekarnalt
nadomestila
V Celjskih lekarnah zdravil ne primanjkuje,
čeprav so njihove zaloge skromne. Kot nam je pove-
dala direktorica mag. Herta Knavs, so razlogi samo
poslovne narave. Res pa je, da nekaterih zdravil
v lekarnah že nekaj časa nimajo, imajo pa enako-
vredna nadomestila zanje.
Najbolj opazno je pomanjkanje zdravil za srčne bol-
nike. Isosorba že dalj časa ni, nadomestila zanj pa so
Difutrat, Cornilat in Tinidil. Ta zdravila se od Isosorba
razUkujejo samo po jakosti, vendar jih mora zaradi
tega predpisati zdravnik in zamenjave ne morejo opra-
viti v lekarnah. Drugo znano zdravilo, ki ni dosegljivo,
je Nitroglicerin. Enako sestavo imata zdravili Angiset
in Nitrobukal. Učinkovito nadomestilo pa sta tudi
Nitroderm obliž in Nirmin krema. Bolnik, ki je prišel
pod Nitroglicerin, se seveda ne bo zadovoljil s kremo
ah obližem, torej mu mora to predpisati zdravnik.
Tretje razširjeno zdravilo, ki ga že tudi nekaj časa ni, je
Lasix. Neposredne zamenjave zanj ni, imajo pa druga
zdravila, ki so prav tako namenjena za odvajanje vode
iz telesa. Tudi ta zdravila mora predpisati zdravnik.
Zaskrbljenost, da zdravil ni ali da jih ne bo, je po
podatkih Celjskih lekarn neutemeljena. Občasna ali
dlje trajajoča pomanjkanja lahko razrešijo z večjo pri-
lagodljivostjo tako zdravnikov kot tudi bolnikov,
navajenih na »svoje« zdravUo.
MILENA B. POKLIC
SDP ostaja v skupščini
Dan po protestnem odhodu poslancev SDP z zasedanja celj-
ske skupščine je vodstvo stranke skupaj s poslanskim klubom
pripravilo novinarsko konferenco, na kateri je pojasnilo svoje
ravnanje.
Predsednik stranke Zeljko Cigler je pojasnil, da so se poslanci
odločili za odhod, ker so ocenili, da na skupščini ni bilo več
vsebinskih in proceduralnih pogojev za nadaljnje delo. Kršena
sta bila poslovnik in statut, kar se po besedah Ciglerja ni zgodilo
prvič. Najbolj nesmiselno pa je po njegovem to, da so poslanci
po več kot enomesečni razpravi zavrnili odlok, ki omogoča
postavitev vprašanja zaupnice funkcionarjem, ki delajo slabo.
S tem skupščina ne more uveljaviti odgovornosti vlade, ki jo je
izvolila.
Prenovitelji očitajo skuščini tudi ukvarjanje z obrobnimi
vprašanji, medtem ko ne vidi problemov v gospodarstvu, ekolo-
giji, sociali... Po besedah Janeza Domitroviča, vodje poslan-
skega kluba SDP, je delo v skupščini predvsem podrejeno
strankarskim interesom, ne pa problematiki Celja. Sam se
počuti v podrejenem položaju v primerjavi z ostahmi poslanci,
saj njegovih predlogov večinoma predsedstvo skupščine ne
upošteva in jih niti ne daje na glasovanje. Zaenkrat se prenovite-
lji kljub trenutnim razmeram ne bodo odpovedali sodelovanju
v skupščini, ocenjujejo pa. daje Celje pred parlamentarno krizo.
TC
V Lomu »viom« v Pivovarno Lašico
Spoznavno srečanje delničarjev Gostilničarske pivovarne Laško
V soboto se bodo v restavraciji mote-
la Lom, ob avtocesti Ljubljana-Postoj-
na, sestali lastniki in dediči delnic nek-
danje Gostilničarske pivovarne delni-
ške družbe Laško. Srečanje bo ob 11.
uri, udeležilo pa se ga bo tudi vodstvo
današnje Pivovarne Laško; kjer so zain-
teresirani za sodelovanje z nekdanjimi
delničarji. Odbor delničarjev Gostilni-
čarske Pivovarne Laško, ki srečanje
pripravlja, je v goste povabil še Dimi-
trija Rupla in Rajka Pimata.
Odbor delničarjev ima začasni sedež
v Logatcu, delujejo pa pod okriljem
Združenja lastnikov razlaščenega premo-
ženja. Doslej je vključenih približno
osemdeset nekdanjih delničarjev, ki so
predvsem iz Dolenjske in Gorenjske. Ce-
ljani in Laščani, ter Štajerci nasploh, se
vabilu odbora niso množično odzvali, za-
to jih vodstvo laške pivovjirne poziva naj
to čimprej storijo, saj bodo tako n^lažje
našh skupni jezik.
Po besedah Toneta Tumška, direktor-
ja laške pivovarne, je bilo predvojnih del-
ničarjev okoli tisoč štiristo, nekateri pa
so imeli tudi po sto delnic. Nekdanja pi-
vovarna je glede na proizvodne zmoglji-
vosti in na količino proizvedenega piva
dosegala le en odstotek sedanje letne
proizvodnje. »Pri ustanovitvi odbora del-
ničarjev naša pivovarna ni sodelovala, tu-
di organizatorji srečanja na Lomu nismo.
Očitno pa je, da želijo nekdanji delničarji
resno nastopati, kar v pivovarni pozdrav-
ljamo, saj sodi med naše načrte tudi pre-
oblikovanje pivovarne v delniško druž-
bo, takoj, ko bo to zakonsko mogoče.
Zato želimo z nekdcinjimi delničarji
vzpostaviti čim bojše odnose in jim kas-
neje omogočiti določen odstotek delnic.
Predvidoma naj bi šlo za okoh pet odstot-
kov od ocenjene vrednosti.«
Predvojni delničarji so kapital, ki so ga
v nekdanjo Gostilničarsko pivovarno La-
ško vložili, izgubili med vojno, ko je bila
pivovarna bombardirana. Po vojni je ni-
so obnovili s kapitalom delničarjev.
Kljub temu vodstvo pivovarne meni: »Z
delničarji nismo zaostrovali odnosov, že-
Umo jih vzpostaviti. Nenazadnje so nek-
danji delničarji pred vojno zgradili to pi-
vovarno kot slovensko, zato so se združili
vsi slovenski gostilničarji, v nasprotju
z Unionom, ki je bil nemški. Združenje
lastnikov razlaščenega premoženja ome-
nja, da želijo nekdanji delničarji poudari-
ti slovenstvo, nacionalno pripadnost, na
podlagi katere so se združili in postavili
v tridesetih letih na noge leta 1929 pro-
padlo pivovarno.«
NATAŠA GERKEŠ
Zgovorni moilc
šentjursitiii šoiniicov
šolniki so se zbrali na županovo povabilo
Na srečanju ravnateljev
in vodij šol iz šentjurske ob-
čine je bilo slišati predvsem
pritožbe na račun material-
nih vprašanj šentjurskega
šolstva, dosežkov posamez-
nih kolektivov ter njihovih
tekočih težavah.
Predstavnik šentjurske
občinske vlade Simon Zdol-
šek je menil, da bo po spreje-
mu nove davčne zakonodage,
pred razdeljevanjem denar-
ja, potrebno vedeti koliko
denarja bo priteklo v blagaj-
no, upoštevati pa tudi gospo-
darsko šibkost te manj razvi-
te občine. Zato vsi v tej obči-
ni pričakujejo večjo denarno
pomoč iz republike.
V rcizpravi so ugotavljaU,
da so šentjurski učitelji v pri-
merjavi z zaposlenimi v šent-
jurskem gospodarstvu pla-
čani nadpovprečno, s Slove-
nijo pa podpovprečno. Ra-
ven izobraževanja na šent-
jurskih šolah je povprečna,
s šolskimi prevozi naj bi vča-
sih tudi pretiravali, zaradi
slabo ogrevanih učilnic
v preteklih mrzlih dneh pa bi
pouk lahko prestavih, je me-
nil šentjurski župan, ki je
srečanje sklical.
Šenjurski šolar in učitelj
ne bi smela biti na slabšem
od tistih, ki živijo v gospo-
darsko razvitejših okoljih,
znotraj šentjurske občine pa
naj ne bi bili na slabšem šo-
larji iz najmanj razvitih kra-
jevnih skupnosti. Tako so
pogoji dela v podružnični šo-
li na Prevorju, kjer se šola 43
otrok z dobrim učnim uspe-
hom, neprimerljivi z vsemi
drugimi šolami v šentjurski
občini.
Ko so razpravljah o prav-
nih spremembah zakonoda-
je, ki zadeva slovensko šol-
stvo, je še največ kritičnih
pripomb povedal gostitelj,
predsednik občinske skupš-
čine in republiški poslanec
mag. Franc Kovač. Na potre-
bo po pravočasnih pripom-
bah šolnikov ob sprejema-
nju novih šolskih rešitev je
opozorila tudi podpredsed-
nica šentjurske skupščine
Breda Svetina. Dogovorili so
se, da bodo šolniki Kovaču
posredovali svoje zbrane pri-
pombe s posredovanjem do-
mačega VIZ-a, zvedeh pa so,
da bodo problematiki osnov-
nih šol posvetili posebno
točko na eni spomladanskih
sej občinskega parlamenta.
BRANE JERANKO
Se sonce so obdavčiii
Bogati naj kupujejo ceneje, reveži pa so na revščino
tako že navajeni
Tako! Pa smo z eno nogo že v Evro-
pi. Po zaslugi nove davčne politike
oziroma novih davčnih stopenj. Hva-
la tudi zavzetim poslancem v repu-
bliški skupščini, ki so med drugim
glasovali za to, da se obdavčijo otro-
ški čevlji in oblačila. Naj se ve, da so
otroci naše največje bogastvo! Tako
kot je bogastvo tudi v znanju, pa v in-
formacijah, ki jih prinaša tisk, in še
marsikje...
Otroška obutev in konfekcija sta bili
doslej neobdavčeni, zdaj pa je treba 7-
odstotnemu temeljnemu davku dodati
še 13,5 odstotka republiškega davka.
Mnogo večje davčne stopnje kot doslej
veljajo tudi za šolske, risalne in pisalne
potrebščine, gramofonske plošče in
posnete videokasete tudi s področja
znanosti, kulture in izobraževanja, ka-
mor med drugim sodijo tudi otroške in
revolucionarne pesmi. Za vse to je tre-
ba po novem odšteti 20 odstotkov te-
meljnega in 13,5 odstotkov republiške-
ga prometnega davka. Kot vse kaže, pa
tisti, ki so za to glasovah, niso zado-
voljni niti z našim tiskom, saj je po
novem obdavčen s tremi, rumeni pa še
dodatno z dvajsetimi odstotki. Država
je pač država in vzeti mora tam, kjer se
vzeti kaj da oziroma pri tistem, kar
ljudje potrebujejo domala vsak dan.
Da pa naši poslanci vendarle skrbijo
tudi za narodov blagor, so pokazali že
s tem, da so občutno znižali prometne
davke za igralne karte, alkoholne pija-
če, igre na srečo in krznene izdelke ter
izdelke iz zlata. Naj torej bogati kupu-
jejo ceneje, revni so pa tako ah tako že
navajeni na revščino. Davek za JLA je
vključen kar v celotni davčni sistem in
tudi s tem so se strinjah naši vrh po-
slanci v Ljubljani.,.Stopenj davkov od
prometa proizvodov je sedaj sicer res
manj, kot jih je bilo, pa vendarle še
vehko več kot v večini zahodnoevrop-
skih držav. Sicer pa v tabeh navajamo
nekaj zanimivih primerov.
Poleg že omenjenega so po novem
obdavčene še naslednje stvari: šolske
risalne in pisalne potrebščine, umetni-
ška dela kot trgovsko blago, naravna
gnojila in satnice ter oprema v čebelar-
stvu, turistični, propagandni in infor-
mativni material, solarni vodni grelni-
ki, kolektorji in toplotne naprave, ki
uporabljajo sončno energijo, slikarski
in kiparski material, značke, medaljo-
ni, vodne turbine za majhne hidroelek-
trarne, aparati za merjenje sladkorja
v krvi in registrske blagajne. Vse to je
obdavčeno z 20 odstotki temeljnega in
13,5 odstotki repubUškega prometne-
ga davka.
J. VEDENIK
Dva referenduma
v nedeljo, 17. februarja, se bo-
do krajani v KS Petrovče in Ta-
bor na referendumu odločali
o podaljšanju krajevnega samo-
prispevka za naslednjih pet let.
Referendumska mesta bodo od-
prta od 7. do 19. ure. Če bosta
referenduma uspela, bodo
v obeh krajevnih skupnostih
marsikaj postorili, seveda pa
največ na področju komunale.
T.T.
8. STRAN-14. FEBRUAR 1991
NT&RC
KULTURA
Poklon slovenskemu filmu
Tokrat samo slovenski filmi - OtI umetnosti ao razbolnikov
Od srede do sobote bodo v Celju
Dnevi slovenskega filma, ki jih pri-
pravlja naše uredništvo v sodelova-
nju s celjskim izvršnim svetom, celj-
skim Kinopodjetjem in Društvom
slovenskih filmskih delavcev iz Ljub-
ljane. Gre za preobrazbo Tedna do-
mačega nima, ki je bil obarvan jugo-
slovansko, v slovenski filmski praz-
nik, kar pa zgolj naključno sovpada
z razpotjem, na katerem se je znašla
Jugoslavija.
Dnevi slovenskega filma, ki bi mora-
li biti že novembra lani, pa smo jih
zaradi vodne ujme prestavili, bodo
v Celje privabili številne filmske
ustvarjalce in ljubitelje filma. Na ogled
pa bodo med drugim tudi štirje premi-
erni filmi, ki bodo na sporedu v kinu
Union. Predstave bodo ob 15.30, 17.30
in 20. uri.
Uradna otvoritev festivala bo v sre-
do, 20. februarja, ob 20. uri. ki bo v ki-
nu Union na sporedu film Marjana
Cigliča Ječarji. Film je, nastal letos
v Studiu 37, po scenariju Željka Kozin-
ca, v glavnih vlogah pa se predstavlja-
jo: Svetozar Cvetkovič, Ksenija Marin-
kovič, Ivo Ban, Polde Bibič. Danilo
Benedičič in Janez Hočevar. Film je
po tematiki umeščen v sedanjost in
združuje evropske teme: gerontokraci-
ja, totalitarni sistem, negativna utopi-
ja, vampirska tema v znanstveno fan-
tastični preobleki, ljubezen, ki se žr-
tvuje in odrešuje.
V četrtek bodo predvajali Umetni
Raj Karpa Godine, ki je nastal v lan-
skoletni Vibini filmski proizvodnji.
Gre za film, ki je posvečen Fritzu Lan-
gu, enemu velikanov filmske umetno-
sti. Film osvetljuje njegovo prijatelje-
vanje s Karolom Grossmanom, pode-
želskim zdravnikom iz Prekmurja. ki
velja za začetnika slovenske filmske
umetnosti. Grossmana so v filmu pre-
imenovali v Gatnika. Film se ne ome-
juje zgolj na njuno prijatelejvanje,
temveč mu je to le izhodišče za oris
svetovljanske zgodbe iz slovenskega
podeželja v začetku 20. stoletja. V glav-
nih vlogah nastopata Jurgen Morche
in Vlado Novak.
Poleg premiernih filmov hočto
v sporedu Dnevov slovenskega filma
še štirje mladinski filmi (Kekec, Ti
loviš. Maja in vesoljček ter Poletje
v školjki), štirje filmi v programu Bi-
li so sporni (Rdeče klasje. Na svide-
nje v naslednji vojni, Christophoros
in Razseljena oseba). Ta programa
bosta v kinu Metropol, V Malem Uni-
onu pa se bo odvrtel tekmovalni spo-
red slovenskih kratkih filmov ter re-
trospektiva filmov Dušana Povha.
V petek bomo v kinu Union sprem-
IjaU film Boža Šprajca Decembrski
dež, ki je prav tako nastal lani, film pa
odlikuje še glasba Zorana Predina. Na-
števal je vzporedno z nadaljevanko Pri-
povedke iz medenega cvetličnjaka. ki
jo lahko sedaj spremljamo ob nedeljah
na televizijskih  zaslonih.  V filmu
Šprajc slika življenje mladega para
Mojce in Staneta, ki se zaljubita in po-
ročita v burnem letu 1968, nato pa se
ločita. Na videz preprosta zgodba obe-
ta še verodostojno slikanje dogodkov
na Slovenskem v tem času. V filmu se
predstavi vrsta slovenskih igralcev,
predvsem mlajše generacije: Saša
Pavček, Boris Ostan, Teja Glažar, Rad-
ko Polič, Roman Končar, Lidija Jenko
in drugi.
V soboto, ko bo filmski festival zaprl
svoja vrata, bodo predvajali za zaklju-
ček še film Jureta Pervanje Do konca
in naprej, ki veliko obeta. Gre za film,
ki obuja legendo o znanem sloven-
skem roparju slovenskih vasi prejšnje-
ga stoletja, ki je v filmu skrit v ime
Tone Hac. Film na humoren način
spremlja njegove dogodivščine, ki je
hkrati velik osvajalec žensk in ker je
Vstopnice za Dneve slovenskega
filma so že naprodaj pri blagajni kina
Union v Celju. Če želite kupiti abon-
majske vstopnice boste zanje odšteli
140 dinarjev, sicer pa bodo cene za
posamezne naslednje: za premierne
filme, ki bodo na sporedu v kinu Uni-
on bo za večerni predstavi (ob 17.30
in 20. uri) potrebno odšteti 40 dinar-
jev, za popoldansko, ob 15.30, pa 35
dinarjev. Za filme v kinu Metropol,
ki so jih organizatorji povezali
v skupni naslov Bili so sporni, boste
odšteli 30 dinarjev ter za mladinski
spored 25 dinarjev. Vstop za ogled
filmov v Malem Unionu je prost.
po srcu dobričina, ga imajo radi pred-
vsem ubožnejši. Ves čas pa mu je na
sledi inšpektor Alojz Kranjc. Upravi-
čeno si smemo od zadnjega premier-
nega filma največ obetati, v njem pa
bodo spoznali tudi že uspešne mlade
slovenske igralce, Matjaža Tribušona,
Barbaro Lapajne, Lučko Počkaj. Goj-
mira Lešnjaka in Vesno Jevnikar. Se-
veda tudi Janez Hočevar ne manjka.
NATAŠA GERKEŠ
ZAPISOVANJA
Kdo oblači oblast?
Glede na to, da je že sko-
raj teden dni odkar smo
praznovali Prešerna in gle-
de na to, da je »primer Ži-
vadinov« dobil poleg kul-
turnih oziroma kulturno-
političnih tudi »še samo«
politične razsežnosti, kar
seveda ne spada pod tale
kolumen, bi se tokrat poza-
bavali z modo oziroma s sti-
lom oblačenja, recimo te-
mu, znanih Slovencev.
Na to meje navedlo opa-
zovanje avtobusnih šofer-
jev in sprevodnikov, redar-
jev (roko na srce, tudi tistih
v diskoteki, ki nosi, vsaj za
moj okus, preveč zveneče
ime filma iz zgodnjih pet-
desetih), skratka vseh ti-
stih, ki so daleč od tega, da
bi bili pomembni^ ampak
so enostavno ljudje, ki so
na tak ali drugačen način
izpostavljeni javnosti. In
kot taki bi seveda morah
biti, če že ne lepo oblečeni,
pa vs^j urejeni. Tako pa je
njihov videz: mastni štre-
nasti lasje, zamaščene in
zaprašene hlače, nesramno
razkazovanje prsnih kocin,
čevlji iz katerih »štrlijo« vi-
soki narti... dao kulturi iz-
ražanja sploh ne govorim.
Sicer pa preidimo z malih
nepomembnih ljudi na ti-
ste, ki so ali bi vsak naj bili
pomembni, na tiste, ki jih
iz dneva v dan videvamo
bodisi na ulici bodisi na
TV.
Med najbolj izpostavlje-
ne vsekakor sodi gospod
Rupel, ki pa si je, žal. ves
šarm zapravil v trenutku,
ko seje na ljubljanskem le-
tališču pojavil z vrečko iz
Duty Free shopa v roki. Po-
leg tega se gospod minister
najbrž ne zaveda, da niti ni
več tako rosno mlad in ima
kot tak torej določeno te-
lesno težo in vse tisto kar
sodi zraven. Zaradi tega ni-
ti ni čudno, da mu suknjiči,
ki jih oblači, prav nič ne
pristojijo: so preozki in tes-
no oprijemajoči se telesa:
in ker ima gospod Rupel
tudi malce daljše roke, mu
svetujem, da si ali kupi nov
suknjič s podaljšanimi ro-
kavi, ali pa rokave svojih
ozkih in prekratkih suknji-
čev ustrezno podaljša. Go-
spod Peterle je vsekakor
bolj vesten (vs^j kar zadeva
obleko). Njemu bi priporo-
čil zgolj kcikšen modni do-
datek. Recimo, klobuk s ši-
rokimi krajci, črn, jasno, in
pa mogoče namesto obvez-
ne kravate še metuljčka.
Prav tako gospod Bučar.
Piše Tadej Čater
Njemu bi se lepo podala ža-
metna kravata z izvezenim
črnim panterjem. S tem. da
pretiravati nikoli ni dobro.
Gospod Janša je precej la-
tinsko orientiran, kar še ne
pomeni, da se mu ne bi po-
dale obleke sivo zelenih od-
tenkov. Mogoče še spre-
memba frizure, kar pa spet
ni tako zelo potrebno. Go-
spod Bavčar ima vsekakor
krasno ženo. saj ga menda
kar sama oblači. Iz njegove
pojave kar kliče po moško-
sti. To pa ne velja toliko za
gospoda Capudra, čeprav
je popolnoma res, da je Ca-
puder kulturni minister in
romanist, francist, in kot
tak vsekakor seznanjen
s sprotnimi modnimi tren-
di. Vs^ tistimi pariškimi.
Yves Saint Laurent pa zanj
nikakor ne more biti »ta
pravi« modni salon. Kaj še-
le J. P. Gaultiere. Ženski
del slovenskega parlamen-
ta je, jasno, precej bolj
modno orientiran. Mogoče
bi le gospe Hribarjevi sve-
toval malce širše krilo po-
suto z rdečimi vrtnicami,
kar pa ni obvezujoče. Bi pa
te vrtnice dale njeni posta-
vi nek svojstven pečat. Pe-
čat topline, materinstva,
ženskosti...
No, ja, ni lepo, kaj lepo.,
priporočljivo ni, tolči po
oblasti oziroma po oble-
kah, ki so na oblasti. Toda
tole pisanje se niti ne doti-
ka toliko same oblasti kot
tistih, ki to oblast oblačijo.
Resda ne vem, kdo je tisti,
ki jim svetuje, kijih oblači,
vem pa, da jim včasih zelo
slabo svetuje. Prav tako ne
vem, kdo je npr. v Izletniku
zadolžen za kreiranje oblek
šoferjev in sprevodnikov,
vem pa, da to počne zelo
slabo. Prav neokusno. Zato
Izletniku svetujem ustano-
vitev posebnega tečaja, ki
bi njihove delavce seznanil
s tem, kaj je lepo in kaj ne.
Sam sem pripravljen, za
ustrezen honorar, jasno, ce-
lo priskočiti na pomoč.
Festival bo - z avtorji ali brez njih
Organizatorje bližnjih
Dnevov slovenskega filma
v Celju je sklep občnega
zbora Društva slovenskih
filmskih delavcev, da bodo,
v primeru če organizatorji
ne umaknemu vabila na fe-
stival in k otvoritvenemu
govoru ministra dr. Andre-
ja Capudra, avtorji bojkoti-
rali festival, milo rečeno
presenetil.
Društvo slovenskih film-
skih delavcev je namreč so-
organizator festivala in
z nakazano obliko izsiljeva-
nja svojo vlogo postavlja
v čudno luč. Vabilo ministru
Capudru, ki datira že iz okto-
bra lani, smo namreč z vod-
stvom društva skupno us-
kladih, ker pa je bil zaradi
katastrofalnih poplav festi-
val z lanskega novembra
prenesen na letošnji februar,
smo vabilo ministru le pono-
vili. Kot skrbni organizatorji
smo dolžni na osrednjo slo-
vensko filmsko manifestaci-
jo povabiti namreč vse, ki
jim slovenski film ni tujek
na nacionalnem kulturnem
telesu. To pa so v prvi vrsti
občinstvo, brez katerega je
film mrtev, avtoji filmov,
kulturna javnost in pohtika.
Slovenski film brez republi-
škega komiteja za kulturo in
brez njegovega ministra, pa
naj društvo in javnost sodijo
o njem kakorkoli že hočejo,
ne more. Andrej Capuder je
slovenski kulturni minister
in skrajno neoodgovorno je
od organizatorjev festivala
zahtevati, naj v imenu film-
skih avtorjev to ignorira.
21. februarja bo v Celju
simpozij na temo Slovenski
film zdaj in prav ta osrednji
slovenski simpozij o tem
segmentu slovenske kulture
naj bi nakazal možne poti re-
ševanja zadreg slovenske
filmske proizvodnje in film-
ske kulturne politike ob dej-
stvu, daje osrednji slovenski
producent - Viba film - v lik-
vidaciji.
Če je že »obračun« s slo-
venskim kulturnim minstr-
stvom in ministrom potre-
ben, potem bi bilo zanj pravo
mesto ta simpozij in ne po-
skus društva, da na ramenih
organizatorjev slab teden
pred začetkom festivala, ruši
manifestacijo, ki jo soorgani-
zira.
Organizatorji smo potis-
njeni v kot. Čeprav razume-
mo stališča občnega zbora
slovenskih filmskih delav-
cev, nam ne ostane nič dru-
gega, kot da opravimo svojo
organizacijsko dolžnost. Na
festival smo povabili občin-
stvo, avtorje, slovenski in
občinski politični vrh in slo-
venskega ministra za kul-
turo.
Celje je filmski festival
dolgo in skrbno pripravljalo.
Ne za govornika ali za slo-
vensko kulturno politiko,
marveč za slovenski film
sam in za občinstvo. In ker je
organizatorjem primaren in-
teres slovenskega filma kot
enega najpomembnejših de-
lov slovenske kulture, prav
v interesu tega filma predla-
gamo društvu in avtorjem,
da o sprejeti odločitvi še en-
krat razmisli.
POSEBNA PONUDBA:
Cena malega oglasa v Novem tedniku je 100,
vsaka nadaljnja beseda pa 10 dinarjev, za zah-
vale in osmrtnice je cm v koloni 100 dinarjev.
Čestitke poslušalcev na Radiu Celje stanejo
200, osmrtnice 300 ter zahvale do 30 besed 500
dinarjev, vsaka nadaljnja beseda pa 15 di-
narjev.
NAŠI KRAJI IN UUDJE - KULTURA
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 9
Telefoni za prepir
TaHorčanl - arugorazreani dtžavUanl? PTT-lu nI lasno, zakaj se razburjajo
Taborčani so besni zaradi dragih,
obenem pa še dvojnih telefonskih
priključkov. Vroča linija pa ni samo
med Taborom in PTT-jem, temveč tu-
di znotraj Tabora. Bo zaradi telefoni-
je pogorel nedeljski referendum o po-
daljšanju krajevnega samopri-
spevka?
Cena za vrtoglavico
»Devet tisoč nemških mark je za te-
lefonski priključek absolutno previso-
ka cena. Del denarja zahtevamo nazaj,
delo celjskega PTT-ja naj pregleda re-
publiška inšpekcija ah pa bomo vse
skupaj obesili na veliki zvon preko na-
Sega poslanca v republiškem parla-
mentu.« Tako protestira kakšnih tride-
set do štirideset krajanov Tabora,
v glavnem so iz Ojstriške vasi, ki so
jim v hiše napeljali za nameček še
dvojčke. Zaradi tega se počutijo - tako
pač izjavljajo - kot drugorjizredni dr-
žavljani.
Januarja letos so v krajevni skupno-
sti Tabor priključih 113 telefonskih
priključkov. Vsak naročnik je plačal
5600 nemških mark, v dinarjih seveda,
razliko do devet tisoč nemških mark,
kolikor je stal priključek v Taboru, so
dodali iz občinske malhe in sredstev
krajevnega samoprispevka, za povezo-
valni kabel Tabor-Gomilsko ter sekun-
darni vod pa je denar prispeval PTT.
Ljudje pa so sami zniževali stroške
s prostovoljnim delom. Telefoni že ne-
kaj tednov zvonijo po hišah, Taborčani
pa hočejo zdaj razčistiti nekaj, po nji-
hovem spornih vprašanj. Nezadovolj-
ni so s ceno, saj nihče v Sloveniji men-
da ni plačal takšne cene. Nič manj za-
dovoljni niso z dehtvijo številk. Kdo je
delail prednostne spiske, da imajo kra-
jevni funkcionarji ter člani odbora za
telefonijo enojne telefonske priključ-
ke, tretjina naročnikov, tudi obrtniki
in zdravnik, pa tako imenovane dvojč-
ke? Zakaj po drugi strani ostajajo šte-
vilke v rezervi? Bodo Taborčani delni-
čarji, ker so sami kupih telefonsko
centralo na Gomilskem? Zakaj tako
ignorantski odnos PTT-ja, zakaj nikoU
ni bilo nikogar za zbor v Taboru? Vse
to so vprašanja, kijih zastavljajo ljudje
v Taboru.
Prednostnlii list ni?
Pomočnik glavnega direktorja PTT-
ja Ivan Slamnik ne zanika očitkov, da
je stroškovno številka v Taboru res
ena najdražjih v zadnjih nekaj letih.
Argument, ki ga navaja kot opravičilo
visoke cene, je predvsem velika razda-
lja med Taborom in Gomilskim. »Lju-
dem smo že na začetku predlagali, naj
počakajo na ureditev samostojne cen-
trale v Taboru. Niso se strinjah, zato
smo gradnjo nadaljevali,« pojasnjuje
Slamnik. In nadaljuje: »Vsa sedanja
ureditev je začasna. Leta 94 bomo
v Taboru priključili novo centralo, se-
danja povezava Tabor-Gomilsko bo
služila kot medkrajevna povezava za
to novo centralo. Zato smo že sedaj
stroške delih: tretjino so plačali kraja-
ni, tretjino občina, tretjino PTT. Vse
stroške leta 94 prevzame PTT.« O ka-
kršnemkoU vračanju denarja pa pri
PTT-ju ne bodo razmišljali, je povedal
Slamnik. »To bi lahko ljudje pričako-
vali le v primeru, da je krajevna skup-
nost zaračunavala več kot je zahteval
PTT, v kar pa ne verjamem.«
In kaj je s spornimi dvojčki in enojč-
ki? Slamnik trdi, da problemi nastaja-
jo zaradi napačnega razumevanja poj-
mov. »Dvojček ne pomeni, da sta na-
ročnika priključena na eno številko
v centrali. Res je to, da si naročnika, ki
imata dvojčka, ne moreta telefonirati
in ne moreta govoriti istočasno. Zato
je tudi razlika v naročnini: direkten
priključek stane 150 dinarjev, dvojček
120 dinarjev.
Zagotovljena pa je tajnost pogovo-
rov, ni nobenega motenja ali klicanja
na račun drugega. Če bi naročnik odlo-
žil slušalko, pa bi pri PTT-ju takšnega
naročnika lahko tudi za stalno izključi-
h. Ne razumem, zakaj se ljudje tako
razburjajo. Verjeli ali ne, tudi sam
imam vsa leta dvojčka.«
Očitek o prednostnih Ustih in dehtvi
številk pa je Slamnik komentiral tako-
le: »Telefonske naročnike na začetku
zbira krajevna skupnost, pri priključi-
tvi pa krajevna skupnost nima nobe-
nega vpliva in tudi v Taboru niso dela-
h seznamov. Pri PTT-ju obstoja pred-
pis, da naročniki, ki presegajo 800 im-
pulzov mesečno, ne morejo imeti dvoj-
nega telefonskega priključka. Ob tem
se upošteva še racionalna izkorišče-
nost in to bodo ljudje pač morah pre-
pustiti stroki,« je odločen Slamnik.
Rezervne številke pa po Slamniku
ostajajo zato, ker so rezervirane za
gradnjo omrežja v Trnavi.
Piačuiemo zavožene
investicije
Telefonija v Taboru ne odpira samo
fronte med krajani in PTT-jem, tem-
več se grdo gledajo tudi krajani sami.
Predvsem zaradi dvojčkov in enojč-
kov, celo zaradi bolj ali manj enostav-
nih številk, kar pa je, roko na srce, že
kar otročje. In kaj pravijo v odboru za
telefonijo v krajevni skupnosti? Iz
daljše izjave povzemamo tole: »Odbo-
ru za izgradnjo telefonije ah vodstvu
KS nikoli ni bila omenjena možnost
priključitve novih naročnikov na
dvojčke. Na naš oster protest nam je
bilo rečeno, naj učenec ne uči učitelja.
Sprašujemo se, ali smo bili prav mi
dolžni plačati zavožena investicijska
vlaganja v telefonijo v zahodnem delu
občine. In še to: na krajevni skupnosti
se nikoh ni pripravljal spisek tistih, ki
naj bi dobih dvojni telefonski prik-
ljuček.«
Razčiščevanju in pojasnjevanju
v zvezi s telefonijo v Taboru očitno še
ne bo kmalu konec. Nekateri v Taboru
menijo, da bo zaradi telefonskih zdrah
propadel referendum o podaljšanju
krajevnega samoprispevka, ki bo to
nedeljo. To bomo prav kmalu izvedeh,
prav neumno pa je, da prihaja do
zdrah, prepirov in slabše komunikaci-
je ravno takrat, ko se gradijo boljše
povezave s svetom. Je ni ceste, ga ni
telefona, je ni kabelske televizije, kjer
bi stvari minile brez špetirov. Očitno
Slovenci v tem uživamo, čeprav te
lastnosti pripisujemo drugim. A to bi
bila že druga zgodba.
IRENA BAšA
Vrbensiki gasilci
niso pomagali?
Gasilci iz Vrbja pri Žalcu,
ki so bih v lanski poplavi tu-
di sami močno prizadeti, so
morah po poplavi slišati pre-
cej ostrih kritik na račun
svoje dejavnosti. Očitah so
jim, da v poplavi niso poma-
gah sokrajanom. Ti očitki pa
so neupravičeni in vrbenski
gasilci so zaradi njih precej
prizadeti...
»Imamo smolo, da leži ce-
lotno naselje na poplavnem
področju. Poplava pa je bila
tudi izredno huda in nas je
voda zahla tako rekoč nena-
doma. Niti najnujnejšega
nam ni uspelo rešiti,« pripo-
veduje tajnik društva Miran
Miklavžin. »Nesreča je
v tem, da je poplava najbolj
prizadela prav področje, kjer
stanuje tudi skoraj tri četrti-
ne naših gasilcev. Normalno
je, da so najprej reševah
v lastnih domovih in zato še-
le naslednji dan priskočih na
pomoč tudi drugim,« še do-
daja. Ob tem pa tudi ugotav-
lja, da je bila voda tako viso-
ka, da do poplavljericev ne bi
mogh niti z vojaško mehani-
zacijo. »Če bi gasilci hiteh na
pomoč drugim, bi bih sami
prizadeti, saj njim ne bi po-
magal nihče. Zato kritika, da
nismo pomagali, ni upravi-
čena,« pravi Miklavžin.
Sicer pa so vrbenski gasil-
ci imeU poplavljen tudi svoj
dom, ki pa so ga zdaj že
usposobili za redno dejav-
nost. Letos slavijo 60-letnico
obstoja ob kateri bi radi do-
bih novo sodobno vozilo.
Nekaj težav imajo s član-
stvom. Uradno imajo sicer
78 članov, aktivnih pa ni niti
desetina. V jubilejnem letu
žehjo vse te težave urediti.
T. VRABL
Tetovirana roža
s to predstavo prihaja po
dolgem času v goste v celjsko
gledališče Stalno slovensko
gledališče iz Trsta, in sicer od
18. do 23. februarja za abon-
majske predstave in za izven.
To je delo Tennesseeja WUh-
amsa, v režiji Maria Uršiča. Te-
tovirana roža, ki je nastala na
samem začetku WilUamsove
dramske poti, leta 1950, je ena
izmed njegovih najbolj kon-
kretnih in farsično grotesknih
iger. Govori o trpljenju ženske,
ki je izgubila moža... Na sliki:
igralca Miranda Caharija in
Boris Cavazza k. g.
Pevcev pesem
sladka
Med številnimi prireditvami
v čast slovenskemu kulturne-
mu prazniku, ki se v tem mese-
cu še vrstijo na našem območ-
ju, gre šteti tudi nastop pevke,
igralke, šansoryerke Jerce Mr-
zel. Z nastopom »Pevcev pe-
sem sladka« se bo celjskemu
občinstvu predstavila danes,
v četrtek, 14. februarja zvečer
v Slovenskem ljudskem gleda-
hšču Celje.
Jerca Mrzel si je skupaj
s skladateljem Janijem Golo-
bom za svoj nastop izbrala pe-
smi Franceta Prešerna. Preli-
vanje Prešernovih pesmi
v glasbeno govorico in njihovo
petje je zahtevna naloga, saj je
Prešeren v svojem izrazu iz-
redno natančen in mu glasba
nikakor ne sme delati sile, pet-
je pa mora biti čisto in jasno.
Vse to je skladatelju in igralki
odlično uspelo in to tako, da
poslušalcu Janijeva glasba in
Jeričino petje pomagata pri
lažjem dojemanju bogatih Pre-
šernovih verzov.
Del večera bo posvečen tudi
drugim pesnikom.
MP
Življenje
Franceta Oniča
Letošnji kulturni praznik so
v občinski matični knjižnici
v Žalcu posvetih rojaku pesni-
ku Francetu Oniču, rojenem
v Petrovčah (1901-1975).
V kulturnem programu je pes-
nikova dela predstavila prof.
Marija Končina - predsednica
slavističnega društva Celje. Ob
tej priložnosti je v knjižnici tu-
di razstava, ki jo je postavila
prof Božena Orožen, predstav-
lja pa življenje in delo Franceta
Oniča.
L. KORBER
Kulturna
preteklost
Laškega
Na osnovni šoli Primoža
Trubarja v Laškem so sloven-
ski kulturni praznik obeležili
s spoznavanjem kulturne pre-
teklosti domačega kraja. Učen-
ce do 4. razreda je skozi zgodo-
vino kraja ob muzejski zbirki
popeljal Jože Majcen, starej-
šim pa je zgodovino in kultur-
no vrednost cerkve v Marija
gradcu predstavil Jure Kra-
šovec.
V. M.
Konjiški nagrajenci
Ob letošnjem kulturnem prazniku so na osrednji občin-
ski prireditvi, ki je bila v petek v Slovenskih Konjicah,
podeUli tri nagrade za uspehe na področju kulturne dejav-
nosti. Prejeh so jih: učiteljica na osnovni šoh v Ločah
Jožica Hanžič za uspešno delo na likovnem in glasbenem
področju ter še posebej pri Glasbeni mladini Slovenije,
kulturni animator v zreškem Uniorju Emil Zupane za
uspešno povezovanje kulture s turizmom ter otroška gle-
dališka skupina Svobode Zreče ob 10-letnici uspešnega
delovanja. Ta skupina, ki jo vodi Zdravko Ivačič, je tudi
prispevala kulturni program na osrednji prireditvi, na
kateri je bil slavnostni govornik predsednik konjiškega
izvršnega sveta Rudi Petan. MPP
Nova knjižnica na Vranskem
Na osnovni šoli Ivana Farč-
nika-Buča na Vranskem so ob
slovenskem kulturnem prazni-
ku odprli novo knjižnico, v ka-
teri je že sedaj več kot deset
tisoč knjig. Ob otvoritvi so pri-
pravili tudi razstavo o kultur-
nem življenju v preteklosti na
Vranskem.
Da je knjižnica lahko odprla
svoja vrata, so pomagah kra-
jevna skupnost Vransko in Ta-
bor, delovne organizacije IN-
DE, KIV in Savinjski magazin,
pekarna Brglez. Z zbiranjem
prispevkov in prostovoljnim
delom so pomagah tudi učitelji
in učenci osnovne šole, na po-
moč pa sta priskočila tudi VIO
Žalec ter sekretariat za družbe-
noekonomski razvoj.
Knjižnica bo dopolnila po-
nudbo že obstoječe knjižnice,
ki deluje pod okriljem kultur-
nega društva in je med najsta-
rejšimi na Slovenskem, saj se-
gajo njeni začetki v leto 1869.
Otvoritve nove krgižnice sta
se udeležila tudi ljubljanska
gledališka igralca Aleš Valič in
Lado Jakše, ki sta pripravila
recital Prešernovih pesmi.
T. TAVČAR
Igrajo že, le posluša jih nihče...
Libojsko kulturno društvo doživlja
najtežje trenutke v svojem 52-letnem
delovanju. Za nekoč priljubljene de-
javnosti je vse manj denarja in zani-
manja. EJejavnih sekcij je vse manj,
proslav ni več, krajane kultura kot
kaže vse manj zanima...
Tako je izzvenel zadnji občni zbor
KUD Svoboda »Ludvika Oblaka«
v Libojah. V društvu še delujejo sekci-
je tamburašev, godbe na pihala in pev-
ski zbor, knjižnična in turistična sekci-
ja životarita, dramska pa je povsem
zamrla. Slabši je bil tudi obisk na zad-
nji reviji domačih ansamblov, na kate-
ri so bili sicer 18 let navajeni polne
dvorane.
Najtežje je z denarjem, saj jim Kera-
mična industrija Liboje ne more več
dajati toUko sredstev kot pred leti.
Brez denarja je tudi krajevna skup-
nost, tako so v vehki meri odvisni od
majhnega Mirosana in denarcih, ki pri-
curljajo iz občine.
Poleg denarja pa je problem tudi vse
manjše zanimanje krajanov. Tudi na
občnem zboru, kjer so počastili tudi
slovenski kulturni praznik, jih ni bilo.
Tako so kulturniki igrah drug druge-
mu. Jože Jančič, dolgoletni predsed-
nik godbe na pihala, je dejal, da imajo
godbeniki kljub kriznim časom volje
dovolj, a kaj ko jih nihče ne posluša.
Ob takšnem stanju so bih hbojski kul-
turni amaterji skromni tudi v napove-
dih za letos. Obdržati žehjo vsaj tiste
sekcije, ki delujejo in pripraviti štiri ali
pet prireditev, ki bodo obiskane, saj je
sicer bolje, da jih ni.   TONE VRABL
Cvetje na steklu
Danes, v četrtek, 14. februarja, bo v Muzeju revolucije
v Celju odprta razstava Jaglenke Markulj-Leban. jDtvoritev
bo ob 17. uri; razstava bo trajala teden dni, številni eksponati
slik na steklo pa bodo tudi naprodaj.
Apiaterska shkarkd Jaglenka Markulj-Leban je do zdaj
razstavljala predvsem v Celju in ostah Sloveniji, v zadnjem
času pa tudi v Zagrebu in na Dunaju.
Umetniške pobude za svoja dela črpa shkarka Jaglenka
predvsem iz narave - tako pejsaža kot tudi cvetja. Na steklo <
prenaša ta svoja videnja na predvsem svojstven način, ki se'
izraža tudi v nenavadni in samosvoji tehniki.
Z. S.
V SPOMIN
Majda Peperko
Pred kratkim je umrla
dolgoletna učiteljica teles-
ne vzgoje v Rogaški Slatini
Majda Peperko.
V ugledni in napredni
družini v Celju se je Majda
rodila leta 1919. Od staršev
je podedovala močan na-
rodnostni čut. Ker je bila
članica sokolskega dru-
štva, se je navdušila za telo-
vadbo. Učiteljišče v Celju
je končala Jeta 1939 in takoj
po maturi nadaljevala štu-
dij na visoki šli v Beo-
gradu.
Leta 1940 seje tudi za njo
začela pot izseljenstva. Ko
jo je privedla v Paračin, se
je tam zaposlila v steklarni,
leta 1944jo najdemo v Beo-
gradu. Po osvoboditvi je bi-
la z dekretom premeščena
v Bolgarijo za vzgojiteljico
srbskih otrok. Ko se je vr-
nila v Slovenno, je učila
v Mariboru, Žalcu in na
učiteljišču v Celju. Postala
je navdušena voditeljica
pri Partizanu, dokler ni bila
leta 1959 premeščena v Ro-
gaško. Slatino, kjer je učila
vse do svoje upokojitve
1978 leta.
Generacija srednjih let,
ki jo je Majda učila, dobro
pomni njeno požrtvoval-
nost in visoke moralne nor-
me, ki jih je prenašala na
svoje učence. Nikoli si ni
lastila zaslug za delo in
uspehe drugih, marveč je
častila splošno družbeno
delo, za katero je dobila tu-
di več priznanj. Najpo-
membnejši sta Bloudkova
plaketa, ki so ji jo podelili
leta 1974, ter zlata značka
ZTKOJ. Bila pa je tudi no-
silka Reda, dela s srebrni-
mi žarki.
10. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI iN UUDJ(
Avtošola na
parkirišču?
štiri avtošole v žalski ob-
čini so dovolj, da kandida-
tom ni treba čakati v vrsti,
zaplete pa se takrat, ko je
treba pred izpitno komisijo
v Celje. Tam pridejo Žalčani
na vrsto po mesecu in pol
čakanja.
To je ena izmed ugotovitev
inšpektorjev, ki so pod lupo
vzeli vse štiri avtošole v žal-
ski občini. Pri tem so ugoto-
vili tudi nek^ pomanjkljivo-
sti in nepravilnosti. Tako so
v avtošoli ZŠAM pripravljali
kandidate tudi za voznike
vozil C in E kategorije, če-
prav šola za to ni registrira-
na. Posamezni vozniki in-
štruktorji so v vseh šolah po-
učevali kandidate za voznike
v praktični vožnji od 12 do 14
ur dnevno, čeprav so lahko
na cesti le po 8 ur. Poseben
način, kako zmanjšati stro-
ške, so odkrih v vseh treh
zasebnih šolah. Namesto da
bi plačali uporabo pohgona
v Ločici, so začetne ure prak-
tične vožnje poučevah kar
na parkiriščih in zaprtih uh-
cah. Da to pomeni nevarnost
za druge udeležence v pro-
metu, najbrž ni treba pose-
bej poudarjati.
Vse te nepravilnosti je tre-
ba odpraviti, zahtevajo in-
špektorji, njihovo mnenje pa
so potrdili tudi na zadnji seji
izvršnega sveta, kjer so
obravnavah delo avtošol.
Prav tako seje treba dogovo-
riti z izpitno komisijo v Ce-
lju, da se skrajša čakalni rok
za izpit, v občini pa bodo raz-
mislili o lastni izpitni komi-
siji.
Sicer pa dosegajo v vseh
avtošolah dobre rezultate, so
povedah na seji izvršnega
sveta. Lani so v vseh štirih
šolah pripravih 1100 kandi-
datov za voznike motornih
vozil. N^dlje deluje šola
ZŠAM, kjer je sedem redno
zaposlenih, trije opravljajo
delo pogodbeno, na voljo
imajo deset vozil. Tri avtošo-
le so zasebne. Avto šola Maz-
zoni ima pet rednih in šest
pogodbenih voznikov in-
štruktorjev, poučujejo s še-
stimi vozih.Avto šola Pečnik
ima sedež na Bregu pri Pol-
zeh, delo opravlja pet redno
zaposlenih in en pogodbeni
voznik, na voljo je pet vozil.
Tretja zasebna šola je last
Marjana Prevorška, zaposle-
na sta voznika inštruktorja.
IB
Zdravniki se
ne gredo več
člani strokovne medi-
cinske komisije v celjski
bolnišnici dr. Vih Ven-
gust, dr. Zvone Lamovec
in dr. Gorazd Voga so 5.
februarja odstopih. Raz-
log je razprava poslancev
na zasedanju skupščine
občine Celje, ki se je raz-
vila ob obravnavi uresni-
čevanja četrtega celjske-
ga samoprispevka. Po-
slanci niso le dvomili
v ustreznost načrtovane-
ga nakupa CT aparature
iz tega programa, ampak
tudi o strokovnosti mo-
dernizacije bolnišnice.
Razprava je bila povsem
v nasprotju s strokovnim
konceptom, ki ga zago-
varja medicinska komisi-
ja, saj je terjala prednost-
no izgradnjo ambulantne-
ga trakta namesto funkci-
onalnih oddelkov. Stro-
kovno delo komisije je ob
vmešavanju poslancev in
drugih onemogočeno,
menijo zdravniki.
MBP
Konjišice itabelsice zdralie
Kabelska televizija enim y veselje, ilrugim v jezo
- Objavljanje seznama nepiačnikov
Celjani, ki že nekaj let po-
slušajo obljube o skorajšnji
ureditvi sistema kabelske
televizije, bi se konjiškim
zdraham verjetno smejali.
Konjičani pa se silno resno
prepirajo, a sistem vsaj
imajo.
Jezijo se naročniki, ki jih
spravlj^o ob živce občasne
motnje, jezijo se tisti, ki še niso
plačali priključkov, pa lahkp
njihovo ime vsakdo prebere
med objavami lokalne televizi-
je, jezijo se tisti, ki so se prija-
vili za upravljanje s sistemom,
pa še odgovora niso dobiU, jezi
se vodstvo krajevne skupnosti,
ker so ljudje tako grozno neh-
valežni, jezi se... Le tisti, ki
niso neposredno vpleteni
v razhčne interese, se sploh ne
jezijo, veselo preklaplj^o
s programa na program, ter se
smejejo šalam z brado, ki jih
prav tako lahko preberejo med
lokalnimi objavami...
Na sistem kabelske televizi-
je, ki so ga po mnenju nekate-
rih gradili prepočasi in pred-
vsem nestrokovno, je danes
priključenih skoraj tisoč na-
ročnikov. Samo dvema še niso
uspeli urediti priključkov, ob
tem pa jih je kar 400 še dolžnih
krajevni skupnosti vsak po 450
dinarjev protivrednost 50 nem-
ških mark). To je tudi razlog,
da krcoevna skupnost izvajal-
cem še vedno dolguje 421 tisoč
dinarjev, čeprav tudi izgovor,
da bodo plačali, ko bo sistem
v celoti urejen ali - kot rečejo
- znivehran, ni privlečen za la-
se. Število dolžnikov se sicer
po objavi njihovih imen v tele-
tekstu, ki ga pripravlja tajnik,
kr^evne skupnosti Marjan
Stramšak, krči. Razlog za prvi
val neplačevanja je bil tipično
slovenski - precej sosedov na-
ročnikov, ki bi morali plačati,
je gledalo kabelsko televizijo
zastonj kot poskusne progra-
me. Ko so te odklopili, se je
število plačnikov prvič pove-
čalo. Tisti, ki so svoje pogod-
bene obveznosti izpolnili, si se-
d^ želijo, da bi jih še drugi, saj
je prebiranje imen neplačni.
kov na televiziji sicer zanimi.
vo, a ne za dolgo. Tako kot niso
več zanimive šale, kijih merya,
jo samo enkrat tedensko. Sicet
pa - program je res enak zapis,
nikom sej sveta krajevne skup.
nosti (z jezikom vred), boljše
kot nič pa je le.
Vse težave in zaplete n^ bi
rešil nov upravljcdec kabelske
televizije. Svet krajevne skup.
nosti je sicer obetal, da mu bo
posle prepustil že v začetku te-
ga leta, do danes pa se še nj
odločil, kdo bo to. Prijavili so
se trije, ko je svet krajevne
skupnosti ponudbe obravna-
val, pa se ni mogel odločiti in
je sklenil samo to, da naj bi bil
upravljalec družba z omejeno
odgovornostjo. Sejo so imeli
17. januarja in obljubiU so, da
bodo v mesecu dni to razrešili
Čas se izteka, rešitve še ni, lju-
dem pa temperatura narašča.
Najbolj tako ali drugače vple-
tenim, ostali želijo samo do
končno ureditev sistema ir.
rvjegovo morebitno razširitev
pa morda še malce vphva na
izbiro programov.
MILENA B. POKLIC
V Rimsicili Toplicaii verouic v šolali?
V Rimskih Toplicah je
pred nedavnim tamkajšnji
župnik Ferdinand Luknar
zaprosil vodstvo osnovne
šole, da bi verouk v bodoče
poučeval popoldne v šol-
skih prostorih. O njegovi
prošnji bodo v šoli razmisli-
li, izmišljotina pa je, kot je
bilo prebrati v Novi dobi,
da verouk tam že poučujejo.
Ferdinand Luknar je
v svoji prošnji med drugim
zapisal: »Zavedam se, da je
cerkev ločena od države, in
sem trdno prepričan, da mo-
rebitno izvajanje veroučnih
ur v enem prostoru vaše šole
nikakor ne bi bilo vmešava-
nje v vaš učni program.«
Po besedah ravnateljice
osnovne šole v Rimskih To-
plicah Dobrane Božič bodo
o Luknarjevem predlogu
razmislih, se posvetovah
s starši in nato sprejeh do-
končno odločitev. V šoh so
pripravljeni na dialog z žup-
nikom in bi mu pomagah, če
bi se izkazalo, da je prostor-
ska stiska v župnišču tolikš-
na, da je pouk verouka tam
praktično nemogoč.
S prošnjo Ferdinanda Lu-
knarja je že seznanjen direk-
tor VIO Laško Jože Kraše-
vec. Dejal je, da se vsi ravna-
telji občine Laško načelno
strinjajo, da se duhovnikom
pomaga pri njihovem izobra-
ževalnem delu; pripravljeni
so na dicdog, vendar bodo
pomemben delež odločanja
pri tem prepustili staršem.
Obenem je Kraševec pove-
dal, da je skupno stališče
ravnateljev, da duhovnikom
priskočijo na pomoč, če je to
res nujno potrebno, ne pa
v primeru, ko bi le-ti morebi-
ti želeli izkoristiti nekohko
ugodnejši veter, kije zapihal
v odnosu do rehgije, za to, da
se udomačijo v šolah.
V Laškem so prejeh tudi
prošnjo tamkajšnjega deka-
na, da bi verouk poučevah
v prostorih podružnične šole
v Vrhu nad Laškim.
»Mi verouka ne uvajamo
v šole in tega tudi ne name-
ravamo!« je odločen Jože
Kraševec, ki dodaja, da tudi
če bo šola odstopila prostore
za pouk verouka, ne bo prev-
zemala nikakršnih posebnih
ukrepov v zvezi s prevozom
otrok, prav tako ne bodo us-
klajevah šolskih urnikov
z veroučnim in podobno, od-
ločilno besedo pa bodo pri
morebitnem poučevanju ve-
rouka v prostorih šole imeli
starši otrok. O vsaki prošnji
bodo odločah posebej - gle-
de na ugotovljeno dejansko
stanje razmer, v katerih po-
učujejo verouk.
NATAŠA GERKEŠ
V SPOMIN
Darinica Vizialc
v Celju je pred kratkim
v sedemdesetem letu staro-
sti umrla nepozabna učite-
ljica slovenskega jezika
- Darinka Vizjak. Njen sve-
tel lik bo ostal bleščeč
množici njenih učencev, ki
jih je vedno znala ogreti
s svojo toplino.
Darinko je narodna za-
vednost pripeljala najprej
v Celjski pisker, nato v za-
por v Maribor in kasneje
v taborišče Ravensbriick,
od koder seje vsa bolna kot
po nekakšnem čudežu vr-
nila v Celje. Učila je na šo-
lah v Strmcu, Vojniku,
Smledniku pri Kranju in
Celju, kmečka dekleta je
poučevala v gospodinjskih
tečnih, režirala je ljudske
igre na deželi. Iz ljubezni
do materinega jezika se je
porodila zamisel, da bi si
njeni učenci dopisovali
s slovenskimi pisatelji, pe-
sniki in kulturnimi delavci.
Plod tega dopisovanja je
zbirka pisem, vezanih
v knjigo in spravljenih na
IV. osnovni šoh v Celju.
Tudi po upokojitvi Da-
rinka ni mirovala. Še je po-
učevala materinščino, so-
delovala je v krajevni skup-
nosti in bila vneta družbe-
nopolitična delavka. Če ne
drugače, je presenečala
svoje znance, prijatelje in
tovariše z izvirnimi čestit-
kami ob jubilejih. To so bili
njeni zadnji pozdravi mno-
goštevilnim prijateljem.
Darinka je bila čudovita
življenjska tovarišica možu
Rudiju, prav tako učitelju.
Skup^ sta vzgojila številne
mlade rodove. Ti so danes
že sivolasi ljudje, a ju še
vedno ne morejo pozabiti.
Zdaj se klanj^o Darinkine-
mu spominu in zatrjujejo,
da jim je prav ona vcepila
najvišje življenjske vredno-
te. Kaj ni lepo, da se učite-
ljice Darinke spominjajo
prav na ta način in z misli-
jo, daje minljivost samo te-
lesna, vse ostalo pa živi na-
prej?
PETER SIMONITI
Kraji za
diplomate
v tem tednu so bih na obi-
sku na Celjskem članice Med-
narodnega ženskega združenja
iz Beograda in člani diplomat-
skega zbora v Jugoslaviji. De-
legacija je bila v Sloveniji na
dvodnevnem obisku, na Celj-
skem pa so obiskali Zdravihš-
če Rogaška Slatina, si ogledali
Steklarno v Rogaški Slatini in
Zlatarne Celje, kjer je nastal
tudi posnetek. Po obisku Zla-
tarne Celje se je delegacija na
poti v slovensko prestolnico
ustavila še na Trojanah, kjer so
jim postregli s krofi.
U.K.
Foto: EDI MASNEC
Za razcvet
slovenstva
Nocoj, v četrtek, 14. februar-
ja se bo v veliki dvorani celj-
skega Narodnega doma usta-
novila podružnica Svetovnega
slovenskega kongresa za celj-
sko območje. Iniciativni od-
bor, ki je v Celju začel z delom
v začetku decembra, predse-
duje pa mu Tomaž M. Jeglič,
ima za glavno nalogo pripravo
vsebinskega in organizacijske-
ga programa za 4. dan Svetov-
nega slovenskega kongresa, ki
bo v Celju 30. junija.
1. Svetovni slovenski kon-
gres se bo namreč začel 27. ju-
nija v Ljubljani. Prva dva dne-
va bodo delegati Slovencev iz
domovine in tujine zborovali
v Ljubljani, tretji dan bodo lo-
čeno po skupinah obiskali za-
mejstvo, četrti dan pa se bodo
zbrali v Celju, kjer bo tudi seja
novoizvoljenega odbora. Sicer
pa Svetovni slovenski kongres
pomeni nekakšno mobilizacijo
vseh ustvarjalnih zmogljivosti
Slovencev, pa naj živijo doma,
ali pa razseljeno po vsem sve-
tu. Prav zaradi tega, ker name-
rava kongres kot trajna usta-
nova skrbeti za ohranitev in
rcizcvet slovenstva, je že zdaj
organiziran v posamezne sek-
cije, ki bodo združevale stro-
kovnjake s področja gospodar-
stva, zgodovine, prava, kulture
ipd. IS
Strah Ima velike oči
1. Kaj se skriva za temi vrati, ki jih
predstojnica lekarne Andreja Cizej od-
klene le s posebnim dovoljenjem vršil-
ca dolžnosti direktorja bolnišnice dr.
Jožeta Arzenška?
2. Le nekoliko več škatel, kot jih vi-
dite na fotografiji. V njih je slavnih »5
ton« zdravil, ki jih je novembra popla-
vilo v celjski bolnišnici in se jih pov-
sod otepajo kot hudič križa. Tukaj,
v kleti bolnišnice, čakajo na dokončen
razplet. Repubhška sanitarna inšpek-
torica dr. Metka Macarol-Hiti je sicer
že pred časom odločila, da jih morajo
sežgati v termoelektrarni Šoštanj,
a kot smo že pisali, Veleivjčani nikakor
niso pristah na dodatno onesnaževa-
nje svojega zraka, ne glede na to, ko-
hkšno bi bilo. Zagotovilom strokov-
njakov o primernosti sežiga teh zdravil
ne verjame nihče, sami pa se lahko
prepričate, kako vehke oči ima strah.
V teh škatlah bi lahko bilo 5 ton l^kš-
ne kovine, nikakor pa ne more biti
stekla, tekočin in praškov. Vse bi še
šlo, če bi bili tudi sicer do razhčnih
odpadkov tako strogo dosledni. Morda
pa je to začetek.?
Foto: EDI MASNEC
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 11
Slovo nalstarejše Slovenke
v ponedeljek je umrla Julijana Kač
s Polzele, najstarejša občanka žalske ob-
čine in najverjetneje tudi najstarejša
Slovenka, ki bi - če bi učakala - včeraj
praznovala 102. rojstni dan.
O njenem življenju smo že veliko pisa-
li, saj smo jo podrobneje predstavljali ob
vseh pomembnih, visokih življenjskih
jubilejih. Zapišimo le to, da ji v življenju
ni bilo lahko, saj je preživela obe vojni,
še posebej hudo pa ji je bilo v drugi, ko
je bila s hčerama izseljena v Srbijo, njen
mož pa v nemško taborišče, od koder se
ni vrnil.
Svoja pozna leta je Julijana preživljala
pri hčerki Marici in zetu Juliju, ki sta
zanjo lepo skrbela. Še do pred kratkim
je bila čila, v ponedeljek pa je umrla.
Številni krajani so jo na zadnjo pot po-
spremili včeraj, ko bi naj praznovala
102. rojstni dan.
T.TAVČAR
Gasilci vpijejo v puščavi
Na gasilskih letnih zborih
vedno znova ugotavljajo,
da se ljudje neprimerno ob-
našajo do gasilske opreme
in da delovanje gasilske or-
ganizacije podcenjujejo.
Ljudje se ne zavedajo pome-
na gasilske organizacije, če-
prav le-ta s svojo strokov-
nostjo in dobro opremlje-
nostjo varuje naše premože-
nje med morebitnimi ele-
mentarnimi nesrečami, kot
so požari in poplave, poleti
pa skrbi tudi za oskrbo
s pitno vodo v odmaknjenih
krajih.
Poveljnik gasilskega dru-
štva Žalec Franc Nareks je
med drugim opozoril, da pri
rednih pregledih prepogosto
opažajo,  da  v  hidrantnih
omaricah manjkajo cevi in
ročniki ali pa je oprema po-
škodovana. Veliko gasilskih
aparatov ne deluje. Požarne
stopnice so marsikje nepre-
hodne. Kljub opozorilom
vozniki še vedno puščajo
svoje avtomobile pred vhodi
v bloke in druge stavbe, s či-
mer ovirajo dostop gasilskih
in drugih intervencijskih
vozil.
S temi težavami se gasilci
srečujejo vsako leto, pa če-
prav vedno znova opozarjajo
nanje. Opozorilno akcijo iz-
vajajo preko šol in društev
Mladi gasilec, predavanja
pripravljajo tudi v krajevnih
skupnostih, delovnih organi-
zacijah in drugod. Vendar
vse skupaj izveni kot glas
vpijočega v puščavi - in to ni
prav.
Vsi bi se morali bolj zave-
dati pomena gasilske organi-
zacije in njenega preventiv-
nega dela. Gasilci vsega ne
zmorejo, samo s skupno ak-
cijo bomo učinkoviti pri va-
rovanju našega premoženja
ali reševanju v primeru poža-
ra in poplave. Na gasilce pač
ne bi smeli gledati le kot na
ljudi, ki pripravljajo veseli-
ce. Njihovo poslanstvo je ve-
liko večje, kar nam je še po-
sebej pokazala lanska popla-
va. Gre za izobražene ljudi,
ki s prostovoljnim delom po-
magajo reševati v nesrečah.
In lahko jim pomagamo vsaj
tohko, da njihovo opremo na
vidnih mestih pustimo pri
miru in je ne uničujemo.
TONE VRABL
Pomoč za Braslovče
v soboto sta delegaciji Števerjana iz Italije in KS Kojsko iz
Goriških brd, ki je pobratena s KS Braslovče, obiskali Braslov-
čane, ki so jim ob tej priložnosti predali del sredstev, zbranih
med zamejci in v Goriških brdih za pomoč poplavljencem.
Na žiro račun KS Braslovče so nakazali 53 tisoč dinarjev.
Sprejema v Braslovčah se je udeležil tudi član IS občine Žalec
Slavko Košenina. Po besedah predsednika sveta KS Braslovče
Dušana Goričarja bodo ta denar porabili za infrastrukturne
objekte, ki so bih poškodovani v poplavah.Na shki: Dušan
Goričar izroča posebno priznanje županu Števerjana Ivanu
Humru. ____„..^_.JL,IAy£Afi
MoJa dežela,
rad te imam
Učenci Srednje šole za tr-
govinsko dejavnost v Celju
so pred tednom dni pripra-
vili prireditev pod skupnim
naslovom Moja dežela, rad
te imam. V 15 skupinah so
učenci razmišljali o sloven-
ski kulturni preteklosti in
sedanjosti, pripravili so ne-
kaj likovnih dejavnosti ter
se spoznavali s slovenskim
ugankarstvom in humor-
jem. V kulturni dan pa so
vključili tudi okroglo mizo
o miru in varnosti.
Nanjo so poleg različnih
profesorjev povabih tudi
Gregorja Vovka, predstavni-
ka žalskih liberalnih demo-
kratov. Kot vodilo za razmi-
šljanja o aktualnih temah de-
militarizirane Slovenije, pa
tudi medčloveških odnosov
nasploh, so uporabili rek pa-
peža Pavla VI: Mir je dolž-
nost sedanje zgodovine.«
Ena od skupin se je pogo-
varjala o ekologiji in o tem
kaj bi lahko storili za okolje,
v katerem bi bilo bolj prijet-
no živeti. Na šoli so bile v teh
dneh razstave Slovenija, te
res poznamo, na kateri so
predstavih zemljepisne in
druge značilnosti naše deže-
le. Pripravili so razstavo lite-
rarnih del slovenskih knji-
ževnikov.
Nekateri učenci so se poi-
skusili s slikanjem sloven-
skih ornamentov na kera-
mične krožnike,' drugi pa so
novinarsko poskušali pred-
staviti raznolike dejavnosti
kulturnega dne. Oblikovali
so celovito podobo s plakati
in kažipoti, ter izdali bilten.
Mnogi so se udeležili tekmo-
vanja Kako smo Slovenci pa-
metni, kjer so reševali različ-
ne uganke in miselne vozle.
Pripravili pa so tudi izsek iz
slovenskega humorja.
MARJANA ROGEL
Alfi Nipič z
nami na morje
Pred kmečkimi ženskami je že drugi kupon za
sodelovanje na 19. izletu 100 kmečkih žensk na
morje. Če štejemo samo številke od 1 do 4, smo tako
po objavljenih kuponih že na pol poti.
Za večerni program, ki ga pripravljamno na
izletu, smo se že dogovorili z večino nastopajočih.
Z nami bo tokrat Alfi Nipič, ki bo s svojimi muzi-
kanti prvič gost prijetnega izleta. Za humor pa bo
poskrbel drugi član nekoč slavnih Avsenikiov
Franc Košir. S čarovnijami bo navdušil stalni gost
Jani Jošovec iz Petrove, z lepo pesmijo pa oktet
Studenček. Vse kaže, da se bo z nami popeljala tudi
Marjana Deržaj. Veselo pa bo tudi v obeh avtobu-
sih že na poti, saj bosta mehove raztegovala Janko
Mogu in Dani Jereb. TV
LISTAMO
PORUMENELE STRANI
Zbira:
Miloš Likar
Slovenski dom,
12. februar 1941
Konjiški okraj je eden najbolj zdravih v Sloveniji.
Tudi uradne statistike nam morejo to potrditi. Precejš-
nja nadmorska višina (od 250-1517 m), obsežni smre-
kovi in jelkovi gozdovi, zdrava pitna voda, razmeroma
mala industrializacija in zadovoljive podnebne raz-
mere vplivajo odločilno na zdravstvene prilike naših
ljudi. Priroda potemtakem pri nas sama v največji
meri skrbi za ljudsko zdravje.
Konec leta 1940je konjiški okraj štel 22.168 prebival-
cev. Lani je bilo rojenih 599 otrok od teh 70 nezakon-
skih, 12 je bilo mrtvorojenih. Poročilo seje 126 parov.
Umrlo je 392 ljudi. Lestvica smrti je sledeča: v 1.
mesecu starosti jih je umrlo 34, v 1. letu 83, do 5 let 106.
od 5-15 let 4, od 15-30 let 16. od 30-50 let 42,, od 50-70
let 88, v starosti nad 70 let pa jih je preminilo 136.
Lansko leto smo zabeležili 38 primerov smrti zaradi
jetike, pljučnica pa je skopala jamo 50 ljudem. Vzrok
jetičnosti je zelo slaba prehrana mnogih, ki si zavoljo
pomanjkanja sredstev in zaradi slabega socialnega
položaja ne morejo oskrbeti zdrave in tečne hrane.
Poglavje zase so poškodbe in nasilni smrtni primeri.
Dočim je zaradi prvih preminilo 10 oseb (poškodbe po
naključju), je bilo šest ubojev in umorov. Samomorov
je bilo 6. Umori so bili največkrat zagrešeni v pijanosti.
Novice, 22. februar 1851 s Pohorja pišejo. Ce je pri
nas ravno zlo hudo za penez. ino ima vino veliko ceno.
da si ga je težko kupiti, je zdaj tod ob Pohorju več
pijancev videti, in v sramoto bodi povedano - žganje se
pri nas žre.
PLANINSKI KOTIČEK
Kam s PO Celje
letos?
Po okvirnem programu bo-
do člani Planinskega društva
Celje iz Stanetove ulice 1 (tel.
24-802) letos pripravili vsak
mesec od dva do štiri planin-
ske izlete. Marca načrtujejo
pohoda na Snežnik in Porezen,
aprila po Svečinski poti in na
izlete Dobrovlje-Čreta, Troja-
ne-Tremeije in na Hudournik,
maja imajo v programu izlet
Komen-Travnik, na Križev-
nik, Goteniški Snežnik-Krem-
pa-Cerk ter GoUco s Stolom in
junija na Polovnik (po sledeh
soške fronte), Matkov Škaf-
-Mrzlo goro. Repov kot-Pla-
njavo in na Velebit. Nato na-
meravajo julija na južnotirol-
ski Ortler in Petzeck (Schober-
gruppe), avgusta na Bavški
GrintaveCj Višarsko glavo ter
Prenj in Cvrsnico, septembra
na Monte Zermula v Karnij-
skih Alpah, Huminsko visoko
pot (Alta via cai Gemona) in
Dovški križ, oktobra na Ste-
govnik in Pršivec, novembra
na Lubnik z Blegošem in na
Gorjance, decembra pa bodo
izpolnili svoj načrt s pohodo-
ma na Javornik nad Idrijo ter
na Grmado in Tolsti vrh. Načr-
tujejo tudi planinske večere.
Limbarska
gora-TroJane
(Nedelja, 17. februarja)
V dneh okrog svetega Valen-
tina, ki ima ključe do korenin,
vabi Planinsko društvo Celje
na izlet na Limbarsko goro.
Udeleženci se bodo lahko usta-
vih v tamkajšnji cerkvici sv.
Valentina, dobili pa bodo tudi
žig razširjene Slovenske poti.
Iz Celja bodo odšli z rednim
avtobusom ob 6. uri in se vrnili
s Trojan že do mraka.
Vivodnik (IVIenina)
(Nedelja, 24. februarja)
Tudi na vedno privlačno Me-
nino, kjer nas pričakujejo zim-
ski mir, obsežni gozdovi in raz-
meroma neokrnjeno okolje,
vabi Planinsko društvo Celje.
Iz Celja bodo planinci odšli
z rednim avtobusom ob 6. uri
do Vranskega. Čez Golice
v Tuhinjski dolini se bodo
povzpeh do oskrbovanega pla-
ninskega doma na Menini, ka-
mor je 3 ure hoda. Sestopili
bodo v Gornji grad, tako da
bodo po 18. uri že doma. Ude-
leženci potrebujejo opremo za
zimske razmere!
Plačilo članarine
Planinsko društvo Celje ob-
vešča svoje člane, da že lahko
poravnajo društveno članari-
no. Za člane znaša letos 100
dinarjev, za mladino 50 ter za
otroke 30 dinarjev. V pisarni
Planinskega društva v Stane-
tovi ulici 1 (tel. 24-802) so urad-
ne ure vsak delavnik razen po-
nedeljka od 10. do 12. ure, ob
četrtkih pa tudi od 14. do 16.
ure.
Veliki vrliH(ofce
(Nedelja, 27. februarja)
Za zimsko turo, ki jo prireja
PD Zlatarne Celje, je obvezna
zimska oprema. Iz Podljubelja
do koče je dve uri in pol hoda,
od tam do vrha pa še ura in pol.
Pristojbina znaša 150 dinarjev.
Prijave sprejema vodnik Ro-
man Turk (tel. 31-711).
Cres in Lošinj
v PD Zlatarne Celje spreje-
majo še zadnje prijave za 5. tra-
dicionalni prvomajski izlet na
Cres in Lošinj. kjer se bodo
napotili tudi po transverzah
Osorščica (najvišji vrh Tele-
vrin je visok 588 metrov), si
ogledali ornitološki rezervat
Bjeloglavi sup in Vransko jeze-
ro ter se vrnili čez otok Krk.
Cena šestdnevnega izleta je za
odrasle od 2140 do 2390 dinar-
jev, za otroke do 12. leta pa
1850 dinarjev. Prijavite se pri
Romanu Turku (tel. 31-711).
V društvu so povedali, da so
prejeli že več deset prijav ter
da se lahko prijavite do srede
februarja.
Kdaj bi
praznovali?
Šentjurčani se odločajo
o novem dnevu praznovanja
občinskega praznika in temu
namenjajo precej pozorno-
sti. Med predlogi za prazno-
vanje so predvsem dan otvo-
ritve Južne železnice, ki je
Šentjur prometno povezala
z Evropo, lanski dan razgla-
sitve Šentjurja za mesto, ter
dnevi, ki zadevajo šentjur-
ske skladatelje Ipavce. Kaže,
da se večina Šentjurčanov
najbolj ogreva za spomin na
Ipavce. V šentjurski občini
so doslej praznovali občinski
praznik 18. avgusta, ob dne-
vu prve osvoboditve Planine
pri Sevnici, leta 1944.
BJ
DELO
12. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
NAŠI KRAJI iN LJUDJE
Ima EpsI čarobno palico?
MozirlanI prebujalo uspavano lepotico - načrt za celovito življenje turizma
Odpreti je treba mejni pre-
hod Pavličevo sedlo, z zakon-
skimi olajšavami spodbuditi
posameznike za delo v turiz-
mu, odpreti informacijske
centre, izdelati celostno podo-
bo Savinjske doline. Logar-
sko dolino zapreti za promet,
pa se bo morda slika zaspane-
ga mozirskega turizma le
spremenila. Tako vsaj menijo
v agenciji Epsi, ki se sicer uk-
varja z ekološkim, propa-
gandnim, fotografskim in
športnim inženiringom, zdaj
pa je pripravila tudi celovit
načrt za oživljanje mozirske-
ga turizma in ga prejšnji te-
den predstavila turističnim
delavcem v občini.
Turizem v Zgornji Savinjski
dolini je tema, o kateri je bilo
izrečenih že veliko besed, de-
janj pa ni. Slaba turistična po-
nudba, vse manj gostov in no-
čitev, nezainteresiranost lju-
di... In kako naj bi po načrtih
agencije Epsi vse to spreme-
nih?
Najprej n^ bi na občinski
ravni izdelali splošno usmeri-
tev občinske politike na po-
dročju turizma. To naj bi bil
temelj za izdelavo prostorskih
izvedbenih aktov, predvsem
pa naj bi se določila točna pra-
vila igre v turizmu. Eden iz-
med pogojev, ki jih zagovarja
Epsi, je odprtje mejnega pre-
hoda Pavhčevo sedlo. Na ob-
činskem nivoju n^ bi sprejeli
zakonske olajšave, ki bi spod-
bujale posameznike za delo
v turizmu, hkrati pa naj bi
spodbujali delo inšpekcijskih
služb. Izdelali naj bi tudi načrt
propagandnega prodora v jav-
nost in pripravili kontakne od-
daje, s katerimi bi izobraževali
ljudi za turizem.
Da bi vse to začelo čim prej
delovati, bi morali v mozirski
občini določiti nekoga^ ki bi
prevzel celotno odgovornost
(programsko in datumsko) in
organizacijo. Predstavniki Ep-
si poudarjajo, da na področju
turizma nihče ne sme imeti
monopola, ker bi drugače turi-
zem obstal na mestu. Druga
stvar, ki je potrebna za takoj-
šen razvoj turizma, je informa-
cijski center, ki bi imel funkci-
jo zbiranja in posredovanja in-
formacij.
Za razvoj turizma je potreb-
na tudi izdelava celostne podo-
be Zgornje Savinjske doline.
Najkasneje do marca naj bi iz-
brali zaščitni znak, logotip, slo-
gan in maskoto na podlagi jav-
nega razpisa. Prav tako je tre-
ba čim prej izdelati propa-
gandno gradivo. V Epsi že pri-
pravljajo vodnik in turistično
karto za področje občine Mo-
zirje, informator o Zgornji Sa-
vinjski dolini pa so že izdelah.
Takoj bi lahko ustanovili infor-
macijski center, kjer bi turist
dobil vse potrebne napotke.
V tem centru n^j bi bila tudi
predlagana karta občine z oz-
načenimi markantimi točka-
mi, center pa naj bi bil odprt
celo leto. Za propagiranje doli-
ne naj bi izdelali več spotov, ki
naj bi doUno predstaviU kot ce-
loto.
Za Logarsko doUno imajo
predstavniki Epsi izdelan po-
seben program. Predvsem bi
bilo treba dohno zapreti za jav-
ni promet in urediti vstopni
prostor. V tem prostoru naj bi
bih parkirni prostor, informa-
cijski center ter primerni loka-
h, v katerih bi turist dobil vse,
kar potrebuje. V Logarski doli-
ni bi organizircili javni prevoz,
prepovedali vse novogradnje
in porušiU neprimerne stavbe,
prav tako bi poenotih oznake.
Logarska dohna naj bi se pred-
stavljala predvsem kot dolina,
primerna za zeleni turizem.
Do začetka letošnje sezone
naj bi pripravili tudi anketo,
v kateri bi za mnenje povpra-
šali turiste, ki obiskujejo Zgor-
ryo Savinjsko dolino. Celotni
program' naj bi se financiral iz
proračuna ter iz sredstev Zgor-
njesavinjske turistične zveze.
Sodelovale bi tudi turistične
agencije in rjizlični sponzorji.
Takšen razvoj turizma zago-
tavljajo v agenciji Epsi. Hkrati
poudarjajo pomen izdelave
prostorskih izvedbenih načr-
tov, prva priložnost za predsta-
vitev zgornjesavinjskega turiz-
ma pa se ponuja konec marca
na sejmu Alpe Adria.
Turistični delavci, ki so so-
delovali na predstavitvi pro-
grama agencije Epsi, so zami-
sli in načrte agencije v celoti
podprli. V razpravi so opozorili
še na nekaj težav, s katerimi se
srečujejo pri svojem delu. Ker
mora občina spoštovati repu-
bliške usmeritve, ne more sa-
ma določiti razvoja turizma.
Zgornjesavinjska turistična
zveza pa je osnovana na dru-
štvenem ljubiteljskem delu in
zato ne more postati nosilec tu-
rizma, hkrati pa ima zelo malo
finančnih sredstev.
Nerazvitost ima včasih tudi
svoje prednosti. V primeru
Zgornje Savinjske dohne je
prednost v tem, da je ostala
neokrnjena in da so naravni bi-
seri še nedotaknjeni, so po-
udarjali mozirski turistični de-
lavci.
Nihče nima čarobne paliči-
ce, s katero bi oživil turizem
v Zgornji Savinjski dolini, ven-
dar pa načrti in dejavnosti Ep-
si vzbuj^o upanje, da se bo
premaknilo na boljše. Načrt
Epsi ni kaka revolucionarna
novost, vendar je bistveno, da
ga sprgemajo vsi turistični de-
lavci. Cas je torej, da občinska
vlada in poslanci v mozirski
skupščini povedo svoje mne-
rye. Bodo Mozirjani končno
prehudih uspavano lepotico in
turizem v svoji občini?
URŠKA KOLENC
Račun brez Icrčmarja
Za velike načrte zHravilišč ne bo
denarja
če kdo, potem so slovenska
naravna zdravilišča tista,
kjer sta ponudba in kakovost
storitev na evropski ravni. Ni
torej naključje, da je med go-
sti v zdraviliščih dobra tretji-
na tujcev.
Največ jih je bilo lani iz Itali-
je, Avstrije, in Nemčije, skoraj
polovica pa jih je bila iz Slove-
nije. Sorazmerno uspešno je
bilo poslovanje v minulih letih
tudi zaradi novih zmogljivosti
zdravihšč in tudi načrti za letos
so optimistični.
Na Dobrni nameravajo do-
graditi in odpreti vilo Hygio
s 65 posteljami ter dograditi
staro Pošto, v kateri bo štiri-
najst apartmajev in nov lepo-
tilni center, sam kraj pa pope-
striti z novimi lokali. V La-
škem želijo dokončati projekt
za razvoj zdraviliškega kom-
pleksa na levem bregu Savi-
nje, v Atomskih toplicah pa
zgraditi igrišča za male športe,
obnoviti obstoječi hotel in pri-
praviti projekte za nov hotel
z okrog 400 posteljami. Nov
hotel naj bi začeli graditi tudi
v Rogaški Slatini. Imel naj bi
štiri zvezdice in 500 postelj.
Poleg tega bi radi dokončali
gradnjo teniškega in golf igriš-
ča, na Vonarskem jezeru zgra-
dih čistilno napravo, razširitev
zdravstvene ponudbe pa zaje-
ma ureditev lepotilnega centra
ter zobozdravstva. V Termah
v Topolšici bi radi izboljšali
nastanitvene zmogljivosti s po-
sodobitvijo hotela Vesna ter
raziskan, kakšne so možnosti
za izkoriščanje izvira termalne
vode Vir v Lajšah. Nič kaj
skromni niso v svojih načrtih
tudi v Zrečah, kjer naj bi izde-
lah projekte za gradnjo novega
hotela in drugih objektov za
popestritev zdraviliško-tun-
stične ponudbe.
Takšni so torej načrti za le-
tos. Mirno pa lahko zapišemo,
da večino naštetega ne bo mo-
goče uresničiti, saj se zaradi
razmer v Jugoslaviji znižuje
število tujih gostov, tujci tudi
niso zainteresirani, za vlaganje
kapitala, kup nejasnosti je še
vedno v zvezi s procesi pre-
strukturiranja lastništva. De-
naija je seveda vse manj, zdra-
vilišča pa ga zaenkrat za takš-
na vlaganja tudi nimajo. V se-
danjih razmerah bi bilo vseka-
kor bolj pametno dopoliti po-
nudbo v obstoječih objektih,
vključno z vso infrastrukturo,
kije sploh boleča točka našega
turizma. Prav na tem področju
bi lahko še marsikaj izboljšah!
JANEZ VEDENIK
Planina bo
urelen kraj
z delom v preteklem letu so
zadovoljni tudi člani turistič-
nega društva s Planine pri Sev-
nici. Med pomembnimi uspehi
velja omeniti osvetlitev cerk-
vene fasade na cerkvi Svetega
križa in vrsto turistično-zabav-
nih prireditev. Ob tem pa so
ves čas skrbeh za čistočo kraja,
urejenost zelenic in nasadov.
To so poudarili tudi na obč-
nem zboru društva, ki je bil
minuli petek, na njem pa so
sprejeh tudi program dela za
letos. Osnovna skrb bo ureje-
nost kraja, septembra priprav-
ljajo vehko turistično priredi-
tev, v poletnih mesecih pa tudi
nekaj zabavnih prireditev in iz-
letov.
J. V.
Rogaške delnice
visoko kotirajo
Londonska študija - Tudi obveznice bo
mogoče spremeniti v delnice
Zdravilišče iz Rogaške
Slatine se je letos preobli-
kovalo v holding delniško
družbo z dvema hčerinski-
ma in matično firmo. Zdaj
ima to zdravilišče tudi for-
malne pogoje za oblikova-
nje in izdajanje delnic, ki so
gotovo bolj kakovostni last-
ninski vrednostni papirji
kot obveznice.
Na osnovi obnove premo-
ženja in »prospektusa«, štu-
dije, ki govori o ekonom-
skem in finančnem stanju
Zdravilišča Rogaška Slatina
ter o razvojnih možnostih, je
pričakovati, da bodo rogaške
delnice na borzi vrednostnih
papiijev visoko kotirale.
Studijo so namreč izdelah
strokovnjaki svetovno znane
revizijske firme Priče Water-
house iz Londona, ki ji gre
verjeti in zaupati.
O zaupanju v vrednostne
papirje Zdravilišča Rogaška
Slatina govori tudi doseda-
nje veliko povpraševanje po
obveznicah, tako blagovnih
kot finančnih. Po besedah
Darka Bizjaka, direktorja
zdravilišča, bodo formalni
postopki za izdajanje delnic
opravljeni čez poldrugi me-
sec. V prvi fazi računajo
predvsem na domače lastni-
ke kapitala oziroma delni-
čarje, saj negotovo politično
stanje v Jugoslaviji ne spod-
buja tujcev za takšne odlo-
čitve.
Rogaške zdaviliške delni-
ce bodo redne in prednostne
(preferenčne). Slednje so
delnice s fiksno dividendo,
lastniki delnic nimajo pravi-
ce soodločati pri vodenju po-
djetja, imajo pa zagotovljen
dobiček, ne glede na stanje
poslovanja. Z možnostjo iz-
dajanja delnic se bodo fi-
nančne obveznice, seveda na
željo imetnikov, lahko preo-
blikovale v delnice. Nomi-
nalna vrednost posamezne
delnice bo 50 nemških mark.
Vpisovanje delničarjev je
že v teku, za lažje odločanje
pa so vsakemu zainteresira-
nemu bodočemu delničarju
na voljo potrebni ekonomski
pokazatelji iz že omenjene
študije. Da so naložbe
v Zdravilišče Rogaška Slati-
na ekonomsko upravičene,
se kaže tudi v dosedanjem
zanimanju vlagateljev tujega
kapitala, ki prav tako temelji
na oceni ekonomsko-fmanč-
nega stanja, možnostih na-
daljnjega razvoja in na ugle-
du, ki ga ima rogaško zdravi-
hšče na mednarodnih turi-
stičnih trgih.
MARJELA AGREŽ
Debela
ledena
skorja
Suho vreme in pred-
vsem izredno nizke
temperature so po dol-
gem času na poledenele
reke, ribnike in jezera
privabile množico dr-
salcev, ker pač snega
v dolinah ni je ledena
ploskev kar pravšnja za-
menjava za brezkrbne
počitniške dni, ki pa so
se letos hitro izteidi. Če
mraz ne bo popustil bo
priložnost za tovrstne
užitke tudi ob koncu
tedna. Na shki; umetno
jezero v Vrbju pri
Žalcu,
Foto: EDIMASIJUC
RADIO
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 13
REVIZIJA RUMENEGA CE
Generacijski konflikt
čeprav petkova tema ni ci-
ljala na prepad, ki zeva med
produkti\'no in postproduktiv-
no populacijo (ali bolje: med
^tivnimi ustvarjalci in pasiv-
nimi uživalci sadov minulega
ustvarjanja), se je namera ins-
cenatorja tovrstnega konflikta
prav veselo obesila na drog,
s katerega je vihrala zastava in
to v breme prvih ter v ponos
drugih. Kakorkoli že, odvrtel
se je drugi polčas hortikultur-
ne serije »Kruha in iger«. In
med drugim je bilo govora
o pokojninah, plačah in neza-
poslenosti.
Prva se je oglasila poslušal-
ka Zlata, ki je prejšr\ji petek
tudi predlagala to temo, in
ugotovila, da nam je zopet po-
trebna trda roka, kajti le tako
bomo spet začeli delati. Rekla
je, daje trenutno v veljavi rek:
ne morejo me tako slabo plača-
ti, kot lahko slabo delam.
S tem se prav gotovo ne bi stri-
njale uslužbenke iz Zvonkove-
ga čebelnjaka, kijih ta invalid-
ski upokojenec daje za vzgled.
Sicer pa so nekako minili časi,
ki so diktaturo proletariata
enačili z rojem čebel. Namreč,
poskus izbijanja zavesti iz glav
udeležencev trdosrčnega soci-
alizma, se v večini primerov ni
obnesel v tisti meri, ki si jo je
zamislil ti. Big Brother. Mi-
mogrede, pri nekaterih je
Idjub vsemu še ostal pogojni
refleks, ki se v nemalokrat
smešni in popačeni obliki po-
javlja tudi danes kot sredstvo
za ohranitev stare pozicije.
Da se razumemo, konvertit-
sko lizanje riti je premišljena
taktika, izpolnjevanje želja in
ukazov novih oblastnikov pa
ni toliko posledica »nove stra-
tegije« kot preprosto ravnarije
po instinktu ali pogojnem re-
fleksu. In potemtakem ni tež-
ko razumeti Vinka iz Šentjur-
ja, ki je vzneseno pripovedo-
val, »naj se vsi zavedajo, da
smo mi gradili novo Jugoslavi-
jo, in da včasih ni nihče popi-
val med službo kot to danes
počne mladina, ki je v nepri-
merno bohši situaciji kot smo
bih mi«. Prav prisrčno mu od-
govarja poslušalec Srečko:
»Starejši nam očitajo, da pre-
malo delamo. Vendar, vzgajali
so nas prav oni in potemtakem
so nas očitno slabo vzgojili. In
pravijo, da včasih niso uživali.
Povem vam pa, da mi vsak so-
delavec, ki gre v penzijo, pravi,
da toliko kot so oni uživali in
popivali - mi ne bomo nikoli
mogh.«
Seveda upokojencem nihče
ne oporeka zaslužene penzije.
Bolj različna pa so tolmačenja,
kdo si je koUko zaslužil. Zlata
namreč meni, da tisto majhno
razliko k pokojninam zahteva-
jo prav oni, ki se jim bo to poz-
nalo. In za razliko od rrjih so se
v oddajo oglašali zgolj tisti, ki
ne dobivajo »dostojnih kosov
minulega dela«. Tako Zvonko
ugotavlja, da je tisti denar, ki
ga je v času službe odvajal za
pokojnino, zapravil varuh nje-
govih starih dni: »Ali n^j zdaj
jaz tistega, ki dela in plačuje
v ta namen, držim za vrat in ga
stresam, kje je denar!« Užaloš-
čena upokojenka Mcirija obu-
puje: »Nismo penzionisti tisti,
ki prosimo. Delali smo. In zdaj
smo, kot kaže, vsem v napoto.«
Marija vidi rešitev problema
v zmanjšanju direktorskih
plač. »Slučajno opazujem ne-
kega direktorja, ki se vozi na
malico s službenim avtom in
se tam zadrži tudi po uro. Por-
kaduš, tudi domov se pripelje
s službenim avtom, gre pa za
najmanjšo firmo v Celju!«
Vida je potem izpostavila
2200 dinarjev plače svojega
moža, ki je šofer na špediciji,
njegov direktor pa naj bi dobi-
val 40 tisoč din. Pohvalila pa je
svojega bivšega direktorja
v Vrtnarstvu Celje, ki gaje de-
setkrat videla v kravati, plače
pa ni imel višje od 15 tisoč. Ta
čas se ji je po telefonu smejala
Tončka (obe sta bili namreč
v programu), kije mladi poslu-
šalki Lidiji (le-ta je pred tem
nonšalantno napadla upoko-
jence) povedala, da pozna veli-
ko takšnih frkelj v gostinstvu.
in da ona tam službe ne bo do-
bila. Zabil jo je Jožek, češ da
preveč udriha čez mlade, pen-
zije nimajo tako slabe, delah
pa tudi niso tako »fejst« kot
pravijo. »Če ne bi mi mladi se-
daj delali, tudi oni ne bi imeU
penzij. Mi smo v še večji godlji
kot so bih oni, le da tega noče-
jo priznati.«
Tudi Anica je napadla Lidijo
in ji svetovala, naj upokojence
pusti pri miru, kajti če ]yih ne
bi bilo, tudi ona ne bi imela
danes kaj početi. »Mi smo svo-
je zaslužili in še naprej delamo
po svojih močeh!« Mati samo-
hranilka, ki je pozabila pove-
dati svoje ime, pa seje na kon-
cu vprašala, z^aj tisti upoko-
jenci, ki še vedno delajo hono-
rarno (»po svojih močeh«), ne
spoznajo, da je za njimi cela
armada mladih, ki še svoje mo-
či ni izprobala, ker za to nima
možnosti. In Bruno se je zah-
vahl Bogu, da ni zadovoljen
s penzijo, kljub vsemu pa upa,
da bo nekako preživel.
Ja, in nekje sredi oddaje je
Ivanka poprosila poslušalce,
naj ne obtožujejo drug druge-
ga. Je bil to glas razuma ali
poskus spodkopavanja kon-
cepta oddaje? Namreč, nič ni
lažjega, kot spreti ljudi.
Piše Bojan Krajnc
Kurenti veitno priilejo, četuili z zamudo
Ptujskopoljski kurenti so letos obiskali tudi hišo NT in RC. Najprej so preganjali zimo in
snubih pomlad na RC kar v oddaji Braneta Rončela, kamor so »padh« po dveurni zamudi
ob povratku iz Ljubljeme, zato pa so se odkupili Celjanom s prihodom še naslednji dan.
Takrat so svoje protidemonske sile še posebej usmerih v priprošnjo za mir, mir doma in mir
po svetu. Mi pa verjamemo, da bodo njihovi zvonci pomagali tudi k uspešni sanaciji naše
hiše po požaru. Prav zato so se takole nastavih objektivu Eda Einspielerja. UM
Tudi to je gledališče
v celjskem gledališču smo
bili 8. februarja z Mavrico
v gosteh v odmoru med dve-
ma predstavama Andersen-
Verasa Daleč od dvorca. Bila
je to 80. predstava, jubilejna
torej, pred polno dvorano
otrok. Gnečo smo naredili še
mi z našimi aparaturami, mi-
krofoni, priključki, avtom in
visoko anteno na njem. Ta je
bila otrokom, ki so odhajali
s predstave, zelo všeč in
medtem, ko je v »obrekoval-
nici« gledališča tekla oddaja
z ustvarjalci, so jo zunaj ne-
ksOkrat veselo zazibah, kar
so »občutili« tudi poslušalci
pri radijskih sprejemnikih.
Hudega ni bilo, saj je tehnik
Bojan skozi zasneženo okno
dvignil svoj pedagoški prst
iihi&.zal£g^(2;^_,_^^_^
Ampak hec mora biti! To
gledahščniki najbolj razu-
mejo, takim drobnim šalam
se prav prisrčno namuznejo
in se hitro lotijo česa novega,
da svet ne bi zaspal. Pet mi-
nut za našim slovesom so že
bili spet na odru z jubilejno
predstavo, v kateri igralci za-
bavajo otroke tudi z lizanjem
lizik. Kasneje smo izvedeli.
da so bile lizike, tako za šalo
pač, namočene v feferonov
kis. Tudi to je gledališče! Pri
lizanju te dobrote se je men-
da najbolj odrezala igralka
Anica Kumer, ki seje naredi-
la, kot daje »veliko čokolado
z lešniki«.
O tem, kdo je podtaknil
»tempirane lizike«, mi ne ve-
mo nič!
Za boljše zdravje
Vsak četrtek ob 10.15 so na programu kratki zdravstveni
nasveti - minute za zdravje. Ob tem so vsako drugo sredo
v mesecu kontaktne zdravstvene oddaje, v februaiju pa še
ciklus oddaj o biološki predelavi hrane, v katerih sodeluje dr.
Janez Tasič. Prva je bila namenjena splošnim spoznanjem,
druga bo danes (17. 2.) ob 9. uri in bo namenjena praktičnim
nasvetom za biološko pridelavo hrane. Zadnja bo na sporedu
28. februarja, namenjena pa bo vplivu biološke hrane na
zdravje.
RADIJSKA POŠTA
Čas sodobnih komunikacij
Vehko pisem in druge po-
šte odloži poštar vsak dan
v naši časopisno-radijski hi-
ši. Pisem, v katerih nas pro-
site za pomoč ali kakšno dru-
gačno uslugo, je zadnje čase
vse več. Za to so brez dvoma
krivi vse bolj hudi časi, ki
neusmiljeno stiskajo social-
ni obroč povprečne sloven-
ske družine.
Zgodi pa se tudi, da kakš-
no pismo s prošnjo, ki ga ob-
javimo, ter povratna pošta
preko radia ah časopisa
sprožita val, če ne kar plaz
pisem s podobnimi vsebina-
mi in potem je težko reči:
tole je za objavo, ono pa ne.
Temu bomo skušali pomaga-
ti, onemu drugemu pa ne,
ker mu ne verjamemo po-
vsem. Ali imamo to pravico,
se pogosto vprašam ob pre-
biranju tistih pisem, ki pač
pridejo meni v roke in je njih
vsebina bolj vezana na moč
radijskega medija. Ali teh pi-
sem ne bi morda morali vi-
deti strokovnjaki s področja
ekonomskih, socialnih, psi-
holoških in drugih ved? La-
že bi potem razumeli stiske
ljudi okoh sebe in bolj stro-
kovno utemeljeni bi lahko
bih njihovi članki v revijah
in referati v poslanskih
klopeh.
Na pragu v 21. stoletje bi,
na primer, iz kupa pisem iz-
luščih ono, na črtast list iz
šolskega zvezka napisano
prošnjo Henrika Lipovška iz
Ul.    Črnogorske    brigade
2 v Celju, ki prosi za majhen
hladilnik in dodaja, da tudi
televizijskega aparata nima,
da je invalidski upokojenec
z majhno pokojnino in da se
težko preživlja. Mu ne bi ver-
jeh? Kako da ne! Iz pisave,
nagnjene malo v desno in
vsebine v arhaični slovenšči-
ni, napisani v smiselnih od-
stavkih, je vendarle mogoče
marsikaj izluščiti.
S takšnimi in podobnimi
prošnjami za pomoč se obra-
čajo na radio ljudje, ki doma
seveda nimajo telefonov in
jih še zlepa ne bodo imeh,
kljub času spodobnih komu-
nikacij ostajajo pri pisalu in
papirju, ki ju marsikdo od
nas ne zna več uporabljati.
MATEJA PODJED
ŠKRATKI
Kdo pravi, da naši radij-
ski tehniki niso kulturni in
da ne zahajajo v kulturne
ustanove? Demanti pove,
da je sam šef radijskih teh-
nikov Bojan Pišek na dan
slovenskega kulturnega
praznika obiskal Sloven-
sko ljudsko gledališče Ce-
lje. A roko na srce - bil je le
v zakulisju, od koder je na
ta dan spravil v eter »kul-
turniško mavrico«.
Zakaj pa imate tako velik
napis NT-RC na vratih va-
šega reportažnega avta? se
je začudil radovednež na
dvorišču, kjer smo v avto
spravljali terensko opremo.
Ker se mu dani odgovor
v zvezi z reklamo in prisot-
nostjo hiše na terenu ni
zdel dovolj argumentiran,
je dejal: »Ja zato, da ne le-
žete zadaj v avto!« Ti lump,
ti!
Kdo se komu smeje...
.to je zdaj vprašanje: nekdanji radijski urednik Miran Koro-
šec (levo) zdajšnjemu uredniku RC Mitji Umniku ali obratno?
Najbolje, da to uganko za steklom reportažnega avta NT-RC
razvozlate sami. Ce vam pade kaj modrega v misli, nam to čim
prej sporočite! Najbolj duhovit odgovor bomo objavili.
MP, Foto EM
Krofi NT&RC
Že nekaj časa se v oddajah za najmlajše pred mikrofonom
preizkušajo rosno mladi voditelji. Preteklo soboto nas je
prijetno presenetila simpatična Mateja Rotar. Najprej je
odlično izpeljala oddajo, ki jo je namenila pustnim maskam
in slastnim pustnim dobrotam, potem pa nas je še pogostila
s svojimi čudovitimi krofi.
Glede na to, da so krofi izginili v naše želodce, kot bi
niignil, lahko potrdimo, da je Mateja kuharica številka 1.
HRANILNO KREDfTNA SLUŽBA
KMETUSrrVA IN GOZDARSTVA
ŽALEC o. sub. o.
- no letna iradiiija
- varno naloženi prihranki
- 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge
- 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite
- 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite
za zneske nad 50.000 din
- jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge
- možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljub-
ljanske banke in poštah
- opravljanje plačilnega prometa za občane in obrt-
nike
- vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35%
letni obrestni meri
- možnost nakazila pokojnin na naše hranilne knjige
14. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
ŠPORT
Smučarske vile pozimi nimajo časa
Nataša Bokal prejšnil teden na Rogll - seveda - zmagala
Svetovna vice-šampionka Nataša Bo-
kal s svojim smučanjem osvaja srca
smučarskih ljubiteljev. Po poškodbah,
s katerimi je imela več let precej težav,
se je zmagoslavno vrnila v svetovno
smučarsko areno, ko je zmagala na tek-
mi svetovnega pokala v Kranjski gori.
Mnogi so se po odhodu Mateje Svet
bah za prihodnost slovenskega ženskega
smučanja, vendar so dekleta pokazala, da
še vedno lahko stojijo na stopničkah.
Razen Nataše Bokalove so v reprezentan-
ci še mlajša dekleta, od katerih si lahko
v prihodnosti še marsikaj obetamo. Med
njimi sta tudi Ljubljančanki Narcisa Še-
hovič in Urška Hrovat. Prejšnji teden so
bile vse tri na Rogh in to je bila tudi
priložnost za pogovor...
Nataša, je medalja kaj spremenila
v tvojem načinu razmišljanja?
Ne, mislim, da ni. Res je, da mi je uspel
velik podvig, ki bi marsikoga spremenil.
Vse je še pred mano in dosti tega bi še
rada osvojila. Zato ostajam ista.«
Je tvoj drugi slalom v Saalbachu bil
eden tistih, ki jim pravimo sanjski?
»Moj drugi slalom na SP je bil zelo
dober, mislim pa, da ni bil sanjski. Bil je
tak kot večina mojih na treningih. Upam,
da mi jih bo še večkrat uspelo ponoviti
tudi na tekmah.«
Kakšni so tvoji cilji v nadaljevanju
tekem za Svetovni pokal?
»Čakajo nas še štiije veleslalomi.
Upam, da jih bom izpeljala tako, kot je
treba. V dveh preostalih slalomih si želim
uvrstitve med prvi tri. Kako pa se bo
končalo v skupnem seštevku, pa je sedaj
še težko reči.«
Tvoji ŠkoQeločani so ti v dveh tednih
pripravili dva sprejema, kdaj boš po-
skrbela za tretjega?
»Dogovorili smo se, da se znova zbere-
mo v naslednji sezoni, po Olimpijskih
igrah v Albertvillu. Upam, da se nam bo
vsem skup^ ta želja uresničila. Sicer so
me v ŠkoQi Loki sprejeli na Mestnem
trgu. Dah so mi nekaj daril, potem pa
smo s proslavljanjem nadaljevali še v ho-
telu.«
Smučarke ste postale prave profesi-
onalke v nekaterih pogledih, predvsem
tu mislim na ustrežljivost in potrpežlji-
vost do medijev. Je za to zaslužna »di-
rektiva z vrha«?
»Ja, seveda. Naročeno nam je, da mora-
mo biti vsi uslužni do vseh novinarjev.
To je sestavni del tega našega športa, zato
to moramo tudi vzeti tako, čeprav ti je
včasih zoprno, ampak se moraš vseeno
potruditi.«
Si študentka 4. letnika Fakultete za
telesno kulturo v Ljubljani. Seveda nik-
jer ne piše, da se boš tudi zaposlila kot
pedagog. Ali obstajajo tudi druge mož-
nosti tvojega delovanja po koncu šport-
ne kariere?
Nataša zlahica do zmage na
Rogli
Slalomsko tekmo FIS so prejšnjo sre-
do na Rogh priredih organizatorji iz vrst
Smučarskega kluba Unior iz Celja. Poleg
naših tekmovalk sta nastopili tudi dve
Avstralki, tako, da je bila udeležba na
tekmi uradno mednarodna. Ob odsotno-
sti Šarčeve in Pušnikove je svetovna vi-
ce-šampionka Nataša Bokal zlahka opra-
vila s tekmicami. Drugouvrščeno, 16-let-
no Urško Hrovat, je za seboj pustila za
debeh dve sekundi in pol. Po prvem teku
je drugo mesto zasedla Narcisa Šehovič,
ki pa ji ni uspelo izpeljati druge proge.
»Sama upam, da se bom po koncu štu-
dija res zaposhla kot pedagog. To je moja
stara želja. Nikakor pa ne računam s tem,
da bi ostala v smučanju.«
Imaš resnega fanta. Je med sezono to
le ljubezen preko žice?
»Ja, seveda. Moj fant tudi pomaga pri
smučanju, natančneje pri moški repre-
zentanci, tako da se zelo malo vidiva.
Zato pa je poleti toliko več časa za to.«
Naša smučarija je navrgla vrsto asov,
katerih imena so postala splošno znan
asociativni simbol. Ko omeniš na pri-
mer ime Bojan ali Boris, Jure, Rok, Ma-
teja, Katjuša, Veronika, sedaj tudi Na-
taša, ni potrebno dodajati še priimka,
kajti vsakdo ve, za koga gre. Bo tako
tudi z imeni Narcisa in Urška?
Ncircisa: »Vsak se trudi in dela za to, da
bi bil nekoč zveneče ime. Športna pot je
dolga in gre navzgor pa tudi navzdol.
Treba bo še počakati.«
Urška: »Ja čas bo to pokazal. Mi se
trudimo, da bi tudi ta imena postala tako
slavna kot prej našteta. Bomo videh. Ni
nujno, da bo tako, vendar upajmo, da
bo.«
Kako pa je s prostim časom. Dekleti
vajinih let bi morali dobro poznati no-
tranjosti ljubljanskih diskotek, gleda-
lišč, kinodvoran. Pa jih?
Urška: »Poznam jih, vendar je zelo ma-
lo časa, da bi jih večkrat obiskala ali da bi
šla ven kar tako...«
Narcisa: »V spomladanskem času so
večje možnosti. Pozimi praktično ni časa.
V bistvu od septembra naprej ne najdem
pravega trenutka za prosti čas. Za kino še
nekako, gledališče zelo redko, za disko
pa sploh ne, kajti treba je počivati doma.
Po štirinajstih dneh odsotnosti ti prija
biti doma s svojimi, gledati televizijo,
v miru kaj prebrati.«
Ti, Narcisa, kljub imenu, najbrž nisi
všeč le sebi?
»Ha, ha, ha« - (Urška). »Jaz nimam
fanta, ker nimam časa za to. Pač... Ni
časa. Morda kdaj pozneje.«
Urška, tudi ti imaš najbrž svoje sim-
patije, vendar me bolj zanima, kako us-
klajuješ svoje šolske obveznosti s smu-
čarijo?
»Zelo težko, kajti ostale so starejše. Vse
je prilagojeno njim, tako treningi, poto-
vanja, priprave. Zelo težko shemam s šolo.
Dokončam jo šele v poletnih mesecih, ko
se moram kar potruditi.«
In mala bela karavanica se je odpravila
naprej. Nataša pa je še prej dodala: »Zde-
lo se mi je, kot da sem govorila pol ure«.
Iz svoje kože nihče ne more, kljub
vsemu...
DEAN ŠUSTER
Streljanje
Ksenija Mačelc
balicansifa
prvalcinja
Ksenija Maček, mladinka
strelske družine Dušan Po-
ženel iz Rečice pri Laškem,
je na balkanskem prven-
stvu v Atenah s standardno
zračno pištolo osvojila prvo
mesto. Zlati medalji je
v ekipni konkurenci mla-
dink dodala še srebrno. Od
400 možnih krogov jih je
Mačkova nastreljala 382.
Številica »ena« Je
Vili Ravnilfar
Na strehšču Ingrada v Celju
so se strelci z zračno puško
v vseh kategorijah potegovali
za naslove občinskih prvakov.
Udeležba na tekmovanju je bi-
la zadovoljiva, razen pri žen-
skah, ki nekako ne zahaJaJo na
strelišča. Med pionirkami je
zmagala Nina Selič (»Avto«
Celje) s 145 krogi. Med pionirji
je bil najboljši Rok Kajtna
s 158 krogi, drugo mesto je za-
sedel Mitja Zorko 152 (oba Ce-
lje), tretje pa Mitja Selič 150
(»Avto«). Med mladinkami je
zmagala Vida Rezar 336 (»Ko-
vinar« Štore). Najboljšo žen-
sko člansko trojico tvorijo: Al-
bina Rezar 342 (»Kovinar«),
Fani Klokočovnik 328 (»Franc
Šteklič« Škofja vas) in Zofija
Voler 326 (»Avto«). Pri članih
je ekipno zmagal Kovinar pred
Celjem in Ingradom, posamez-
no pa je bil najboljši Vih Rav-
nikar (Kovinar), ki je nastreljal
odhčnih 376 krogov, drugi je
bil Celjan Branko Malec 366,
tretji pa Dare Kroflič 365 (F.
Stekhč). Pri mladincih je zma-
gal Marko Dobovičnik 358
pred bratrancem Matejem Do-
bovičnikom 356 in Markom
Seršenom 325 (vsi Celje).
V petek, 15. februarja bo na
istem strelišču še občinsko pr-
venstvo za trofejo »Zlata puš-
čica«, kjer sta znova velika fa-
vorita Vili Ravnikar in Branko
Malec. TONE JAGER
Navi predlogi
Kar 32 dopisnic je do roka prispelo v Uredništvo NT in RC in
prav toliko je bilo tudi novih predlogov, ki bi jih po mnenju
naših poslušalcev RC ter bralcev NT bilo potrebno upoštevati
pri podelitvi priznanj ob 100-letnici športa v Celju ali pa na nek
način omeniti v Almanahu. Vse predloge bomo posredovali
ZTKO-ju v Celju in tudi odgovornim snovalcem knjige, neka-
tere bomo poskušali predstaviti tudi v naši oddaji »Iz življenja in
dela društev Partizan«.
Vse vaše predloge smo seveda upoštevali kot pravilne odgo-
vore v nagradni igri Partizan št. 28, nagrade, ki jih tokrat pokla-
nja LJUBEČNA. Industrija keramičnih izdelkov iz Celja pa
prejmejo:
1. VOJKO NOVAKOVIČ, Kamniška 12, Celje
2. MILKA DEBELJAK, Trubarjeva 71, Celje
3. VALENTINA POSEGA, Pod zavrtnice 8, 66257 Pivka.
Iskrene čestitke! Nagrajenci bodo obvestila o dvigu nagrad
prejeli po pošti. METOD TREBIČNIK
NAGRADNA IGRA PARTIZAN
št. 29
Kaj je to
AEROBIKA?
1. živo bitje, ki za svoje preživetje in življenje potre-
buje kisik
2. Določen način gimnastike, ki je sestavljena iz
različnih gibalnih vaj izvajanih ob glasbi.
3. Novo mednarodno gibanje - fitness
Pravilni odgovor obkrožite ter ga na dopisnici pošlji-
te v Uredništvu NT in RC najkasneje do petka, 22.
februarja 1991.
Nagrajuje DARILNI BUTIK in CVETLIČARNA - M.
Podbregar in B. Kotnik (Leveč, Žalec, Polzela)
ZDRAVJE SICER NI VSE, VSE PA JE
BRE2 POMENA, ČE NI ZDRAVJA
Če drži, da je gibanje najboljša medicina,
si nfioramo vzeti 15-20 minut vsak dan za
športno rekreacijo. Če ne moremo v na-
ravo zaleže tudi aerobna gimnastika.
Aerobika obljublja prav to. česar si ljudje
posebno goreče želijo:
LEPO POSTAVO, VITKOST, GIBČ-
NOST, DOBRO POČUTJE IN ZDRAVJE.
K temu vam bo pripomogla
REDNA VADBA AEROBIKE
ki jo organizira Partizan Gaberje v svoji
telovadnici na Mariborski 42 vsak PONE-
DEUEK od 19.00 do do 20.30
VABLJENI!
ŠPORT
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 15
Nalboljši rokometni sodnik - Celjan
Tudi letos sta rokometna
revija Jugoslavije »Rokomet«
in hrvaška tiskovna agencija
HINA proglasila najboljšega
jugoslovanskega rokometaša,
rokometašico in sodniški par.
Rokometašica leta 1990 je po-
stala Dragana Pešič, rokome-
taš Goran Stojanovič, naj-
boljši sodniški par pa sta zo-
pet Štefan Jug iz Celja in Her-
bet Jeglič iz Ljubljane. To je
ie njun sedmi naslov.
Prvič sta postala njuboljša
v Jugoslaviji že leta 1981, od
leta 1985 naprej pa je ta naslov
nepretrgoma v njunih rokah.
Lani sta med drugim z uspe-
hom sodila finalno tekmo na
svetovnem prvenstvu za člane
na Češkoslovaškem (med SZ
in Švedsko), petič zapored žen-
ski finale v Krasnodaru med
istoimensko ekipo in Hipoban-
ko iz Avstrije, ter finale na azij-
skih igrah v Pekingu in na Ki-
tžgskem. Tako sta zaokrožila
serijo vseh možmh pomemb-
nejših tekmovanj na katerih
sta uspešno delila pravico raz-
hčnim rokometnim ekipam.
Že vrsto let se tudi uvrščata
med najboljše rokometne sod-
nike na svetu. Ko pa so ju v ne-
posredni televizijski oddaji ob
proglasitvi v Zagrebu povpra-
šali o prihodnosti, je Štefan
Jug diplomatsko odgovoril:
»Poskušala bova to serijo po-
noviti, kajti čas imava do leta
1994, ko bova prenehala aktiv-
no soditi in se bova »preselila«
med delegate Mednarodne ro-
kometne zveze. Letos ne bo
pomembnejših mednarodnih
tekmovanj,   razen   pokalnih.
znova pa pričakujeva vabilo za
sojenje na azijskih igrah - to-
krat bodo v Hirošimi na Ja-
ponskem. Prihodnje leto pa bo
olimpiada v Barceloni.«
Pravita, da flnalne tekme
na olimpiadi ne bosta sodila:
»Tam bo igrala Jugoslavija
in tako bova sodila kakšen boj
za drugo mesto. Tudi to bo
uspeh.«
Bosta uspela ponoviti fan-
tastično serijo?
»Če bova zdrava, ja. Zdaj sva
v formi in to morava izkoristiti.
Redkim je dana takšna prilož-
nost kot nama in to je treba
izkoristiti. Lahko se pohvalim,
da poznava rokometni svet
v vseh podrobnostih. Vedo, da
sva iz Slovenije, in to je treba
opravičiti.
TONE VRABL
POGLEDI
S huiigani smo
že v Evropi 92
Naziv huligan je po neki
irski družini Hooligan
s konca devetnajstega sto-
letja v Angliji.
Prvi pretepi na športnih
prireditvah so se v tej deže-
li, ki slovi sočasno tudi po
izumu in negovanju fair-
playa, začeli še v prejšnjem
stoletju, ki ga sicer označu-
jejo kot moralno neoporeč-
no obdobje kraljice Vikto-
rije. Očitno je tudi takrat
bila fasada družbe blešče-
ča, za njo pa se je skrivalo
marsikaj. Nič drugače kot
sed^ v družbi in še posebej
športu in to ne samo v An-
gliji-
Angleški huliganizem je
bil že na začetku tega sto-
letja tak, da so vojakom do-
voljevali prost vstop na no-
gometne tekme, da so po-
magali policiji miriti vroče-
krvneže.
Danes je vse preteklo fol-
klora. Nasilje civilizacije se
je tako razbohotilo, da do-
biva tudi huliganizem vse
bolj grobe, vandalske učin- j
ke kjer tudi smrt posamez- ■
nikov v pretepih ni nekuj \
izjemnega. \
Ko razmišljam o huliga- \
nizmu danes ne morem mi-'
mo dejstva, da v civilizaci- .
jo, ki hkrati preti in obljub-
lja, v civilizacijo, ki temelji
na potrošništvu, torej pra-
viloma na kvantiteti ne pa
kvaliteti življenja, ko mate-
rialno bogastvo podcenjuje
in zavrača bogastvo duha,
skratka ga je civilizacija ki
del (žal vse večji) svoje mla-
dine potiska na obrobje
življenja v katerem ne vidi-
jo nobene smiselne per-
spektive. Živeti iz dneva
v dan, družiti se s sebi ena-
kimi, pretepanju med tol-
pami pred, med in po tek-
mi, uničevanje imovine
v vandalskih razsežnostih
je filozofija življenja huUga-
nov. Športna srečanja po-
stajajo huliganom vse bolj
postranska stvar. Po-
membno jim je, da gre za
dogodek, kJer se zbere veli-
ko ljudi, kije medijsko pri-
vlačen. Tako tudi sami po-
stanejo iz anonimnežev te-
levizijske zvezde. Pa tudi
zapisi o njih, ah celo slike
v časopisih so jim pri srcu.
To gre tako daleč, da si, kot
so ugotovili raziskovalci
pri nas, člani huhganskih
skupin celo med seboj do-
pisujejo in pošiljajo izrezke
člankov in slike iz časo-
pisov.
Današnji balkanski pro-
stori in vse kar se dog^a
pri nas, v času ko nas šteje-
jo poleg zalivske vojne,
sovjetske intervencije
vpribaltiku za tretje poten-
cialno žarišče vojne (držav-
ljanske) so zato idealno po-
dročje huUganizma. Vse
večja gospodarska stiska,
za nekatere že beda, vse
večja brezposelnost mladih \
so poligon za hitro narašča- \
nje vseh klasičnih oblik hu- i
liganizma, ki ima tudi svojo '
specialko v mednacional-
nih odnosih. Dehje, navija-
či Crvene zvezde BBB, Bad
bluse Boys (Zagreb), Horda
zla (Sarajevo), Torcida
(Split) in še bi lahko našte-
vali imena huhganskih tolp
v večjih in manjših krajih
pri nas. Sledeče besede
enega od njih označuje
v razhčicah v bistvu vse:
»Že od mladih nog sem na-
cionahst, sedaj ko sem zra-
sel, pa sem postal veUki na-
cionalist. So\'Tažim vse, ki
niso moje nacionalnosti.
Prej sem se ukvarjal z bok-
som. Boksarska kariera mi
pri »delu* zelo koristi. Sem
v udarnem delu skupine,
skrbim pa tudi za piroteh-
niko. «
Podatki o huliganizmu
pri nas kažejo porast. Pri-
čakovati pa je, da bo tržno
gospodarstvo, z večjo soci-
alno ogroženostjo mladih
kot doslej z leti, prej revšči-
ne kot bogastva, z vse večjo
brezperspektivnostjo mla-
dih še povečalo in »pope-
strilo« huliganizem pri nas.
To je žal cena ene od vstop-
nic za integracijo v Evropo,
ki jo že plačujejo mladi.
_ Vegetoo ne edina.
Piše:
KREŠIMIR PETROVIČ
PRODORI
Za lahkoto bivanja
Vse ¥eč lltnessa tudi pri nas
Vam je znana beseda fitness?
Slišali ste jo že, vendar ne veste
natančno, kaj pomeni. Po angle-
ško »to be fit« pomeni biti pri-
pravljen.
Fitness je moderna metoda teles-
ne vzgoje, ki temelji na športnome-
dicinskih spoznanjih. Pomeni
sproščeno, organizirano psihomo-
torično aktivnost pod strokovnim
vodstvom, ki pozitivno učinkuje na
razvoj in sposobnost organizma ter
veUko prispeva k razvoju celovite
osebnosti. Nikar ne mislite, da je to
le golo naprezanje pri premagova-
r\ju bremen, fitness je povsem ne-
kaj drugega.
V Celju deluje fitness klub v dvo-
rani Golovec. Vodi ga Srečko Jug.
V prostorih za fitness vadijo še bo-
dy-builderji, organizirana pa je tudi
vadba za ženske. Jug pravi, da bi
rad našel drug prostor za svojo de-
javnost, saj mora ob sejmih napra-
ve premeščati, n^emnina je draga,
obiskovalcem pa ne more nuditi lo-
čenih garderob.
V prostorih TVD Partizan Gaber-
je načrtujejo otvoritev podobnega
kluba, kaj bodo ponudili obiskoval-
cem, pa še ni znano. Prejšnji teden
je začel delovati najmodernejši fit-
ness klub na Celjskem, fitness stu-
Vso opremo so kupili od itahjanske
firme Technogym, ki je največji iz-
delovalec tovrstnih rekvizitov
v Evropi.
Fitness se je razvil v Ameriki,
kmalu pa so ugotovih, da bo poleg
vadbe potreben, pa tudi zelo kori-
sten, zdravniški nadzor. Vodja vad-
be v Interclubu je dr. Dušan Poli-
mac, sp>eciahst za športno medici-
no. Pravi, da je fitness sodobna
oblika rekreacije, s katero se ukvar-
jajo tudi aktivni športniki, še bolj
pa je koristna za bivše. Dobre last-
nosti fitnessa so v samem gibax\ju
in pridobivaryu moči mišične ma-
se. Slabe lastnosti se kažejo pri vad-
bi, kjer dihanje ne poteka pravilno.
Vaje, ki potekajo ob zaprti preponi,
obremenjujejo srčno mišico in jo
lahko tudi poškodujejo. Dr. Poli-
mac meni, da je fitness zelo dobra
oblika rekreirarvja, če je kombinira-
na z aerobno vadbo izven studiev.
Po aerobiki smo torej dobih nov
trend v rekreaciji, z obema pa želi-
mo doseči dolgoročne cilje, pred-
vsem dobro zdravje in odlično po-
čutje. .. Tako kot pri vsakem športu
dr. Polimac predlaga, naj obisko-
valci fitness klubov upoštevajo
svoje zmožnosti, in opozarja, da je
lahko vsako pretiravanje škodljivo.
DEAN ŠUSTER.,
Eden zadnjih hitov v fitnessu-isostep, naprava, s po-
močjo katere simulirate tek navkreber ob stalni kon-
troli delovanja telesa.
Foto: Franci Berk
PANORAMA
Rokomet j
2. ZL
Veliko zanimanje športnega
Celja je bilo v soboto usmerje-
no v gostovarye rokometašev
Celja Pivovarne Laško v Kar-
lovcu pri Jugoturbini. Celjani
so upravičili pričakovanja in
v 1. kolu spomladanskega dela
visoko premagali svojega pr-
vega nasprotnika z rez. 28:17
(11:8). Strelci za Celjane, ki so
ostah na prvem mestu razpre-
delnice, so bih: Šafarič in
Franc 5, Ivandija 4, Jašarevič,
Razgor, Jeršič in Čater po 3 in
Pungartnik 2. Velenjčani so
svoje srečanje z ekipo Slovana
zaradi pustnega rajanja v Rde-
či dvorani preložili na 23. tega
meseca.
Košarka
1. SL: moški
Od predstavnikov s Celjske-
ga je zmagala le ekipa Rogaška
Donat Mg z Rudarjem 85:76.
Celjani pod vodstvom novega
trenerja Mileta Cepina, že tret-
jega v letošnji sezoni, niso
uspeli v Ljubljani presenetiti
Minerala Slovana. Se minuto
pred koncem so zaostajali le za
točko, potem pa po »zaslugi«
Aničiča, ki je neuspešno po-
skušal z meti od daleč, izgubih
93:86. Comet je v Slovenskih
Konjicah po podaljšku izgubil
z Mavrico Ilirijo 109:92. Konji-
čani so v dodatnih petih minu-
tah prejeli neverjetnih 22 točk.
Elektra je v Šoštanju izgubila
z vodečo ekipo hge, Koprom
100:98.
Območna liga-center
Košarkarji Prebolda so v na-
bito polni domači dvorani
v derbiju prvenstva premagali
moštvo Janč iz Ljubljane
79:75. Preboldčani bodo tako
v play-off za napredovanje v 2.
SKL prinesli štiri točke.
Hokej
1. BZL
Cinkarna - Ina 15:3 (7:2, 3:0,
5:1)
Strelci za Cinkarno so bih:
Strašek 4, Grabler 2, Perčič 2,
Ostrožnik in Bulatovič po 2,
Milan Bernjak, Kolar in Sen-
delback po 1 zadetek. Okoh
200 gledalcev je videlo v celj-
skem mestnem parku lepo ho-
kejsko igro Cinkarne Celje in
Ine iz Siska. Čeprav so Celjani
nastopili brez Žoleka in Žlofa,
niso imeli težkega dela proti
mladi ekipi Ine. Že v prvi tret-
jini so preko razpoloženega
Straška hitro visoko povedli in
prvo tretjino zanesljivo dobih
v svojo korist. Ker zmaga Ce-
ljanov ni bila vprašljiva, je
v drugi tretjini domači trener
Zenon Hajdiga dal priložnost
mlajšim igralcem. Mlajši rod
Celjskih hokejistov je igral zelo
dobro, se enakopravno kosal
z igralci Ine in dobil drugo tret-
jino 3:0. V zadnji tretjini so do-
niači zaigrali še lepše in učin-
koviteje, tako da so zasluženo
visoko premagali goste, ki so
se vseskozi krčevito borih za
čimmanjši poraz.
Po tekmi je tehnični vodja
ekipe Cinkarne Adolf Rozman
dejal: »Če bomo do konca pr-
venstva nadaljevah v takšnem
slogu in zmagali na vseh tek-
mah, lahko posežemo po pr-
vem mestu. Želim si, da bi na
naše tekme prihajalo še več
ljubiteljev hokeja in nam na ta
način pomagali do tega cilja.
MARJAN SORSAK
Atletika
Soiidna forma
Kocuvana
AD Kladivar je priredil dru-
štveni atletski miting, na kate-
rem so nastopih nekateri boljši
atleti in atletinje Slovenije in
Hrvaške. Med Celjani seje naj-
bolj izkazal Miro Kocuvan, ki
je zmaged v teku na 60 m z ovi-
rami (8,38), bil drugi v skoku
v daljino (714 cm) ter tretji v te-
ku na 60 m (7,26).
Od celjskih atletov velja
omeniti še tretje mesto Krajn-
ca v skoku ob palici (440 cm),
ter Rozmana in Cankarja, ki
sta v skoku v višino zmagala
s preskočenimi 195 cm.
JOŽE KUZMA
Namizni tenis
1. SL: moški
v 6. kolu, prvem spomladan-
skem, je Ingradova namiznote-
niška ekipa gostovala na Rav-
nah pri Fužinaiju. Po zelo do-
bri igri vseh igralcev je dosegla
visoko zmago 8:1. V vseh treh
nastopih sta zmagala Krešimir
Maras in Tomaž Kus, dve zma-
gi pa je dodal Toni Štrljič. Eki-
pa Ingrada je tako zadržala pr-
vo mesto na prvenstveni le-
stvici. V nasledrijem kolu bodo
Ingradovci gostovali v Hrast-
niku pri Kemičarju, ter na Je-
senicah pri istoimenski ekipi.
OsnovnošoicI za
ekipni nasiov
Na občinskem prvenstvu re-
prezentanc šol v namiznem te-
nisu je nastopilo 10 ekip pi-
onirjev in 6 ekip pionirk. Med
pionirji je prvo mesto osvojila
prva ekipa OŠ Ivana Kovačiča
Efenka pred drugo ekipo te šo-
le, tretja pa je bila ekipa OŠ
Polule. Pri pionirkah je bila pr-
va OŠ Frana Roša, pred OŠ
Slavka Šlandra in OŠ Polule.
JERNEJ PELKO
Smučanje
Na Krvavcu in v Kranjski
gori sta bila dva veleslaloma za
mladinsko državno prvenstvo.
Med starejšimi mladinkami je
Celjanka Snežana Vignjevič
osvojila 5. mesto. Med mlajši-
mi mladinci je Velenjčan To-
maž Medved zasedel 9. mesto,
Celjan Marko Krušnik pa 19.
V konkurenci starejših mla-
dincev sta bila Velenjčana Jani
Živko 8. in Tomo Gorišek 13.,
Grega Marguč iz Celja pa je bil
15.
Odbojka
1. SL-moški
v lokalnem derbiju so
v Šempetru domači premagali
odbojkarje Vizure Celja 3:2.
V derbiju hge je Topolšica s 3:1
klonila v Slovenski Bistrici pri
vodečem Granitu.
Kegljanje
Odbile napad SCT
Uubijane
Neporažene kegljavke Emo
Celja so tudi v 17. kolu prve
zvezne kegljaške hge prepreči-
le drugouvrščeni ekipi SCT
Ljubljane, da bi si ta z zmago
nad Celjankami priborila »pot-
ni hst« za nastop na Donav-
skem pokalu, medtem ko bodo
celjske kegljavke sodelovale
na Evropskem pokalu, ki bo,
kot vse icaže, oktobra v Celju.
Celjanke so brez Sonje Mi-
kac, ki zaradi slabega vremena
ni mogla priti iz Reke, zmagale
za 113 kegljev razlike
- 2532:2419. Ta uspeh so pribo-
rile: Tkalčič 412, Grobelnik
421, Petak 431, Gobec 412, Kar-
dinar 459 in Šeško 396 podrtih
kegljev. JOŽE KUZMA
Plavanje
Na zimskem repubhškem
prvenstvu v Mariboru so celj-
ski plavalci osvojih 18 odličij.
Novi republiški prvaki so po-
stali: Sanja Kranjc na 200 m
prsno med kadetirjami, v ab-
solutni konkurenci pa Gregor
Jurak na 200 m in 400 m meša-
no ter Jure Vračun na 100 m in
200 m prsno.
Umetnostno
drsanje
Janez Špoljar
- republiški prvak
v soboto in nedeljo je bilo na
celjskem drsahšču repubhško
prvenstvo v umetnostnem dr-
saryu za vse starostne skupine.
Nastopilo je 69 drsalcev in dr-
salk iz štirih slovenskih klu-
bov. Celjski tekmovalci so do-
segli lepe uvrstitve: v skupini
pionirk C je Nina Kranjc za-
sedla 2. mesto, Polona Pevnik,
5., Anja Bratec 7., Anja Kolar
13., in najmlajša udeleženka
Ana Štefanec 18. od skupaj tri-
indvajsetih tekmovalk.
Med pionirji skupine B je Ja-
nez Špoljar osvojil naslov re-
pubhškega prvaka. Tamara
Zečevič je v isti skupini zased-
la 9. mesto. Žal v tej skupini
zaradi bolezni ni nastopila Ma-
ša Pfeifer. V skupini pionirk
A je bila Tanja Rutinski 9. Med
mladinkami je Polona Eber-
hnc, ki je po kratkem progra-
mu celo vodila, zasedla odhč-
no 2. mesto.
Splošna ocena repubhškega
Strokovnega sveta je bila, da je
opazen znaten napredek
v umetniškem izvajanju pro-
gramov, kar je verjetno tudi
posledica ukinitve obveznih h-
kov. Tako ostaja več časa za
vadbo tehnike drsanja. Vidna
je tudi pomoč trenerjev iz
SSSR, ki sodelujejo s skor^
vsemi slovenskimi klubi.
Že prihodryi teden čaka slo-
vensko mladinsko in člansko
reprezentanco nova preizkus-
ila na državnem prvenstvu
v Zagrebu, kamor bo odpoto-
vala  tudi  Polona  Eberlinc.
METKA HLADIN
16. STRAN - 14. FEBRUAR 1991

NT&RC
Čar čarobnih
čaroznank vsakdana
Bina Šiampe-Žmavc čara poetično - O vesolju In mačjem kovanju rim
v Ljubljani so se, ne tako
dolgo tega, rodile Caroznan-
ke. Pa na srečo nimajo nobe-
ne rime fine na politiko, am-
pak jih je povila celjska pes-
nica Bina Stampe-Žmavc kot
svoj pesniški prvenec. A Bina
nikakor ni začetnica, saj nje-
no ime mladim bralcem ni
neznano. Že nekaj let namreč
sodi v kakovostno jedro stal-
nih sodelavcev otroških lite-
rarnih revij. Njene pesmi so
deležne ugodnih odmevov
med najmlajšim beročim ob-
činstvom, zato jih je Bina pri-
čarala še v Čaroznanke. Del
pesniških besedil, zbranih
v tej zbirki, je predstavljal li-
terarno ogrodje za gledališki
projekt Rockereta Plesnega
gledališča Celje.
Čira čara Bina Čaroznanke
in z njimi razkriva osnovno na-
ravnanost do poetike. Pri tem
ne gre le za tematiko (osrednji
del zbirke upesnjuje raznoraz-
ne čarovnije in čirečare,
vključno s čarovnicami, seve-
da) temveč tudi za njen odnos
do pesniškega jezika. Pesnica
je namreč dovolj nadarjena, da
ve, kako se da z besedami ča-
rati. Kritik Boris A. Novak je
Čaroznankam za popotnico za-
pisal, da avtorica z naravnost
otroško igrivostjo uživa v svoji
pesniški sposobnosti, da iz
»navadnih« stvari pričara ne-
navadno, čarobno naravo, da
stvarnost prečara v deželo do-
mišljije ... To pa je tam, kjer se
tako pogosto mude otroci, pa
tudi odrasli. Tam besede po-
stanejo čudežna bitja, nareje-
na iz glasov in črk, mavrični
zvočni čudeži, ki se svethkajo
in prelivajo v sanjsko nežnih
barvah. Takole:
Kje
naj najdem
izguljeno rimo?
Rožnato in fino
svilato kot pajčevino.
Svet je čarovnija...
Pesem zraste iz vsakdana. Iz
tistega vsakdana, ki raste, gre
v šolo, ima veder in oblačen
obraz, se igra in ustvarja, rad
kuka v svet odraslih, se zalju-
bi, se igra pod vrbo Lulalnico,
odkriva, kje spijo veje, kakšen
je svet v družbi domišljije in
televizije, ali pa se ogleda v zr-
calu sanj. Tak je vsakdan, ki
naredi Binine pesmi za otroke.
Pesnica pa na to. kje nastane
pesem, odgovarja z rimo:
Pesnica doživlja vesoljni
svet, sleherno bitje in stvar
v njem kot - čarovnijo. Čara-
nje je zanjo skrivni vhod
v skrivnostno naravo sveta,
kjer je še posebej pristno
njeno poznavanje otroškega
načina doživljanja sveta. Pri
tem imata prav gotovo pre-
cej zasluge njene sinova Jan
in Gaj in na koncu koncev
tudi maček Maks, ki si s taco
objema levo uho, sede k Bini
za pisalni stroj in misli mačje
misli.
Tako nastajajo Binine pe-
smi. Tako so nastale tudi Ča-
roznanke. Ilustrirano podo-
bo jim je dahnil Marjan
Manček.
... Z zvezdami
povezana...
Rada ima otroke, prostran-
stvo misli in sanj in verjame
v zvezde. Čisto na koncu me-
sta živi svoj nenavadni, celo
odmaknjeni svet. »Zvezde so
živa bitja, kot mi. Veliko sta-
rejše so od nas in so bile, ko
nas še ni bilo. Zato so tako
pametne. Mislim, da smo vsi
nastah iz enega koščka zvezde,
zdaj pa se do njih obnašamo
tako ozkosrčno, kot da bi bili
mi središče vesolja. Do zvezd
in energij, ki se pretakajo po
vesolju, bi se morah vesti bolj
spoštljivo. Prepričana sem, da
so te energije, ki prihajajo iz
vesolja, zelo pomembne za naš
obstoj in obstoj našega pla-
neta.«
Čaroznaka Bina zna čutiti
negativne in pozitivne vibraci-
je in sevanja in zdi se, da poz-
na tudi govorico živali, pred-
metov. Ta hipersenzibilnost jo
včasih tudi prestraši, stisne
v grlu, v srcu, pri duši. Verja-
me v ljudi, ki oddajajo izrazito
pozitivno energijo, so pa tudi
taki, pravi, ki oddajajo pravo
uničevalno, negativno energi-
jo. Negativna čustva pa uniču-
jejo, to je zagotovo. Bolj zna-
čilna^ so za človeka, zato pa
ima Čara-Bina toliko lepše iz-
kušnje z živalmi. Kar oči se je
zasvetijo, ko pripoveduje,
o konjih, s katerimi je nekoč
prijateljevala v jahalnem klu-
bu. Ostali so njena strast. Tudi
psi, ki jim je pred leti celo na-
menila knjigo, so njena ljube-
zen. In ker ne more imeti ko-
nja na balkonu, saj ne živi v vi-
li Čara-Čara, in ker je tudi psa
kruto imeti v stanovanju, pes-
nikuje s siamskim mačkom, ki
si za blazino najraje izbere širi-
no njenih dlani. Tiho... tiho...
da se ne zbudi. Zdaj imata od-
mor. Pesmica pravi, da je to
najkrajši del dneva in sploh
zelo minljiva zadeva. Zato
- psst! Predah za pesnika. Naj
kdo drug v odmoru prepeva!
»Z mačkom Maksom se odlič-
no razumeva, sporazumevava
se že kar z očmi in v mislih
kujeva rime. Razumem se tudi
z rožami, kijih imam neizmer-
no rada in sem vse po vrsti
sama vzgojila. Tudi z rožo se
moraš pogovarjati, šele potem
je mogoče, da iz zavrženega in
poteptanega Usta v znak hva-
leženosti zraste steblo in listje
s cvetjem.«
Čar, čarovnica, čaroznan-
ka... pa so v resnici besede, ki
Čari-Bini pomenijo nekaj več,
kot da bi bilo v njih nekaj za-
res velikega. Pa saj tudi je! »Že
kot otrok sem oboževala magi-
jo in čarovnijo, vlekla me je
k sebi kot neznana sila in da-
nes, ko o teh stvareh vem veli-
ko več, o njih berem in razmi-
šljam, sem še toliko bolj pre-
pričana v čar čarovnije. Pa tu-
di vsaka umetnost je velik čar.
veliko čaranje, kjer gre za ču-
dežno spreminjanje kvalitete
v kvaliteto in ga pogosto raz-
umsko ne moremo razložiti.
Pri tem sploh ni važno, o kate-
ri zvrsti umetnosti govorimo.
SUkarstvo je bilo vselej moja
strast. Če bi lahko ta trenutek
iz pesnice postala slikarka, bi
bila takoj za to. A ne morem,
vem. Ko slikar naredi sliko, ta
zaživi svoje življenje, tako kot
tudi pesem. Odlepi se od svo-
jega ustvarjalca in tisto življe-
nje ni točno takšno, kot ga je
slikar ali pesnik predvidel. Tu-
kaj je neke vrste magija. Jaz ji
pravim čar ali nekaj, česar ni-
koli ne bomo mogli razložiti.«
Kakor si Bina dolgo časa ni
znala razložiti čudnega počut-
ja v svojem domu, dokler ni
odkrila, da je za to kriva umet-
niška slika na steni. »Očitno je
bilo v njej toliko žive energije
osebnosti tistega umetnika, da
je skočila med nas. Zato smo
sliko odstranili, jo dali v gale-
rijo in za njo je ostala samo še
luknja v zidu. Potem smo se
vsi počutili bolje. Prej pa se mi
je nenehno zdelo, da me ta sli-
ka gleda, da se stapljam z njo
in da me hoče vsrkati. Zanimi-
vo je tudi, da so ob domačih ta
občutek dobili tudi znanci in
prijatelji, ki so prišli k nam na
obisk. Slika me je spominjala
na Kosovelovo pesem O, saj ni
smrti in je v resnici veliko
umetniško delo, a ker se nas je
tako polaščala, je bolje, da zdaj
zeva praznina na zidu.«
... V malili bacicili
odlf rita...
Iz česa je potem stkano živ-
ljenje, razmišlja jjesnica v ti-
stem poglavju Caroznak, ko
njen vsakdan odkriva, kje spi-
jo veje in kako raste svet.
V njem se dotika govorice dre-
ves in svojega enovitega in ce-
lovitega odnosa do narave, do
vsega, kar v njej biva. Ta od-
nos ni naučen, rasel je z njo in
se razvil v košato drevo. Zato
danes Bina ve, da drevesa sa-
mo na videz molčijo in da ima
vsako deblo svoje srce. To
skuša povedati v svojih pe-
smih za otroke. Otroci so ji še
posebej velika inspiracija. Vr-
sto let je delala z njimi kot pro-
fesorica slovenščine na šoli,
kasneje v otroškem gledahšču
v Pionirskem domu. Mali bac-
ki, soji zlezli pod kožo, čeprav
je zaradi nesrečnih okoliščin
v Pionirskem domu morala to
gledališče opustiti in ga v Ce-
lju najbrž še lep čas ne bo, kot
z žalostjo ugotavlja. Pa je ostal
spomin na tiste lepe dni, zapi-
san v pesmici o tatovih, ki ta-
vajo tatinsko tiho, tapkajo
v temo in dihajo brez diha
tiho...
Po duši ostaja Bina otrok in
čeprav v svojih pesmih razpo-
sajeno čeblja, v tt
ne zamišljenosti
nosti njene pesrn
svojemu izviru jj
ni, iz katere besec
kamor jim je uso:
ti. »V ocean, kjer
kiti. Samo oni ve
kladi tišine skri^
smici Tihi ocean,
bodo zaradi malo
veka skupaj s člo
mrla tudi vsa čud]
Zemlji.
i
... pod iciobu
sl(rita
»Klobuk je pcj
nebom in menoj i
ke vrste zaščito j
mi vphvi. Klobuk
stični značaj, saJ!
buke nosili samo
verjeli, da so p
z gornjim sveton
si ljudje natikali
glave čisto prepi
bi se zaščitili pre
mi nevšečnostmi
nošenje klobuk
obojega, čeprav p
v klobukih nek
skega. Kot v šani
je uglasbil Jani (
buki za radost,
smeh, klobuki i
buki za greh, galJ
jo moja srečna u
strah in norčavosi
Včasih jo hoče)
ta in se še bolj oiJ
di, kiji zato pogoi
jo čudaštvo. Ne zij
dokler živi v tako
tu čara in čaroznai
je in filozofije, z n!
ki, možem in Mal
bo morda posveti
koč psom, čisto
zbirko pesmic. I
zgodbic je že napi
primer, kako je.i
tiger, pa ono o m
Ko bo po Čarozn
nabrala moč in ei
dela izdala pri, ll
Mohorjevi družbi
zainteresirani žei
ke, pa jih je pol
Mladinska knjiga
nankah torej prav
ke. Krava v cirkul
vo srce in še katet
jale v otroški sv(
v katerih Bina dO
no stvar kot - čai
je takšna, kot je; t
bukom, na to
doma.
MATfi
Pesem se naredi na koncu nosu,
v ušesu, v dežju, na travi,
na sprehodu in na zabavi,
v srcu, v očeh in v glavi.
Pesnica Bina Štampe
Žmavc je za svoje delo na lite-
rarnem področju prejela le-
tos občinsko Prešernovo na-
grado kot priznanje za njeno
ustvarjalnost in spodbudo za
nadaljnje kreiranje njene
očarljive, fantazijske in jezi-
kovne igre.
NT&RC
-M
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 17
Še dobro da se otroci 
radi našemijo
Tako bi lahko zapisali za
letošnjega Pusta, ki je bil
bolj pust, kot vsi prejšnji
skupaj. Ko smo prebirali
Novi tednik zadnjih desetih
let, smo ugotovili, da je za-
nimanje za Pusta in njegove
norčije močno upadlo. Med
ljudmi ni več pravega vese-
lja, da bi se na ta smešni
dan poveselili in nadeli bolj
smešno oblačilo.
Pustni torek vse bolj po-
staja podoben ostalim dnem
v letu. Redke so izjeme, za
katere na celjskem področju
še poskrbijo v Mozirju, kjer
so letos proslavili 100 letnico
organiziranega pusta, pa
v Velenju in že smo pri kon-
cu. Uhce so v pustnih dneh
od sobote do torka brez na-
šemljenih ljudi, nič bolje ni
v gostinskih lokalih in pro-
dajalnah. V slednjih so še
pred leti prodajali našemlje-
ni prodajalci in stregli na-
šemljeni natakarji. Zdaj so
izjeme več kot redkost. Malo
bolje je v hotelih in večjih
dvoranah, kjer pripravljajo
maškarade. V Celju je bilo
zabavno v Golovcu in Trnov-
Ijah, medtem ko so na ulicah
ni dogajalo skoraj ničesar.
Takšno vzdušje smo opazo-
vali tudi drugje.
Tako kot vedno so še zme-
raj najbolj norčavi otroci, za-
to ni čudno, da je najprijet-
neje pogledati kakšno otro-
ško maškarado v šoh, vrtcu
ah na primer v Golovcu.
Otroci so domiselni, prijetni,
šaljivi, razigrani in v nas bu-
dijo upanje, da bodo takšni
ostali tudi takrat, ko bodo
odrasli, kajti le tako smo lah-
ko brez bojazni, da ne bo
pust resnično umrl.
Res je: dobri karnevali so
drage stvari, pravih organi-
zatorjev pa tudi ni. Vsi bi sa-
mo gledali, naredili pa nič.
Morda pa bo prihodnja leta
več prostora za smeh, ko se
bo splošna življenjska situ-
acija menda izboljšala. Mor-
da ah pa...
TONE VRABL
Foto: E. MASNEC
E. EINSPIELER
L.OJSTERŠEK
Mozirska mladež.
Velenjski karneval.
Harmonika na pustovanju v Golovcu.
Grubelič s svojo vojsko v Mozirju.
^si in črne mačke s skupino turistov v Celju
18. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
PISMA BRALCE^
ODMEVI
Izplačane
odškodnine Je
treba objaviti
Glede na članke, ki so se
pojavili v različnih lokalih
časopisih v zvezi s cenitvami
ob poplavi, ki je prizadela
mozirsko občino in v zvezi
z odpiranjem podružnice
Slovenske hranilnice in po-
sojilnice v Nazarjih in v kate-
rih sem bil osebno napaden,
bi rad podal v pričujočem
članku pojasnilo in s tem tu-
di ustavil vse nadaljne pole-
mike.
Izvršni svet občine Mozirje
je postavil komisijo za ceni-
tev škode glede na navodila,
ki so z zakonom in družbeni-
mi dogovori predvidena za
elementarne nesreče.
Takšna komisija je ocenila
tudi škodo, ki je nastala
v moji obratovalnici. V ko-
misiji je bil od strokovnja-
kov postavljen samo cenilec
gradbene stroke. Po moji la-
ični oceni je bila pričujoča
cenitev absolutno prenizka
glede na dejansko škodo, za-
to sem na lastne stroške pri-
tegnil k cenitvi cenilca ožje-
ga strokovnega profila. Ce-
nilca sta opravila svoje delo
in pri ugotavljanju škode
prišla do nekajkrat višjega
zneska, kot komisija, postav-
ljena s strani Izvršnega sveta
in obrtnega združenja. Ko
sem prišel do tako zbranih
podatkov, sem urgiral pri Iz-
vršnem svetu, vendar ni bilo
nobenega odziva. Tako sem
sedaj prisiljen preko svojega
zastopnika zahtevati uradno,
ponovno oceno škode v po-
plavi.
Pri tem bi rad poudaril, da
iz navodila o enotni metodo-
logiji za cenitev škode, ki so
jo povzročile elementarne
nesreče, natančno izhaja, da
morajo biti za cenitve po-
stavljeni najožji specialisti,
kar pa v primeru komisije,
postavljene s strani. Izvršne-
ga sveta in Obrtnega združe-
nja Mozirje, ni bilo tako.
Glede na sredstva, ki sem
jih sam prejel in iz člankov
v lokalnem časopisju lahko
razumem, da so se solidar-
nostna sredstva obrtnikom
dodeljevala iz dveh virov.
Obrtno združenje Mozirje je
dodeljevalo sredstva, ki so se
zbirala od prostovoljnih pri-
spevkov občanov in obrtni-
kov ter združeni sirom Slo-
venije. Izvršni svet občine
Mozirje pa je dodeljeval
sredstva solidarnosti in re-
zerv. Pri tem ne morem razu-
meti mešanja dela tako enih
kot drugih, saj je bilo s tem
poteptano načelo enakosti,
kjuti sredstva, ki so bila zbra-
na na računu Obrtnega zdru-
ženja so se dodeljevala brez
strokovno ocenjene višine
škode.
Po mojem trdnem prepri-
čanju bi bilo potrebno dose-
či popolnoma avtonomno
dodeljevanje pomoči s strani
Izvršnega sveta in s strani
Obrtnega združenja ter da bi
oba subjekta nato glede na
kriterije razdeljevala sred-
stva po dejanskih škodah.
Tako pa je prišlo do vmeša-
vanja v razdeljevanje pomo-
či in se je s tem ustvaril
dvom v pravičnost razdelje-
vanja sredstev. Zato predla-
gam vsem razdeljevalcem
pomoči, da v sredstvih jav-
nega obveščanja objavijo po-
ročila o svojem delu skupaj
z višinami izplačanih škod za
vse oškodovance ter tako od-
stranijo dvome o raznih ku-
hinjah o dodeljevanju po-
moči.
V člankih, v katerih sem
bil osebno napaden, so se tu-
di pojavile govorice, da sem
skušal preusmeriti sredstva,
ki so bila namenjena za po-
moč poplavljencem za uredi-
tev Slovenske hranilnice in
posojilnice. Kot prvo bi po-
udaril, da gre za lažna zlona-
merna podtikanja, s katerimi
skuš^o nekateri obrtniki
- zasebniki v zgornji Savinj-
ski dolini napadati in diskre-
ditirati mene osebno kot po-
slanca ter vnesti razdor v po-
htično življenje mozirske ob-
čine. Kot drugo pa bi pojas-
nil, da obstojno interesi Slo-
venske posojilnice in hranil-
nice, da širi svojo dejavnost
tudi na področje Zgornje sa-
vinjske dohne. To bi gotovo
bilo koristno za naše okolje
še posebej za obrtnike in po-
djetnike. Vendar pa takšna
podtikanja zmanjšujejo vo-
ljo in poslovni interes priču-
joče banke o vlaganju na na-
šem področju. Zato bi rad
vse zlonamemeže opozoril,
da s takšnimi podtikjmji sa-
mo omejujejo možnost naše
družbe, da se čimprej izvleče
iz težav, ksgti takšna hranil-
nica in posojilnica je gotovo
eden izmed korakov k oživi-
tvi obrtništva ter ostalega
gospodarskega življenja
v naši dohni.
Z željo, da se polemika gle-
de moje osebnosti v zvezi
s poplavami in odpiranjem
podružnice ustavijo, konču-
jem pričujoči članek, obe-
nem pa opozarjam vse tiste,
ki so se lotevah gornje pro-
blematike z zlonamemostjo,
da obstajajo tudi sredstva
pravne države, ki bodo usta-
vila njihovo delovanje.
IVAN KREFL,
Nazarje
Odgovor Brigitl R.
Vse tvoje ugotovitve v pi-
smo so pravilne. Onesnaže-
nost okolja daleč presega
razumske in kulturne vred-
note današnjega človeka. Žal
se tudi ob vstopu Zelenih
v pohtični prostor ni še nič
spremenilo na bolje. Večji
del prejšnjega in današnjega
političnega sistema ni pri-
pravljen na nikakršne spora-
zume in dogovore, ki bi bili
v korist varovanju okolja in
človeka.
Zato ostajamo Zeleni Celja
še naprej v opoziciji in vabi-
mo tudi tebe, da skupno od-
pravimo vso sebičnost, neči-
mrnost in nekulturo iz poli-
tičnega odločanja o prihod-
nosti človeškega rodu.
Vabimo te, da postaneš ak-
tivni sodelavec Zelenih Celja
in tako ugotoviš, s kakšnimi
problemi se Zeleni soočamo.
V pripravi je prva številka
Ekološkega informatorja Ze-
lenih Celja in vabimo vse za-
interesirane, da sodelujejo
pri našem delu.
Zeleni Celja
Nerazumljivo
ravnanje celjske
reševalne
postaje
v zvezi s pritožbo M.Ko-
kliča ugotavljam naslednje.
Dispečerka na Reševalni po-
staji Celje je 22. 1. 1991 pri-
bližno ob 5.45 zjutraj sprejela
poziv. Oseba (ženska), ki je
klicala je po navedbi dispe-
čerke povedala, da gre za po-
škodovanko, ki je padla ob
porivanju avtomobila. Ima
bolečine v hrbtu in roki in
lahko hodi. Naša dispečerka
je svetovala, da, pokhčete
zdravnika v ZD Šentjur. Po
približno pol ure ste še en-
krat khcali, ker se ni v ZD
Šentjur nihče javil po telefo-
nu. Svetovano vam je bilo,
da pokličete dežurno službo
v ZD Celje.
Našo dejavnost skušamo
urediti tako, da poškodova-
nec ali bolnik najhitreje pri-
de do ustrezne nujne zdrav-
niške pomoči in nato, kadar
je potrebno na n^ustreznejši
način do bolnišnice. Zaradi
obsežnosti terena, ki ga po-
kriva naša reševalna postelja
(občine Celje, Žalec in Šent-
jur) velja dogovor, da (pred-
vsem ponoči - preko dneva
je v našem urgentnem vozilu
stalen zdravnik) na krsO do-
godka n^hitreje pride nad-
bližji lokalni dežurni zdrav-
nik. V vašem primeru je to
dežurni zdravnik ZD Šent-
jur. Ta lahko na kraju sa-
mem nudi ustrezno pomoč
ter zagotovi najboljši način
prevoza. Reakcija naše di-
spečerke na reševalni postelji
ob vašem prvem pozivu je
bila povsem korektna in
v skladu z doktrino. Seveda
ni naša krivda, da ni bilo mo-
goče dobiti dežurnega zdrav-
nika oz. dežurne sestre v ZD
Šentjur. Tam so namreč
dolžni zagotoviti takšno de-
žurno službo, da je zdravnik
vedno dosegljiv, vsaj po tele-
fonu! Ko ste drugič klicah
Reševalno postajo Celje, bi
bilo vsekakor bolje, da bi vas
dispečerka takoj povezala
z našim dežurnim zdravni-
kom, čeprav vam je svetova-
la, da ga pokhčete. Tu vidim
del naše krivde in sem v tem
smislu že ustrezno ukrepal.
ANDREJ ŽMAVC, dr. med.
spec. spi. medicine,
predstojnik
Službe splošne medicine
Za objektivno presojo ne-
ljubega dogodka je potrebno
navesti še nekaj dejstev. Za
organizacijo dežurne službe
Šentjur je odgovoren ZD
Šentjur. Reševalna postaja
Celje opravlja reševalne pre-
voze za občine Celje, Žalec
in Šentjur po dogovorjeni
strokovni doktrini. Zdravnik
ob pregledu odredi nadaljnji
postopek (da zdravilo, odre-
di prevoz v ZD ali bolnišnico
ali v hujših primerih pokliče
urgentno vozilo z zdravniško
ekipo in do prihoda le-te nu-
di nujno zdravniško pomoč).
Na osnovi podatkov prejetih
po telefonu je dispečerka na
Reševalni postaji Celje pre-
sodila, da je v tem primeru
najugodneje glede na odda-
ljenost pokhcati dežurnega
zdravnika v ZD Šentjur (ne
zaradi napotnice!) ampak za-
radi čimprejšnjega pregleda,
nudenja zdravniške pomoči
in nadaljnje odločitve glede
zdravljenja v bolnišnici in
načina prevoza.
Tega dne je reševalna služ-
ba prepeljala 23 bolnikov na
svojem področju, ob tem so
reševalci prevozili 1623 kilo-
metrov, osemkrat so prepe-
ljali bolnike v Ljubljano ali
Maribor. Številke navajam
zato, da se lahko objektivno
oceni nujnost triaže oziroma
izbire prednosti posamičnih
pozivov in prevozov, ker to
delo opravi omejeno število
reševalcev (3 oziroma 4 reše-
valne ekipe). Upam, da je
s tem pojasnilom »nerazum-
ljivo ravnanje reševalne po-
staje Celje« bolj razumljivo.
Neljub primer smo analizira-
h in tudi prejeh ustrezne do-
datne ukrepe, da se v bodoče
ob spletu nepredvidljivih
okohščin izognemo podob-
nim situacijam,
mag. BRANKO MEŽNAR, dr.
med.
direktor Zdravstvenega doma
Celje
Šentjurski
Zdravstveni dom
nI kriv
v članku »Nerazumljivo
ravnanje celjske reševalne
postaje« graja gospod Koklič
tudi dežurno službo v Zdrav-
stvenem domu Šentjur, ki da
se dne 23. januarja 1991 ob
5,45 uri ni oglasila na njegov
telefonski klic. Če je gospod
Koklič klical našo številko
741-511 in se nihče ni oglasil,
potem nismo krivi zdrav-
stveni delavci, ampak je mo-
rala biti napaka drugje.
Omenjenega dne so bih ob
5,45 uri prisotni v ZD Šent-
jur dežurni zdravnik, dežur-
na sestra, administratorka in
šofer iz Kemofarmacije, ki je
ravno ob tem času pripeljal
sanitetni material V enem
dnevu khče ZD Šentjur od
70 do 110 ljudi. Od 6. do 14.
ure sprejema telefonske kli-
ce administratorka, od 14. do
19. ure sestra, ki dela v po-
poldanski ordinaciji in od 19.
do 7. ure dežurna sestra.
8 let imamo v ZD Šentjur
montiran telefonski varnost-
ni sistem. Če se po 10 sekun-
dah ne dvigne telefonska
slušalka, potem se avtoma-
tično vključijo telefonski
črički, ki so montirani v vsa-
ki etaži ZD Šentjur in se sli-
šijo v vsakem prostoru. Hiš-
na telefonska centrala je sta-
ra 12 let in je redno servisira-
na, vendar moramo priznati,
da imamo tudi čez dan pri-
tožbe, da nas ne morejo tele-
fonsko priklicati. Menimo,
da je za to, kriva telefonska
centrala v Šentjurju.
Žal nam je, daje gospa Ko-
klič toliko pretrpela, preden
je dobila strokovno medicin-
sko pomoč, vendar za to res
ni kriva služba v ZD Šentjur.
Prim. dr. IVAN MOSER,
predstojnik ZD Šentjur
Nemoč zelenega
gibanja
Kriza in splošno pomanj-
kanje denarja grozita, da bo-
sta paralizirala zeleno giba-
nje. Ko ni denarja niti za pla-
če, ko se iščejo zadnje notra-
nje rezerve, je velika nevar-
nost, da bomo najprej začeh
varčevati pri stroških za zaš-
čito okolja, ki ne prinašajo
zaslužka. Značilen primer, ki
to potrjuje, je odločitev, da
za čistilno napravo na^dimni-
ku Termoelektrarne Šoštanj
ni denarja in da sklepi občin-
ske in republiške skupščine
izpred dveh let zato ne bodo
realizirani. Zastrašujoče je,
da na to praktično nihče ni
reagiral. Spominjam se mno-
žičnih protestnih shodov, ki
so botrovali tem sklepom in
se sprašujem, kje so zdaj vsi
ti ljudje in zakaj molče. Usta-
novih so stranko, vključeni
so v vladajočo koalicijo, in
sedaj molče. Ker to zahteva-
jo višji skupni interesi koali-
cije? Ali ni šel denar name-
njen za čistilno napravo mor-
da za orožje?
In vendar so bih takratni
protesti in odločitve skupš-
čin tehtno osnovani. Gozdo-
vi so vidno propadali pred
našimi očmi in vedeli smo za
izkušnje v drugih industri-
aliziranih deželah, kjer so že
pred časom sprejeli drastič-
ne ukrepe za zmanjšanje
onesnaževanja, čeprav jih iz-
vajemje teh ukrepov ogrom-
no stane. V letu 1990 pa so že
tako strogo zakonodajo za
zaščito zraka ponovno revi-
dirah tako v ZDA kot v ZRN.
Gotovo ne brez tehtnih raz-
logov, ker so to dežele, kjer
je dobiček osnovni moto nji-
hovega življenja. Sprejem
zakona, ki bo zahteval bilijo-
ne dolaijev vlaganj je lahko
utemeljilo le dejstvo, da gre
tu preprosto za preživetje
človeštva. Ne umirajo samo
drevesa, ampak vse kar je ži-
vo, tudi ljudje.
Tudi pri nas so nekatere
študije pokazale, da onesna-
ženo okolje grozljivo pove-
čuje obolevnost ljudi in pov-
zroča genetske okvare. Re-
zultate teh študij pa posku-
šamo čim bolj skriti pred
javnostjo, da ne bi nastala
nepredvidena pariika in da
bi se izognili novim protest-
nim shodom. Tudi ob černo-
bilski nesreči v SZ niso pra-
vočasno posvarili ljudi v šir-
ši okolici s podobnim moti-
vom in demes se že kžižejo
grozljive posledice.
Kot da še ni dovolj dokaza-
no škodljiva mešanica žve-
plovih in dušikovih oksidov,
ki se v toneih vsak dan vah iz
dimnika TEŠ, pa bi jo neka-
teri radi začinili še z dodatni-
mi strupi, ker bi radi zraven
sežigali t.i. posebne odpad-
ke. Tako še ni jasno, kaj je
bilo in kaj bo s sežiganjem
poplavljenih zdravil iz celj-
ske bolnišnice. Grozljivo je,
da je sežig odobrila glavna
republiška sanitarna inšpek-
torica dr. Metka Macarol-Hi-
ti, ki je zdravnica, in da sežig
zagovarja tudi precej stro-
kovnjakov (zdravniki, kemi-
ki, ...), ki bi morali vedeti za
posledice in ki bi vsaj malo
morah poznati postopke,
s katerimi v razviti Evropi
sežigajo posebne odpadke.
Ne zadošča samo dovolj vi-
soka temperatura za popoln
sežig katerekoli snovi v ne-
škodljive sestavine. Zdravila
pa so zelo različne kemične
spojine, ki lahko med seboj
in tudi s premogom popol-
noma nepredvidljivo reagi-
rajo, lahko zavirajo gorenje
in tudi zniž^o temperaturo
in izkoristek. Večinoma so
organske spojine, mnoga
vsebujejo tudi aromatske
spojine in halogene. V razviti
Evropi, ki si jo tako radi po-
stavljamo za vzor, rešujejo
sežiganje posebnih odpad-
kov z jasno zakonodajo, ki
predpisuje mejne koncentra-
cije strupenih snovi, ki sme-
jo izhajati iz dimnika in iz-
pust mora biti pod stalno
kontrolo merilnih naprav.
Prekoračitve so sankcionira-
ne tako, da nihče ne razmi-
šlja o tem, ampak so vse sile
in znanje usmerjeni v izvaja-
nje in doseganje predpisanih
zakonov. Sežiganje poseb-
nih odpadkov se izvaja na-
vadno v posebnih sežignih
pečeh kjer ni najpomemb-
nejši in najdražji del naprave
peč, ampak dodatne naprave
za čiščenje emitiranih plinov
in merilne naprave. Termo-
elektrarne morajo kontroh-
rati predvsem emisijo žve-
plovih in dušikovih oksidov,
če pa bi hotele poleg tega se-
žigati še posebne odpadke,
bi morale kontrolno opremo
za emisijo dopolniti še za vr-
sto drugih strupenih spojin
in tu se navadno račun ne
izide.
Tako razviti svet. Mi pa
smo anulirah sklepe, ki so
nas hoteli približati Evropi,
ker ni denarja. Iz istega raz-
loga poskušamo na vse nači-
ne improvizirati pri reševa-
nju posebnih odpadkov. Po-
stopke odobravajo lahko lju-
dje, ki strokovno sploh ne
obvladajo problematike.
Utemeljitev republiške in-
špektorice, ki je dovolila se-
žig zdravil v TEŠ, da je to
enkraten poseg, ki ne bo bi-
stveno povečal onesnaženja,
si lahko razlagam samo
s tem, da gospa ni prebrala
nobene študije o povečani
obolevnosti v onesnaženih
krajih in da ne spremlja sve-
tovne literature o tej proble-
matiki, kar bi kot sanitarna
inšpektorica morala. Če pa
so ji te stvcu-i poznane, potem
je izdala svoj zdravniški po-
klic. Tudi njena trditev, da
poplavljena zdravila po za-
konu sploh niso posebni od-
padek, ker zakon predvideva
kot taka samo zdravila s pre-
točenim rokom, kaže na stro-
kovno in birokratsko togost.
Ko razmišljam o tem pri-
meru, se vedno bolj zave-
dam, da nam grozi zaradi se-
danjih kriznih razmer morda
n^hujše ekološko onesnaže-
nje doslej. Očitno se ne zna-
mo učiti iz tujih izkušenj. Si-
ti socializma, v katerem smo
obubožali, si na vso moč pri-
zadevamo vrniti v kapitali-
zem. Pred očmi imamo seve-
da sedanji prijazni kapitali-
zem, ki vlada v razviti Evro-
pi. Vendar ta kapitalizem je
prijazen, ker ima ustrezno
zakonodajo, ki ne dopušča
brezvestnežem, kakršnih je
med lastniki kapitala veliko,
da gradijo svoje bogastvo na
neusmiljenem uničevanju
vsega okrog sebe. Pri nas si
bomo mnogi lastniki takšnih
in drugačnih peči lahko poi-
skali stranski zaslužek
s sumljivimi sežigi, dokler
zakonodaja in nadzor tega
področja ne obvladujeta. Vsi
tisti, ki imajo na dvoriščih
nakopičene problematične
odpadke, se jih bodo posku-
šali poceni znebiti čimprej
s podobnimi improvizirani-
mi sežigi. Najbolj podjetni
bodo na ta račun poskušah
zaslužiti tudi devize in bodo
sežigali tudi inozemske o^^
padke po konkurenčnih c
nah, ker ne bodo potrebovj
vse dodatne opreme, ki jo;
take sežige zunaj zahteva z
kon. Tujci bodo pri nas vi
gah v industrijo, ki drug
zaradi strogih predpisov j
sme več obratovati. Velilj
tega se bo dogajalo na skj
vaj, vidimo pa, da ni težlj
priti tudi do uradnih dov(
Ijenj.
In kaj naj storimo vsi m
ki živimo v bližini takšni
dimnikov? Velikokrat ne b(
mo niti vedeli, da vdihavam
dodatne strupe. Na sežj
zdravil nas je opozorilo, an«
nimno obvestilo. Prepričan
sem, da je ta človek v neva
nosti, če ga bodo odkrili in s
mu zahvaljujem za pogum.
Kako naj zavarujemo na
in še posebej naše otrok
pred tem? Otroci so velik
na prostem in nežen otroši
organizem se hitreje in laj
poškoduje od odraslega. A
naj se opremimo z maskan
in ves čas s strahom čakami
da nas bo začelo dušiti? A
naj se izselimo? Toda kam
V majhni Sloveniji kmalu n
bo več varnega kotička, če s
temu ne bomo uprli.
MAJ,
TOMKIEWICZ-VOUi
dipl. ing. kem. tel
Šoštai
Prepiri med
strankami
Berem, poslušam radio in
gledam TV in vidim same
nerazumevanje in prepii
med strankami, ki ne najde-
jo nobenega skupnega jezi-
ka. Ah smo tudi Slovenci
stopih na pot, ki je značilna
za naše južne sosede?
V slovenskem parlamentu
se stranke samo obkladajo
z očitki, če pa sprejmejo kak-
šen zakon, je spet krivo pre-
glasovanje, nikakor pa po
slanci, ki svoje dolžnosti ne
vzamejo resno. Igržuo na kar-
to zavlačevanja in potem
imeOo argumente za očitkr
vladi, da je nesposobna in da
jo je treba zamenjati. Niko-
gar ne zagovarjam, ker gre za
nesposobnost vseh, ki vedri-
jo v parlamentu. i
Slovenci smo izbrah svol
zastopnike na volitvah, če pl
se poslanci ne morejo spora-
zumeti, koga bodo imeh na
krmilu vlade, je to njihova
stvar. Ker liberalnim stran-
kam ni bilo všeč sodelovanje
z Demosom, naj se sedaj ne
zgovarjajo na preglasovanje
Kdaj bo vlada padla in kakš
na bo, je stvar tako pozicije
kot opozicije. Tudi blokade
in nesprejem ustave ne vodi-
jo nikamor. Pred plebisci-
tom so se vse stranke zavzfr
male za osamosvojitev Slo-
venije, sedaj pa pravijo, da
zanjo nismo zreli. To trdim
tudi sam in pravim, da tudi
čez 100 let ne bomo. Zato je
nesmiselno očitati predstav-
niku Demosa, da je zaletav.
Sedaj imamo še problem
z Neue Slowenische Kunst
Če se v Sloveniji številna
društva sama vzdržujejo, naj
se še NSK. V čigavo korist je
gladovna stavka? Ah niso
naše družine na isti poti, če
mora delavec s svojimi 250C
do 3000 dinarji prehraniti se-
be in družino? Kdo bo njim
priskočil na pomoč? Navse
zadnje imamo, vlado v senci
in gledališče v senci, pa naj
imžOo še NSK v senci.
V Celju pa prenovitelj de
monstrativno zapuščajo sejo
skupščine, ker izsiljujejo od
stop člana vlade, ki ni iz nji
hove stranke. Menda deU
napake, ki pa so stare šeU
šest do osem mesecev. Ali
sami prenovitelji ne bi mogli
pomagati celjskemu gospo;
darstvu skupaj z ostalimi
strankami? Vlada zaradi na5
starejših tudi lahko pade rtii
smo že vajeni slabih časoVi
na boljše sploh več ne račU'
namo.
STANKO JAGER
Petrovče
PISMA BRALCEV - ROMAN
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 19
Kako naj
preživimo
- drugič
prebrala sem članek Moj-
ce Kostanj šek iz Rimskih
f oplic z naslovom Kako naj
preživimo. In bi vam rada
odgovorila glede očitkov
o pokojninah.
Upokojenci nismo krivi,
(Ja so vaše plače majhne. Ve-
liko pa je tudi družin, kjer
eden dela, oba pijeta in kadi-
ta, otroci pa so na skrbi soci-
alne službe. Delala sem 35 let
in imam majhno pokojnino,
2ato sem ogorčena nad va-
šim pismom. Vprašajte raje
borce, ki imajo od devet do
trinajst tisoč dinarjev pokoj-
nine, kaj so naredili, da so jih
zaslužili. Naj ima vsak toliko
pokojnine, kolikor ima de-
lovne dobe, pa brez vsakih
podpor. Tudi me smo bile
mlade, imele smo samo
6 tednov porodniškega do-
pusta, sedaj pa ste lahko do-
ma celo leto, pa še plačo do-
bivate. Nekateri pa so prijav-
ljeni na zavodu za zaposlova-
nje, zraven pa si kupujejo
nove avte. Tisti, ki imajo pet
otrok in tarnajo, pa mislijo,
da jim bodo drugi preživljali
otroke. Vsak naj jih ima toh-
ko, kolikor jih lahko preživ-
lja. Tistim upokojencem pa,
ki delajo še honorarno, naj
pokojnino vzamejo.
ANA ŠUMEJ,
Celje
PREJELI
SMO
Direktorji pozor!
Začeli boste na vehko od-
puščati delavce. Bodite pra-
vični! Naj najprej ostanejo
doma tisti kmetje, ki imajo
dovolj zemlje za preživljanje.
Ne pozabite, da delavec brez
zemlje živi le od plače, s ka-
tero si ne more kupit goveda
za v skrinjo.
V prejšnji Jugoslaviji je bi-
lo na kmetih veliko več
otrok kot danes, pa ni bil
nihče zaposlen. Vseeno so ži-
veli. Danes je po navadi za-
poslen gospodar in tudi otro-
ci. Poleti, ko je na kmetih
največ dela, navadno zbolijo,
da lahko doma opravijo naj-
nujnejša opravila.
Zakaj doslej niste odpusti-
h nobenega kmeta? Prego-
vor pravi: kdor lahko s čim
maže voz, ta lahko vozi. Zato
nehajte krivično odpuščati,
pa bo živel kmet in delavec.
MARIJA MARKO VIČ
Trnovlje
IZJAVA ZA JAVNOST
Suspenz
demokratičnih
instrumentov
Dogodki na zadnjem zase-
danju celjske občinske
skupščine so, že tako ne pre-
več trdnemu sodu, dokonč-
no izbih dno. Na vseh dose-
danjih sejah so najbolj pra-
voverni demosisti med svo-
jim besednim samozadovo-
ljevanjem ostalim poslan-
cem razlagah, kaj je demo-
kracija, predvsem pa, da ni-
smo več v realsocializmu.
Kljub vsemu besedičenju
pa so to le pobožne želje, saj
so ravno demosistični po-
slanci poskrbeli za ohranitev
nekaterih mehanizmov iz
»rdečih« časov.
Na predlog Predsedstva
skupščine (od 9 članov jih je
7 Demosovih), je bil poslan-
cem dan v razpravo in glaso-
vanje predlog odloka, ki bi
omogočil zahtevo po odpo-
klicu funkcionarjev skupšči-
ne in predsednika ter članov
vlade. V bistvu gre za dopol-
nitev obstoječih parlamen-
tarnih aktov, ki predvideva-
jo le možnost lastnega odsto-
pa s položaja, izključujejo pa
možnost, da tisti, ki so funk-
cionarja izvohli, zahtevajo
tudi njegov odstop, kar je ne
glede na vse politične spre-
membe, še vedno eden od te-
meljnih demokratičnih prin-
cipov.
Da so besede eno, dejanja
pa čisto nekaj drugega, je po-
trdila gladka zavrnitev pred-
loga s strani skupščinske ve-
čine. Razlogi za takšno odlo-
čitev so jasni. Ravno tako je
tudi jasno, da je nemogoče
poslancem odrekati pravico,
da glasujejo po svoji vesti.
Vprašanje pa je, če je za ne-
dotakljivost nekaterih posa-
meznikov vredno požreti
predvolilne obljube in prej
deklarirana načela. Kakršno-
koli konstruktivno delo
v takšni skupščini je onemo-
gočeno in vnaprej obsojeno
na propad. Zato se poraja di-
lema: ali vendarle sodelovati
in skupaj z večino služiti kot
legalizator za izvajanje bo-
lestno ambicioznih politič-
nih projektov in sklepanje
zasebnih kupčij najodgovor-
nejših skupščinskih funkci-
onarjev, ali pa razmishti
o najbolj radikalnih elemen-
tih parlamentarne obstrukci-
je in jih tudi uresničiti.
Liberalno-demokratska
stranka Celje
Kako ukrotiti vode
Repubhški sekretariat za
varstvo okolja in urejanje
prostora je v okviru svojih
aktivnosti za sanacijo Zgor-
nje Savinjske doline po vod-
ni ujmi v novembru 1990,
v sodelovanju s Fakulteto za
arhitekturo, gradbeništ\^o in
geodezijo, pripravil posvet
o globalnih smernicah za ob-
novo in revitalizacijo Zgor-
nje Savinjske doline. Na po-
svetu je sodeloval tudi
g. dr. Roberto Foramitti,
predsednik deželne sekcije
Združenja italijanskih hidro-
tehnikov, ki je ugleden stro-
kovnjak s številnimi praktič-
nimi izkušnjami in z željo po
tesnejšem sodelovanju med
strokovnjaki dežel Furlanija,
Koroška in Slovenija.
Iztočnice za razpravo na
posvetu je uvodoma podal
g. Miha Jazbinšek, sekretar
Republiškega sekretariata za
varstvo okolja in urejanje
prostora. Posveta so se ude-
ležili ugledni strokovnjaki
s področja urejanja prostora
in vodnega gospodarstva ter
predstavniki občine Mozirje.
Namen posveta je bil izo-
blikovati strokovna stališča
in usmeritve za pripravo
strokovnih podlag za kom-
pleksno ureditev Zgornje
Savinjske dohne ter pridobi-
tev predloge za možne nači-
ne zadrževanja katastofalne-
ga vala na obravnavanem de-
lu porečja Savinje, ob upo-
števanju dolgoročnih razvoj-
nih usmeritev občine Mozir-
je. Posvet naj bi dal tudi od-
govore na vprašanja o mož-
nih načinih varovanja avten-
tičnega ekološkega sistema
in značilne krajinske slike
tega območja in sočasnih hi-
droregulacijskih ureditvah.
Nadalje je bil namen posveta
izoblikovati načela za ureja-
nje objektov cestnega
omrežja, zlasti mostov in br-
vi ter hidroregulacijskih ure-
ditev in objektov za zavaro-
vanje plazovitih terenov. Po-
svet naj bi dal tudi odgovor,
kaj v prostoru storiti takoj,
kaj pa lahko s primernimi
ukrepi uredimo v prihodnjih
letih.
Poudarjeno je bilo, da je
potrebno pristopiti k inte-
gralnemu urejanju celotnega
prostora s kombiniranimi
ukrepi tako na področju
vodnega gospodarstva kot
tudi kmetijstva, gozdarstva
in na področju urejanja nase-
lij. Prostorski načrti morajo
opredehti režime rabe pro-
store oz. njegovo namemb-
nost, pri čemer pa je treba
oblikovati celovit in uskla-
jen koncept urejanja prosto-
ra. Pri tem ima pomembno
vlogo vodno gospodarstvo in
strokovnjaki s tega področja.
Odprta so bila vprašanja,
kako vode obvladati in doli-
no urejati tako za primer vi-
sokih voda, kot tudi za nor-
malne hidrološke razmere.
Prevladalo je stališče, da mo-
rajo biti s smotrnim načrto-
vanjem prostora zagotovlje-
ni tudi pogoji za normalno
odtekanje voda, ob izrednih
hidroloških razmerah pa
omogočeno zmanjšanje po-
plavnega vala. Prav tako je
potrebno gozdu vrniti njego-
vo prvotno funkcijo zadrže-
vanja vode.
Ureditvi o njunosti inter-
disciplinarne obravnave pro-
blematike prostora in infra-
strukture so se pridružili tu-
di strokovnjaki s področja
cestnega gospodarstva. Po-
sebej pa je bil v okviru seda-
njih sanacijskih del izpostav-
ljen problem začasnih pre-
mostitev Savinje in njenih
pritokov, ki lahko ob velikih
vodah predstavljajo ovire in
lahko povzročijo posamične
poplave. V zvezi s tem je bilo
povdarjeno, da moramo izo-
blikovati prioritete in fazno-
sti izvedbe.
Celotno delo pri kom-
pleksnem pristopu k razre-
ševanju prostorske in infra-
strukturne problematike
v Zgornji Savinjski dolini bo
vodil projektni svet, ki ga je
ustanovil Republiški sekre-
tariat za varstvo okolja in
urejanje prostora.
MIHA JAZBINŠEK
Republiški sekretar
PRITOŽNA
KNJIGA
Naročniki hrez
časopisa
Lani spomladi so otroci os-
novne šole zbirali naročnike
za Novi tednik. Med prvimi
smo se tudi mi naročili nanj.
Po mesecu in pol ga še ni-
smo dobili, brat, ki seje prav
tako prijavil, pa ga je dobil
po 14 dneh.
V začetku je dostava pote-
kala normalno, potem pa
smo se s poštarjem dogovo-
rili, da naj v primeru hude
zime pošto pušča kar otro-
kom v šoli ali pa pri hiši, kjer
čakajo na avtobus. Ker časo-
pisa ni bilo, so otroci hodili
spraševat na pošto, pa ga tu-
di tam niso imeh. Nekajkrat
smo ga prejeli šele naslednji
teden, včasih pa smo ostali
brez njega. Sosed, ki je prav
tako naročnik, ga je prejel še
manjkrat. Sprašujemo se,
kdo je kriv za to.
Obupani naročniki iz
Zagaja
Pripis uredništva: Iz na^
ših podatkov o naročnikih je
razvidno, da bi morali časo^
pis prejemati redno, saj ste
redni plačniki in tudi polož-
nice prihajajo k vam brez te-
žav. Očitno se zatika na pošti
na Ponikvi pri Grobelnem,
od koder bi vam morali do-
stavljati Novi tednik.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
ANTON KOMARI
37
ZA SIVIMI ZIDOVI
Dogodki so napravili svoje. Srečal se je
z ljudmi, ki mu niso bili naklonjeni, saj so mu dajali le
tisto, kar predvideva zakon. To je seveda občutno pre-
malo za mladega človeka, ki niti v svoji družini ni doži-
vel polne, tople ljubezni, v zaporu pa je prav gotovo ne
more pričakovati. Če je bo deležen, jo bo moral drago
plačati!
Zaenkrat dokončnega izhoda iz položna, v katerem seje
znašel, še ni videl. Želel si je najti človeka, ki bi mu
lahko zaupal, s katerim bi delil vse dobro in slabo, pa
čeprav v zaporu. Zavedal seje, da mora pošteno premi-
sliti o sebi, ker se bo le tako lahko rešil. Globoko v sebi
je čutil, da je prišel na razpotje svojega življenja; zdaj
mora temeljito premisliti, kako naprej. Premišljal je, kje
v svojem življenju je naletel na stvari, ki so ga spreme-
nile, daje prišel v zapor. Ugotovil je, daje vsega kriva
lahkomiselnost, ki se ji je prepuščal v prepričanju, da se
nihče ne bo hudoval ali ga kaznoval, če bo kaj narobe.
Počasi seje oblikoval občutek, da lahko stori marsikaj,
kar je bilo prepovedano. Kot otroku so mu to skušali
preprečevati, vendar mu je mnogokrat uspelo uresničiti
lastne misli kljub oviram. Postal pa je nesramen in
napadalen do okolice. Razmišljal je, ali bi postal tak, kot
je, če bi doma imel vso materino in očetovo ljubezen.
Čutil je, daje bil za to srečo v lastnem domu ogoljufan
zaradi enega poglavitnega razloga: ker je bil na dnev-
nem redu boj za denar, za zaslužek, za obstoj in vsakda-
nji kruh. Sestra mu je včasih pripovedovala, daje oče
Večkrat popival zato, ker se z mamo nista razumeva in
mu je očitala, da premalo zasluži in daje lenuh. Ko sta
otroka nekoliko zrasla, si je mama dobila delo v skla-
dišču. A zaslužek je bil boren, tudi sama je pričela piti,
zanemarjala je družino in očeta. Za Vojka je skrbela
sestra. Odnosi so se krhali še naprej, ker je mati pričela
hoditi domov druge moške. Oče je to nekaj časa trpel,
marsičesa tudi ni vedel ali ni hotel vedeti, včasih pa je
ženo pretepel, če mu ni pobegnila. V takih dneh sta bila
^ojko in sestra večkrat lačna kot sita, včasih sta več dni
živela samo ob kruhu, dokler se odnosi v družini niso
^redih tako, da so poštah spet znosni.
Ko je Vojko končal osnovno šolo in bi se moral odlo-
miti za poklic, je v družini prišlo do pravega razdora. Oče
Je vztrajal, naj se gre učit, in mu je iskal mesto za uk,
^afi pa je hotela, da bi šel delat v tovarno, ker bi tako
P^ej zaslužil. Sicer pa je bilo tudi pri sestri tako. Z oče-
tovo pomočjo in na tetino prigovarjanje seje nazadnje
šla učit za trgovko, šolo je uspešno končala in se zapo-
slila.
Vojko pa je zdaj v zaporu! Šele zdaj, ko je razčlenjeval
vse, kar se je v zadnjih mesecih z njim dogajalo, je
spoznal, da je moralo to očeta zelo prizadeti. Iz materi-
nega in sestrinega pripovedovanja je vedel, da je je
odselil, domov je prihajal le občasno. Tudi na obrav-
navo ga ni bilo; Vojku je postalo jasno, da zato, ker je
očeta razoračal, hkrati pa je v njeni zbudil občutek
krivde zaradi neurejenih družinskih razmer. Pa ni bil
kriv samo oče, enak je delež krivde nosila tudi mati, tega
seje Vojko zdaj zavedal. Čutil je, daje oče le klonil pod
težo razmer, v katere ga je pahnilo neizprosno vsakda-
nje življenje.
O vsem tem je razmišljal Vojko v dneh, ko je bil sam
v cehci in je čakal na premestitev. Samote se ni več bal,
celo prijala mu je. Kako čudna obdobja ima včasih
človek!
Zunaj pa seje pričela prebujati narava. Noči so posta-
jale krajše sneg se je topil in sonce je že prijetno grelo,
ko so šli na popoldanski sprehod. Oživelo je tudi delo na
zaporniških dvoriščih.
Drugo poglavje
Končno je napočil dan, ko so ga premestili. Ponj je
prišel paznik. Najprej seje moral razknjižiti v sprejem-
nem centru, potem je v skladišču dobil zaporniško
obleko, nato pa ga je paznik odpeljal v paviljon. To je
bila trinadstropna stavba z rešetkami na okencih, na
njeni levi strani je stalo skladišče lesa, zadaj pa zgradba,
pokrita z valovitim steklom. Vojka so naprej vpisali
v knjigo prihodov, nato pa gaje paznik odpeljal v veliko
dvorano v 1. nadstropju. Po sredini prostora so bile
v vojaškem redu z vzglavji skupaj razporejene postelje,
ob stenah pa so stale omare. Med posteljami so bili ozki
prehodi. Paznik seje ustavil ob eni od postelj, ki ni bila
postlana, in rekel Vojku:
- Tale postelja bo vaša. Uredite jo tako, kot so druge,
v tej omari zraven pa odložite stvari, kijih potrebujete
za umivanje in britje. Danes še ne boste šli na delo, jutri
pa, če bo vse pripravljeno. Do kosila spravite vse v red!
Tamle pri vhodu visijo razpored dežurnih v sobi, sez-
nam pospravljalcev in sobni ter hišni red. Vse to si
natančno preberite!
Nato se je paznik obrnil k obsojencu, ki je še vedno
ležal v postelji.
- Ali se vi še niste naspali? Do kdaj pa imate dopust?
- Od ponedeljka, je povedal zapornik in radovedno
opazoval novinca. Paznik je odšel.
Vojko je odprl omaro. Ko je videl, da je notranjost
umazana, je začel iskati krpo ali vs^j papir, da bi jo
očistil, vendar ni našel ničesar primernega. Ko je obso-
jenec videl, da nekaj išče, je vprašal:
- Šta tražiš?
- Rad bi umil polico, pa nimam krpe!
Zapornih ni več spraševal. Vojko pa je svoje stvari
zložil na gornjo polico. Sicer pa ni imel veliko, le bri-
sačo, milo in časopis, ki gaje prinesel s seboj še iz Celja.
Zaprl je omaro in sedel na posteljo. To je bila nizka
železna postelja, visoka kom^j kakega pol metra, tako
da je z nogami segel do tal. Žimnice so bile stare in
polnjene z morsko travo, ki je ob straneh gledala izza
robov. Tudi vzglavnik, kije ležal ob vznožju, ni bil nov.
Vojko je perilo in odejo preložil na sosednjo posteljo, da
bi svojo lahko uredil.
- Svoje stvari prestavljso na omaro in ne na sosedovo
posteljo, ker boš imel sitnosti z njim, ga je opozoril so-
obsojenec. Vojko ga je ubogal, prestavil je stvari na
omaro, nato pa nadaljeval delo. V sobo je prišel mlad
fant, ki se je ustavil pri oknu ob postelji, ki je stala
nasproti Vojkove.
- Madona se jim mudi, da tako hitro polnijo postelje!
je zagodrnjal Vojko, dvignil pogled in se zazrl v globoke,
črne oči. Fant mu je takoj postal simpatičen. i
- Koliko jih pa imaš? je vprašal prišlek, ko je opazil, i
daje Vojko pripravljen na pogovor. i
- V devetnajsto grem, je povedal Vojko. ]
- Mislim, koliko let zapora si dobil? je pojasnil sosed]
in se obrnil proti njewM.
Vojko tega ni hotel povedati, zato je molčal. Fantje še
enkrat ponovil vprašanje, pa spet ni dobil odgovora.
- Imaš strogega ah navadnega? je še hotel vedeti, ker
pa Vojko tudi tokrat ni odgovoril, se je pogovor končal.
Vojko je uredil posteljo, nato pa stopil k oknu, da bi si
ogledal okohco. Od nekod seje slišal pisk vlaka. Skozi]
okno je videl bližnja paviljona, igrišče in klopi, v ozadju
ograjo in stražarnico, zunaj zidu pa gozd. Sneg je še
povsod pokrival zemljo, le poti so bile shojene in oko-
lica zasvinjana s čiki. To bo torej v bodoče njegov živ-
Ijenski prostor! Potem je odšel do vrat. Najprej si je
ogledal razpored postelj. To je bil karton z majhnimi
zarezami, v katere so bili zataknjeni listki z imeni obso-
jencev. Njegovo mesto je bilo prosto. Na zgornjem delu
je bil prostor za ime dežurnega sobe in dežurnega
redarja. Potem je Vojko prebral še hišni in sobni red. Le
ta je določal, da je treba vstati ob 5. uri zjutraj, sledi
priprava za zajtrk, pospravljanje postelj ter umivanje,
ob tem času tuljenje sirene. Delo traja do 14. ure. Takrat
je prišel v sobo še en obsojenec. Moral je priti iz kopal-
nice, saj je v roki držal brisačo.
- Si ti nov ali so te premestili iz druge sobe? je ogovo-
ril Vojka. Vojko ni imel namena odgovarjati in je
molčal.
- Poglej si golazen, kako je predrzen! se je razjezil
zapornik z brisačo.
20. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
OTROŠKI VRTILJA»
Ded
Moj ded je mož šestdesetih let.
Ime mu je Ivan. vendar mu vsi
njegovi vnuki pravimo oti. Sta-
nuje v vasici Kresnike pri Što-
rah. Ima majhno kmetijo, na ka-
teri pridelujejo koruzo, krompir,
buče, solato. .. Hišo mu čuva pes
Runo. Ima tudi nekaj kokoši in
mačko. Blizu njegove hiše je
gozd. Njegove prijetne modre
oči, ki prijazno gledajo v svet.
izdajajo njegov ponos, da ga
v družini še vedno spoštujejo in
ubogajo. Majhni, že malo sivi br-
ki nad tankimi ustnicami, ki se
velikokrat razpotegnejo v na-
smeh, so postali že nekoliko del
njegovega zgubanega obraza. Čr-
ni, že nekoliko sivi lasje mu sega-
jo do vratu. Je srednje velik člo-
vek vedre narave. Poprijeti zna
za vsako delo. Zelo rad poje, vča-
sih pa tudi kaj zaigra. Moj ded je
zelo dober človek, včasih pa se
tudi kaj razjezi. Včasih je trdno
prepričan o neki stvari, zelo tež-
ko se pusti omajati. Ni mnogo
takšnih ljudi, kot je moj ded.
TINA ŽOLNIR,
literarni krožek
OŠ 1. celjske čete
Taja, Mango In LorI
že dolgo si žehm psa. Doma
imam dve muci in papag^a, ki
včasih kar preveč govori. Pri so-
sedovih imajo tri pse-bernardin-
ca Mangota, pudljico Tajo in
nemškega ovčarja Lorija. Tajo
velikokrat peljem na sprehod.
ker je zelo ubogljiv kuža in se
rada igra z žogo. Lori je že starej-
ši in zelo hud. Zelo je vesel, ka-
dar mu prinesem kakšno kost.
Zna dati taco, zna sesti na ukaz in
še veliko drugega. Včasih zal^a
nad mano. zato se ga bojim Man-
go je zelo velik in postaven pes,
čeprav je star šele deset mesecev.
Kadar ga spustijo iz pesjaka čisto
podivja, vso me obliže in prevoh-
Ija. Če mu hočem uiti, teče za
menoj in me prevrne na tla. Se-
dai, ko je sneg nas vleče s sanmi,
velikokrat pa tudi padem. Man-
gota mi Mojca ne pusti peljati na
sprehod, ker bi mi sigurno ušel.
KATJA ŠUSTER, 5. b
OŠ Slavko Šlander
PREBOLD
Če bi bila reka
Savinja...
Ime mi je Savinja in izviram
v Logarski dolini kot Rinka, od
tam se spustim po visokem pre-
padu proti dolini. Ko padam na
tla. me zaboli, zato se razjezim in
presahnem. Nekaj časa tečem
pod zemljo, potem pa se sredi
Logarske doline spet prikažem.
Poleti se kar precej ogrejem, zato
se v zgornjem toku, ko sem še
čista, ljudje ob mojih bregovih
sončijo, kopajo in imajo piknike.
Všeč mi je, če imam družbo, kajti
v veliko veselje mi je, ko vidim,
da ljudje radi prihajajo.
Sem široka, globoka, dolga in
vame se izlivajo manjše reke. To
so Hudinja, Paka, Bolska, Dreta
in druge. Čimbolj se bližam doli-
ni, tem bolj sem umazana in gr-
da, kajti rečice, ki mi delajo druž-
bo, poleg vode prinesejo s sabo
tudi odplake. Ker sem tako grda,
se jezim sama nase. Ljudem sku-
šam povedati, da tako ne gre več
naprej. Le kako naj jim povem,
nimam rok in tudi govoriti ne
znam. Potem pa je lepega dne
začelo deževati. Takrat sem izko-
ristila priložnost. Veter je pihal,
jaz sem naraščala, se šopirila in
poplavila rečno korito. Ljudje so
se jezili name, kajti poplavila
sem jim domove, avtomobile,
mostove in odnesla živino. Lju-
dje so se pritoževali, hudovali,
me obsojali. Ko bi bUa člpvek, bi
jim že povedala. Zdaj pa upam,
da bodo razmislili, zakaj sem to
storila.
Kaj kmalu pridem do Zidane-
ga mostu, tam se pridružim Savi,
ki je še bolj umazana kot jaz.
Skup^ se sprašujeva, kaj naj sto-
riva, a vprašanja ostajajo nereše-
na, kajti ljudje nama še vedno ne
znajo prisluhniti.
SARA PODBREGAR, 4. a
OŠ GRIŽE
MoJa veverica
Moja najljubša igrača je rjava
veverica. Ima dolg in kosmat rep.
Oči ima črne. Po telesu je bele
barve. Ušesa ima obrnjena na-
prej. Njen gobček je rdeč in ima
štiri tačke. Kupil sem jo na izletu.
DAVID FIJAVŽ, 2. r.
OŠ STRANICE
Na kolinah
Mama in ata sta zredila dva
prašiča. Enega od njiju so začele
boleti noge. Mama se je odločila,
da ga bodo zaklali. V soboto zju-
traj smo se zbrali pri stari mami.
Nato smo odšli po prašiča v svi-
njak. Prignali smo ga ven, ga pri-
jeli in zaklali. Ko mu je mesar
potisnU nož v žrelo, je prašič
vstal in nam je skoraj pobegnil,
zato ga je mesar še enkrat zabo-
del. Prašiča smo položili v kad in
mu odstranili ščetine. Nesli smo
ga v garažo in ga razkosali. Ko je
bilo to delo opravljeno, smo se
lotili mesenih klobas, zatem pa
še krvavic. Po opravljenem delu
smo šli na kosilo in se zabavali.
Še kdaj bi rad šel na take koline.
BLAŽ RIBIČ, 3. b
OŠ Edvarda Kardelja
SLOVENSKE KONJICE
8. a OŠ Slavko Šlander Celje
Zadnjič skupaj na pustni dan. Škoda, da so se ga nekateri sošolci ustrašili in jih ni zraven.
Skupaj pa smo sestavili lestvico hitov 8. a razreda. Blaže of glory - BON JOVI; I can 1 ve
Whit your love - NESLON; Miracle - BON JOVI; Pray - MC HAMMER; Standed - HEART.
Ali se poznam?
Velikokrat premišljujem, k,
ljudje mislijo o meni. Rada bi,
bi bila ljudem všeč. Mislim, pre(j
vsem moje vedenje, a vem, (j.
sem do ljudi prijazna. Rada jijj
prisluhnem, pa tudi če se da, p,
magam. Veliko sem v dru.
s prijatelji in če jih ne bi imela
jih zelo pogrešala. Pri doma.
opravilih nisem najbolj vesti,
vsaj oči in mami tako pravi^
Včasih mi je prava muka pomit^
posodo ali pa pospraviti sobo.
Prijatelji mi večkrat rečejo, dj
sem preveč zgovorna in, da to n
dobro vem, pa se tega nikakor rif
morem odvaditi. Ne vem zak^
a mislim, da sem to podedoval;
po očetu.
DARJA ŠUPER,
literarni krožek
OŠ Slavko Šlander
PREBOLD
Brat
Moj bratec je starejši šest let
Nosi očala. Hodi v sedmi razred
Spiva skupju v eni postelji- Brat
si želi novo otroško sobo. Če gj
razjezim, mi prešteje vse kosti
Bratec že zelo nagaja mami ic
očetu.
KRISTJAN BRODEJ. l.j
OŠ VITANJE
Atklna zanka
Najbolj mrzel letni čas je...
Če dvema črkama v besedi zamenja
mesto, dobiš kos pohištva.
To je...
Odgovor napiši na dopisnico in jo do torka, 19. febru-
arja 1991 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3 a 63000 CELJE.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je: OBLAK. Nagrado
pa dobi: SIMONA SELIČ, Dol pod Gojko 36, 63213
Frankolovo
Alfovci, pozor!
še enkrat vas opozarjamo, da boste morali od sedaj naprej
tisti, ki boste nagrajenci Alfpve nagradne igre, sami dvigo-
vali nagrade v trgovini Alf v Žalcu. Z našim dopisom, ki vat"
ga bomo poslah, seveda. .....
PRVA
LJUBEZEN
Ljubiti je najlepši, največji
in edini svetovni dogodek,
vreden več kot ves denar
sveta, več kot najlepši dragu-
lji. .. Ljubiti in biti ljubljen,
to si žeh vsakdo, zlasti mi,
mladi. Včasih imamo obču-
tek, da nas nihče ne mara, da
smo nezaželjeni člani velike
človeške družine. A vseeno
smo še le ljudje, žejni ljubez-
ni in dejanj.
LADVM
Hej, dopisovalci!
Počitnic je konec in učitelji
so vas verjetno založili z gora-
mi domačih nalog, morda pa
imate kljub šoli vendarle še kaj
prostega časa. Tako vam pred-
lagamo zelo zanimiv in kori-
sten hobi. Dopisovanje z vrst-
niki iz približno 1400 kilome-
trov oddaljene Velike Britani-
je. Poleg prijateljstva se boste
lahko preverjali tudi v znanju
angleščine, ki se je večina uči
v šoli. Za pokušino vam danes
ponujamo le nekaj naslovov.
Torej: put a pen on paper and
write!
Julia Lawton - 14 let
9, Ramillies Crescent
Great Wgrley
Walsall
Staffs
WS66JG
England
Nicola Lyth - 14 let
26 Launceston Rd
Alvaston
Derby
DE20NN
England
Helena McDaid - 17 let
36 Chivict Close
Putnoe
Bedford
MK419EN
England
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Letos so zelo modni pisani
vzorci iz južnoameriške in
skandinavske folklore iz ža-
kardne. Krasijo jih lahko ki-
te ali bunkice. Zraven se le-
po poda ista pletena kapa.
6LASBA
mM
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 21
Zajfkova pahljača raznovrstnosti
Hf//aff FeNež - skoraj maskota - Še ¥ konzervi ga najdeš namesto fižola
Začel je v celjski gimnazi-
ji^ nadaljeval v ljubljan-
skem Porlu, z Bojanom
yvdamičem odvihral v Sov-
jetsko zvezo, potem pa so
Qiu bila tako rekoč vsa vra-
ta odprta. Poskusil se je
s skladateljstvom - uspeš-
no!. Zajadral v dixieland in
v Ameriko in kdo bi vedel,
j[am vse še. Vse to je uresni-
čil s pomočjo svojih dvanaj-
stih kitar in ubogljivih pr-
stov, ki Laščanu Milanu
Ferležu - Žajfku dobro služi-
jo za prebiranje strun že več
^ot tri desetletja.
Začelo seje okoh leta 1960,
lio je Milan Ferlež iz Laškega
obiskoval celjsko gimnazijo.
V njegovi generaciji je bilo
več mladih fantov, ki so se
spogledovali s svetom za-
bavne glasbe. Ta je bila v ti-
stih letih za našo tedanjo
ureditev nekakšen tabu, kar
še posebej velja za zvrst glas-
be, ki so jo igrali v daljni in
skrivnostni Ameriki. Milan
je bil rojen pod tisto zvezdo,
ki je ljubila glasbo. Ni si iz-
bral klavirja, harmonike ah
kakšnega trobila, pač pa je
poprijel za kitaro, ki se mu je
tako priljubila, da je postala
njegova življenjska sopotni-
ca. Prve glasbene korake je
opravil že v rojstnem La-
škem, kjer je igral v triu, ki
so mu glasbeni nadebudneži
nadeli sloveč naslov aka-
demski. »Ker sem obiskoval
gimnazijo v Celju, je bilo raz-
umljivo, da sem se tam tudi
vključil v glasbene kroge,«
se spominja Milan Ferlež, že
vrsto desetletij popularno
imenovan Žajfek. »Imeh
smo ansambel Metronom.
Vsaj za Celje smo bili tako
dobri, da smo skupaj s pev-
ko Stanko Gorišek napravili
tudi nekaj posnetkov za Ra-
dio Celje, ki jih imam še da-
nes spravljene doma. Naš
vodja je bil Edi Goršič.«
Žajfkovo glasbeno obdob-
je seje nadaljevalo v Ljublja-
ni, slovenski prestolnici, ki
pa ni bila pomembna samo
kot »alma mater«, ampak tu-
di zaradi širšega glasbenega
sveta. »Imel sem srečo, da so
me takoj povabili v takratni
imenitni Ljubljanski jazz an-
sambel, kjer so igrah sami
glasbeni mački iz prav tako
znamenitega Porla - Plesne-
ga orkestra radia Ljubljane.
Potem so me povabih na za
takrat izredno veliko in od-
mevno turnejo Porla po Sov-
jetski zvezi, kjer je dirigiral
sam mojster Bojan Adamič.
S tem so mi bila odprta vrata
v vse mogoče stalne ali ob-
časne glasbene skupine, ki
so se ukvarjale z razhčnimi
glasbenimi zvrstmi. Glasba
in kitara sta tako postali moji
življenjski sopotnici.«
Žajfek je sodeloval v mno-
gih ansamblih, v katerih je
tik ob dirigentu vedno mesto
za kitarista. Postal je skoraj
maskota vsEikega ansambla,
stalnega ah zgolj priložnost-
nega. Da je mojster svoje ki-
tare, dokazujejo podatki, da
je igral v tako znanih skupi-
nah, kot so zasedbe Jožeta
Privška, pokojnega Mitje
Butare, Mojmira Šepeta, Ati-
ja Sossa... Odgovorne nalo-
ge mu je zaupal mojster Bo-
jan Adamič, saj gaje večkrat
povabil k sodelovanju pri
snemanju scenske glasbe za
filme, radijske igre in podob-
no. Ko je leta 1968 odslužil
vojaški rok, je postal stalni
član Porla in v tem ansam-
blu, ki se sedaj zveneče ime-
nuje Big band Jožeta Priv-
ška, vztraja še danes.
»V tistem času so me zlasti
starejši komponisti in aran-
žerji spodbudih, da sem se-
del tudi za notni papir in sam
napisal kakšno skladbo. Naj-
večjo oporo sem imel v Jože-
tu Privšku, ki mi je pomagal
prebijati led pri pisanju pr-
vih aranžmajev. Pri njem
sem se resnično največ na-
učil,« pripoveduje Žajfek.
Glasbeni svet se je vse bolj
širil in segel je tudi na po-
dročje slovenske popevke.
Napisal je vrsto uspešnic, ki
še danes odmevajo v ušesih
tistih, ki imajo radi kako-
vostno slovensko^ zabavno
glasbo. Poljane, dom prele-
pih dni je samo ena od njih.
V zadnjih letih se je preiz-
kusil tudi v igranju v dixi-
eland zasedbi, s katero je
obiskal tudi zibelko te zvrsti
Ameriko.   »Bili   smo  tam.
Vem, veliko znamo, še več
pa smo se naučili. Pravza-
prav je to ena sama šola in
kdor je zaljubljen v glasbo,
kot sem recimo jaz, mu je
tisti svet kot vrelec brez dna.
Na vsakem koraku je kaj no-
vega. Ko že misliš, da nekaj
znaš, takoj zatem vidiš, da
pravzaprav ne znaš nič.«
»Več kot trideset let s ki-
taro. To je kot zgodovina...«
»To je, kot da odpreš kon-
zervo in misliš, da boš v njej
našel fižol, vidiš pa Milana
Ferleža-Žajfka!« To pove ta-
ko iskreno, kot zna le on
sam. Čvrsti petdesetletnik
(in še nekaj let zraven) je na-
bit z dobro voljo, energijo in
humorjem.
Žajfek pa ne misli samo na
sebe, ampak tudi na mlajše,
ki se želijo ukvarjati z glas-
bo, predvsem z igranjem ki-
tare. »Uresničuje se moja že-
lja, da bi tudi mladi lahko
študirali tako imenovano za-
bavno glasbo in da bi na
srednji glasbeni šoli lahko
dobili med drugim diplomo
s področja jazza. Program za
kitaro sem že pripravil, zdaj
je potreben še denar - in se-
veda čas.«
Ob tem Milan Ferlež aktiv-
no sodeluje tudi z ansambli,
ki ga potrebujejo le kot stu-
dijskega glasbenika. To dela
tako doma kot v tujini. »S
temi skupinami pravzraprav
sodelujem anonimno,« doda
in se pohvali, da je v zad-
njem času na takšen način
veliko naredil za Olivera
Dragojeviča, Načeta Junkar-
ja in še koga. Zajfkova pah-
ljača raznovrstnosti je izjem-
no široka in malo je takšnih
glasbenikov pri nas, ki se
z njo lahko pohvalijo. Zdaj
sodeluje na najnovejši kaseti
Alfija Nipiča z dvema melo-
dijama, za Henčkovo kaseto
je glasbeno opremil Fritzev
tekst »Na pomoč«, za festival
šansonov v Rogaški Slatini
je uglasbil precej Menarto-
vih tekstov...
In s kohko kitarami Žajfek
opravlja vse to pisano delo?
»Za delo v studiu potrebu-
jem šest do osem različnih
kitar. To so španska kitara,
električna kitara, 12-strun-
ska, reizne mandohne, bon-
zonki, balalajke, ukulele...«
Doma ima menda kar 12 ki-
tar, vehko notnega materi-
ala, studijske tehnike, plošč,
kaset... Med slednjimi se je
znašla tudi samostojna kase-
ta, ki jo je izdal s pomočjo
prijateljev. »Na tej kaseti je
glasba za našo generacijo, za-
to jo vsem priporočam,« hi-
tro doda s kančkom samov-
šečnosti.
Žajfku je vsaka kitara lju-
bezen, od katere se ne more
ločiti. Z njo si služi kruh in si
utira pot do pokojnine. On in
njegova kitara sta že delček
slovenske zgodovine zabav-
ne glasbe. Glasbe, ki se je
začela v Sloveniji razvijati
pred nekaj več kot tremi de-
setletji in je danes nepogre-
šljiva spremljevalka našega
vsakdana.
TONE VRABL
Delo Plus,
več kot drugi!
Srečanje
ansamblov
v Stranicah
Izreden odziv narodno
zabavnih ansamblov in po-
slušalcev na lanskem sre-
čanju v Stranicah pri Fran-
kolovem je dal organizator-
jem, domačemu kulturne-
mu društvu in Gojku Jev-
šenaku dovolj spodbude,
da pripravijo podobno revi-
jo tudi letos. Bratje iz
Oplotnice, Štajerskih 7, an-
sambel Robija Zupana, an-
sambel Francija Zemeta,
Zvončki iz Radeč, humori-
sta Fonza in Horza so le ne-
kateri, ko bodo v nedeljo
ob 15. uri stopili na oder
v Stranicah. Program bo
povezovala naša sodelavka
Betka Šuhel.
EM
House dance
samo na Celjane
Miha Lampič, priznani ples-
ni pedagog, ki se je lani vrnil
z izobraževanja v ZDA in se
tam seznanil z različnimi novi-
mi plesnimi oblikami, bo
v celjskem Domu JNA pripra-
vil tečaj House-dancea, ki ga za
sedaj ne poučujejo v nobeni
plesni šoli v Sloveniji.
House dance se je začel raz-
vijati pred nekaj leti, ko so iz-
vajalci tako imenovane house
glasbe začeh v svojih video-
spotih plesati nekaj ja^z baletu
podobnega. Novi ples je hitro
osvojil ljubitelje te glasbe in
danes ga vsaj malo obvladajo
praktično vsi obiskovalci di-
skotek. Vendar pa gre tu obi-
čajno le za improvizacije. Miha
Lampič bi rad v svoji plesni
šoli mladim pokazal prave
plesne korake te nove mla-
dostne norije. Sicer pa poučuje
tudi druge plese - predvsem
step in jazz balet. Tečaji so
vsak torek ob 15.30. uri.
NATAŠA LESKOVŠEK
Avtomobili na turneji
Novogoriško ročk skupino Avtomobih verjetno ni potrebno
posebej predstavljati, saj že vrsto let razveseljujejo predvsem
"ilajše poslušalce. Lansko leto so bili absolutni zmagovalci Pop
delavnice, da pa pridno delajo dokazujejo tudi tri kasete in
četrta, ki pa je tik pred izidom. Trenutno so se odpravili na
Slovensko turnejo in v petek se bodo skupaj z Miranom Ruda-
nom ustavih v diskoteki Quin v Kasazah pri Petrovčah. Avtomo-
bile sestavljajo: Mirko in Marko Vuksanovič, Alen Kin in Lucjan
Kodemal.
EM
• Ansambel Vlada Sredenška
'2 Šoštanja, ki več nastopa
^ Nemčiji, kot doma, priprav-
y3 novo kaseto na kateri se bo
Predstavil v novi zasedbi s har-
'i^onikarjem Borisom Roškar-
•l^m, ki je še pred dobrim me-
secem igral pri Štajerskih 7 (od
Novega leta je pri Sredenšku).
^'osebnost ansambla sta tudi
^ve dekleti: Gabi iz Čehoslova-
in Simona iz Nemčije s tro-
bento.
• "Šaleški fantje« so bili na
^■^emanju v Ljubljani. Vendar
Pa še niso končah z vsem, kar
^aj bi kasneje izšlo na kaseti,
kateri se bo predstavilo več
ansamblov skupaj. To naj bi
'Naredili v prihodnjih štirinaj-
stih dneh, sicer pa koncem te-
ga tedna ponovno odhajajo za
nekaj dni v Nemčijo, saj je gle-
de na trenutno stanje doma
vedno manj možnosti za nasto-
pe. Producent nove kasete bo
Ogrin, ki je igral pri ansamblu
RZ.
• Počasi prihajajo na dan in-
formacije o novi zasedbi an-
sambla Slavka Avsenik, ki na
Gorenjskem pridno vadi za co-
me back v prostor domače
glasbe. Med drugim sta ob
njem tudi prejšnji nekajmeseč-
ni član Igor Podpečan (prej
član CIK) in Vito Muženič (že
pred leti resen kandidat, pa se
nista ujemala s Slavcem), ni pa
izključen tudi povratek Franca
Koširja. Kdo bo pel še ni pri-
curljalo v javnost. Vse kaže, da
novi Avsenik ne bo nastopal
samo doma (verjetno najmanj),
saj ima menda izredno ugodne
ponudbe v tujini. Včasih smo
Avsenika poslušali, danes pa
bomo o ryem pisali...
V CLUBU CASABLANCA bo jutri, v petek, zvečer gostoval
priljubljeni pevec Andrej Šifrer. Vljudno vabljeni!
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SADENESS - ENIGMA (6)
2. FREEDOM 90 - GEORGE MICHAEL (8)
3. ICE ICE BABY - VANILLA ICE (8)
4. TALK TO ME - ANITA BAKER (2)
5. MIRACLE - JON BON JOVI (10)
6. JUSTIFV MY LOVE - MADONNA            ..- (4)
7. THE OBVlOUS CHILD - PAUL SIMON (7)
8. DISAPERE - INXS 4
9. WIND OF CHANGE - SCORPIONS (2)
10. ALL THE MAN THAT I NEED - WHITNEY HOUSTON         (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. TA CVET-ČUKI (6)
2. OBJEMI ME - MIRAN RUDAN (6)
3. KO SI SREČEN - ČUDEŽNA POUA (5)
4. V VROČICI NOČI - PANDA (6)
5. REKLA JE NE - DON MENTONV BLUES BAND (3)
6. SVET JE LEPŠI - MARIJAN SMODE (4)
7. ALELUJA BABY - BOŽIDAR VVOLFAND WOLF (2)
8. NE NE BOM - MOJCA ZORKO (4)
9. POT V RAJ - VLADO KRESLIN (6)
10. MARIJA POMAGAJ - SOKOLI (6)
Lestvici tujih in domačiii zabavnih melodij sta na sporedu Radia
Celje vsai(o soboto ob 17.30 uri.
Narodnozabavne melodije:
1. MLADI KOT SMO NOCOJ - ALFI NIPIČ u\
2. LAŽ - LESJAK 7
3. BODI ZDRAV IN ŠEGAV - ALPSKI KVINTET MO
4. HARMONIKA - BRATJE POLJANŠEK /fi
5. VAŠKE KLEPETULJE - MARELA 4
6. TVOJE OČI - KAPŠ Jo
7. ZGODNJA URA - ŠTIRJE KOVAČI 2
8. SPOMIN V SKRINJICI - ŠTAJERSKI VRELEC 3
9. POZDRAV IZ RIBNICE - MIHELIČ m
10. VRAČAM SPET SE NA DEŽELO - HENČEK 1   .,
Lestvica narodnozabavnih melodij je
na sporedu Radia Celje ysak
ponedeljek ob 17.30 uri.
Predlogi za lestvico tujih melodij:
IVE BEEN THINKING ABOUT YOU - LONDON BEAT
UNBELIVABLE - EMF
Predlogi za lestvico domačih
zabavnih melodij:
GOLI - U'REDU
ZAKAJ SI Z BARABO KOT SEM JAZ - AGROPOP
Predlogi za lestvico narodnozabavnih
melodij:
STARO VINO, STAR PRIJATEU - VERDERBER
ČAKALA BOM - SESTRE POTRČ
Nagrajenca: Ksenija Kindih, Dolga gora 63, Ponikva i
Drago Brilej, Ul. Štajerskega bataljona 12, Celje i
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
22. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
ZA RAZVEDRIh
PUŠČAVSKI
DRAGULJ
Piše
Janez Jaklič
Nadaljevanje
iz prejšnje številke
Preostanek dneva sem po-
rabil tako, da sem opazoval
mestece, trgovine in ljudi.
Da to niso Evropejci, je bilo
videti le po nekoliko temnej-
šem odtenku kože, sem ter
tja po značilnem jordanskem
pokrivaau - posebni ruti - in
še redkeje po dolgi slovesni
tuniki. Se nikoli doslej ni-
sem popil toliko čaja kot te-
ga poznega popoldneva. Po-
vabiti tujca na čaj, pokram-
Ijati z njim o vtisih, deželi, je
za te ljudi nekaj najobičaj-
nejšega na svetu. Deležen pa
sem bil tudi malo manj pri-
jetnega srečanja z neznan-
cem v parku na robu mesta.
Nepričakovano sem dobil
klofuto in nato obrazložitev,
da sem zapeljeval tri deklice,
stare od tri do pet let. Res
sem jih prej v parku prijazno
ogovoril. Nesporazum sta mi
pomagala razrešiti pametna
domačina, ki sta sonarodnja-
ka odvlekla proč, čeprav je
kriče pozival k sveti vojni.
Kljub temu je bilo sporočilo
njegove kretnje tako jasno,
da sem se še nekaj dni zatem
prebujal prepoten in z občut-
kom hladnega rezila na vra-
tu. Odtlej sem bil še bolj pre-
viden ob opazovanju zagr-
njenih žensk in pri komuni-
ciranju z otroki, kajti zadeva
bi se lahko v kaki osamljeni
beduinski vasici končala po-
polnoma drugače. Sicer pa
se na teh zgodovinskih tleh
srečujeta, sodelujeta, včasih
pa si tudi nasprotujeta dva
dela istega arabskega naro-
da, beduini, do pred kratkim
še nomadi, zaprti in plahe
narave, ter Palestinci, preg-
nanci brez pravega doma in
zato nemirni. Beduini se šele
zadnjih nekaj desetletij, po
stoletnem potepanju in živ-
ljenju v puščavi, nekako na-
vajajo na stalna prebivahšča,
Palestinci pa se nikakor ne
morejo in nočejo pomiriti
z dejstvom, da v njihovi do-
movini vladajo Zidje. Ta
zmes nadvse rada vzplamti,
<ot se je zgodilo nekaj ted-
lov pred mojim prihodom,
.0 je deželi zaradi neznatne
'odražitve, ki pri nas ne bi
bila niti tema ženskega kle-
peta, grozilo popolno omr-
tvičenje, popoln kaos.
Noč sem prebil na pro-
stem, v okrilju starega me-
sta, ki je njega dni premoglo
številne taverne, nam.enjene
antičnemu trgovcu in turi-
stu. Na ta način sem ubil dve
muhi na en mah. Umaknil
sem se pred bojevnikom mu-
slimanske revolucije, ki sem
ga srečal pred nekaj urami,
naslednjega jutra pa mi, kot
prebivalcu mesta, ni bilo po-
trebno kupiti vstopnice.
Imel pa sem tudi redko pri-
ložnost uživati v prebujanju
mrtvega mesta v veličast-
nem jutarnjem soncu. Mesto
oblasti s pomočjo francoskih
arheologov skrbno obnavlja-
jo. S forumom, glavno cesto
Cadro Maximus in ostalimi
zgradbami res deluje veli-
častno, vendar name ni nare-
dilo takega vtisa kot Petra
dva dni poprej, podobne dra-
gulje se da najti tudi v Siriji,
Turčiji, Italiji. Manjka mu ti-
ste samosvojosti, enkratno-
sti, ki je Petro povzdignila
v višjo kategorijo.
Moj teden v Jordaniji se je
počasi iztekel. Na avtobus za
Aman me je pospremil Ri-
jad, bivši študent na zagreb-
ški univerzi. Še zadnje se-
kunde pred odhodom mi je
ponavljal, naj pozdravim
njegovo ljubezen v Zagrebu,
češ da je ne more preboleti.
Takih ljubezenskih izpovedi
Arabcev sem se že kar nava-
dil. V deželi, kjer je ljubezen
prepovedana tema, je bil po-
govor s tujcem pravi balzam
za dušo in srce nesrečnih za-
ljubljencev.
Aman je sodobno, veliko
mesto s širokimi ulicami in
trgi, neštetimi trgovinami in
neskončnim številom mer-
cedesov. V središču mesta
ogromen teater spominja na
to, daje bila tu nekoč rimska
Philadelphija. Odhajal sem
sedeč v »avtobusu« - oseb-
nem avtomobilu. Vožnja
proti morju, proti meji,
v vročem soncu in skozi raz-
gibano puščavo, me je uspa-
vala. Moji vtisi o pokrajini in
ljudeh so se počasi utrjevali.
Ncstalgično sem zrl v sivo-
rjavo pustoto, ki kot po ču-
dežu skriva take naravne
znamenitosti, kot so Mrtvo
morje, puščavske doline, ki
sta jih klesala sonce in veter,
dragulji, kot so osamljeni
arabski gradovi, rimska me-
sta, Petra... V polsnu me je
prešinilo, da je ta na videz
mrtva sivina, kateri so se lju-
dje skozi tisočletja prilagaja-
li, jo krotili in v boju z njo
tudi boleče izgubljali, živa
narava, prepolna človeških
zgodb in usod.
Konec
Vojna spreminja ljudi
PISMO IZ
LONDONA
Piše MOJCA BElM
Vojna za Kuvajt, pa naj bo
še tako daleč od Britanskega
otočja, vpliva na ljudi in
spreminja njihovo obnaša-
nje in tudi dojemanje sveta.
Tukajšnja tovarna zastav je
na primer dobila v prvem
v tednu vojne kar za 50 od-
stotkov več naročil; patriot-
ska zavest je strmo zrasla in
kakor poročajo iz Urada za
rekrutiranje vojakov, se vsak
dan prijavlja vedno več pro-
stovoljcev z vseh vetrov, ne-
kateri med njimi vse prej kot
ustrezni za boj. Najstarejši
do zdaj prijavljeni je bil star
74 let, predlagal pa je, da bi
ga uporabili vsaj v bolnišnici
ali za čiščenje prostorov
v enem izmed zavezniških
vojaških oporišč.
Psihologi pravijo, da se
ljudje drugače obnašajo, tu-
di če je vojna daleč od doma
in na bojišču nimajo sorod-
nikov ali znancev. Živijo
v neprestano napetem ozrač-
ju in so občutljivi tam, kjer
bi najmanj pričakovali. Ko
so na BBC-jevem prvem ra-
dijskem programu pred ne-
davnim zavrteli protivojno
pop pesem »Billy, ne bodi
junak« (Billy, don't Be a He-
ro), seje po telefonu pritožilo
kar sto dvajset poslušalcev.
Radio, televizija In
video
Tudi televizija in radijski
program sta prilagojena na
pol vojnemu stanju. BBC-jev
četrti radijski program, ki je
vedno namenjen samo go-
vornim oddajam, so na UKV
valovih v celoti posvetili voj-
ni za Kuvajt, običajni pro-
gram pa oddajajo na dolgih
in srednjih valovih. Prav ta-
ko pozorno so pregledali
program na televiziji in uma-
knili več filmov in nadalje-
vank, med njimi sprva tudi
nadvse priljubljeno serijo
>>'Allo, 'Allo«. Delno je pre-
povedi botrovala vojna vse-
bina, nekoliko pa tudi pre-
pričanje, da se Britanci v teh
dneh niso pripravljeni nor-
čevati iz svojih zaveznikov
v vojni za Kuvajt. Prikrajša-
ni gledalci so zagnali vik in
krik in po tednu prepovedi
se je priljubljeni Rene s svo-
jo druščino vrnil na male za-
slone.
Kriza pa se ne kaže samo
v programu radia in televizi-
je, ampak tudi pri izbiri vide-
otrakov, ki si jih Britanci
sposojajo te dni. Povečalo se
je povpraševanje po otroških
filmih in risankah, kar je oči-
ten dokaz, da se prebivalstvo
pred grozotami vsakdana
množično zateka v svet do-
mišljije.
Dobičkarji
Nekaterim bodo vojna in
psihološke posledice, ki jih
prinaša, omogočile tudi do-
ber zaslužek. Izrazitejšo do-
movinsko pripadnost dobro
občutijo v nekem podjetju,
kjer šivajo zastave. Povpra-
ševanje po njihovih izdelkih
se je povečalo kar za polovi-
co. Dva kupca sta izdeloval-
cem zaupala, da bosta z za-
stavo pregrnila mizo v jed
niči.
Kot trdi psiholog I
Glenn Wilson z Inštituta
psihiatrijo na londonski ui
verzi, je takšen odziv na vc
no povsem normalen. Spr
menjeno obnašanje samo k
že, da si ljudje želijo nečem
pripadati, da iščejo neki
kar bi jih povezovalo v stisl
Trenutno so precej razdraž
ni, zanimivo pa je tudi. da <
v času vojne zmanjša števil
samomorov, pravi Dr. Wi
son. Vojni čas ljudi na n«
način spodbudi in jih odvri
od depresije. i
Vsak petek
razkriva
RESNICO
Preservativi za britansko orožje
O čem pišejo britansiti časniiti
Zadnje dni januarja je The
Sunday Telegraph poročal,
da doživljajo Angleži zaradi
vojne v Zalivu strese. Zato se
je televizija londonskega
BBC odločila, da do nadalj-
njega umaknejo iz sporeda
nadaljevanki Allo Allo in ne-
ko drugo, ki na humoren na-
čin slika življenje vojakov.
Angleški psiholog Cary
Cooper je izjavil, da je stres
med civilnim prebivalstvom
v trenutni situaciji pogostej-
ši kot med vojaki na bojišču.
Vzrok: civilisti imajo obču-
tek krivde, ker živijo normal-
no, medtem ko so njihovi
najbližji v Zalivu izpostavlje-
ni nevarnostim, ki jih prina-
ša vojna. Zato pričakujejo
v Veliki Britaniji povečano
število srčnih kapi, večjo po-
rabo cigaret in alkohola ter
več ljudi s psihičnimi mot-
njami.
Stresne situacije doživljajo
tudi angleški šolarji. Ome-
njeni časnik navaja primer
dveh pakistanskih deklic, ki
so ju sošolci opljuvali. nadle-
govali in kričali nanju ter ji-
ma vcepljali v glavi, kaj si
mislijo o Pakistancih in osta-
lih zaveznikih Sadama Huse-
ina. V sporu je morala posre-
dovati britanska policija,
ravnatelj šole pa je del kriv-
de za neljubi dogodek pripi-
sal medijem, ki da z alar-
mantnimi naslovi, v stilu
»Notranji sovražniki«, raz-
burjajo javnost.
Sicer pa je v minulih dneh
The Times prinesel tudi na-
slednjo novico: »Londonska
tovarna Rubber je v Zaliv
poslala 500 tisoč preservati-
vov, ki naj bi služili kot ovoj-
nica cevem manjšega strel-
nega orožja. Zaščitili naj bi
jih vsiljivega puščavskega
peska.« The Sunday Tele-
graph pa je dodal: »Britan-
ske enote so včeraj prejele
več kot 30 tisoč ljubezenskih
pisem, 10 tisoč telefonskih
kartic in tono okusne škot-
ske hrane.«
NATAŠA GERKEŠ
Ta k miru pozivajoči plakat je visel v podhodu v bližini Hyde parka. Imperializmu
napoveduje smrt, kliče: »Roke proč od Zaliva«, opozarja, da ameriški in britanski
imperialisti mečejo bombe v Zalivu, zato jim je treba odgovoriti z množičnimi uličnimi
protestnimi shodi. Revolucionarna vojna je edina, v kateri se bomo borili, je med
drugim zapisano in sodeč po vsem tem, ga niso prilepili Britanci, čeprav se tudi ti
množično udeležujejo vsakotedenskih mirovnih shodov v središču Londona.
V minulih tednih so v Londonu na postajah podzemeljski
železnice nalepili več tisoč tovrstnih plakatov, ki ljudi
opozarjajo, naj bodo previdni če vidijo potovalno torbo
brez lastnika. V navodilih svetujejo, naj se torbe ne doti;
kajo, naj uporabijo ročico za alarm, ko se bo vlak ustavil
na postaji, svoj sum morajo nemudoma sporočiti vozniku
vlaka ali uslužbencem na postaji in obvestiti sopotnike,
naj izstopijo.
Foto: EDO EINSPIELEB
Bodice
Devalvacija dinarja
je posledica - razmno-
žitve finančnih para-
zitov.
Že od sužnjelastniške
dobe je človek - su-
ženj politike.
Na sončni strani Alp
vlada    za    delavca
- »večni sončni mrk«.
Očitno se odgovorni
dobro zavedajo, da se
v besedi gospodar-
stvo   skriva   beseda
- gospoda.
Nič čudnega, da vsi
»zvonijo    po    toči«
- »zvonenje pred to-
čo« je bilo kaznovano
z bivanjem na Golem
otoku.
Vojaške obveščeval-
ce, ki so ustvarili
»grozljivko« o HDZ-u
bi lahko poslali v Irak
- morda bi jim uspelo
dokazati, da je Husein
»največji prijatelj
ZDA«.
MARJAN BRADAČ
2A RAZVEDRILO
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 23
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
2. nagrada 200 din
3. nagrade po 100 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki jih
boste po pošti ali osebno dostavih v naše uredništvo do
torka, do 9. ure dopoldan. Na kuverte z rešitvami obvezno
napišite: NAGRADNA KRIŽANKA. Pošljite le kupon.
Rešitev Icrižanife
Vodoravno: BLEJSKO JEZERO, REPATICA, APEL,
UKINITEV, LENT, SAK, KONSTANTA, ERA, ALEKO,
TAR, LN, ELO, AN, EB, JADROVINA, ZIB, ČRNA, R.J.,
SALO, ASORTIMENT, NS, N.T., ISA, ORION, KVATRE,
PRAKSA, AORIST, MANET. i
Pregovor: PRAVA PRAVICA JE VEST.     ...........      ^
izid žrebanja
1. nagrado 500 dm prejme: Jani Živko, Cesta VII/4, 63320
Velenje.
2. nagrado 200 din prejme: Anica Pungeršek, Lekmarje
22, 63264 Vmski vrh.
3 nagrade po 100 din prejmejo: Vera Grabner, Trubarjeva
6, 63000 Celje, Zlata Roje, Iršičeva 6, 63000 Celje, Jelka
Rančig^, Polzela 209, 63313 Polzela.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
Deveta služba
Celjan! Tvoja narava ni zdrava,
Jožef Jarh boleha z njo že dokaj let,
medtem ko išče službo, ki bo prava,
naučil seje šteti do devet
Poslanska himna
Pozimi sejejo samo bedaki,
črnci, Kitajci, demosjaki.
Mi pa izogibamo se taki nori setvi,
pomagali bomo rajši pri žetvi.
• OVEN
Ona: Skupen dogovor s partnerjem ti bo končno
odprl oči in te postavil na realna tla. Le kako si
mogla biti tako naivna, saj se ti bo zdelo sedcfj
popolnoma očitno. Kdor se zadnji smeje, senajsla^j-
še smeje...
On: Pripravljen si na marsik^, vendar pa bodo
dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja
pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta
le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezen-
ske premike...
BIK
Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki pa bo
le prehodnega značka. Seveda pa to še ne pomeni,
daje ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijatelje-
vih namenov, s^j so vse prej kot odkriti in prijazni.
On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil,
ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano
srečaiije ti bo pustilo obilo lepih spominov, pred-
vsem pa si boš pomiril svoje prenapete ži^ce. Po-
pazi malo na zdravje.
DVOJČKA
Ona: Zadnje čase poslušaš le glas svojega srca,
vendar pa bi ne bilo slabo, če bi vključila tudi svoj
razum. Sed^ je pravi čas. da si tudi ti omogočiš
vs^j manjši poslovni uspeh, ki bi ti vsekakor le
koristil...
On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in po-
novno boš lahko zadihal s polnimi p(iuči. Še vedno
pa ti ne bo uspelo urediti svoje ljubezensko življe-
nje, snj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potru-
di se in ne bo ti žal. ^
RAK
Ona: Le tako naprej in uspelo ti bo! Sed^ si v iz-\
redno ugodnem obdobju za sklepanje novih prija-]
teijstev, kar ti bo v veliki meri povečalo krog prija- J
teljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastalo '<
tudi k^ več!
On: To, da si nekio želiš, še ni dovolj, potrebno se
bo tudi angažirati in storiti potrebne korake. Pred--
vsem pa se ne podcenjuj, saj si sposoben tudi I
takšnih reči, ki so bile nekoč tudi resnično nedo- i
segljive. <
LEV
Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture ti bo
odkril tvoje realne možnosti pri nekom, ki ti nika-
kor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjuj, ampak
mu pokaži predvsem tvoje dobre lastnosti, slabe
pa pusti raje za drugič.
On: Nikar se ne zapiraj vase, ampak poglej okoli
sebe in kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih
kombinacij, tako v ljubezni kot tudi poslovno. To-
rej se ti v bližnji prihodnosti obeta precej živahnej-
še življenje od dosedanjega.
DEVICA
Ona: Skrbni čas je že, da si temeljito izprašaš vest
in dokončno razčistiš, kaj v resnici pričakuješ.
S partnerjem se boš zapletla v precej neprijeten
prepir, ki pa se bo končal veliko bolje, kot pa boš
pričakovala.
On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar
ti bo prineslo dokajšen dvig tvojega poslovnega
ugleda, z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč
dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še pre-
malo poznaš.
• TEHTNICA
Ona: Našla boš toliko časa, da boš priskočila na"'
pomoč nekomu, ki te bo n^bolj potreboval. Toda]
poskusi se pobrigati tudi za svoje probleme, s^ se;
ti na obzorju bližajo karseda črni oblaki. Toda ni- j
kar se ne ustraši! i
On: Le zak^ čakaš, da se bodo ostali prilagodili
tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ukloniš i
večinski volji? In naj ti nikar ne bo nerodno prizna-1
ti napako, saj se ti lahko zatajevanje le te kaj slabo \
obnese.
• ŠKORPIJON
Ona: Vse boš stavila na eno samo karto, čeprav nisi'
povsem prepričana, ali bo dobitek res tolikšen, da '
bi te zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imcdo'
»norci" srečo, pa se bo to izkazalo tudi v tvojem i
primeru.
On: Ne misU toliko na prijateljičine namige, ampak ;
se r^e malo bolj posvečaj poslovnim stvarem. [
Streznitev ob koncu tedna ti bo prinesla dokončno \
spoznanje, da nisi tako nezmotljiv, kot pa si mi-{
sUš...
• STRELEC
Ona: Dober glas seže v deveto vas. To se bo poka-
zalo tudi pri tebi, ss^j ti bo dobra poslovna poteza
odprla prenekatera vrata v prihodnost. Zgrabi pri-
ložnost, dokler je še tu, k^jti kasneje bodo vsa
prizadevanja popolnoma zaman.
On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil.
Nikar ne omahiij - vse to si si zaslužil in to več kot
pošteno. Tako boš imel sed^j več časa zase in za
svoje privatne načrte, ki so vse prej kot pa
skromni... -*
KOZOROG
Ona: Tvoji namigi bodo vse preveč prozorni, da bi
lahko še vedno ustvarjala vtis, da te resnejša ljube-
zenska veza sploh ne zanima. Prepusti se čustvom
in k^j kmalu se bodo pokazali povsem konkretni
rezultati.
On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja,
da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali
tako ne zaslužiš... Ob koncu tedna se ti bo pripeti-
la majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih
posebnih posledic. ^
VODNAR
Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si
zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si
imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijet-
no presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši
možni način.
On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več, kot
pa konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi
izgledaš karseda samozavesten in samostojen, pa
tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te
ljubi.
RIBA
Ona: Nihče ti ne želi ničesar slabega, zato se nikar
ne izogibaj družbi, ki te že kar precej pogreša.
Preko vikenda se ti obeta prijetna avantura, ki pa ti
lahko prinese še k^ več kot pa le eno prijetno
noč...
On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možno-
sti za ponoven začetek na poslovnem področju,
kjer si nekoč že pogorel Naj te stari neuspehi nikar
ne ovirnjo. s^ bo tokrat povsem drugače - pred-
vsem boljše. a
24. STRAN - 14. FEBRUAR 1991
NT&RC
NASVETI
ZDRAVILNE RASTLINE
Zelena
Zelena (Apium graveolens L) je vrtna zdravilna
rastlina in tudi odlična začimba.
Spada v obširno družino kobulnic, ki zajema 125
rodov s 3000 vrstami. Predstavniki so večinoma
zelišča, le redko so grmi. Pogosto so prijetno dišeče
rastline, nekatere pa imajo neprijeten vonj in so stru-
pene ali celo smrtno nevarne. Nekatere dvigajo svoje
kobule več metrov visoko, druge nas ranijo s svojimi
trni.
Navadna zelena raste divje na slanih tleh bhzu mor-
skih obal Evrope in zahodne Azije. Danes gojijo po
vrtovih več zvrsti zelene. V zdravilne namene uporab-
ljamo samo vrtne oblike. Zelena je do meter visoka
rastlina. V zemlji ima močno gomoljasto korenino, iz
katere poganja močno in zelo razraslo steblo. Steblo je
pokončno, robato in brazdasto. Veliki, blesteči listi so
pernato deljeni. Drobni beli cvetovi so združeni
v kobulah, ki so brez ovojkovih listov. Iz cvetov se
razvijejo skoraj kroglasti plodovi z vidnimi oljnimi
progami. Zelena cveti poleti od julija do septembra.
Zeleno gojijo danes po vsem svetu zaradi njene zna-
čilne arome. Uporabljali so jo že v antiki, stari Egip-
čani so jo dajali svojim mrtvecem na pot, stari Grki in
Rimljani pa so sadili zeleno na grobovih in krasili z njo
spomenike.
Pri zeleni nabiramo korenine, mlade liste in stebla
ter plodove. Vsi ti deh vsebujejo eterično olje, flavon-
ski glikozid apiin, kumarinske spojine, flavonoide,
rudninske soli, vitamine itd.
Zelena se uporablja v ljudskem zdravilstvu kot
diuretik pri težavah z mehurjem in ledvicami ter pri
putiki in revmatičnih težavah. Vsebuje eterično olje, ki
pospešuje izločanje seča. Tudi pomirja nervozen želo-
dec in lajša težave pri napihnjenosti. Dobro deluje tudi
na živčevje, zlasti pri tistih ljudeh, ki se slabo počutijo,
nimajo zaupanja vase. Različne spojine, izolirane iz
zeleninih plodov, pomirjajo krče v prebavilih in imajo
uspavalni učinek. Pomirjajo živčno razrvanost in tudi
živčne krče. Iz plodov so izohrah nekohko strupeno
alkaloidno frakcijo, ki sojo proučevali tudi na poskus-
nih živalih in ima pomirjajoči učinek na centralni
živčni sistem. Izolirane kumarinske spojine pa uniču-
jejo bakterije. Ljudsko zdravilstvo priporoča čaj iz
zelene pri visoki vročini, ker zbija vročino. Ker je
aromatičnega okusa, se obnese tudi kot aperitiv in
pospešuje delovanje želodčne sluznice. Podoben uči-
nek ima tudi svež zelenin sok, ker pospešuje presnovo
in je odličen zlasti pri tako imenovanih shujševalnih
kurah. Sok iz zelene, rdeče pese in korenja pomaga pri
odstranjevanju »žlindre« iz telesa ter ga lahko pijemo
pri zdravilnem postu. Sok tudi urejuje delovanje jeter
in ker pospešuje prekrv^avitev v trebušni votlini, ga
ljudsko zdravilstvo uporablja tudi kot afrodiziak - sti-
mulira spolno aktivnost.
Čaj iz zeleninih listov pripravimo tako, da vzamemo
žličko posušenih listov ali žlico svežih in jih poparimo
s pol litra vrele vode. Pokrijemo in pustimo, da se
ohladi. Je odlično zdravilo za želodec in lajša težave pri
bolnikih z ledvičnim peskom, ne smejo pa ga uživati
bolniki z vnetimi ledvicami. Zaradi prisotnih furoku-
marinov pride pri nekaterih ljudeh do preobčutljivosti
na sončno svetlobo, kar se kaže v srbečih izpuščajih.
Z vodo, v kateri se je kuhala zelena, si lahko umivamo
tudi lasišče, če imamo preveč prhljaja.
BORIS JAGODIC
RECEPTI NAŠE BABICE
Svinjska ribica v mreži
Sestavine (za štiri osebe): 1 do 1 in pol kg nizek svinjski
kare (pri stegnu), 3 dag soli, 2 zrni česna, 1 lovorjev list,
2 kolobarčka čebule, 1 kolobarček limone, 2 vejici peterši-
Ija, svinjska mrežica.
Meso svinjskega kareja izluščimo, začimbe zmešamo in
nadrgnemo ribico. Svinjsko mrežico položimo v vodo, jo
raztegnemo in nato vanjo položimo ribico. Na zgornjo stran
položimo kolobarček limone, na vsako stran kolobarček
čebule in peteršilja. Od okusa je odvisno tudi naslednje:
ribico lahko predreš po sredini in vstaviš slanino, hrenovko
in kuhan korenček. Posebej slednji daje narezani speciali-
teti izreden videz. Ribico nato zavijemo, vstavimo v vročo
pečico, polijemo z oljem in jo pri temperaturi 150° pečemo
45 minut do ene ure, odvisno od debeline ribice oziroma
starost prašiča. Vmes jo polivamo s sokom, ki nastaja med
pečenjem.
Polnjena telečja prsa
Sestavine (za štiri osebe): Ikg telečjih prsi, 1 velika
zemlja (stara en dan, če je sveža je posušimo v pečici),
10 dag piščančjih jeter, 1/2 del mleka, peteršilj, 3 dag soli,
1 zrno česna, malo popra, malenkost soka od čebule, žlica
drobtin.
Pol decihtra mleka razredčimo v enem decihtru vode.
Razrežemo žemljico in jo mehčamo v mleku in vodi pet
minut. Meso ožmemo in dodamo začimbe ter sesekljana
jetra. Ko maso dobro premešamo, z njo napolnimo telečja
prsa. Rebra izluščimo pri gornjem delu, nato pa od tam
zarežemo proti vršičkom prsi tako, da nastane vrečka. Vanjo
vstavimo meso in vrečko zašijemo, da masa ne izpade. Na
dno ponve položimo izluščene kosti (ker izpuščajo sok) in na
njih položimo prsa ter vse skupaj postavimo v toplo pečico.
Pečemo uro do uro in pol pri temperaturi 150 stopinj.       j
MODNI KLEPET
^ Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
če star pregovor, da se
tudi dobrega človek preobje,
malce spremenimo, kaj lah-
ko njegovo sporočilo upora-
bimo tudi v razmišljanjih
o modi. O modi blaga s karo-
vzorcem, ki je sicer skoraj
vedno v modni milosti, a ga
je treba izbirati s posebno
pozornostjo, piše danes naša
modna svetovalka Vlasta
Cah-ŽerOvnik.
V nasvetih, kako izbirati
blago s karo-vzorcem, je Vla-
sta Cah-Žerovnik izredno
previdna. Pravi, da se pri
tem blagu ne bomo nikoh
zmotili, če ga bomo uporab-
Ijah le za dodatek, ki bo po-
pestil in poživil ostala oblači-
la, za samostojen del garde-
robe pa ga lahko izberejo le
tiste, ki takšna oblačila znajo
tudi nositi. Previdnost je ti
rej potrebna, še bolj p|
pravšnja mera okusa, saj
vam atraktivnost sama
sebi ne bo izboljšala videza
Prav nasprotno, atraktivna
in upadljiva obleka pristoji
le tistim, ki so navajeni, da
vsepovsod vzbujajo pozor,
nost. Kakšno drobno »sivo
miško«, čeprav seznanjeno
z modnimi novostmi, pa bo-
mo prej opažih, če bo na svo-
jih oblačihh imela le kanček
karo-vzorca.
In še povabilo za konec,
V našem uredništvu še ved-
no zbiramo vse vaše nagrad-
ne kupone (s priloženimi
prošnjami za nasvet oziroma
vprašanji), žrebanje pa bo na
vrsti zadnjo soboto v marcu.
Uredništvo
Zdaj je čas
»karaste« mode
Nič novega ne boste izve-
deli, če vam povem, da so
tkanine s karo vzorcem ene
izmed tistih materialov, ki
so v modi vedno »in«.
One enostavno trajajo in
trajno, aktualne so za vse
priložnosti in postave. Zad-
nja leta se pogosto uporab-
ljajo v kombinaciji z eno-
barvnimi tkaninami ali pa le
kot vzorec - detalj.
Če ste trdno prepričani
v svoj dober okus, lahko
kombinirate tudi droben in
širok karo, pa če črte in
kakšna pikica se lahko vrine
zraven, seveda, če je vse sku-
paj v odgovarjajočih sklad-
nih barvah. V nasprotnem
boste prav lahko spominjali
na racaj očega cirkuškega
klovna. Kar pa vam gotovo
ne bo v veselje.
Torej - premišljenost in
zmernost v roke, če ne spa-
date med izrazito atraktivna,
na vsakem koraku pozornost
vzbujajoča dekleta!
Prav nič pa ga ne bodo po-
lomile tudi predstavnice
nežnega spola z nekaj zopr-
nimi kilogrami viška, če se
bodo odločile za kostim v si-
vo, rjavo ali modro-črnem,
nekoliko manjšem karo
vzorcu. Le suknjič naj bo ne-
koliko daljši!
VLASTA
DOBRO JE VEDETI
Da je ricinovo olje odhčno
sredstvo za lepe lase in trepal-
nice.
V kožici segrejemo dve do tri
žhce ricinovega olja in ga s ko-
smom vate vtiramo v lasišče.
Z oljem natremo tudi lasne ko-
nice, zlasti še, če se lasje cepijo
in če so lasje slabi in brez le-
ska. Olje pustimo na lasišču
vsaj pol ure, še bolje je, da de-
luje nekoliko dlje. Nato si lase
umijemo kot ponavadi.
Ricinovo olje krepi tudi tre-
palnice. Če si dvakrat na dan
krtačimo trepalnice s krtačko,
ki jo namočimo v ricinovo olje,
bodo postale trepalnice daljše
in svetile se bodo.
Če se nam vnamejo veke za-
radi prečute noči, zaradi pika
kakšnega insekta ali zaradi
prepiha, pomaga močan ruski
čaj. Z ohlajenim čajem napoji-
mo košček vate in si jo nežno
pritiskamo na oči.
Enako dobro dene tudi za-
vretek iz peteršilja:
30 gr svežih peteršiljevih h-
stov kuhamo približno 10 mi-
nut v 2 del vode.
Peteršilj ev zavretek uporab-
ljamo hladen.
Da lahko sami napravimo
krepčihio obrazno kopel. Kožo
osveži, okrepi in ji prinaša vita-
min A in B.
Dve ali tri koprive pol ure
kuhamo v enem litru vode.
Uporabljamo hladno ah mlač-
no zavrelico.
Čaj iz vinske rutice deluje
na oči pomirjujoče in nam
ostri vid.
Potrebujemo: pribhžno 5 g
(1 žlica) lističev vinske rutice
in slabega 1/2 1 vode (najbolje
deževnice). Vodo zavremo, va-
njo vsujemo hstiče, pokrijemo
in čez nekaj minut precedimo.
Tudi čaj iz sleza je zelo po-
mirjujoč, zato ga uporabljamo
pri vseh vrstah vnetij, za izpla-
kovanje cih kot obkladek. Čaj
iz sleza dobro dene vnetim,
rdečim, zabuhhm očem. Oči si
lahko splakujemo ah pa polo-
žimo nanje obkladek iz vate,
namočene v tem čaju.
Potrebujemo: 1 žhco cvetov
na eno skodehco vode ah pa
2 žhci svežih ali posušenih li-
stičev na 1 skodelico vode.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Predhišnl prostor
v zadnji številki našega
kotička je strokovnjakinja
svetovala nekaj stvari o ure-
ditvi vrta, v nadaljevanju
njenih nasvetov pa zasledi-
mo obdelavo posameznih
vrtnih elementov, tokrat
predhišnega prostora.
Predhišni prostor je na-
vadno zelo majhen, zato je
zlasti važno, da obdrži svojo
oblikovno celovitost. To ce-
lovitost bomo dosegli s po-
vezovanjem poti za vozila
s pešpotjo, pri čemer je važ-
no, da se predprostor le en-
krat preseka.
Izbira rasthn za predhišni
prostor je v prvi vrsti odvis-
na od velikosti zelenice, veh-
kosti hiše, od lege, barve in
arhitekture objekta in od te-
ga, ali stoji stavba v rural-
nem ali urbanem naselju.
Predhišni prostor je ogle-
dalo našega vrta, nekakšna
vizitka za mimoidoče.
V njem so potrebni še svetil-
ka, niša za časopis in pošto
ter prostor za zaboj s smet-
mi. Razmisliti je tudi potreb-
no o morebitni ograji ali živi
meji ali pa se odločiti o odpr-
tem tipu predhišnega pro-
stora.
Zapisala sem že, da je to
prvo srečanje s hišo, ki ga
lahko uredimo tako, da z ver-
tikalo ločimo visoka ali
manjša drevesa, z omoriko
ah brezo. Ob poti pri vhodu
pa parterno zasadimo po-
krovne grmovnice, ki nam že
od daleč povedo, kje je vhod
v hišo.
JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
načrtovalka
zelenih površin
Bionergetik
prihodnji teden
Na v janustrju objavlje-
no reportažo Modra kapa
proti glavobolu smo v na-
še uredništvo prejeh pre-
cej telefonskih klicev.
Bralce je zanimalo pred-
vsem, keiko priti do Mar-
jana Kneza. Da bodo sku-
šah stik z njim navezati
preko nove rubrike, v ka-
teri bi bioenergetik sode-
loval z nasveti, se je odlo-
čilo 28 bralcev, ki so nam
že poslali vprašanja. Ru-
briko bomo odprli pri-
hodnji teden.
INFORMACIJE
NT&RC
14. FEBRUAR 1991 - STRAN 27
Dežurstva zdravstvenih domov
Zdravstvena služba v vseh zdravstvenih domovih na našem
območju je organizirana v dopoldanskih in popoldanskih ordi-
nacijah: v Zdravstvenem domu v Velenju pa je zdravnik dežu-
ren v sprejemni pisarni. V Zdravstvenih domovih v Celju, Šent-
jurju, Žalcu, Šmarju in Rogaški Slatini ter izmenoma tudi
v zdravstvenih postajah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek je
dežurna zdravstvena služba med 19. in 7. uro zjutraj naslednjega
dne. V Slovenskih Konjicah, Velenju in Laškem pa zdravniki
dežurajo med 20. in 7. uro zjutraj naslednjega dne.
Telefoni: Celje: 27-721, 26-113, Šentjur: 741-511, Slovenske
Konjice: 751-522, Šmarje: 821-021, Rogaška Slatina: 811-621,
Žalec: 711-138, Rogatec: 826-016, Kozje: 770-010, Podčetrtek:
882-018, Bistrica ob Soth: 784-110, Velenje: 856-711 in Laško:
731-233.
Zrak v Celju
Na merilnem mestu v Mi-
klošičevi ulici smo pretekli
teden izmerili najvišje 24-ur-
no povprečje v soboto 9. fe-
bruarja in sicer 0.37 mgS02/
m^3 zraka. Najvišje enourno
povprečje smo pravtako iz-
merili v soboto 9. februarja
in sicer ob 14.00, ko se je
koncentracija SO2 v zraku
povzpela na 0.73mgSO2/m^
zraka.
Z ozirom na določila Odlo-
ka o mejnih in kritičnih kon-
centracijah škodljivih snovi
v zraku (Ur. list RS, št. 30/90)
lahko ugotovimo, da zrak na
merilnem mestu v Mikloši-
čevi ulici ni bil prekomerno
onesnažen samo v torek 5.
februarja.
Tudi na postaji AN AS
v Kersnikovi ulici je bil zrak
praktično ves teden preko-
merno onesnažen kljub te-
mu, da so bile izmerjene
vrednosti nekoliko nižje kot
v Miklošičevi ulici.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 14. 2.: DENARJA DO
STREHE - ameriški film
15. do 19. 2.: VELIKE OG-
NJENE ŽOGE - ameriški
film
od 20.: DNEVI DOMAČEGA
FILMA
Ječarji - slovenski film
KINO MALI UNION
do 16. 2.: ČEDNO DEKLE
- ameriški film
KINO METROPOL
do 14. 2.: VSI ZMAGUJEJO
- ameriški film
do 14. 2.: HARLEM PONOčI
- ameriški film
15.   do   19.   2.:   BIGFOOT
- ameriški film
15. do 19. 2.: DESERT
S SMETANO - ameriški film
od 20. 2.: DNEVI SLOVEN-
SKEGA FILMA
20. 2.: MAJA IN VESOLJ-
ČEK - slovenski film
20.    2.:    CRISTOPHOROS
- slovenski film
KINO METROPOL MATINEJE
16. 2.: OREL SMRTI - ameri-
ški film
KINO DOM
do  14.  2.:  PRESTOPNIKI
- ameriški film
15. do 19. 2.: OREL SMRTI
- ameriški film
od 20. 2.: NAJBOLJ NORI
BOŽIČ - ameriški film
KINO VOJNIK
17. 2.: SILA IZVEN ZAKO-
NA - ameriški film
UNIOR ZREČE
14. 2.: BOLNICA FRAN-
KENSTEIN - ameriški film
15. 2.:   NINDŽE   ŽELVE
- ameriški film
16. 2.: OCTOPUSSV - ameri-
ški film
17. 2.:   IZVEN   ZAKONA
- ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
14. 2.: TRINITA - ameriški
film
16. in 17. 2.: GLEJ KDO TO
GOVORI - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
16. in 17. 2.: KIKS BOKSER
- ameriški film
20. 2.: VOJNA RUŽE - ame-
riški film
KINO LJUBNO
16. in 17. 2.: JURIš NA BAZO
GLORIJA - ameriški film
KINO VELENJE
14. 2.: PRIC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
15. 2.: ZLOČINI IN PREKR-
ŠKI - ameriški film
16. in 17. 2.: MISSISIPI
V PLAMENIH - ameriški
film
19. in 20. 2.: ŽRELO V. del
- ameriški film
Nočni kino
15., 16. 17. 2.: NEUTRUDNI
LJUBIMEC - ameriški film
KINO DOM KULTURE
Filmsko gledališče
18. 2.: ZLOČINI IN PREKR-
ŠKI - ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
17. 2.: ZLOČINI IN PREKR-
ŠKI - ameriški film
18. 2.: MISSISIPI V PLAME-
NIH - ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
15. 2.: IVIISSISIPI V PLAME-
NIH - ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
15. 2.: POLICIJSKA AKA-
DEMIJA VI. del - ameriški
film
15. 2.: DICK TRACY - ameri-
ški film
16. 2.: GUVERNER IN
STRIPTIZETA - ameriški
film
17. 2.:  NA BOJNI STEZI
- ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
14. in 15. 2.: MAšINA ZA
UBIJANJE - ameriški film
16. in 17. 2.: GORILE V ME-
GLI - ameriški film
18. in 19. 2.: ČUVAJI ČASA
- ameriški film
20. 2.: LJUBIMO SE 3 - jugo-
slovanski film
Nočni kino
15. in 16. 2.: ZGODBE O NI-
KOL - ameriški film
SNEŽNE
RAZMERE
Sreda, 13. 2. 1991, ob 8h
zjutraj
Rogla: oblačno -11°. Smu-
ka je mogoča na 100 cm sne-
ga. Vse naprave obratujejo
od 9. do 16. ure. Urejene so
tekaške proge na 3, 5 in
lOkm.
Golte: oblačno in vetrovno
-9°, 110 cm suhega snega. Ni-
halka vozi od 8. do 18. ure,
vlečnica Morava, Stari stani
in dvosedežnica Smrekovec
pa delajo od 9. do 16. ure.
PRIREDITVE
V Likovnem salonu v Celju je do konca februarja na
ogled razstava slikarskih, kiparskih in grafičnih del Jožeta
Muhoviča. Razstava ima naslov Hvalnica praznemu pro-
storu, v torek, 19. februarja ob 12. uri pa bo avtor razstave
pripravil predavanje O oblikah in luknjah med njimi.
V Cinkarni Celje je na ogled razstava karikatur Naši
obrazi Lenarta Horvatiča.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek 14. februarja večer z Jerco Mrzel.
Na Gimnaziji Celje bo jutri, v petek 15. februarja ob 19.
uri Eksperimentalno gledališče MKUD Kajuh Gimnazije
Celje izvedlo dramo Opoj.
V Zadružnem domu Ljubečna bo jutri, v petek 15.
februarja ob 19. uri koncert Revijskega tamburaškega
orkestra Akord iz Celja.
V Kulturnem domu Trnovlje bo v soboto, 16. februarja
ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra štorskih železarjev.
Koncert ima naslov Z melodijami po Evropi.
V Kulturnem domu v Šmartnem v Rožni dolini bo
v nedeljo, 17. februarja ob 16. uri koncert Revijskega tam-
buraškega orkestra Akord iz Celja.
V Slovenskem ljudskem gledališču bo od ponedeljka,
18. februarja do sobote, 23. februarja gostovalo Stalno
slovensko gledališče iz Trsta z delom Tetovirana roža.
V razstavnem prostoru hotela Dobrna razstavlja Dušan
Naghč.
V razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bo
v petek, 15. februarja otvoritev razstave likovnih del
Jaglenke Leban-Markulj. Slike na steklu bodo na ogled do
sobote, 23. februarja.
V Kulturnem domu na Ljubnem bo v nedeljo, 17. febru-
arja ob 17. uri koncert pevskih zborov. Sodelovah bodo
moški pevski zbor Ljubno, moški pevski zbor Mozirje in
upokojenski pevski zbor Mozirje.
V Galeriji Mozirje bo danes, v četrtek 14. februarja ob
18. uri otvoritev hkovne razstave Lojzeta Perka.
V Delavskem domu v Nazarjah bo jutri, v petek 15.
februarja ob 18. uri koncert pevskih zborov.
V Kulturnem domu v Bočni bo v nedeljo, 17. februarja
ob 15. uri gledališka igra Dva para v izvedbi PD Nova
Štifta.
V Kulturnem domu v Gornjem Gradu bo v petek, 16.
februarja ob 19. uri predstava Švejka v izvedbi KD Vrbje.
V Kulturnem domu v Novi Štifti bo jutri, v petek 16.
februarja ob 18. uri koncert pevskih zborov.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do
4. marca na ogled razstava bakrorezov z različno tematiko.
V razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini je
na ogled razstava Slikarji Rogaški Slatini. Na razstavi
sodelujejo Rado Jerič, Janez Knez, Henrik Marchel, Erna
Ferjančič-Franc, Zoran Ogrinc, Vojko Pogačar, Veronika
Rakuš, Tone Slivnik in Tone Wolf. Danes, v četrtek 14.
februarja ob 20. uri bo v Zdravilišču nastopila Celjska
folklorna skupina ŽPD France Prešeren.
V domu kulture v Velenju bo danes, v četrtek 14. febru-
arja ob 18. uri koncert Greentown Jazz Banda.
V knjižnici v Velenju bo jutri, v petek 15. februarja ob
19. uri portret igralca Poldeta Bibiča. Pogovor bo vodila
Miša Molk.
V domu kulture v Šmartnem ob Paki bosta v soboto, 16.
februarjaob ob 19. uri ŠFS Koleda in Šaleški oktet pred-
stavila splet ljudskih pesmi in plesov.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava Slovenske slovnice in Fran Miklošič.
V Kulturnem domu v Šoštanju razstavlja Jože Na-
potnik.
V agenciji Dopo v Celju razstavlja Alice Javšnik, članica
Društva hkovnikov amaterjev Celje.

32. stran - 14. februar 1991
NT&RC
kronik!
NOČNE
CVETKE
• Mimoidoči so se v po-
nedeljek, 4. februarja zve-
čer zgražali. Nekdo se je na
avtobusni postaji za lokal-
ce na Podjavorškovi ulici
lepo zložil in zlezel v spa-
nec. Potem so se policisti
srečali s Stankom J. iz Ce-
lja, ki ga je dotolkel alko-
hol. Je bil pa za Staneta ta
ponedeljek srečen dan, saj
je imel zastonj prevoz do
doma, za kar so poskrbeli
možje postave. Pa naj še
kdo reče, da niso mehkih
src.
• Stane C. si je istega
dne zvečer privoščil mlatiti
svojo bivšo. Ker sta brez
rinčk na rokah še vedno
pod isto streho, si možakar
še vedno lasti pravico, da
sme svojo žensko tu pa tam
pregarbati. Ker gre za poli-
cistom znanega tovrstnega
povratnika, bo šel Stane na
zagovor pred sodnika.
• Tale je pa prava truba-
durska. V torek malo pred
polnočjo, sta Fadil A. in
njegov družabnik stala pod
oknom pred blokom na Ro-
bovi, gledala v luno in zavi-
jala. Zal je bilo to snublje-
nje bolj podobno glasnemu
kruljenju. ki je zbudilo
mladenkinega očeta. Ata je
prišel ven, vnel seje prepir,
v katerem je Fadil ateka ce-
lo udaril. Podokničarja bo-
sta morala k sodniku za
prekrške.
• V četrtek so poklicali
s celjske Loterije, kamor
hodijo vse bolj lačni in bosi
Celjani srečo iskat. V tej
vnemi pa je nekdo hudo
pretiraval, vpil in razgrajal,
ker se mu sreča ni dala uje-
ti. Karel B., ki je z žalskega
konca doma, bo svojo kom-
binacijo moral izdati sodni-
ku za prekrške.
• Ker so pesti že zastare-
la metoda, se je Nenad R.
v petek zvečer domislil so-
dobnejše metode za obra-
čunavanje. Pred kinom
Metropol je s solzivcem
onemogočil samoobrambo
Zoranu M.
• Matejko R. iz Šmarja je
bil v petek zvečer od sile.
V bistroju v Šfnartnem
v Rožni dolini je bil tak si-
lak. da je okoli njega vse
ostrmelo. Splošen preplah
je povzročil s tem, ko je
lastnoročno metal ob stene
in ob tla kozarce in stekle-
nice.
• V Casablanci je tudi
pozimi vroče. Da bi se Si-
mon K. in Jože B. iz Celja
ohladila, sta stopila ven in
se začela mikastiti. Ker je
bilo to v nedeljo ob štirih
zjutraj, je sklepati, da sta se
s potrebno energijo »opre-
mila« v šank-zakladnici.
M. A.
Mamila, orožje, ponarejeni denar
Uživalci mamil že v osnovni šoli
Mamila postajajo vse hujši druž-
beni problem, zdaj tudi pri nas,
v Sloveniji. Vse več je mladih, ki iz
notranjih stisk bežijo s pomočjo
droge vseh vrst in rangov. Prekup-
čevalci (»dealerji«) pa si manejo
roke.
Organi za notranje zadeve so lani
v Sloveniji evidentirah 84 kaznivih
dejanj neupravičene proizvodnje in
prometa z mamili, kar je za 40 od-
stotkov več kot predlani, in 114 kaz-
nivih dejanj omogočanja uživanja
mamil, kar je za 72 odstotkov več
kot v letu 1989. Povečalo pa se je
tudi število prekrškov v zvezi z ma-
mili in tudi količina zaseženih
mamil.
Uresničile so se napovedi delav-
cev organov za notranje zadeve, ki
so v minulih letih opozarjali na ta
problem. Število oziroma krog uži-
valcev in razpečevalcev se v Slove-
niji širi, starost uživalcev mamil pa
se niža. Ugotovljeni so primeri uži-
vanja mamil v osnovnih šolah.
V prometu (in uživanju) je vedno
več mamil, ki jih uvrščamo med
t. m. trde droge (heroin in kokain),
razmerje med uživanjem mehkih in
trdih drog pa je že skoraj v enakem
sorazmerju.
V naši repubhki se pojavlja orga-
nizirano in dokaj obsežno razpeče-
vanje mamil, tranzit preko Sloveni-
je v zahodne države pa se povečuje.
V porastu je kriminal, povezan
z mamili, kot so vlomi v zdravstve-
ne zavode in lekarne ter celo primer
ugrabitve zaradi zasvojenosti z ma-
milom.
Lani so organi za notranje zadeve
evidentirali tudi večje število pri-
merov tihotapljenja ter nedovolje-
nega prometa z orožjem in streli-
vom. Ker ta kazniva dejanja sodijo
glede na stopnjo družbene nevarno-
sti in načina storitve v različne sku-
pine kaznivih dejanj in prekrškov
(nedovoljena trgovina, nedovoljena
posest, carinska kazniva dejanja in
prekrški po zakonu o orožju)še ni
zbirnih podatkov, podatki po posa-
meznih skupinah kaznivih dejanj
v zvezi z orožjem pa kažejo na t
stveno povečanje. Večina ugotoi
Ijenih primerov kaže, da je tihota.
Ijeno orožje namenjeno preprodj
na območju drugih republik, deltj
ga orožja in streliva pa ostaja tu,
v Sloveniji.
V Sloveniji je tudi precej pririn
rov ponarejanja denarja, predvset
tuje, trdne valute, število tovrstni
kaznivih dejanj pa ostaja na pre(
lanski ravni. Zaradi ponarejanja
narja so lani ovadih enajst storilcev
večinoma itahjanskih državljanov'
večina ponaredkov pa izvira iz tii
jine.
MARJELA AGRE
Oralno cepljenje lisic
Na celjskem območju se
pripravljajo na prvo oralno
cepljenje lisic proti steklini.
Gre za široko zastavljeno ak-
cijo, ki jo je podprla in delno
financirala tudi evropska go-
spodarska skupnost, na celj-
skem območju pa jo bodo iz-
vedli prvič, medtem ko so jo
že izpeljali na Primorskem
v smeri proti italijanski meji.
Posebne tablete so najprej
izdelah v Franciji. Gre za iz-
redno dobro zaščitno sred-
stvo. Takšne tablete so zad-
nja tri leta (toliko traja pre-
ventivni ciklus) že uporab-
ljali v Švici, Avstriji, Franciji
in Nemčiji, zdaj pa jih bodo
še pri nas.
Akcija bo izredno razširje-
na, saj bodo tablete polagah
na razdalji 250 metrov, pri
tem pa bo sodelovalo okoh
štiri  tisoč  članov.
Natančnost dela bo pre-
verjala posebna regijska
strokovna komisija, ki jo bo-
do sestavljali veterinarji, in-
špektorji občine in predstav-
niki zveze Savinjsko Kozjan-
skih lovskih družin Celje.
Tudi po posameznih obči-
nah bodo ustanovljene po-
sebne komisije. S tabletami
bodo poskušah zavarovati h-
sice pred steklino. Da bo ak-
cija uspešna bo to delo treba
opraviti trikrat zapored.
Temeljite priprave bodo
potekale vse do konca aprila,
ko bodo ob ugodnem vreme-
nu položih tablete s cepi-
vom. O pomenu akcije bomo
še poročali. Tablet ne bodo
polagali na večje strnjene
poljske površine in površine
nad 900 m višine, ker je ugo-
tovljeno, da se v določenem
obdobju hsice pomaknejo
v nižje predele.    T. VRABL
Smrtonosna
elcsplozija
v sredo, 6. januarja po-
poldne je v gozdu ob na-
selju Hudinja v Celju
umrl sedemnajstletni N.
R. iz Celja, dijak drugega
letnika vojaške gimnazije
v Ljubljani.
Tragično preminuli N.
R. je to popoldne aktivi-
ral improvizirano ročno
bombo. Pred tem je šol-
sko bombo M 52 R doma
predelal tako, da je vanjo
vstavil eskplozivno zmes,
ki je ob detonaciji vžigal-
nika v go2^du eksplodirala
v rokah pokojnega, ki je
umrl na kraju dogodka.
Lažje telesno poškodo-
van je bil petnajstletni T.
P. iz Celja.
stresla ga Je
elektrika
Pri nakupovanju v proda-
jalni Rio, trgovskega podjet-
ja Center v Celju, je v petek,
8. februarja doživel občan M.
C. udar električnega toka.
Streslo ga je, ko je izbiral po
hladilni skrinji za mlečne iz-
delke. Prepeljali so ga v celj-
sko bolnišico, kjer je ostal na
opazovanju. Komisija UNZ
Celje je na hladilni skrinji
ugotovila pomanjkljivosti,
zadnjo besedo pa bodo izre-
kli strokovnjaki za elektriko.
Pretep v Rogaški
v ponedeljek, 4. februarja
popoldne sta R. P. in M. F. iz
Rogaške Slatine popivala
v enem od tamkajšnjih bife-
jev. V bifeju sta se začela
prepirati, ko pa sta ga zapu-
stila, je M. F. nekajkrat uda-
ril s kolom R. P.-ja, ga zbil na
tla in ga, ležečega, obrcal.
Nato ga je zvlekel na travnik
in ga porinil, tako da se je R.
P. kotalil po pobočju. Ko se
je hotel pobrati, ga je M.
dohitel ter ga spet večkr
udaril s kolom po glavi ter j
tako dotolkel, da je oblei
v nezavesti. V takšnem s|
nju ga je pustil in odšel. J
tev so občani našli na kr^
dogodka. V bolnišnico v C
Ije so ga pripeljali v krit
nem stanju. Kasneje so pri
h osumljenega M. F., ki jel
s kazensko ovadbo prived<
k preiskovalnemu sodnik
Temeljnega sodišča v Celju
Beg Iz zapora
Desetega februarja ponoi
je neznanec na Polulah v C«
lju odvzel osebni avto dianj
last L. B. iz Žalca. Se isto no
pa so policisti iz Hrastnika ii
kriminahsti, ki so bih o do
godku obveščeni, prijeh p«
gojencev zapora za mladolet
nike v Celju, ki so to noč i
zapora pobegnili. S »sposo
jenim« avtom so se odpeljali
na območje Hrastnika, kjei
je eden od ubežnikov don^
Našli so ga bllz^
doma I
v sredo, 6. februarja M
v bližini svoje domač™
našli mrtvega Jožeta B(^
rovnika (65) iz Strmca i
nad Dobrno. Našh s -
v bližini planinske i
na Paškem Kozjaku, iKj^r
so pokojnega v nedeljo
zadnjič videli.
Komisija strokovnja-
kov je ugotovila, da je po-
kojni Borovnik v nedeljo
v planinski koči popil ne-
kaj žgane pijače in odšel
proti domu. Na tej poti je
večkrat padel, v bližini
domače hiše pa skrenil
s prave poti ter obležal in
zaradi podhladitve umrl.
Vzrok smrti so potrdili
tudi pri sanitarni obduk-
ciji.
MINI KRIMIČi
Vlomi, vlomčki
Neznanec, kije v noči na 2.
februar vlomil v slaščičarno
na Tomšičevi ulici v Velenju,
dejanja ni storil iz sladko-
snednih nagibov. Na rame si
je naprtil kovinsko blagajno,
v kateri je bilo za dobrih 20
tisočakov gotovine, nekaj
v dinarjih nekaj v devizah.
V Rogaški Slatini je nekdo
v noči na 6. februar vlomil
v prodajalno Avtotehne. Si-
cer pa je vprašanje, če se te-
mu še reče vlom, saj je do
videorekorderja prišel skozi
odprtino razbitega izložbe-
nega okna. Če se je pri tem
kaj porezal, ni znano.
Tistega, ki je 7. februaija
ponoči vlomil v pizzerijo
Mladina na Levstikovi uhci
v Celju, ni privabil vonj te
italijanske speciahtete. To je
dokazal s tem, ko je odnesel
nekaj drobiža in odšel zelo
razočaran nad izkupičkom.
Od začetka januarja do 8.
februarja je neznanec vlomil
v disco, ki ga ima O. K. iz
Celja v najemu v kljubskih
prostorih Neptuna. Storilec
je odnesel vse, kar se je od-
nesti dalo, lastnik disco
opreme pa se bo moral po-
novno opremiti z vso »fer-
šterkerijo«.
Osmega februarja so ve-
lenjski policisti pjijeli vlo-
milca. Iz kioska ČGP Delo
na Trgu mladosti je nesel
plen: preko 700 škatel za-
vojčkov cigaret in nekaj dro-
biža. Prijeti in osumljeni
šestindvajsetletnik se je dva
dni pred tem vlomom vrnil
s prestajanja zaporne kazni
na Dobu, 9. februarja zjutraj
pa se je s kazensko ovadbo
znašel pred preiskovalnim
sodnikom. Svoboda je bila
kratka in grenka.
V času od 4. do 9. februarja
je neznanec vlomil v prosto-
re gasilcev na Babnem v Ce-
lju. Po temeljiti preiskavi je
odšel žalosten in praznih
rok. Pač ni bil gasilec.
Mrtev v stanovanju
Ko je oče prišel obiskat
sina, ga je našel mrtvega
v njegovem stanovarOu.
V torek, 5. februarja zjutraj
je v stanovanje pokojnega
Franca Leskovarja iz Žič
pri Slovenskih Konjicah
prišla tudi skupina prei-
skovalcev, ki na truplu niso
našli znakov nasilja. Je bila
za smrt kriva plinska peč za
ogrevanje? Priskava še ni
končana.
93 POROČA
Ker je v minulem tednu pri-
tiskal mraz, so bile tudi ogre-
valne naprave pod visokim
pritiskom. Zato so veselo po-
kah radiatoiji na vseh koncih
mesta Celja in okohce. Seveda
je bilo pri tem tudi veliko vode
in občani so že govorih o po-
plavah v stanovanjih. Pa so se
spet obrnili - na koga le naj bi
se - na Center za alarmiranje in
obveščanje in na samega go-
spoda direktorja Zavoda za po-
žarno varnost v Celju. Kolikor
nam je znano, ti dve instituciji
še nista zadolženi za zapiranje
vode in popravljanje radi-
atorjev.
Z vodo oziroma pokvarje-
nim hidrantom so imeh težave
tudi na Celovški 10, in v Mer-
xu, kjer je bilo treba prečrpa-
vati vodo v silosih. V Metki so
celjski poklicni gasilci prečr-
pavali nafto, bih so tudi reše-
valci v cestnoprometnih snež-
nih zdrahah. Začuda se je ta
teden po nepotrebnem oglasila
le Slovenijalesova »sirena«
v Zidanškovi. Ostale poznane
nagajivke je menda preveč
zeblo. M. A.
PROMETNE NEZGODE
Skorajda ne pomnimo, da
bi se na našem območju
v tednu dni pripetila ena sa-
ma hujša prometna nezgoda,
to dejstvo pa je presenetljivo
in razveseljivo tudi zato, ker
so bile v minulih dneh cest-
no prometne razmere s sne-
gom, brozgo in ledom vse
prej kot ugodne. Upajmo le,
da to zatišje ne bo prineslo
nevihte.
Šestnajstletnik
v avtu
Prometna nezgoda se
pripetila 5. februarja ok(
poldneva na prehodu loka
ne ceste čez železniško pr
go v Šmarju pri Jelšah.
Iz smeri magistralne ces
je proti osnovni šoli v Šmi
ju vozil osebni avtomol
šestnajstletni J. V. iz Vrši
vasi. Ko je pripeljal do om
njenega križišča ceste z i
lezniško progo, se pri pr
metnem znaku »stop«
ustavil, ampak je zapeljal r
enotirno železniško prog
V tem trenutku je iz sme
Stranja pripeljal potnišl
vlak, ki je trčil v osebni avt
mobil. Na srečo je bil mlad
letnik »le« huje telesno p
škodovan, saj bi se dogod«
lahko končal še bolj tr
gično.
M. i
Nepričakovane obilnejše padavine so v cestnem prometu med Celjem in Ljubljano
povzročile precej težav voznikom s slabo zimsko opremo, zato so jih morale miličniške
patrulje izločati iz prometa, kar je povzročalo še dodaten zastoj v prometu.
Foto: L. KORBER