l- \ ^ Zgodbe svetiga pisma stare in nove zaveze za šolsko mladost. ( Veljajo zvezane v platnenim hei kr. C. Jf. la Dunaji. U c. k. založbi šolskih bukev. 1858. JL1, V j ( A | A j Ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne dovoli, se smejo v očitnih šolah le zapovedane, s štempelnam šolsko-knjižne oskerbnije zaznamnjane bukve imeti. Tudi se ne smejo draže prodajati, ka¬ kor je na pervim listu^ zapisano. V v o d Bog - je veliko in po množili polili govoril ne¬ kdaj našim očakam. — Že pervajeloveka v raji je Bog sam naravnost učil , kakošen de je on, in kaj uaj storita, de bota njemu dopadljiva in srečna. Potlej je pošiljal svete može, kteri so od si e ti ga Duha navdihnjeni ljudi učili, svarili, in jim božjo voljo oznanovali. Po njih je Bog ljudem tudi ne- prenehama obljubo ponavljal, klero je bil dal per- vim staršem, namreč, de jim bo zveličarja poslal, kteri jih bo popolnama podučil, in rešil večne ne¬ sreče. S Čudeži pa in s prerokovanjem so, ti sveli možje spričevali, de jih je Bog poslal. Spodbujeni od sv. Duha so preroki — tako se tem svetim možem pravi — tudi v bukve zapisovali, kar je Bog za časno in večno srečo ljudi govoril in storil. Popisovali so, kako so dobri ljudje zvesto Bogu služili, in kako so ga hudobni ob vsili časih žalili, in kakošne plačila dobrim, kakošne strahova¬ nja je Bog hudobnim namenil. Vsim tem bukvam, ki so jih sveli možje z razsvetljenjem in navdihnjenjem svetiga Duha spi¬ sali , se pravi sveto pismo, in sicer, kar jih seže do prihoda zveličarjeviga, se imenujejo sveto pismo stare zaveze. l • Zgodbe svetiga pisma stare zav. Sveto pismo stare zaveze se razdeli v zgo¬ do \’i nske bukve, v bukve naukov invpreroške bukve. — Zgodovinske bukve so: Pet Mojzeso¬ vih bukev, ki segajo od stvarjenja sveta do pri¬ hoda Izraelcov v obljubljeno deželo, Josvetove, Sodniške bukve, evetere bukve kraljev, dvoje čas o sl o vske ali p ar alip om e n o n, dvo¬ je E z dr o ve, dvoj e Makab e jco v, Jo b o v e, Ru¬ tine, Juditine, Esterne, Tobijeve bukve.— Bukve naukov so : P s a 1 m s k e ali bukve svetih pesem, prigovorov, pridigarja, bukve modrosti, Je¬ zus Sirahov, visoka pesem.— Preroške bukve so: Štirje veliki preroki: Izaija, Jeremi¬ ja, Ecehiel, Daniel. Za Jeremijem je prerok Baruh. Dalje dvanaj steri manj ši preroki: Ozej, Joel, Amoz, Abdija, Jona, Mihej,Na- hum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Cahari- j a, M a 1 a h i j a. Poslednjič je Bog nam govoril po svojim Sinu Jezusu Kristusu. Po prihodu sv. Duha so apo- stelni Jezusov nauk oznanovali, ter ga po besednim oznanovanji zvesto, čisto in nepopačeno svojim na- slednikam zročili. Kadar je bila posebna potre¬ ba in priložnost, so nekteri zmed Jezusovih učen- cov tudi kaj tega spisali, kar so učili. Njih spise in liste je sv. Cerkev v ene bukve zbrala, ki se jim sveto pismo nove zaveze pravi. Kakor sv. pismo stare zaveze, tako se razloči tudi sv. pismo nove zaveze v zgodovinske bu¬ kve, v bukve naukov in v preroške bukve.— Zgodovinske bukve so: Štirje evangelii: sv. Matevža, Marka, Lukeža in Janeza, v kterih je popisano veselo oznanilo od Jezusa 3 Kristusa t. j. njegovo življenje, veči del njegovih naukov, njegova smert na križu, vstajenje od mert- vih in častitljivi vnebohod. Djanje apostelnov, kjer sv. Lukež kratko popisuje dogodbe in dela apostelnov, zlasti sv. Pavla. — Bukve naukov so: Stirnajst listov sv. Pavla, en list sv. Ja¬ kopa, dva lista sv. Petra, trije listi sv. Janeza, en list sv. Juda Tadeja. — Preroške Bukve so: Skrivno razodenje sv. Janeza, v kterim so prihodnje dogodbe sv. Cerkve skrivnostno popisane. Ljubi otroci! iz ravno naštetih bukev stare in nove zaveze so izpisane zgodbe, ki jih v teh le bukvicah najdete; za to se jim zgodbe sve- tiga pisma ali svetopisemske z g o d b e pravi. Kar se jih je od stvaritve sveta do prihoda Jezusa Kristusa zgodilo, jim pravimo zgodbe sv. pisma stare zaveze; kar jih je pa od rojstva Jezusa Kristusa in od djanja njegovih apostelnov in učen- cov, jim pravimo zgodbe sv. pisma nove za¬ veze. — Pa vsih zgodb, kar jih je v sv. pismu, ne najdete v teh bukvicah; le tiste boste v njih na¬ šli, ktere se vam bolj primerijo, kar jih je bolj umevnih in podučnih za mlade ljudi. Kar še umeti ne morete, ali kar vam ni treba vediti je opu- šeno. — Prav lepo in očitno boste v teh bukvicah pregledali, kako dober in usmiljen je bil Bog že od začetka sveta do ljudi, in kako je iz ljubezni do nas zadnjič celo svojiga Sina Jezusa Kristusa na svet poslal. Iz vsake povesti skorej boste božjo vsigamočnost, dobrotljivost, modrost in previdnost, svetost in pravičnost spoznali; pa nikjer ne lepši in čistejši, kakor v Jezusu Kristusu, in v tistim, * kar je on učil, dela! in terpel. Tako vam bodo zgodbe svetiga pisma naj lepši nauk od Boga in od naše svete vere. — V njih bote brali od pobož¬ nih otrok in bogaboječih odrašenih, ter bote ka¬ kor v ogledalu nad njimi v idili, kako kaj lepiga deje, če je človek bogaboječ in pobožen. Pa tudi od hudobnih boste v njih brali. Nad njimi se bo¬ ste učili studiti hudobijo, in družili grehi a as bodo varovali v enake zabresti. Tako le vas bodo zgodbe sv. pisma v lejih zgledih pobožnosti učile. Berite ledaj, ljubi otroci, mladenči in deklice! radi te bu- kvice, pridno se jih učite; gotovo vam bedo poma¬ gale k časni in večni sreči. o Pervi del. Zgodbe svetiga pisma stare zaveze. I. Od stvarjenja sveta do Abrahama očaka. (W00—2000 pred Kr.) 1. Stvaritev sveta. (I. Moj*, l.) V začetku je Bog vstvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta ih prazna. Pokrita je bila še vsa z globokimi vodami, in vse je bilo tema. Rekel pa je Bog pervi dan: „Bodi svetloba!'* In svetloba je bila. Drugi dan je Bog ukazal: „Bodi nebes!" In bil je nebes. Lepo višnjevo obnebje, ki je nad na¬ mi, se prične, in nekoliko vodti se zbere v oblake nakviško. r - Tretji dan je Bog zapovedal: „Naj se steko vode, ktere so pod nebam, v en kraj, in suha zem¬ lja naj se 'prikaže!“ In zgodilo se je tako. Bili so studenci, potoki, reke, jezera in morje, in pri¬ kazala se je suha zemlja. —- Tudi je Bog ukazal: 6 ,,Zemlja naj rodi travo, zeliša in drevesa." In to» se je zgodilo. Zdaj je bila zemlja lepo zelena, hr vse je bilo v cvetji, kakor spomladi. Č eter ti dan je Bog rekel: „Luči naj bodo na nebu, de ločijo noč in dan, kažejo dneve in leta, in razsvetljujejo in ogrevajo zemljo!" Ko bi trenil, so bile. Na nebu je sijalo blišeče solnce, de dan dela; prijazna luna je svetila po noči; migljalo je zvezd brez števila veliko. Lepo se začnejo ver- stiti noč in dan, in štirje letni časi. Peti dan je Bog rekel: „Mergole naj ribe v vodi, in ptice naj letajo pod nebam!" Kakor je rekel, tako je bilo. Šesti dan je Bog ukazal: „Zemlja naj rodi laznino, živino in zverino, in vsakoršnih žival po- njih plemenih!" Komej je rekel, že je bilo vse.— Poslednjič je Bog človeka vstvaril. Stvarnik pogleda vse, kar je bil vstvaril, in vse je bilo prav dobro. Sedmi dan je Bog poči¬ val, t. j. nehal je stvarjati, in je ta dan blagoslo¬ vil in posvetil t. j. hotel je, da naj tudi mi šest dni v tednu delamo, sedmi dan pa od dela jenjamo, ter ga v stvarnikovo čast in hvalo, in v svoje po¬ svečevanje obračamo, de se vredne storimo večniga počitka v nebesih. Kako velik je svet, in koliko lepih stvari je na njemt' Pa vsiga tega enkrat ni bilo, in vse bo enkrat zopet prešlo. Bog sam je bil vselej in bo vselej; je večen. — Akoravno pa Boga ne vidimo, nam vender nebo in zemlja glasno ozna- najeta , de je vsiga m ogo e e n, neskončno dobrotljiv in moder. Vživaje dobrote ne pozabimo dobrotnika, ki nam jih deli; molimo in hvalimo ga, ne le ob nedeljah, ampak vsak slan, česar nas dela njegovih rok vedno opominjajo. — 7 2. P e r v a človeka. (L Moja. 2. 3.) Zemlja in vse na nji je bilo pripravljeno za Človeka. Bog tedaj reče: „Naredimo človeka po svoji podobi. Naj gospoduje čez ribe morja, ptice neba, čez zveri in čez vso zemljo.“ In stvarnik je zobrazil iz persti človeško truplo. Pa mertvoje še bilo; torsg dihne vanj neumerjoČo dušo, in člo¬ vek se sklone in živi. Bog ga je imenoval Ada¬ ma t. j. perstaka, ker * je bil iz persti. Po vsim svetu razun Adama še ni bilo nobe- niga človeka. Ni mu bilo pa samimu ostati. Bog namreč reče: „Človeku ni dobro samimu biti; na¬ redimo mu pomočnico njemu enako.“ Bog je tedaj poslal Adamu terdo spanje. Ko je bil zaspal, je Bog iz eniga njegovih reber ženo vstvaril, in jo je peljal k Adamu. Adam jo je imenoval Evo t. j. mater vsih živih. Bog je za človeka prav lep vert zasadil. V njem so rastle drevesa polne žlahtniga sadja. Obi¬ len studenec, ki se je v štiri potoke raztekal, ga je lepšal. V ta prijetni vert, ki se mu raj pravi, je peljal Bog perva človeka, de ga naj varujeta in obdelujeta. Pred Adama je Bog pripeljal vse živali, in Adam jim je imena dal. V oblast mu je dal vso zemljo in vse, kar je na nji, naj bivše stvari v svoj prid obračal. Adam in Eva sta živela v raji nedolžna in ve¬ sela. Srečen, presrečen je bil njun stan pred gre- 8 ham! Vse dušne in telesne moči so jima bile v lepim redu: Um je bil razsvitljen, de jima je bilo lahko Boga prav spoznati; volja je bila k do- brirnu nagnjena, de jima je bilo lahko Boga lju¬ biti , in njegovo voljo spolnovati; bila sla nedolžna, sveta in Bogu dopadljiva ali v gnadi božji. — Bila sta pa tudi na truplu terdna in zdrava, in ni¬ sta terpela ne lakote ne žeje, ne mraza ne vročine; nobena žalost in britkost ji ni obšla, nobena bolezen zadaja. Po posebni milosti božji sta bila tudi na truplu neumerjoča. Srečna bi bila preživela svoj čas na zemlji, in po tem bi bila z dušo in s tele- sam v nebo vzeta. Kakor ona, tako pa tudi vsi njuni mlajši. Naša duša je podoba božja: ima um in pamet, de zamoremo Boga iu njegovo sveto voljo spoznati; ima pro¬ sto voljo, de zamoremo dobro ljubiti in storiti, — Priza¬ devajmo si tedaj vedno umnisi in svetejši prihajati, in sker- bimo bolj za drlo kakor za truplo, ker je neumerjoca.— Spoštajmo podobo božjo pa tudi nad bližnjim zavoljo Boga. Nekako rajsko veselje se slehern vživa, dokler nedolž¬ nosti ne zapravi. De bi pae za njo bolj skerbeli! Kdor božje dari napak obrača, ali z živalimi neusmi¬ ljeno dela, se zoper stvarnika pregreši. 8. Angeli. Bog je razun človeške duše še druge 'duhove vstvaril, ki se jim angeli pravi. Angeli so zlo imenitne bitja, ki imajo bolj popolnama um in boljši voljo kakor človek, pa ne telesa; zgolj duhovi so. Silo * 9 veliko angelov je Bog vstvaril, ki so po svoji raz¬ ločni popolnamosti v več tram razversteni, n. p. angeli, veliki angeli, Kerubi, Serafi i. d. Bog'je ang'ele vstvaril, de bi njega spoznali, častili, ljubili, molili, mu služili, in de bi ljudi varo¬ vali. „Hvalife Gospoda vi vsi njegovi angeli, vi, kteri ste tako močni, kteri njegovo povelje spol¬ nite, kakor hitro glas njegove besede slišite.“ Ps- 102 , 20. „Zavoljo tebe je svojim augelam zapove¬ dal, de te na vsili tvojih potih varujejo. 14 Ps. 90, 11. Angelam je bil Bog čas poskušnje odločil, de naj bi mu bili svojo zvestobo iu pokoršino poka¬ zali. Pa veliko angelov je Bogu pokoršino odre¬ klo, so prevzetni postali, ter holli Bogu enalS biti. Ti hudobni angeli so po grelni napuha gnado bož¬ jo zgubili, ter so Bogu grozno zoperni postali. Gospod Bog jih je v peklenske teme pahnil, ter- pljenju izdal, in jih velikima sodnimu dnevu pri¬ hranil. Dobri angeli, kteri so Bogu zvesti ostali, gle¬ dajo božje obličje s češenjem in svetim straliam, in božje povelje zvesto spolnujejo. Veliko skerb ima¬ jo za ljudi na zemlji, nas ljubijo, varujejo mnogih skušnjav iu nevarnost, nas od hudiga odvračajo, in k dobrimu napeljujejo, ter žele, de bi mi bili en¬ krat srečni, kakor so oni. Toraj jim angeli varhi pravimo. Zlo se vesele, ako se hudobni človek poboljša in spokori, iu posebno] otroke ljubijo, iu skerbe, de bi nedolžni ostali. Hudobni duhovi pa, ki se jim hudiči pravi, so tako spačeni, de nič druziga ne mislijo in ne žele, kakor le, kar je hudo, pregrešno in božji nar sve¬ tejši volji nasproti. Toraj so ljudem nevošljivi za 10 gnado in prijaznost božjo, jih grozovito sovražijo, iu si prizadevajo, jih v greh zapeljati, ter v stra¬ šno terpljenje seboj potegniti. „Zopernik, budit, kakor dereč lev okoli hodi, in iše, koga bi po- žerl.“ I. Petr. 5, 8. Priporočajmo se angelam varham, in nbogajmo vselej njih opomine. — Tudi čisti duhovi so padli; revni človek, ne hodi prederzen! Napuh in nehvaležnost sta angele v pekel pahnila f skerbno se varujmo teh gerdih pregreh. 4. Pervi greh. (I. Mojz. 3.) Kakor angelam je bil Bog tudi človeku čas poskušnje odločil, če mu bo ostal radovoljno poko¬ ren ali ne. Bog je bil namreč pervima človekama zapoved dal rekoč: „Od vsiga drevja po vertu jejta; le od tega drevesa (Bog ga je imenoval drevo spoznanja dobriga in hudiga) pa ne smeta esti. Kteri dan koli bota od njega jedla, bota mo¬ gla umreti.“ — To poskušnjo sta perva človeka dobila za se. in za ves svoj naslednji zarod: asi bi bili zavoljo nju dveh srečni, ako bi jo bila sre¬ čno prestala. Zaverženih angelov eden, satan , je zavidil člo¬ veka zavoljo nedolžnosti in veselja, ki ga je v lju¬ bezni božji vžival, ter ga je hotel v nepokoršino do Boga zapeljati, in tako nesrečniga storiti. Spre¬ menil se je v kačo, in je prišel na prepovedano drevo. Eniga dne gre Eva celo blizo k tistimu 11 drevesu. Kar zagleda kačo na njem. Kača spre¬ govori, ter vpraša Evo: „Zakaj vama je Bog za¬ povedal, de bi ne jedla od vsiga drevja v raji?‘ fr Eva odgovori: „Od vsiga drevja v raji jeva; le od tega drevesa tukej v sredi raja je Bog rekel: Ni¬ kar ne jejta od njega; sicer bosta umerla.“ — „0, reče kača, ne bosta ne umerla! Bog jo že ve! S& Je oči se bodo vama odperle, bota kakor Bog, in* bota spoznala dobro in hudo.“ Na to začne Eva sad prav ogledovati, in bolj ko ga ogleduje, prijetniši se ji zdi, in bolj jo mi¬ ka. Seže po njem, ga uterga in je. Da ga tudi Adamu, in tudi on ga je. — Tako sta perva človeka božjo zapoved prostovoljno prelomila, sta bila Bogu nepokorna, in pervi greh je bil storjen. Poskušnja,. dana za nju in za ves človeški rod, je bila ska- žena. Sebi in vsim svojim mlajšim sta nesrečo na¬ kopala. Tudi mi smo v nevarnosti, nedolžnost in ž njo prijaz¬ nost božjo zapraviti. Pa z božjo pomočjo se labko slehernika greha varujemo. Le božje zapovedi, svarjenje staršev ia učenikov imejte pred očmi, kadar bi vas hudobni, kači ena¬ ko, zapeljevali; ne verjemite jim, če vam greh hvalijo, ker ■e hlinijo in lažejo, de bi vas preslepili, kakor Satan Evo. Pomnite, de je hudič pervi nevošljiv bil in lagal, in« kaj je iz tega prišlo, ter studite ta dva gerda greha. Ti pa, ki druge v greh zapeljuješ, vedi, de si v službi* peklenske hudobe! 5. Kazen perviga greha. (I. Mojz. 3.) Po storjenim grehu je bilo Adamu in Evi naen¬ krat vse drugači. Oči se jima odprejo, in se zavesta^.. 12 de sta naga. Sama sebe se sramujeta, in si iz figoviga listja ogrinjala delata. Poprej vsa pokojna in vesela, sta zdaj vsa plašna. Spomin na Boga jima strah dela; bojita se ga, in se skrivala pred njim med drevjem. Vest se je bila zbudila, in jima je de'a!a žalost, nepokoj in strah. — Kmali glas božji zaslišita: „Adam, kje si?" Adam trepetaje odgovori: „Bojim se pred te priti, ker siin nag; za to sim se skril.“ Bog mu reče: „Kdo ti je pove¬ dal, de si nag? Ali si mar od drevesa jedel, od kteriga sim ti jesti prepovedal?" Adam odgovori: „Žena, ktero simi tovaršico dal, mi je sadu dala; jest sim ga pa jedel." Bog tedaj Evi reee: „Zakaj si to storila?" Eva je odgovorila: „Kača meje za¬ peljala, de sim jedla." Tako se zgovarjata. No¬ beden noče kriv biti,bila sta pa oba; lahko bi bila namreč skušnjavo premagala. Na to Bog sodbo sklene, in reče zapeljivi ka¬ či: „Ker si to stopila, bodi prekleta med vsimi ži¬ valmi na zemlji! Po trebuhu se boš plazila, in prah žerla vse svoje žive dni. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, in nied tvojim in njenim zarodam. Nekdo ženinih mlajšev pa ti bo glavo ste r 1, in ti mu boš v peto zalez ovala." Na to Bog Evi reče: »Veliko boš terpela s svo¬ jimi otroci, in možu boš v oblasti; on bo čez te gospodoval." — Adamu pa je rekel: „Ker si po¬ slušal glas svoje žene, in si jedel od drevesa: bodi prekleta zemlja zavoljo tebe. Ternje in osat ti bo rodila; s potam na obrazu boš kruh jedel, dokler se ne poverneš v zemljo , iz ktere si vzet; zakaj prah si, in v prah se boš poverni:." Bog jima je dal še obleko iz živalskih kož, 13 in potlej ji je pahnil iz raja. Fred raj pa je posta¬ vil angela z ognjenim mečem. Greh je enak prepovedanemu sadu; veselje in srečo obetaf pa žalost in nesrečo prinaša. Pomislite, de je Bog neskončno pravičen; in bolj skerbnp se bote greha varovali. — Ilu- dobniši, kakor Adam in Bva , so tisti otroci, kteri svoje pregreške po krivim na druge zvračajo. Ako si grešil, spoznaj in obžaluj svoj greh, in neskončno usmiljeni Bog ti ga bo odpustil. 0. Kajn, Abel. — Set. (I. Mojz. 4.) Adam in Eva sta dobila dva sina. Starejšimu je bilo ime Kajn, mlajšimu pa Abel. Kajn, moč¬ nejši, je bil kn et; Abel, šibkejši, pa pastir. Z de¬ lam sta si mogla oba kruha služiti. Bog je dal Kajnu srečo pri kmetii, in Abelnu pri čedali. V znamnje hvaležnosti sla Bogu darovala. Kajn poljšine Bogu v dar prinese; Abel pa mu daruje nar lepši jagnje svoje čede. Abel je imel v sercu resnično hvaležnost do Boga; Kajn pa je bil hudo¬ ben, in se je z darovanjem le dobriga hlinil. Ker Bog le na pobožno in hvaležno serce gleda, mu je bil Abelnov dar dopadljiv; Kajnov pa ne. Kajnu je to težko djalo. Nevošljiv je bil svo- jimu boljšimu bratu, in ga posihmal ni mogel več lepo pogledali. Ves bled je bil v obraz, in od sa¬ me nevošljivosti so mu lica upadale. Bog je Kajna ljubeznjivo posvaril, in mu je rekel: „Zakaj se togotiš, in zakaj ti obraz upada? Glej, kakor tvoj brat si mi ljub in prijeten, če dobro storiš; ako pa hudobno, že preži greh 14 pri tvojih durih. Tode, premagaj poželenje do hudiga, in gos , oduj čezenj." Kajn ni poslušal, lemuč je jezo v sercu re¬ dil. Enkrat se Abelnu posebno prijazniga dela. „Pojdiva“, mu reče, „malo na polje". Nedolžni Abel gre vesel ž njim. Ko sta bila na polji že do¬ volj delječ od doma, zgrabi svojiga brata Abelna, in ga ubije. — Abel leži mertev in ves razbit v svoji kervi. O kako so pač njegovi starši tar¬ nali in jokali, ko so ga našli, in njega perviga merliča zagledali! To je nevošljivost storila. — Pa Kajn kmali glas sodnika zasliši. Bog mu reče: „Kje je tvoj brat Abel?" Kakor vsaki ter- dovraten hudobnež Kajn termasto odgovori: „Kaj jest vem? Sim kali jest varh in čuvaj svojiga brata?" Na to mu Bog reče: „Kaj si storil? Kri tvojiga brata vpije z zemlje do mene. In zdaj — preklet bodi na zemlji, ktera je zinila, in kri tvojiga brata pila. Kadar jo boš obdeloval, ti ne bo dala sadu. Na svetu ne boš imel domu; v begu boš, in po svetu se boš klatil." Kajn zdaj spozna svojo veliko pre¬ greho; pa namesto s skesanim sercam Boga odpu- šenja prosili, obupa nad božjo milostjo, in ves pre¬ plašen reče: „0 kaj sim storil! Kako zlo sim gre¬ šil! Moja pregreha je prevelika! ne zaslužim od- pušenja!" Pobegnil je, in po samotah se je potikal. Po dnevi in po noči ni imel pokoja. Po dnevi mu je bila vedno v mislih njegova strašna pregreha, in po noči se mu je v spanji zdelo, de brat ves kervav pred njim stoji. Vest ga je tedaj noč in dan pekla. Tako greh človeka ob pokoj in ob vse veselje pripravi. Namesto Abelna je bil Bog dal Adamu in Evi 15 druziga sinu, ki se mu je reklo Set. Leta jima je z lepim življenjem veliko veselje delal. Tudi sta imela še veliko sinov in hčer, preden sta umerla. Adam je bil 930 let star, ko je umeri. Set je bil bogaboječ mož, in je svoje otroke v strahu božjim izredil. Zavoljo svetiga življenja so bili njegovi mlajši božji otroci imenovani. Med njimi sta posebno pomniti: E nos, kije pervi začel v zbranih množicah Boga moliti, in pa He- noh, kteri ni umeri, ampak Bog gaje v sveti raj prestavil, de bo v poslednjih časih narode k pokori budil. Tudi Matuzala, Henohov sin, je bil pobožen mož, in je živel 969 let. Kajnovi mlajši pa so bili hudobni; toraj so v svetim pismu človeški t. j. posvetni otroci imenovani. Bili so sicer v posvetnih rečeh zlo znaj- deni; v božjih rečeh pa čedalje bolj nevedni. Dokler se otroci božji niso pečali s človeškimi otroci, so bili pobožni. Ko so se jim pa sčasama pridružili, so njih hudobne dela posnemali, in kmali so bili ravno tako hudobni kakor leti. Učimo se od Abelna resnične hvaležnosti do Boga, in naša molitev bodi serčna in pobožna, posebno pri sv. maši, ho Jagnje božje nebeškima Očetu v hvalen in spra¬ ven dar darujemo. Poslušajmo mili glas božji, ko nas Bog po vesti, spo¬ vednikih, starših in učenikih pred greham svari! Glejte, kam človek pride, če ima do lepiga opominovanja oterp- njeno serce! — Gerde ne vos lj i vo s t i, te Satanove za¬ lege, ne terpiino nikdar v svojim sercu. V vnebo-vpijoči greh, radovoljni uboj, je Kajna pripeljala, in koliko hu- diga izvira še dandanašnji iz nje! Ne izžemajte z gredim obnašanjem svojim ljubim staršem grenkih solz iz oči, temu« delajte jim veselje in čast; saj 16 imajo že tako z vami veliko ekerii. — Varujte se slabih fo- varšij; nad „božjimi otroci 11 imate žalosten zgled, kako hitro se sleliern popači, kteri se s hudobnimi peča. 7. V e s o 1 n i potop. (1656 po stvarj. 2344 let pred Krist.) (I. Mojz. 6—9.) Sčasama je bilo zmiraj več in več ljudi na zemlji; pa bili so tudi zmiraj hudobniši. Nič niso za Boga marali, in v groznih pregrehah so živeli. Vse njih misli in želje so bile v hudo obernjene. Zavoljo tega je Bog sklenil ljudi in živali na zem¬ lji pokončali. Vender jim je še 120 let odloga dal, če bi se utegnili poboljšati. Med hudobnimi je bil vender pravičen mož, ki mu je bilo ime Noe. — Ta se ni dal od hudobnih ljudi zapeljati, in je tudi svoje otroke splošne spačenosti ob¬ varoval ; torej je milost dosegel pri Gospodu. Bog' je tedaj Noetu ukazal: „Naredi si veliko barko; tri sto komolcov naj bo dolga, petdeset široka, in tri¬ deset visoka. Razlil bom povodenj po zemlji; vse, kar živi in diha, bo končano. S teboj pa bom zavezo storil, ter pojdeš v barko ti, tvoji sinovi, tvoja žena, in žene tvojih sinov.“ Pobožni Noe je sto let barko delal, in ljudem zažugano kazen božjo napovedoval, ter jih k po¬ kori budil. Pa ljudje niso marali za njegovo svar¬ jenje, in so svoj pot v hudobijah živeli. Kadar je bila barka dodelana, je bil pretekel tudi čas, ki ga je bil Bog ljudem v pokoro od¬ ločil. Tedaj reče Bog Noetu: „Pojdi zdaj v barko, 17 ti in vsi tvoji. Vzemi tudi k sebi v barko po dvoje in dvoje vsih žival, ki so na zemlji. Zakaj še se¬ dem dni je, in po tem porečem deževati na zemljo štirdeset dni in štirdeset noči, ter bom pokončal vse stvari na zemlji." Noe, zvesti služabnik božji, gre s svojimi in z živalmi v barko, in Bog sam je od zuhej duri za njim zaperl. Zdaj začne strašno dež liti na zemljo 40 dni in 40 noči. Voda šumi spod neba kakor potoki, in studenci vrejo iz globočine. Če dalje bolj se voda naraša, vzdigne barko od tal, in barka po vodi plava kakor veliko poslopje. Zdaj so pač ljudje jokali, in z groznim straham k Bogu klicali; pa je bilo prepozno, — čas milosti je bil pretekel. Plezali so na drevesa, in bežali na hribe, de bi se oteli; pa vse je bilo zastonj! Voda se naraša, in postane petnajst komolcov visočeji, kakor so bile naj višji gore. Vse kar je dihalo na zemlji, je bilo pokončano, bodi si človek ali žival, ptica pod neham ali červ v prahu. Sam Noe je bil otet, in kar jih je bilo , ž njim v barki. Noe nam je zgled, de je mogoče tudi med spačenimi ljndmi Bogu zvesto služiti, če se jim ne moremo odtegniti; na božjo pomoč se smemo tedaj zvesto zanašati. Nikdar se ne izgovorjaj: Saj tudi drugi tako de¬ lajo. Br.g ostane zmiraj svet in pravičen. Splošno spače¬ nost ljudi Bog s splošnimi kazni tepe. Spačeni svet ob Noetovim času je živa podoba terdovrat- niga grešnika, ki naj bi šepa iz te zgodbe učil, kako „stra- šno je pasti v roke živiga Boga“, in pa „de jeza božja sicer počasi hodi ; pa gotovo pride.“ Zgodbe svetiga pisma stare zav. 2 18 — 8. Noe gre iz barke in Bogu daruje. (I. Mojz. 8.) Sto in petdeset dni je voda stala po zemlji. Bog pošlje gorek veter, in voda je jela upadati. Verhovi gora se sčasama iz vode prikazujejo, in barka je obstala na gori Ararat na Armenskim. Noe je hotel zvediti, če se je voda že dovolj utekla ali ne; toraj spusti krokarja. Zletel je, pa se ni več vernik Za njim spusti goloba. Pa se ni imel kam vsesti, ker je bila še voda po vsi zemlji. Verne se tedaj k barki, in leta okoli nje. Noe roko stegne, in ga zopet v barko vzame. Sedem dni potlej ga vnovič spusti. Zdaj še le zvečer na* zaj pride, in prinese v kljunu oljkino vejico z ze¬ lenim pirjičem. To je bilo veselo znamnje, de so se vode dovolj utekle. Vender počaka še sedem dni, in potlej zopet spusti goloba iz barke. Ni ga bilo več nazaj, ker je bila zemlja že suha. Zdaj Bog Noetu reče, de naj gre iz barke s svojo družino in z vsimi živalmi, ki jih je seboj imel. Noe je tedaj iz barke šel, kakor mu je Bog zapovedal. Pač milo mu je moglo pri sercu biti, ko je zopet na suho stopil, in vidil zemljo tako prazno. Zahvaliti se Bogu, de ga je tako čudovito otel, je po¬ stavil altar, in je na njem Gospodu žgaven dar zažgal. Pri ti priči se prikaže lepa mavrica na nebu, in Bog reče Noetu in njegovim sinovam: „Glejte, zavezo naredim z vami in z vašim zarodam. Nikoli več ne bo potop zemlje razdjal. Dokler bo zemlja, ne bo 19 prejenjala ne setev ne žetev, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. Svojo mavrico postavim v obla¬ kih; ona bodi znamnje zaveze med menoj in med zemljo." Lepo pisana mavrica na oblačnim neba naj nas spo- mninja, de je Bog hudobnim ojster; pobočnim pa dober in prijazen. 9. Noetovi sinovi. — Babilonski turn. (I. Mojz. 9. 11.) Osem ljudi je bilo otetih, in po njih se je člo¬ veški rod po zemlji množil. Noe se je spet kme¬ tije lotil, in je tudi nograd zasadil. Ker pa moči vina še ni poznal, ga je vpervič preveč pil. Upi¬ janil se je, in je razgernjen v šotoru ležal. Ko Kam, Noetov sin, v šotor pride, in očefa vidi ondi ležati, se mu zaničljivo posmehuje, ter ven gre, in s smeham pravi svojima bratama. S takim obna¬ šanjem je Kam silno spačeno serce pokazal. Sem in Jafet pa sta bila dobra otroka. Plajš sta na rame vzela, z odvernjenim obrazamšlav šo¬ tor, in sta očeta s plajšem odela. Ko se Noe prebudi, in Kamovo hudobijo zve, ga je velika žalost obšla. Previdil je in mu prero¬ koval, de se bo njemu in njegovim mlajšim hudo godilo. Šema in Jafeta pa je blagoslovil, ter jima prerokoval, de se jima bo dobro godilo. — Noe je živel še po potopu 350 let; vsiga pa je živel 950 let, in je umeri. Noetovih mlajšev je bilo sčasama velik narod. Vidili so, de se bodo mogli po zemlji razkropiti. * 20 — De bi se po deželah ne razgubili, in pa de bi tudi svojimu imenu v tem kraji slavo postavili, si med seboj prigovarjajo, turn sozidali, kteriga verh bi se neba dotikal, in se od vsih krajev vidil. Pa Bog jim je overi in ustavil njih nespametno in nečimurno delo. Do tistiga časa so ljudje le en sam jezik govorili; zdaj jim je pa Bog jezike zme¬ del , de eden druziga niso umeli. Tako so mogli zidanje opustiti, in se v mnoge narode razdeliti. Razšli so se semtertje. Semovi mlajši so ostali v Azii, Kamovi so šli veči del v Afriko, Jafetovi pa v Evropo. — Mesto, kjer so bili zaceli turn zidati, iii ga niso dodelali, je bilo imenovano B a b e 1 t. j. zmešnjava; ker se je bil ondi jezik vsiga sveta zmešal. Noe ni grešil, ker moči vina še ni poznal; s čimur se'pa zdaj nobeden ne more zgovarjati, če se upijani. V drnzih rečeh pa naj se nevedna mladost da podučiti, de ji ne bo treba zmodriti se še le po lastni nesreči. Posnemajte Šema in Jafeta, de žegen svojih staršev za¬ služite; in obljuba četerte zapovedi se b# nad vami spolnila. Nad Kamam pa vidite kako Bog otroke kaznuje , kteri svojim staršem življenje grene. „Kdor svojiga očeta zasramuje in zarod svoje matere zaničuje, naj mu krokarji oko spod čela jzklujejo, in orlovi mladiči naj ga požro.“ Prip. 30, 17. Kdor brez Boga po svoji termi in iz napuha kaj začne, on babilonski turn zida — ne bo mu dobro izšlo. II. Od Abrahama do egipt. Jožefa. (2000—1769. pr, Kr.) 10. Abraham od Boga poklican. (I. Mojz. 12. 15. 18.) Zmiraj bolj so se razširjali narodi po zemlji; razširjale so se pa tudi prpgrehe in hudobije. Lju- 29 15. Izak vzame Rebeko. (I. Mojz. 25t.) Sara, Izakova mati, je bila 127 let stara, in je umerla. Abraham je za njo žaloval, in jo je po¬ kopal v dvojni jami na njivi, ktero si je bil v po- kopališe kupil. Tudi sam se je bil že zlo postaral. SkerbeJ je tedaj, de bi še pred smertjo sinu Izaku dobil bogaboječo ženo. Hčere v deželi so bile nejeverke; Abraham pa ni hotel, de bi bil Izak nejeverko vzel. Toraj pošlje svojiga zvestiga hlapca Eliezerja v svojo domačijo, kjer je imel še boga¬ boječo žlahto, de bi ondi za Izaka pobožno ženo poiskal. „Gospod nebeški Bog“ — reče Abraham Eliezerju — „kteri me je peljal iz hiše mojiga očeta, in iz moje domovine, in je to doželo mo- jimu zarodu obljubil, on bo poslal svojiga angela pred teboj, in od ondod boš dobil ženo mojimu sinu.“ Hlapec vzame deset kamel, jih otovori z mnogim blagam , in se napravi na pot. Srečno pride do mesta Haran, kjer je nekdaj Nahor, Ab¬ rahamov brat, živel. Tu zunaj mesta zraven studenca velbljude leč zažene. Zvečer je že bilo ob času, ko so mestne hčere po vodo hodile. Nar nedolžniši, nar pridniši in nar prijazniši zmed njih je hotel hlapec zvediti; tedaj je takole molil: „Pro- sim, Gospod, stoj mi dans na strani, in skaži milost mojimu gospodarju Abrahamu. Glej! stojim pri studencu, in mestne hčere bodo po vodo hodile. Deklica tedaj, ki ji porečem: Nagni mi svoj verč, 30 de pijem; in ki mi bo odgovorila: Pij! in tudi tvoje velbljude bom napojila: leta bodi tista, ktero si svojimu služabniku Izaku namenil, in po tem znam- nji naj spoznam, de si milost skazal mojimu gospadarju." Komaj je hlapec to zgovoril, glej, kar pride deklica z verčem na rami — zala, in kar je še več vrenidnica je bila podolgasto-štirivogelnata, 100 komolcov dolga, 50 široka, in na vsih štirih stra¬ neh s pregrinjali obdana; na verhu pa razkrita. Imela je dva razdelka; dvor in svetiš e. V dvoru se je ljudstvo k službi božji shajalo, V sredi dvora je bil darilnik t. j. velik altar na kterim so darove žgali. / S v e ti še je bilo na večerni strani snidnice 30 liomolcov dolgo, t0 široko, 10 visoko, Ob treh straneh je bilo z deskami obdano, ki so bile z zlatarn ude- lane; na sprednji strani pa, kjer se je notri hodilo, je bilo pet stebrov, na kterih je pregrinjalo viselo. Pokrito je bilo s štirimi zagrinjali, eno verh druziga. Svetiše je bilo z belim pregrinjalam v dva raz¬ delka razločeno. Pervimu se je reklo Sveto, in le duhovni so sine'i vanj po opravilih. Tukaj je bil v sredi k a d i 1 n i k, altar z zlatarn vdelan, na kterim je duhoven vsak dan dvakrat, zjutraj in zvečer, kadilo zažigal. Ob j levi kadilnika je bil n svečnik, na kterim je sedem svetilnic ali lampie gorelo, ves iz čistiga zlata. Ob desni kadilnika je bila zlata miza, na kteri je moglo biti 12 hlebov iz pšenične moke. Tem kruham so rekli predlo¬ ženi kruhi ali kruhi pred obličjem, ker so bili pred obličje Gospodovo položeni, in njemu posvečeni. Vsako saboto so mogli z novimi zamenjani biti; stare pa so duhovni na svetim kraji použili; noben drugi jih ni smel uživati. Drugimu razdelku svetiša se je reklo Pre¬ sveto, v ktero je smel le sam veliki duhoven enkrat v letu, namreč v dan sprave. Tukaj je 'bila Bkrinja zaveze, tako imenovana, ker so bile božje zapovedi v nji hranjene, ki so delale zavezo med Bogam in med ljudstvam. Zunaj in znotraj je bila z zlatarn vdelana. Nad pokrovam sta bila dva Keruba, eden proti drugimu obernjena, k pokrovu priklonjena, in vsak je eno perutnico, nad pokrovam razprostiral. V skrinji zaveze je bila zraven dveh Mojzesovih tabel shranjena zlata posoda mane, Aro- nova palica in Mojzesove bukve. Ko je bilo vse dodelano, kar je bil Bog k svoji službi ukazal narediti, je oblak snidnico po¬ kril, kteri je bil po dnevi meglen, po noči pa ognjen. Kadar se je oblak znad snidniga šotora vzdignil, so Izraelci s kraja odrinili; kadar je pa obvisel, so obstali. Duhovstvo je dobila Aronova hiša sama. Aron je bil veliki duhoven, in njega so nasled- vali njegovi mlajši po reda pervenstva; drugi pa iz njegoviga zaroda so bili d u h o v n]i, ki so Bogu darovali in občjo službo božjo opravljali. Za vse posamesne opravila so vadljali ali lozali. Manjši opravila pri snidnici so opravljali leviti. Darovali so ali živali, namreč : goveda, ovce, koze, golobe; ali pa rastljinske reči, namreč: snope, moko, olje, vino, kruhe. Daritve so bile tedaj ker- vave in nekervave. Darovam, ki ao jih oprav¬ ljali v spravo grehov, seje reklo spravni; ti¬ stim pa, ki so jih darovali v zahvalo za prejete dobrote, se je reklo hvalni darovi. Kdor je hotel Bogu spraven dar opraviti, je darovavno žival v dvoru snidnice pred altar posta¬ vil, in svojo roko na njeno glavo položil. S pokla- danjem rok je darivec svoje zadolženje spoznal, in z živalijo sebe namestil, de naj žival terpi kazen, ktero je on sam zaslužil z greham. Izraelski naj imenitnisi prazniki so bili: 1. S abota. Bog je zapovedal sedmi dan sle- herniga tedna praznovati, in sicer od petkavečera do sabotevečera, de bi človek Bogu stvarniku spo¬ dobno čast skazal, in de bi počili ljudje in živina. Kdor je praznovanje sabote opustil, je bil punta zoper Boga, in tedaj smerti kriv. Starši so učili' svoje otroke, stvarnika nebes in zemlje spoznovati, in so jih spominjali velicih dobrot in težkih stra¬ hovanj, ki jih je Bog pošiljal njih očetam. 2. Velika noč ali praznik opresnih kruhov v spomin odhoda iz Egipta, (glej stran 60). 3 - Bin kušti t. j. petdeseti dan po veliki noč so praznovali v spomin, de jim je bil Bog dal za¬ povedi na Sinaji. V ta praznik so se tudi Bogu za žetev zahvalili, ki je bila o tem Času dokončana. 76 k- Praznik zelenih šotorov so obhajali (15. dan kozoperska) v spomin štirdesetlefniga pre¬ bivanja v pušavi, ko so v šotorih stanovali. Je bil tudi god zahvale za sadje in tergatev. Ta praznik je bil zmed vsih praznikov naj bolj veselo obhajan. V zelenih šotorih so stanovali, hvalne pesmi Bogu v čast peli, gosti so imeli, in pri jedi so gospo¬ darji sužnjim stregli. 5. Veliki dan sprave je bil pet dni pred praznikam zelenih šotorov (10. dan kozoperska). Ta dan so se mogli vsi — veliki duhoven, drugi duhovni, leviti, Izraelci visociga in nizkiga stanu — postiti, pokoriti in svoje grehe obžalovati. To je bil tedaj dan vesoljniga pokorjenja zavoljo grehov — dan sprave z Bogam. Samo ta dan v letu je šel veliki duhoven v Presveto kadit in kropit s kervj o darine. Po tem je ven prišel, je vzel živiga kozla, mu je roko na glavo položil, nad njim spoznal vse grehe Izraelcov, in jih tako rekoč kozlu na glavo sklical, kteriga je v to prepravljen človek potlej v pušavo odpeljal. 6. Vsako sedmo leto je bilo sabotno leto, in vsako petdeseto sveto leto. V svetim letu je slehern nazaj dobil, kar je bil zastavil, dolžnikam so bili dolgovi odpušeni, in sužnji so bili sprosteni. Tudi niso smeli ne sejati, ne žeti. Kar je pa samo od sebe zrastlo, je bilo ubozib. Predloženi k r uh i ali k rubi pred obličjem so bili podoba presvetiga rešnjiga Telesa. Darovi stare so bili podoba daritve nove zaveze: kervavi namreč so bili podoba kervave daritve na križu; nekervavi pa nekervave daritve sv. maše. 77 39. Ogledniki. (IV.Mojz. 13. 14.) V drugim letu po izhodu iz Egipta so prišli Izraelci na mejo Kanaanske dežele. Mojzes pošlje od vsaciga rodu eniga pervakov, med njimi J o z v e t a in K a 1 e b a , ogledat obljubljeno deželo, de bi zve- dili, kakošna de je, in kako se kaj v nji živi. Čez 40 dni se ogledniki vernejo v pušavo. Jozve in Kaleh sta deželo hvalila, de se res mleko in med po nji cedi. „Le poglejte— pravita—njeno sadje!“ in pokažeta margaranovih jabelk in smokev, ki so jih bili seboj prinesli, in grozd, ki sta ga dva moža na drogu nosila. „Le pojdimo — reče Kaleb — in polastimo se je-, zakaj z božjo pomočjo jo bomo lahko dobili!“ Drugi možje pa so ljudstvo strašili in lagali, de je dežela nezdrava, de ima velike ob¬ zidane mesta, in de so njeni prebivavci silni veli¬ kani. „Njim permerjeni — pravijo — smo bili kakor kobilice. Ne bomo jih premagali!“ Nezaupno ljudstvo tem lažčm bolj verjame, kakor obljubam božjim. Po vsih šotorih zaženo jok iu krič, godernjajo zoper Mojzesa in Arona, in hočejo ali nazsj v Egipt iti, ali pa v pušavi umreti. Ta greh je bil velik pred Gospodam. S kugo jih je hotel vse do zadnjiga pokončati, Mojzesa pa sto¬ riti poglavarja še močnejšiga naroda. Ali Mojzes je prosil za nje, in Gospod jim je zopet odpusti). Ven- der pa jim je po Mojzesu napovedal kazen zavoljo njih terdovratnosti, de nobeden zmed ljudi, ki so vidili njegovo slavo in čudeže, ki jih je delal — 78 v Egiptu in v pušavi, pa vender niso v njega zaupali, ne bo prišel v obljubljeno deželo; temuč- nazaj se bodo obernili od meje Kanaanske dežele, in se po pušavi potikali 40 let. V tem času bodo vsi v pušavi pomerli, kar jih je bilo pri izhodu iz Egipta 20 let in Čez starih, razun Jozveta in Kaleba, ki sta bila zvesta ostala. Njih otročiče pa bo peljal tje, de vi¬ dijo deželo, ktera njim ni dopadla. Ljudstvo, to slišati, je zlo žalovalo. Unih deset oglednikov pa je bilo še tisti čas z naglo smertjo udarjenih, ko je Bog z Mojzesam govoril. S težkim sercam je Mojzes nehvaležno in ter- dovratno ljudstvo od meje obljubljene dežele nazaj v pušavo peljal. V 40 letih je pomerlo vsih Šest sto tavžent oboroženih mož, ki jih je bil iz Egipta speljal. Med tem pa je podrastel mlad aespriden zarod, in tega je Bog peljal v obljubljeno deželo, ktere so se bili njih očetje nevredne storili. „Kriva priča ne bo brez kazni, in kdor laž govori, ne bo (kazni) odšel.“ Pripov. 19, 5. — „Lažnjive usta so pred Go¬ spodam gnjusoba; kteri pa zvesto ravnajo, mu dopadejo. Pri p. 12, 22. „Molitev pravičniga veliko premore.“ Jak, 5, 16. 40. Mojzesova in Aronova nezaupnost. Bronasta kača. (IV.Mojz. 20—21.) Izraelci so bili že 37 let. v pušavi preživeli, in »o v tem času zdaj tu zdaj tam šotorili. Prišli so zopet v kraj, kjer niso vode imeli. Namesti v Boga zau- 79 pati, kteri jim je še vselej pomagal, so po stari na¬ vadi godernjaii zoper Mojzesa in Arona,rekoč: „De bi bili pač tudi mi s svojimi brati vred pomerli! Zakaj sta nas v to pušavo peljala, de žeje konec jemljemo mi in naša živina?* Mojzes in Aron sta k Gospodu molila, in Gospod je rekel Mojzesu* „Vzemi palico, skliči ljudstvo, ti in tvoj brat Aron, in govorita skali v pričo množice; in skala bo vode dala, de bo pila vsa mnošica in živina.* Nato skliče Mojzes ljudstvo k skali, in nekako serdit reče; ^Poslušajte puntarji in neverni! Ali vam bova mogla iz te skale vode dobiti ?“ Po tem udari s pa¬ lico na skalo, in ne prikaže se nič mokriga. Mojzes in Aron kažeta nekako nezaupnost. Udari drugič, in pervrelo je veliko vode, de so pili ljudje in živina. Tukaj sta Mojzes in Aron grešila, ker sta z n e- kako nevoljo in vprašaje skalo nagovorila, in dvomila ali bo Bog dal vode iz skale ali ne. S takim vedenjem sta tudi ljudstvo pohujšala, Zato jima je Bog rekel: „Ker mi nista verjela, in me nista poveličevala pred Izraelovimi otroci: ne bota peljala tega ljudstva v deželo, ktero jim bom dal.* Aron je kmali potlej umeri, in vse ljudstvo je po njem žalovalo. Eleazar, njegov sin, je bil za njim veliki duhoven. Ljudstvo se je bilo dolziga popotovanja po pu~ šavi naveličalo, in je zopet godernjalo zoper Boga in Mojzesa, rekoč: „Zakaj si nas izpeljal iz Egipta, de nam je v pušavi umreti? Ni ne kruha, ne vode; nam se že gnjusi nad to prazno jedjo.* Toraj Bog pošlje strupenih kač med nje. Pikale so jih, in zlo veliko jih je pomerlo. Pridejo k Mojzseu, in prosijo; 80 „Greši!i smo, de smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi de nam odvzame kaČe.“ Mojzes je molil za ljudstvo^ in Gospod mu je ukazal na¬ rediti bronasto kačo, in jo kviško na ogled posta¬ viti: »Kdor od kače pičenih bo pogledal vanjo, — je rekel Bog — bo ozdravljen.“ Mojzes je kačo iz brona naredil, in jo je na drogu kviško postavil; in ko so pičeni vanjo pogledali; so bili ozdravljeni. Le malo je bil Mojzes podvomil nad božjo besedo, in že mu je Bog bazen napovedal; neskončno je svet in pravičen ! Bronasta kača je bila podoba Jezusa Kristusa na križu. „Kakor je Mojzes poviksal kačo v pušavi, tako mora Sin človekov poviksan biti, de nobeden, ki v njega veruje, ne bo pogubljen, temuč ima večno življenje.” Jan. 3,14. 41. Mojzesovi poslednji govori in nje¬ gova smert. CV. Mojz. 1. 4. 6, 31. 32.) Stirdeseto leto popotovanja po pušavi je šlo k koncu. Bog je Mojzesu napovedal, de se ura njegove smerti bliža. Ukazal mu je tudi, -de naj še pred svojo smertjo vpričo velikiga duhovna in vse množice na Jozveta roke položi, in mu svojo oblast zročl, de bo odslej temu pokorna vsa množica. Mojzes zbere tedaj še enkrat Izraelove otroke pred se, stori vpričo njih z Jozvetam, kakor mu je Gospod zapovedal, in na to jim da kakor umirajoč oče veliko lepih naukov. „Glejte!“ jim reče, „jez morein v tej pušavi umreti, in ne pojdem čez Jordan. Vi pa pojdete Čeženj, in bole prejeli lepo deželo v last. Ostanite tedaj zvesti Gospodu svojimu Bogu, kteri je vam 81 toliko dobriga storil! Poslušajte njegov glas, njegu se zvesto deržite, njemu bodite pokorni! Poslušaj Izrael! — je dalje govoril — Gospod, naš Bog, je edin Bog. Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svo- jiga serca, iz vse svoje, duše iz vših svojih moči". In te besede, ki ti jih dans zapovedujem, naj bodo v tvojim sercu, in perpoveduj jih svojim otrokam; premišljuj jih, kadar sediš v hiši, kadar popotovaš, kadar greš leč in kadar vstaneš ! Če glas Gospoda svojiga Boga poslušaš, in vse njegove zapovedi spol- nuješ, boš blagoslovljen v mestu, blagoslovljen na poli. Ako pa nočeš poslušati glasu svojiga Gospoda, bo v vsih rečeh prekletstvo na te prišlo. Gospod te bo med narode razkropil; kadar se boš pa kesal v svojim sercu, in se boš vernil k njemu, te bo Gospod tvoj Bog nazaj peljal iz sužnoati, in se te bo usmilil, in te zbral zmed vsih narodov, med ktere te je poprej razkropil, ter te pripeljal v de¬ želo, ktero so tvoji očetje v last imeli. Na pričo pokličem dans nebo in zemljo, de sim vam pred oči postavil življenje in smert, blagor in gorje, O izvoli si vender življenje, de živiš ti in tvoj zarod!“ Se to imenitno obljubo je Mojzes napovedal ljudstvu: „Gospod mi je rekel: Preroka tebi ena¬ či g a jim bom obudil zmed njih bratov, ter bom položil svoje besede v njegove usta, in jim bo go¬ voril vse, kar mu bom ukazal: Kdor pa ne bo hotel poslušati njegovih besedi, ki jih bo govoril v mojim imenu, nad tem se bom jez maševal “ *J V djanji Apost. 3, 22. 23. sv. Peter te bešede obrača na Jezusa Kristusa. Mojzes, rešitelj, zapovednik iu učenik Izraelskima ljudstva, je podoba Jezusa Kristusa, našima Odrešnika, Zapovednika in Učenika. Zgodbe svetiga pisma stare zav. 6 82 Jozvatu je še posebno rekel: „Bodi serčan in brez skerbi; zakaj ti popelješ to ljudstvo v deželo, ki jo je dati Gospod njih očetam persegel, in jo boš med nje razdelil. Gospod sam bo s teboj, in te ne bo zapustil. 44 Potem je izročil duhovnam in levitam bukve, v ktere je bil postavo zapisal, rekoč: „Vzemite te bukve, in denite jih k skrinji zaveze. Vsako sedmo leto pa, ob prazniku zelenih šotorov, berite besede te postave vpričo vsiga Izraela, de tudi njih otroci slišijo, ter se boje Gospoda svojiga Boga.“ Mojzes še blagoslovi ljudstvo, in potem gre na goro Nebo. Z nje mu pokaže Gospod obljubljeno deželo, in pravi: „To je dežela, ktero sim obljubil Abrahamu, Izaku in Jakopu. Z očmi si jo vidil; vanjo pa ne pojdeš. Mojzes je ondi umeri 120 let star. Ljudstvo je 30 dni po Djem žalovalo. Za nje¬ gov grob pa ni zvedil noben Človek. Kdor je ves čas svojiga življenja delal za čast božjo in sa blagor svojiga bližnjiga, mirno v Gospodu zaspi, kakor Mojzes. V. Od vhoda v obljubljeno deželo do Kraljev. (1447—1019 pred Kr). 42. Izraelci gredo 6 v obljubljeno deželo. (Jozva 3. 4. 5. 6. 14. 23. 24.) Po Mojzesovi smerti je Jozva peljal Izraelce v obljubljeno deželo. Pridejo do Jordana, reke, ktera je tekla med pušavo in Kanaansko deželo. Jozva je 83 govoril ljudstvu, kakor mu je bil Gospod razodel, iu je rekel: „OČistite se, zakaj jutri bo Gospod med vami Čudeže delal. Glejte ! skrinja zaveze pojde pred vami skoz Jordan, in kadar bodo duhovni, kteri jo neso, s svojimi nogami v vodo stopili, bo voda, ktera je zdolej, odtekla; una pa, kar je je zgorej, se bo nakopičila. Po tem bote spoznali, de je Gospod, živi Bog med vami, in de bo pred vami Kananejce pokončal.* Drugi dan se vzdignejo. Naprej so duhovni skrinjo zaveze nesli; vse ljudstvo je za njimi šlo. Ko duhovni v Jordan stopijo, se je voda razločila; kar je je bilo zgorej, se je nakopičila, kakor gora; kar je je bilo pa zdolej, je odtekla. Duhovni so s skrinjo zaveze v sredi struge na suhim stali, dokler ni vse ljudstvo Čez Jordan prišlo; potem so šli z njo na uno stran. Zdaj ukaže Jozva dva¬ najst kamnov iz struge prinesti, in postaviti znam- nje v spomin, de se je bil Jordan pred skrinjo zaveze razdelil. Ko je bilo vse opravljeno, se je voda vderla, in je tekla kakor popred. Tako so tedaj Izraelci po štirdesetletnim popo¬ tovanji došli v obljubljeno deželo. Mana je zdaj nehala, ker so živeža dovolj v deželi dobili. Všo- torili so se v Galgali pri Jerihi, in ondi so pervič obhajali veliko noč. V deželi pa so prebivali malikovavci, ki so celo lastne otroke inalikam v dar žgali. Leti so se v svojih mestih z visocimi zidovi zavarvali, in niso terpeli, de bi se Abrahamov zarod vsedel v deželi. Pa Bog jih je zavoljo njili nagnjusnih pregreh kaz¬ noval, ter jih Izraelcam dal premagati. * 84 Nar pervo so jim Izraelci vzeli Jeriho. To mesto je bilo z visocim in terdnim zidovjem dobro obrambano. Na božje povelje je Jozva ljudstva rekel: »Pojdite, kar vas je vojakov, skoz šest dni po enkrat na dan okoli mesta. Sedem duhovnov naj grč pred skrinjo zaveze, in naj na trobente trobijo, Sedmi dan pa pojdete sedemkrat okoli mesta. In ko bote sedmi dan, sedmič okoli grede, glas trobent zaslišali, naj vse ljudstvo velik kriČ zažene, in mestno zidovje se bo do tal poderlo." Tako so storili. In ko so duhovni sedmi dan, sedmič okoli grede, zatrobentali, in je vse ljudstvo kriČ zagnalo, se je zidovje zdajci poderlo, de je vsak šel narav¬ nost v mesto od ondod, kjer je stal. Prebivavce Kanaanske dežele, kterim je bil Bog pravično kazen zavoljo njih strašnih pregreh odločil, je Jozva sčasama popolnama premagal. Eden in trideset je bilo kraljev, ktere je Jozva vžugal. Potem je altar postavil na gori Hebalski, in so darovali Gospodu hvalnih darov za vse do¬ brote, ktere jim je skazal. Zadnjič je deželo razdelil med dvanajstere rodove. Ko se je bil Jozva že zlo postaral, je sklical vse ljudstvo v mesto Sihem, in jim je še enkrat prav k sercu govoril: »Glejte,“ jim je rekel, „jez sim se postaral, in bom skorej umeri. — Iz vsiga serca morete spoznati, de je Gospod vse spolnil, kar vam je bil obljubil; pa tudi vse hudo, kar vam je žugal, bo dal nad vas priti, ako bote razderli zavezo Go¬ spodovo , ktero je z vami storil. Bojte se tedaj Gospoda, in zvesto mu služite. Ge se pa vam ne zdi prav, Gospodu služiti, vam je dano na zbiro; 85 zvolite si cians, kar vam dopade; jest pa in moja hiša bomo Gospodu služili." Vse ljudstvo je odgovorilo : „Tega nikoli ne, de bi mi Gospoda zapustili. Gospod naš Bog je naše očete in nas iz sužnosti rešel, in nas je varoval po vsi poti, kodar smo hodili; Gospodu bomo tedaj služili* ker on je naš Bog." Na to vzame Jozva silno velik kamen, in ga postavi v spomin ponovljene zaveze. Kmali potlej je umeri 110 let star. Dokler je Jozva živel in starašine, kteri so bili priča božjih čudežev, so Izraelci zvesto Bogu služili. Tudi nam je obljubljeno kraljestvo vse boljši od Kanaan¬ ske dežele — nebeško kraljestvo. Ondi je pokoj, ondi veselje« ondi naš pravi dom. Tež,avna pot Izraelcov skoz pušavo v ob¬ ljubljeno deželo je bila podoba našiga težavniga popotovanja skoz to življenje v deželo večniga pokoja. Bog daje tudi nam svoje postave, nas živi z nebeškim kruham, in napaja iz studenca svoje gnade. Le zvesti bodimo zmiraj Bogu, kakor smo mu per sv. kerslu obljubili, in kadar druge grešiti vidi¬ mo, recimo, kakor Jozva: „Jest pa in moja hiša hočemo Gospodu služiti!" — Ohranite spominke, ki ste jih pri pervi spovedi, pri sv. birmi ali pri pervim sv. Obhajilu dobili, in kadarkoli jih pogledate, se spomnite lepih naukov, ki ste jih takrat prejeli, in dobrih sklepov, ki ste jih takrat delali. 43. Gedeon sodnik. Jozva je bil umeri, in ves tisti zarod, ki je bil priča božjih čudežev, ktere je Bog delal po Mojzesu in Jozvatu. Njih mlajši so zopet hudo delali pred Gospodam. Z nejeverniki so se jeli družiti, ki so okoli njih prebivali, so služili njih malikam, in po¬ snemali njih hudobije ; Gospoda Boga svojih očetov pa so zapustili. Zavoljo tega jih je Bog sovražni- 86 kam v roke dajal, kteri so jih hudd stiskali. Kadar so se pa poboljšali in njega pomoči prosili, se jih je zopet usmilil, ter jim pošiljal modre in serčne može, kteri so jih rešili iz rok sovražnikov. Tem možem se je reklo Sodniki. Nektere sodnike jim je bil Bog že poslal; več¬ krat jih je že otel iz rok sovražnikov. Berž pa, ko je sodnik umeri, so se zopet povernili v stare pregrehe. Zdaj jih je Bog Madjancam v roke dal, kteri so jih skoz sedem let silno terli. Vsako leto, ko so Izraelci dosejali, so perderli Madjanoi v deželo, so pokončali vse, kar je bilo zeleniga, živino pa so odgnali, in jim niso nič v živež potrebniga pustili. Izraelci grejo v sč, kličejo k Bogu za pomoč, in Gospod jih je uslišal. Ko je G e de o n ravno pšenico mlatil, de bi jo Madjancam skril, se mu je Angel Gospodov prikazal, in mu je rekel: „Idi, ter otmi Izraela Madjancam iz rok. Jest bom s teboj, ter boš vžugal Madjance, kakor eniga samiga moža.“ Ko tedaj Madjanci zopet udarijo Čez Jordan, je Gedeona Duh Gospodov navdal, je sklical Izraelce, ter jih nabral dva in trideset tavžent vojšakov. Gedeon gre sovražniku naproti. Gospod pa mu je rekel: Preveč ljudi imaš seboj, ne kom dal Mad- jancov Izraelu v roke, de se kje ne hvalijo zoper mene in reko: S svojo lastno močjo smo se oteli. Govdri tedaj Ijadstvu, in vpričo vsih naznani: Kdor je strahljiv in boječ, verne naj se.“ Tedaj se jih je zmed ljudstva dva in dvajset tavžent mož verniio, in le deset tavžent jih je ostalo. Ali Gospod zopet reče Gedeonu: „Še je preveč ljudi; k vodi jih pelji! Kteri bodo vodo z dlanjo k ustam nosili in serkali, 87 loči jih na eno stran; kteri bodo pa pokleknili in pili, naj gredo na drugo stran." Le tri ato mož je vodo z dlanjo zajemalo in serkalo, vsa druga mno¬ žica je kleče pila. In Gospod reče Gedeonu: „S temi tremi sto bom rešil Izraelce; vsim drugim reci domu!" Gedeon vse druge domu spusti, svojih tri sto mož pa razdeli v tri trume, in da vsakimu v roke trobento, prazen verč in gorečo baklo v verČu, ter jim reče: „Kar bote mene storiti vidili, tudi vi sto¬ rite." Proti polnoči se bližajo natihama Madjanskimu stanu, ki je bil v dolini, in ga obstopijo od treh strani. Vse je spalo. Gedeon gre v stan, zatrobenta, razbije verč, suče gorečo baklo, in vpije: „Meč Gospodov in Gedeonov!" Ravno tako so delali vsi njegovi to- varši. Strah in groza spreleti sovražnike; vse vpije, tuli in beži.. Gospod je sovražnike zmedel, de so se sami med seboj morili. Vsa vojska Madjancov je bila ali pokončana ali razkropljena. Tako so bili Madjanci ponižani, in Izraelska dežela je imela štirdeset let mir, dokler je bil Ge¬ deon sodnik. Ta 7, godba živo kliče stiskanimi! grešniku : ^Poboljšaj se in zaupaj v Boga; otel te bo. Ob času, ko so Izraelci bili v Egiptovski suž- nosti, je živel v deželi Hus na Arabskim pravičen mož, po imenu Job. Imel je sedem sinov pa tri hčere, in silno veliko premoženje namreč: sedem tavžent ovac, tri tavžent velbljudov, pet sto jari—* volov, pet sto oslic, in veliko družino. 44. Poterpežljivi Job. 88 Job je bil pa tudi zlo usmiljen do svojiga bliž- njiga, in je smel po pravici sam od sebe reči: „Ali sim ubogim kaj odrekel, kar so želeli, in vdovo pustil na pomoč Čakati? Ali sim svoj grižljej sam pojedel, in ni tudi sirota od njega vživala?" Svoje otroke je v božjim strahu redil, in je bil tedaj po vsih straneh zvest služabnik božji. Bog je Jobovo pobožnost in zvestobo terdo po¬ skusil in pripustil, de je v kratkim ob vse premo¬ ženje in ob vse otroke prišel. — Eniga dne so ime¬ li Jobovi otroci gostje v hiši starejsiga brata. Zdaj pride sporočnik k Jobu in reče: „Voli so orali, in oslice so se zraven njih pasle; tedaj planejo nad nas Sabejci, in odženo vole in oslice; pastirje pa so z mečem končali." Ta je še govoril, in že dru¬ gi pride, in reče: , Ogenj je padel z neba, in je pokončal ovce in pastirje.“ Tudi ta je še govoril, ko tretji pride in reče: „Kaldejci so udarili na velbljude, in so jih odgnali, tudi pastirje so kon¬ čali^ Še je ta govoril, in glej J kar drugi notri stopi, in pravi: „Tvoji sinovi in tvoje hčere so se gostili v hiši starejšiga brata, in zdajci se je gro¬ zen vihar od pušave pripodil, je pretresel štiri hišne vogale, de se je poderla, in podsula tvoje otroke." Na to se Job vzdigne, preterga svoje oblačila, se na tla verže in moli: „Gospod je dal, Gospodje vzčl; kakor je bilo Gospodu všeč, tako se je zgo¬ dilo. Hvaljeno bodi Gospodovo ime!“ Kmal je bil Job še s hudo boleznijo obiskan. Od nog do glave ga je obdajala silno boleča otekli¬ na. Na gnojišu je sedel, in si s čepino gnojnino iz ran »tergal. Družina ga je popustila, in ceio žena ga je zaničevala in oponašala zavoljo njegove 89 bogaboječnosti. On pa ji je odgovoril: „Kakor ne¬ spametna ženska govoriš! Ako imamo dobro iz božje roke, pokaj bi tudi hudiga ne sprejeli?" Trije prijatli so prišli Joba tolažit. Ko jim Job svoje terpljenje potoži, so mu oni pa očitali, de je vse to z grehi zaslužil. *Le hudobneže — so nam¬ reč terdili — Bog z nadlogami obiskuje." Job jih je hotel zmote prepričati, in se je za svoje po¬ štenje poganjal, ,,'1'udi svojim zvestim služabni- kam — je rekel — Bog na tem svetu nadloge po¬ šilja." Upanje v Boga in v prihodnje življenje pa mu je bilo v tolikim terpljenji naj boljši tolažba. Re¬ kel je: „Ako me Bog tudi konča, bom upal v nje¬ ga! Ker vem, de moj Odrešenik živi, in de bom poslednji dan iz zemlje vstal, bom zopet s svojo kožo obdan, in v svojim mesu Boga gledal. Vidil ga bom, in moje oči ga bodo gledale. To upanje je v mojim sercu hranjeno." — Poslednjič je Bog med Jobam in njegovimi prijatli razsodil, in poterdil, de je Job resnico govoril Po tolikih poskušnjah je Gospod Joba iz vsih nadlog rešil, in mu vsega, kar je poprej imel, dva¬ krat toliko povernil; tudi je imel zopet sedem sinov in tri hčere. Potem je še 140 let živel, in je vi¬ dil svoje sinove in vnuke do četertiga rodu. „Zlato in srebro sc v ognji poskuša; ljudje Bogu dopad¬ ljivi pa v peči poniževanja. 11 Sir. 2, 5. Tadaj se čednost še lepši pokaže, in si se veči zasluženje pridobi. „BIagor možu, ktcri skušnjavo prestoji; zakaj potem, ko bo skusen, bo prejel krono življenja, ktero je Bog tistim ob¬ ljubil, ki njega ljubijo." Jak. 1, 12. 90 45. Ruta, pobožna in dobra sina h a v Izraelu. Ob času, ko so sodniki gospodovali v Izraeln, je Bog enkrat Izraelcam zavoljo njih grehov veliko dragino poslal. Neki mož iz Betlehema se tedaj preseli z ženo in s dvema sinama v Moabsko de¬ želo. Njemu je bilo ime Elimelek, njej pa Noema. Cez nekaj Časa umerje Elimelek. Njegova sinova sta se oženila pri Moabljankah. ki je bilo eni imč Orfa. drugi pa Ruta. Deset let pozneje umerjeta tudi sinova. Ko je Bog zopet dobre letine dal na Kanaanskim, se Noema v domačijo napravi; obe sinahi, Orfa in Rut, jo pa spremite. Ko ste jo že deleč spremile, jima Noema reče : „7 iz Betlehema. Ravno ovce je pasel, ko je Samvel, o 1 * Boga poslan, na dom njegoviga očeta prišel. N 8 pašo morajo ponj iti. Samvel je vzel pušico z oljena in ga je v sredi njegovih bratov kralja pomazilil Odsihmal je posebno Duh božji prebival v njem. Savla pa je Duh božji zapustil, in otož¬ nost se ga je lotila. Tedaj mu njegovi služabniki svetujejo, naj si veli preskerbeti človeka, ki bi znal lepo peti, in na harpo prijetne glasove vbi' 99 rati; ta bi ga vedril, kadar bi ga kalne misli obha¬ jale. Nekdo njegovih služabnikov mu je nasvetoval Davida, ker ga je poznal, de je v petji in v bren¬ kanji na harpo dobro izurjen. Savel tedaj sporoči dolzaja, de naj mu nar mlajšiga sina Davida pošlje. Ni pa še nič všdil, de je Samvel na božje povelje ravno tega mladenČa že pomazilil. David pride na kraljevi dvor, in kadarkoli se je Savla otožnost lotila, je vzel harpo, in mu je brenkal in pel, in to mu je otožnost pregnalo. Zato je Savel Davida zlo ljubil, in storil ga je svojiga oproda (vojaka, ki je orožje nosil pred njim), Posebno pa je pobožniga Davida rad imel Jonatan, Savlov sin. Zavezo sta storila, de se bosta ljubila vse svoje žive dni. Bog pozna tudi pastirčeka še tako uboziga v bosti; lju¬ bi ga, če je nedolžen. „Mogočne s sedeža verze, in ponižne nanj po vzdigne.“ Luk. 1, 52. Lepo in koristno je, če se človek v mladosti kaj dobriga nauči. — Dobro vbrano petje pobožnih pesem zbuja v sercu blage čutila, ga k Bogu povzdigne, in je Bogu prijetno. „Zvest prijatel je ozdravilo življenja; in kteri se Boga boje, ga bodo našli.“ Sir. 6, 10. 49. David in Goljat. (I. Kralj. 17, 1—58.) FilisČani zopet pridejo z vojsko nad Izraelce. Save se je podal na boj zoper nje, David pa se je vernil za ta čas v Betlehem past očetovo čedo. Filiščani so stali unkraj na hribu, njim nasproti pa Izraelci na drugim hribu; vmes je bila dolina. Tadaj pride 100 iz FilišČanskiga stana grozoviten velikan, Goljat po imenu. Čez šest komolcov visok je bil. S strašnim orožjem se vstopi, zabavlja, in vpije na Izraelce rekoč: „Izvolite zmed sebe koga, de naj se pride z menoj skusit. Če on mene zmaga, bomo mi vaši sužnji; če pa jest njega premagam, bote vi nam služili.“ Tako je ta Filiščan hodil jih zasramovat zjutraj in zvečer skoz 40 dni. Le viditi ga ali slišati prepade že strah Izraelce. Bili so na vojski tudi trije Davidovi nar stareji bratje. Oče pošljejo Davida v šotore, poprašat in zvedit, kako jim je. David tje pride, ko so se bili Izraelci ravno na boj zverstili. Urno popraša po svojih bratih, in še je govoril ž njimi, kar pride zopet Goljat; se košati, in zaničuje Izraelce kakor sicer. David, to slišati, pravi: „Kdo je ta Filiščan, de se prederzne božje ljudstvo tako zasmehovati’ Jest grem, in se skusim ž njim.“ Kralj, to govor¬ jenje slišati, ga obleče v svoje lastno orožje: dene mu na glavo brončen grebenjak, ga opne z oklepam, in opaše z mečem. David poskuša iti; pa ne ve nič prav kako , in pravi: „Taki ne morem hoditi, ker n'sim vajen/ Vse orožje je tedaj spet od sebe djal, je vzel svojo palico, si je zbral pet gladkih kamničkov iz potoka, in jih djal v torbo, vzel je fračo v roke, in taki gre Filiščanu naproti. Goljat, viditi Davida, ga zasramuje in reče: *Sim kali pes, de prideš s palico nad me?“ Pa le pridi sem; bom tvoje meso dal pticam in zverinam/ David pa mu odgovori: „Ti greš nad me z mečem, s sulico in škitam; jest pa grem nad te v imen« Boga Izraelskih vojsk, ktere si ti zasramoval/ 101 Tedaj se velikan vzdigne, in se Davidu bliža; David pa vzame urno kamniček iz torbe, in ga s fračo v Filiščana zadega. Naravnost na čelo ga je zadel, de se mu je kamen v Čelo zasadil. Velikan se zverne na zemljo na obraz; David pa k njemu plane, mu meč izdere, in glavo odseka. Filiščani to viditi, vsi prestrašeni zbeže. Izraelci pa so jih podili, in veliko zmed njih pobili. „Napuh gre pred pogubo, in prevzetnost pred padam.“ Prip. 16, 18. „Kar je slabiga pred svetam, je Bog izvolii, de bi močno osramotil." I. Kor. 1, 27. 50. Savel preganja Davida. (I. Kralj. 19—28.) Kadar je bila vojska s Filiščani končana, so žene iz vsili mest kralju naproti pripele. Pesem se je začela z besedami; „Tavžent jih je pobil Savel; David deset tavžent. Savla so te besede hudo raz¬ kačile, Posihmal ni več Davida z dobrim oČesam pogledal; preganjal ga je, kolikor ga je mogel. Jonatan je večkrat zanj pri očetu govgril; pa nič ni pomagalo. Savel mu povsod po življenji streže. Dvakrat se je zgodilo, de mu je David po navadi na harpo brenkal, Savel pajesiilico vanj zagnal. Pa David se je umaknil, in sulica se je v steno zasadila. Nikjer si življenja svest je zbežal v pušavo, in se je ondi skrival po sterminah in votlinah. Desiravno vedno v smertnih nevernostih mu vender ni serce vpadlo, ker je v Boga zaupa!. Jonatan mu je tudi — 102 — v nesreči zvest ostal, in ga je ljubil kakor samiga sebe. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savla, svojimu sovražniku; pa kar stvarice mu žaliga ne stori. Enkrat je bilo Savlu povedano, kje se David skriva. Savel se vzdigne, in ga gre iskat z 3000 možmi. David to zve, in pride na tihim v tisti kraj, kjer je imel Savel prenočile. Po noči natihama gre z Abizajem v Savlov šotor, ter ga najde spati. Nje¬ gova sulica je bila pri glavi v tla zasajena; tudi Abner, vojvoda vojskinih trum, in vse krog njega je spalo. Zdaj Abizaj reče Davidu: „Dans ti je Go¬ spod tvojiga sovražnika v roke dal; s sulico ga bom k tlam pribodel.“ David pa reče: „Nikar ga ne umori; zakaj kdo bi svojo roko nadenj stegnil, ki je od Gospoda maziljen, in se ne zadolžil? Le sulico vzemi, ki je pri njegovi glavi, in pitno kupo, in pojdiva od tod." Takd sta storila, in šla, de ju ni nihče vidil. Potem se David spravi na rob sterme peči, za¬ kliče Abnerja, Savloviga vojvoda, in reče; „Zakaj ne varuješ kralja, svojiga gospoda? Poglej po kra¬ ljevi sulici in po pitni kupi, ki mu je bila pri glavi!" Savel je to slišal, in spoznal Davidov glas, in reče: „Grešil sim!,Verni se, moj sin, David! Nikdar več ti ne bom nič žaliga storil!" David je šel svojo pot, Savel pa se je vernil domu Savel je zadnjič v nesrečni vojski s Filiščani strašen konec storil. V strahu namreč, de bi ne prišel sovražnikam v roke, popade meč in se nanj natakne. Tudi Jonatan je bil v ti vojski 'pobit. Ko je David zvedil smert Savlovo in Jonatanovo, se je jokal in je bil silno žalosten. — 103 — „Zdravo serce je telesno življenje; nevošljivost pa je gnjiloba kosti." Prip. 14, 30. „Ne bom posnemal tistiga, kteri se nevosljivosti vjeda; zakaj tak človek ne bo modrosti deležen." Modr. 6, 25. „Zvest prijate! je močna bramba; kdor ga je najde!, je najdel velik zaklad." Sir. 6, 14. „Nikar se ne veseli nad padcam svojiga sovražnika, in tvoje serce se naj ne razveseli nad njegovim pogubljenjem, de kje Gospod ne bo vidil; in bi mn ne dopadlo. Prip. 24, 17. 18. 51. David, pobožni kralj. (II. Kralj. 1—14.) * #> Po Savlovi smerti je bil David kralj. V Jeruza¬ lemskim mestu si je izbral kraljevi sedež. Bil je mogočen in pravičen kralj, njegovo ime je slovelo po vsih deželah. V svoji slavi pa David tudi zaroda popreš- njiga kralja ni pozabil. Ukazal je poprašati, Če je še kdo živ iz Savlove hiše, de bi mu milost skazal zavolj Jonatana. Povedano mu je bilo, de Mefiboset, Jonatanov sin, še živi, David ga reče poklicati, ga vzame k kraljevi mizi za vselej, in mu da Sav¬ lovo premoženje. David je imel serce polno ljubezni in pokoršine do Boga, in si je tudi na vso moč prizadeval, svoje ljudstvo pobožno in srečno storiti. Torej je skerbel, de se je očitna služba božja prav slovesno oprav¬ ljala. Prav zraven Jeruzalemskiga mesta je bil hrib Sij o n, lepava, tako rekoč, cele dežele. Na njem je David napravil krasen šotor za skrinjo zaveze. Z veliko Častjo med petjem in trobentanjem so jo prenesli, in v šotor postavili. Potem je David veliko 194 darov Gospodu opravil, in blagoslovil vse ljudstvo v imenu Gospoda. Med revne zmed ljudstva pa je dal razdeliti kruha, pečene govedine in cvertja na olji iz pšenične moke, de bi na taki veseli dan nobeden poman- kanjane terpel. — Dalje je zvolil levite, de so pri skrinji zaveze po versti Čuli dan na dan, je zložil veliko svetih pesem — psalmov — polnih pobožniga duha, in postavil 24 pevcov, de so pri veselih in žalostnih dogodbah s petjem razglaševali božjo slavo. David je tudi želel Gospodu tempel zidati. „Glej,“ — je rekel preroku Natanu — -jest prebivam v cedrovi hiši; skrinja zaveze pa stoji pod kožami.“ Veliko zlata in # druzih reči je bil že zanj pripravil. Bog mu je bil pa po preroku Natanu naznanil, de tempel bo še le njegov naslednik zidal; njemu pa je ob¬ ljubil, de bo iz njegoviga rodu izšel večni kralj, Čigar kraljestvu ne bo konca, t. j. Odrešenik (II. kralj. 7. Ps. 88 ) >\Takb je že David vidil v duhu Zveličarja sveta, kterimu je bilo iz njegoviga rodil priti, ter je iz božjiga navdajanja njegovo veličastvo kakor tudi njegovo poniženje in terpljenje v psal¬ mih prepeval n. pr. Psalm 109. „Gospod je rekel mojimu Gospodu; Vsedi se na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikov tvojim nogam za podnožje.” — »Gospod je persegel, in ne bo mu žal; Ti si Duhdven vekomaj po redu Melkizedeka.“ Psalm 71. ; ,Pred Njim se bodo priklanjali Etijo- pejci; kralji iz Tarza in otokov mu bodo darov darovali; kralji iz Arabije in Sabe bodo daril pri¬ nesli.” - 105 — Psalm 21. »Moj Bog! moj Bog! zakaj si me zapustil? — Jest sim Červ, in ne človek: ljudem v zasmehovanje in izveržek ljudstva. Vsi, kteri me vidijo, se mi posmehujejo, ... in z glavami majejo. V Gospoda je upal; — pravijo — naj ga resi, naj mu po¬ maga, ker (pravi, de]) nad njim dopadajenje ima. Hoje serce je v mojim telesu postalo kakor vosek, kteri se topi. Moja moč se je vsušila, kakor Čepina, in moj jezik se derži neba mojih ust. Truma hudobnih me je oble- gla. Moje roke in moje noge so prebili; vse moje kosti so razšteli. Moje oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali.“ — Psalm 15, 10. »Moje duše ne boš pustil v peklu (v grobu), in tudi ne boš pripustil, debi tvoj Svetnik trohljivost vidil.“ Desiravno pa je bil David, kakor sveto pismo pravi, mož po volji božji, sle je bil vender že poznejši leta hudo pregrešil, ker se je prešestva in uboja kriviga storil. 11 Pa obžaloval je potem svoj greh, in ves čas svojiga življenja je pokoro delal. „Usmili se me, o Bog!“ — je molil spokorni »David — »po svoji veliki milosti, in zbriši po obil¬ nosti svojiga usmiljenja mojo hudobijo; ker spo- »znam svojo pregreho, in moj greh mi je vedno pred 0^ - očmi. Tebi samimn sim grešil, in pred teboj hudo »storil Pokropi me 'z izopam, in bom očišen; operi „me, in bom bolj bel, kakor sneg. Stvari v meni, »o Bog! Čisto serce; in ponovi v mojim oserČji pra- »viga duha. Bogu dopadljiv dar je žalosti poln duh; -potertiga in ponižniga serca, o Bog! ne boš zaniče- „va!.“ Ps. 50. Bog ga je zopet sprejel v svojo prijaznost; pa poslal mu je hude šibe. 106 Preroki Izaija 11, 1. Jeremija 35, 14. Ecehiel 34, 23. tudi Mesija imenujejo sinu Davidovima; ravno tako Judje sploh ob času Kristusovim, in ko angfelj Gabriel Marii oznanja Jezusovo rojstvo, pravi: „Gospod' mu bo dal sedež njegovima očeta Davida, in bo kraljeval v Jakopovi hiši vekomaj; nje- govimu kraljestvu ne bo konca. Luk. 1, 33. Bog grešnike, kterim zadolženje greha in večno štrafengo odpusti, še tudi velikokrat časno štrafuje. 52. Absalom, puntar. CII. Kralj. 14—19.) Absalom, Davidov sin, je bil nar lepši mož po vsim Izraelskim ; pa silno je bil prevzeten. Napravil si je vozov in konj, in zbral petdeset mož, de so pred njim hodili. Tega mu ni bilo še dovolj. Nakloniti si je hotel serca Izraelcov, in potem sespuntati zo¬ per očeta. Tedaj je zjutraj vstajal, se vstavljal k mestnim vratam, in je slednjiga moža, ki je v mesto šel, priliznjeno nagovarjal in izpraševal, od kod je? in kakošen opravek ima? In ko mu je uni pove¬ dal, je Absalom, milovaje ga, djal: „Tvoja reč se mi dobra in pravična zdi; pa kaj, ki ni nikogar od kralja postavljeniga, de bi te zaslišal. De bi bil jest kralj čez deželo, bi pač vsacimu pravico sto¬ ril!“ S takim sladkanjem je serca Izraelcov sebi na¬ gibal, Davidu očetu pa odtegoval. Čez nekaj časa, ko si je bil že Izraelce prido¬ bil, reče očetu: „Naj grem v Hebron, de ondi opra¬ vim daritev, klero sim Gospodu {obljubil.* Oče so mu privolili. Šel je v Hebron, in ž njim dve slo mož; med vse Izraelove rodove je pa razposlal spo- ročnikov, naj bi ljudstvo podšuntali in rekli; „Kakor 107 hitro zaslišite trobentni glas, recite: Absalom je kralj 1“ Velik punt je tedaj vstal. Ljudje so vkup derli, in Absaloma oklicali kralja. Ko je David to zvedil, je bežal iz mesta s svo¬ jimi zvestimi čez potok Cedron. Bos in z zakritim obrazam je šel v Oljsko goro, in se je jokal, in vsi, ki so šli z njim , so jokali. Zdaj pride še Semej, iz Savlove rodovine, začne kralja kleti in kamnje za njim lučati. „Pojdi le ven, pojdi“ — je za Davidam vpil — „kervoželjnik! ti hudobnež! Gospod se mašuje nad tabo, ker si se kraljestva polastil.“ Abizaj, to slišati, reče Davidu : „Cem li ili, in mu glavo odsekati?" David pa tega ni pripu¬ stil. „Pusti ga!“ je rekel, »morebiti se Gospod ozre na mojo nadlogo, in mi poverne kaj dobriga za današnje preklinovanje." Absalom vzame Jeruzalem v last, in gre z voj¬ sko za Davidam čez Jordan. David mu svojo voj¬ sko nasproti pošlje; ukaže pa Joabu in vsim vojvo¬ dam: „Ohranite mi mladenča Absaloma!" Boj se vname. Davidova vojska je premagala. Absalom je na mezgu bežal pred Davidovimi vojšaki. Mezeg pridirja pod velik košat hrast, in Absalom je za lase na njem obvisel, mezeg pa se je spod njega zmuz¬ nil. To je nekdo Joabu naznanil. Joab vzame tri sulice, gre, in jih Absalomu v serce zabode. Truplo v gojzdu v veliko jamo veržejo, in naneso nanj prav veliko grobljo kamnja, naj bi memogredoče spomi¬ njala četerte zapovedi: »Spoštuj očeta in mater, de boš dolgo živel, in ti bo dobro na zemlji." David je sedel med vrati in čakal sporočila, kako se je vojska izšla. Sporočnik pride in reče: »Dobro oznanilo prinesem, moj gospod in kralj." David 108 precej popraša: „Je li dobro mladenču Absa- Iomu?“ Sporočnik mu vse pove. Zdaj Davida ve¬ lika žalost spreleti. Jokal se je, in klical: „Moj sin, Absalom! Absoloni, moj sin! O de bi pač jest mogel namest tebe umreti!“ Kralj seje vernil v Jeruzalem. Puntarji so spo¬ znali svojo hudobijo, in so mu s prisego vedno po- koršino obljubili. Nazaj gredočimi! naproti priteče Se mej, ki ga je poprej preklinjal, in prosi odpuše- nja. David mu je prizanesel in prisegel, de mu ne bo nič žaliga storil. „Ne hvali človekjj zavoljo njegove lepote; in ne zaničuj ga, ker ni očitniga obraza.“ Sir. 11, 2. Absalomov žalosten konec naj bi si globoko v spomin vtis¬ nili vsi tisti otroci, kteri svojim staršem žalost delajo, jim lažejo, jih goljufajo, jim premoženje zapravljajo, ali še smeri vošijo, se jim zoperstavijo in gerdo ž njimi delajo. — Zažu- ganim kaznim nikakor ne bodo odšli že na tem svetu; kaj bo pa po smerti, če se resnično ne spokore! „To je Bogu prijetno, če kdo zavolj Boga žalost pre¬ naša, in po krivici terpi',“ (1. Pet. 2, 19.) ter voljno in v duha pokore terpljenje sprejme, kakor David, Ne pomni krivice svojiga bližnjiga.“ Sir. 10, 6. 53. Salomon, modri Izraelski kralj. (III. Kralj. 3, 11.) David se je bil postaral, in čas njegove smerli se je približal. Salomonu, svojimu sinu, je bil na¬ menil, de bo za njim kraljeval. Na smertni po¬ stelji ga je lepo opominjal, de naj zvesto služi G ospodu. Ko je Salomon kraljevati začel, je Boga iz serca ljubil. Gospod se mu tedaj po noči v spanji prikaže 109 in reče: „Prosi, kar hočeš; dal ti bom.“ Salomon ne prosi ne bogastva ne časti, ampak modrosti, ter pravi: „Ti, o Gospod! si me postavil kralja name¬ sto mojiga očeta Davida; pa mlad sim še, in se ne vem kam djati. Toraj modro serce mi daj, de bom prav vladal ljudstvo, in razločil dobro od hudiga.“ Bogu je bila všeč ta prošnja. Reče mu: „Ker to prosiš; glej! dam ti tako modro in umno serce, de ni bilo tebi enaciga kralja, in ga ne bo. Pa dal ti bom tudi, česar nisi prosil — bogastvo in slavo: in tudi dolgo življenje, če boš po mojih potih bodil. “ Častito je bilo Salomonovo kraljevanje, pravične njegove sodbe, in srečne njegove dela. Kralji in knezi vunajnili dežel so bodili, in so se čudili nad njegovo modrostjo, in nad njegovim veličastvam. Posebno razumnost je Salomon pokazal v nasled¬ nji razsodbi. Enkrat pridete dve materi pred kralja. Ena reče: Gospod, prošnjo imam! Jest in ta le žena v eni hiši stanujeve. Vsaka svojiga otroka sve imele. Žive duše ni bilo v hiši razun naji. No¬ coj pa je otrok tej ženi umeri ; v spanji ga je za¬ dušila. Po noči vstane natihama, vzame meni spi- joči mojiga otroka; svojiga pa, ki je bil mertev, k meni položi. Proti jutru vstanem, ter najdem, de je mertev otrok pri meni. Ko se dan stori do do- briga,, in otroka bolj ogledam, kar vidim očitno, de je otrok njen, ne moj.“ Una žena reče : ,',Ni tako ne kakor praviš; tvoj otrok je mertev, moj živi.“ Tako ste se prepirale pred kraljem. Kralj si ukaže meč prinesti. Mu ga prineso. Na to reče: „Pre- 110 sekajte živiga otroka nadvoje, in vsaki pol ga dajte. Žena, ki je živi otrok bil njen, se prestraši in za¬ vpije na glas: „Prosim, Gospod! dajte raji uni ži¬ viga otroka; le moriti ga nikar!“ Una pa reče: „Ne bodi ne moj ne tvoj; le razdelite ga!“ Iz tega je spoznal Salomon, ktera je prava mati; vedel je na¬ mreč, de svojiga otroka vsaka mati serčno ljubi. Tedaj reče: „Dajte pervi živiga otroka, nikar ga ne morite; zakaj ona je prava mati.‘V Ta sodba se je razglasila po vsi deželi. Vse je v časti imelo kralja; zakaj vidili so, de je božja modrost v njem. Salomon je zidal Bogu velik in lep tempel, ki so mu ga bili že rajnki oče ukazali staviti, in šobili zanj nabrali veliko zlata in srebra. Vse stene so bile s cedrovim lesam vložene in z zlatimi drevesci in cvetlicami opisane. Kadilni altar je bil z zlatarn pre¬ vlečen, vsili deset svečnikov po obeh straneh, vsa posoda in vse kadilnice so bile iz čistiga zlata. Celo žeblji so bili zlati. Tla so bile z zlatarn vložene, vrata z zlatarn prevlečene. — Kadar je bil tempel dodelan, so duhovni skrinjo zaveze z veliko sloves¬ nostjo vanj prenesli. Salomon, starašini in pervaki rodov in vsa množica je šla pred njo, in grede so darovali ovac in volov, de jih skorej ni bilo prešteti. Ko jo v presveto' postavijo, in ven gredo, se je raz- gernil oblak po Gospodovi hiši. Salomon zdaj gre k altarju, poklekne, razpne roke proti nebesam in moli: „Gospod Izraelov Bog! ako te nebo, in pa nebo in nebo ne obseže; te bo kali ta hiša zamogla obseči, ki sim ti jo postavil? Vender ozri se na prošnjo svojiga služabnika, in imej svoje oči odperte nad to hišo noč in dan. Uslišuj molitev svojiga ljudstva Izraela, kaderkoli in v kterikoli nadlogi bodo na lil tem kraji molili; uslišuj jih na svojim sedežu v ne¬ besih, in bodi jim milostljiv!“ Ko je Salomon od¬ molil, šine ogenj z nebes, in zažge vse pripravljene darove. Vse ljudstvo je Boga hvalilo, in se domu vernilo z veselim sercam. Salomon je tudi za se silno lep kraljev dvor napravil. Kraljevi sedež je bil iz slonove kosti, in ves z zlatarn prevlečen. Pa kakor lepe perve, tako žalostne so bile po¬ slednje leta Salomonoviga kraljevanja. Padel je v velike pregrehe, in še celo v malikovanje! Nejever- ske ženske so mu bile serce spridile. Tadaj ga je Bog zapustil, ter mu šibo napovedal, de bo razderl njegovo kraljestvo, in le en sam rod bo še ostal nje¬ govimi! sinu zavoljp obljub, ki jih je Bog Davidu storil. Odsihmal njegova slava zatemnuje. Veliko sovražnikov se je vzdignilo zoper Salomona; punti so mu odkrušili cele dežele. Štirdeset let je kraljeval in ne še sedemdeset let star je umeri, spoznavši praznost in nečimernost vsiga pozemeljskiga veselja in veličastva. „Gospodov strah je modrosti začetek.“ Sir. 1, 16. — Išite naj popred božjiga kraljestva, in njegove pravičnosti; vse drugo vam bo perverženo.“ Mat. 6, 33. „Moder kralj je ljudstva podpora. 1 * Mod. 6, 27. Toraj molimo za cesarja, de jim Bog pravo modrost da in ohrani. Posvečevanje Salomonoviga tempelna nas opomni posve¬ čenja naših cerkev in obletnice. — Dober kristjan rad perpo- more k olepšanju cerkva. „Gospod! ljubim lepoto tvoje hiše, in kraj, kjer tvoja čast prebiva,** Ps. 25, 8. Nad Salomonam vidimo, kako hitro, in kako globoko človek pade, če vedno sam nad seboj ne čuje. „Kdor stoji, naj gleda, de ne pade.** VII. O A razdeljenja kraljestva do Asirske sužnosti. (970—7*20 pred Kr.) 54. Raz deljenj e kralj e v siva. OH. Kralj. 12—14.) Za Salom onani je kraljeval Roboam, njegov sin. Ker ni poslušal starih, skušenili svetovavcov rajn- ciga očeta, temuč se ravnal po svetumladenčev, svojih verstnikov, ter gerdo in ošabno z ljudmi delal; je deset rodov od njega odstopilo, in si Jeroboama zvolilo kralja. Novima kraljestvu se je reklo Izrael¬ sko, in je imelo veliko mesto Samarijo. Samo rod .Juda z Benjaminovim sklenjen, je Roboamu zvest ostal. Temu kraljestvu se je reklo Judovo ali Judovsko z velikim mestam Jeruzalema m. Bilo je veliko manjši od uniga. Jeroboam ljudstva ni pustil v Jeruzalem v tem- pel, ker se je bal, de bi z opet ne potegnilo z Ro- boamam, Judovskim kraljem. Vlil jim je dve zlati teleti, in je eno postavil v Betelu, drugo v Danu. „Glej , Izrael!“ je rekel, „to sta bogova, ki sta te iz Egiptovske dežele izpeljala." Ljudstvo je tedaj malikovalo. Duhovni in Leviti po vsim Izraelu so popustili svoje mesta in svojo lastnino, in so prišli na Judovsko in v Jeruzalem. Tudi nekteri drugi po¬ božni Izraelci se niso oskrunili z malikovanjem, te¬ muc so v Jeruzalem hodili Boga molit. Hude vojske je to dvoje kraljestvo skoraj vedno imelo med seboj. Kralji, Judovski in Izraelski, če 113 se jih nekaj dobrih odbere, so bili/k hudobni. Ljud¬ stvo je lezlo v nevednost, j^ag^ebe, in^ftdobije. Zmiraj manj je Liiojjurftfra češenia bBolj¬ šat Ijudstvc^hLgjjJ^!*^, je Bog oif čl^^H^^sa svete može se jim je pre r o llppklo. Z ve¬ liko sprtostjo so kraljem in ljudstvu, naravnost res¬ nice pravili , z besedo in zgledam ljudi k pokori budili, iu na prihodnjika Odrešenika spominjali. Po božjim navdajanji so prerokovali, in posebno ee dalje bolj natanko popisovali obljubljeniga Mesija. „Ne zaverzi nauka starih modrih; zakaj tudi oni so se učili od svojih očetov.“ Sir. 8, 11. — „N/kar se z norci ne posvetovaj; zakaj oni ne morejo ljubiti, razun to, kar njim dopade.“ Sir. 8, 20. 55. Prerok Elija. (III. Kralj. 17—19). Ahab, kralj, je storil v ec hudi ga v Izraelu, ka¬ kor vsi njegovi spredniki. Verh družili pregreh je maliku Balu altarje delal, in ljudstvo v malikovanje zapeljeval. Prerok Elija tedaj stopi pred kralja in mu reče : „Kakor živi Gospod Izraelski Bog, pred cigar obličjem stojim, de ne bo te leta ne rose, ne dežja, dokler jest ne porečem.“ Ahab se za to nič ne zmeni;* še le po življenji streže Eliju skrivej. Torej reče Bog Eliju: „Idi od tod, in perkri se pri potoku Karitu. Sim orlam ukazal, de naj te ondi prežive.“ Elija gre, in je prebival v samoti pri potoku. Pil je vodo iz potoka, in orli mu nosijo zjutraj in zvečer kruha in mesa. Zgodbe svetiga pisma stare zav. 8 114 Sčasama je tudi la potok usahnil, ker po vsi deželi ni bilo dežja. Bog mu tedaj reče iti v Sa- repto na Sidonsko k neki vdovi. Elija s? odpravi in gre. Najde jo pred mestnimi vrati, ko je ravno derva pobirala. 'Elija je bil žejen. nPrine^^ui, pri¬ nesi," ji reče, „vode, de pijem." Vdova j^Rila po- sfrežna, ter mu urno gre po vode. Prerok zakliče že za njo: „Prosim, tudi grižljej kruha mi prinesi." Ona odgovori: „Povem ti resnico, de ga nimam kar skorjice; le pešico moke imam še v predalu in malo olja v verču. Glej , ravno derv nabiram, de spečem še to mervico za se in za sina. Ko to po¬ jeva, nama bo lakote umreti." Gotovo so ji bile solze v očeh, ko je te besede izgovarjala." Nikar se ne boj!" ji reče Elija, „idi in speci; zakaj tako govori Gospod, Bog Izraelcov: Moka v posodi ne bo pošla, in olja v verču ne bo zmanjkalo, dokler Bog dežja ne da na zemljo.“ Vdova gre in stori, kakor ji je Elija rekel. Jedel je on, vdova in njen sin, vsi s hvaležnim sercam. Od tistiga, dneva moka v posodi ni pošla, in olja v verču ni zmanjkalo, kakor je Bog po Eliji obljubil. Cez nekaj časa je vdovin sin zbolel in umeri. Elija je klical k Bogu, in prosil, naj se verne duša tega otroka v njegovo telo. Gospod ga je uslišal, in otrok je oživel. Tri leta in šest mescov je že bilo, kar ni le kapljice dežja kanilo na zemljo. Studenci usahnejo, polje je enako pušavi, vsa dežela žaluje. Izraelcam se zdaj oči odprejo, in spet mislijo v Boga. Bog tedaj Elija zopet pošlje v deželo. Ko je Ahab zvedel, de pride, mu gre naproti in pravi: »Si ti tisti, ki Izraela nadlegova ?“ Prerok mu od- govor:: „Izrae!a ne nadlegovam jest, ampak ti in hiša tvoji ga očeta, ker sle Gospoda popustili, in za Balam hodite. Vender pošlji zdaj k meni vse Izra¬ elce na Karmelsko goro, in tudi štiristo in petdeset balovih prerokov.« Aliab je storil tako. Elija pred ljudstvo stopi in reče: „Dajtenam dva junca! Balovi preroki naj si eniga zberd, naj ga razkosijo in de¬ nejo na germado, naj je pa ne podkurijo; jest bom pa uniga vzel, in ravno tako storil. Potlej naj oni svojiga Bala kličejo; jest bom pa svojiga Gospoda klical. Kteri Bog dar z ognjem spod neba požge, njega častite!“ Vse ljudstvo je zavpilo: „To je prav !“ Balovi preroki pervi zakoljejo junca in pripra¬ vijo. Potem skačejo okoli altarja, in kličejo v eno mero od jutra do poldne: »Bal, usliši nas!“ Pa ni ga bilo glasu slišati, ne odgovora. Elija se jim po¬ smehuje in reče: »Glasneje vpite; morebiti je vaš bog na potu, ali pa še spi.“ Vpili so še glasnejši, in se po svoji šegi z nožmi bodli, de jih je kri polivala; pa vse je bilo zastonj. Proti večeru pokliče Elija ljudstvo k sebi, po¬ stavi altar, in naredi okrog altarja širok prekop. Potlej zloži derva na altar, razseka junca, in ga dene na dreva. Po tem reče trikrat po štiri čebre vode pri¬ nesti, in politi ž njo dar in derva, de se je voda ob altarji ocejala, in nastopila do verha po prekopu. Zdaj pristopi Elija k altarju in moli: »Gospod, Bog Abrahamov, Izakov in Jakopov! pokaži dans, de si ti Izraelov Bog, in jest tvoj služabnik; in de sim vse to po tvojim povelji storil.« Kar šine ogenj z neba, ter sožge dar, derva in kamne, in še vodo povžije po prekopu. Ljudstvo, to viditi, se je na 118 obraz verglo, in molilo: ..Gospod, on je Bog'! Gospod, ou je Bog!“ Na to zgrabijo balove preroke in jih umore. Elija gre potem na verh Karmela, se k zemlji sklone, in moli. Svojima hlapca je pa rekel, de naj gre, in pogleda proti morju. Šestkrat gre gledat, in ničesar ne vidi. Sedmič pa vidi, in pride poveda*, de meglica, kakor človeška stopinja, iz morja vstaja. Na to mu Elija reče, de naj gre k kralju, in mu naj pove, de napreže voz, in hiti doli, de ga dež ne vjame. — Še preden si je kdo svest, se vzdigne veter, nebo se zatemni, in dež se je vsul, in vse se je oživelo iz noviga. „Veliko premore stanovitna molitev pravieniga. Elijas je bil človek, kakor mi, in je iz serca molil, de bi ne bilo dežja na zemljo; in ni bilo dežja tri leta in ses mescov. In Je spet molil, in nebo je dalo dež, in zemlja je rodila syoj sad.“ Jak. 5, 16-18. 56. Nabotov n o grad. (III. Kralj. 21—22. IV. Kralj 9.) Abab, sam ves hudoben, je imel še hudobniši ženo, Jezabelo po imenu, hčer Egiptovskiga kralja. Imel je dvor tudi v Jezrahelu. Neki mestjan pa, z; imenam Nabot, je imel nograd poleg Ahaboviga poslopja. Ahab gre k njemu in mu reče: „Prepiisii mi nograd, de naredim vert iz njega; ti dam zanj boljiga, ali pa dnarjev, kolikor je vreden. Nabot se je branil, ker je Mojzesova zapoved prepovedo- , vala prodajati dedično posestvo. Ahab se ves serdit domu v Samarijo verne, z zobmi škriplje, se verze 117 na posteljo, in nič noče jesli. Jezabelapride k njemu, £'a sprašuje, kaj mu jp; in ko zve. mu reče: „Vstani, jej, in daj si mir; jest ti bom že dobila Nabotov nograd. Kar pisala je list do starašinov Jezrabelskiga me¬ sta, in ga zapečatila s kraljevim perstanam. Pisano je bilo. de naj Nabota pred sodbo pokličejo, in dva malopridna moža podkupijo, ki bosta pričala: „Na- bot je Boga in kralja preklinjal." Starašini so sto¬ rili , kakor jim je bila Jezabela ukazala, in Nabot je bil kamnjan. Ko je Jezabela zvedila, de je Na¬ bot rnertea. reče Ahabu: „ldi zdaj, in prev zemi za¬ stonj Nabotov nograd, ki ti ga za dnarje ni hotel dati.“ Precej gre Ahab v Jezrabel, se polastit no- grada. Elija, poslan od Boga, mu naproti pride, in mu reče: „Tako govori Gospod: Tam, kjer so psi Na- botovo kri lizali, bodo tudi tvojo kri lizali. Jeza- belo bodo pa žerli na Jezrahelskim polji.." Dve leti potlej je bil Abab na vojski smertno ranjen. Na vozu ga domu peljejo, in kri iz rane ^poliva njega in voz. Zvečer je umeri. Ko so voz v ribniku zmivali, so psi njegovo kri lizali, kakor mu je bil Elija napovedal. Poznejših kralje veden, Jehu po imenu, se napravi v Jezrabel. Jezabela zve, de pride, se nališpa. in pri oknu gleda, ko se kralj v mesto pelje. Kralj jo vidi, ia zavpije služabnikam, ki so bili okoli nje : „Ver- zite jo doli!" In jo veržejo. Konjske podkve pa so jo do konca Sterle. Po jedi reče kralj po nji po¬ gledati, de bi jo pokopali; pa razun Čepine, rok in 118 nog nič ne najdejo. Vse drugo so bili psi požerli. Tako so se bile tudi nad njo spolnile Elijeve besede. „Ne zeli svojiga bližniga blaga.“ X. zap. Grozovitne hudobije že na tem svetu ojstra kazen doleti. 57. Prerok Eli z e j. CIV. Kralj. 4—5.) El : ja je bil v viharji z zemlje vzet. Na ognje¬ nim vozu z ognjenimi konji se je proti nebesam pe¬ ljal. Njegov naslednik je bil Elizej. Tudi on je velike čudeže delal. Naman, Sirskiga kralja veliki vojvoda — bogat in častit mož — je bil gobov. Pri njem je služilo Izraelsko dekle. Leta reče nekiga dne Namariovi ženi: „Oh, naj bi bil moj gospod pri preroku v Samarii, gotovo bi mu gobe odpravil.“ Naman se tedaj napravi k Eii- zeju, in vzame, seboj veliko zlata in srebra, in praž- njih oblačil preroku v dar. Pride, in obstoji pred vrati Elizejove hiše s konji in z vozim. Prerok mu sporoči: „Pojdi in skopaj se sedemkrat v Jor¬ danu, in boš očišen.“ Naman, ves prevzelen, je bil nevoljen, de ni prerok sam iz hiše k njemu prišel, in reče: „Čimu bi se neki mogel ravno v Jordanu kopali? Niste li reki Damaški boljši od vsili vod v Izraelu?”' Oberne se, in se serdit proč napravlja. Njegovi hlapei mu pa prigovarjajo, de naj uboga, ker mu prerok ni nič težkiga naložil. Vda se, gre in se skoplje, in očišen je bil. Zdaj se verne k pre¬ roku, gre k njemu v hišo, in mu ponudi drazih da¬ ril — zlata, srebra in lepili oblačil. Elizej pa reče : 119 »Kakor živi Gospod, pred kterim stojim, de ne vza¬ mem." In res ni hotel nič vzeti, desiravno rnu je Naman zlo ponujal, Naman zalerdi, de ne bo več malikam, ampak le samo pravirnu Bogu daroval, in odide. Ne tako brez vse lakomnosti kakor Elja, je bif njegov služabnik Gijeci. Misli si: ker moj gospod nobene reči noče od tega bogatiga Sirca, bom pa jest kaj za se vzel. Hitro tedaj teče za njim, ga dojde, in se mu zlaže rekoč: „Moj gospod me po¬ šlje, in ti sporoči, de bi mu dal en talent srebra in dvojno praznično obleko za dva preroška učenca, ki sta ravno kar k njemu prišla.“ Naman mu da dva talenta in dvojno oblačilo. Gijeci pride domu, duarje in obleki skrije, in potlej gre k svojimu gospodu, če mu bo kaj ukazal. Elizej ga vpraša: „Gijeci, od kod prideš ?“ Gijeci odgovori: „Saj se še iz hiše nisim ga¬ nil." Elizej pa je djal: „Meniš, de nisim bil v duhu pričujoč, ko ti je mož z voza naproti prišel? Si dobil srebra in oblačil; pa tudi Namanove gobe se te bodo prijele, in ti bodo ostale ves čas.“ In Gi¬ jeci je bil berž ves gobov. Elizej gre enkrat iz Jerihe v Betel. Otroci pri¬ dejo iz mesta, in ga zasmehujejo in vpijejo nad njim: „Pojdi gor, plešec! pojdi gor, plešec!" Elizej se na nje ozre, in jim zažuga v imenu Gospodovim. Kar neulegama planeta dva medveda is gojzda, in jih raztergata dva in štirdeset. Enkrat je uboga vdova prosila Elizeja pomoč zoper posojevavca, kteri ji je hotel oba sinova suž¬ nja storiti, ker mu ni mogla plačati. Elizej jo vpraša, kaj vender ima v svoji hiši? Je rekla: „Nič dru- žiga ne, kakor malo olja.** Na to ji ukaže, de naj si od sosedov snrosi veliko praznili posod na posodo, potem naj se zaklene s sin o vama v hišo, iti naj tisto malo olja vliva v vse prazne posode. Zena gre, začne olje v posode vlivati, in napolni ž njim vse posode. Na to gre Elizeju povedat, kaj se je zgodilo. On pa ji reee : ,.Prodaj olje, in verni po- sojevavcu; od ostanka pa živite ti in tvoja sinova.“ Bavno tisto leto, ko je bil Elizej umeri, so pri¬ šli Moabski roparji v deželo. Možje so nekje mer¬ ica pokopat nesli, kar ugledajo roparje. Veržejo merliča v Elizejev grob, in zbeže. Ko se je merlie Elizejevih kosti dotaknil, je oživel in vstal. „Lakomnost je korenina vsili hudobij.** (1. Tim. 6, 10). ,,Boljši je malo po pravici, kakor veliko po krivici/ 1 Prip. 16, 8. ,,Vstani sivi glavi, in starcika spoštuj.** III. Moz. 19, 32. ,,Vdov in sirot ne zatirajte. Ako dnarjev posodiš ubo- giinu, ga ne naganjaj, kakor tirjavec, in ne zatiraj ga s kri¬ vičnimi obresti.** II. Moz. 22, 22. 25. Bog po truplih svetnikov večkrat čudeže dela, in lju¬ dem mnoge dobrote skazuje: zato katolški kristjani trupla svetnikov častč. 58 Prerok Jona. Nekako ob tem času je tudi prerok Jona živel. Bog mu ukaže, de naj gre v Ninive, veliko mesto na Asirskim, in naj ondi ljudi k pokori opominja. „Njih hudobija,“ je rekel Bog, „je velika, in sega do — 121 — neba.“ Pa Jona se boji Ije iti. Umakniti se Bogu, jo misli potegniti čez morje. Gre tedaj v primorsko mesto Jope, dobi barko, ki je imela ravno odriniti* plača brodnino, in gre vanjo. Bog je pa obudil silen vihar na morji, in barka je bila v nevarnosti se potopiti. Brodnarji so vpili, vsak je v svojiga boga klical, in robo so metali v morje, de bi barka lož ji bila. Jona pa si ne upa moliti. Šel je na dno barke, in se sili spali. Vikši brodnar gre k njemu, in mu reče : ,,Kaj spiš ? Vstani, kliči k svojimu Bogu; morebiti se on nas usmili, de ne poginemo.“ Brodnarji so mislili, de bi utegnil kak velik hu¬ dodelec med njimi biti, ker je tak vihar. ,,Dajmo vadljatireko med seboj , „de zv^mo, zavolj kteriga je nas zadela ta nesreča." Tedaj vadljajo, in Bog je naklonil, de je Jona zadelo. Na to sto¬ pijo k njemu, in ga izprašujejo, kteriga naroda je, in kam de gre. Povedal jim je vse, in tudi svojo pre¬ greho, de beži pred Bogam. Reko mu: „Koga nam je s teboj početi, de morje odleže?" On pravi: „V morje me verzite, in morje bo odleglo; ker vem, de je zavoljo mene ta vihar nad A r as prišel.“ Pri¬ mejo ga tedaj, in ga v morje veržejo ; in kar na enkrat je morje utihnilo. Bog je naklonil, deje prišla velika morska riba, in je Jona požerla. Tri dni in tri noči ga je Bog v ribi pri življenji ohranil. Zdaj je molil, in k Bogu za rešenje zdihoval. Bog ga je uslišal. Tretji dan ga je riba nepoškodovaniga iz sebe na suho vergla. Zdaj je Jona Bogu pokoren, in precej gre v Ninive. Ninive so bile veliko mesto, tri dni hoda v 122 okrog'. Jona gre dan hoda notri v mesto, in vpije „Še štirdesetdni, in Ninive bodo pokončane!" Niniv- Ijani so jeli verovati v Boga, in pokoro dtlat:. Kralj in vsi prebivavci so se poboljšali, in odpušerja pro¬ sili. In Bog, kteri je vselej pripravljen odpustiti, se jih je usmilil, in ji m je prizanesel. Jona gre iz mesta, se usede v senco pod kloš- čevino, in čaka, kaj bo Bog storil z mestam. Kadar vidi, de se mu le nič ne zgodi, ga je nevolja obšla, toži Bogu, in želi umreti. — Bal se je namreč, de ga bodo imeli za lažnjiviga preroka. Drugi dan, preden je zarja napočila, da Bog červa v kloščevino, ki jo je spodjedel, de se je usu- šila. Kadar # se solnce razsije, žge Jonata tako močno v glavo, de je skor medlel. Vnovič si vosi smerti. Gospod pa mu reče: »Zavoljo kloščevine se jeziš; je to prav?" Jona reče: »Od jeze bi vlovek skopernil, in po vsi pravici." Gospod dalje pravi: »Tebi je toliko žal za kloščevino, ki je nisi ne sadil, ne redil, ktera je lepa stala eno noč. in drugo usah¬ nila; meni pa hi se Ninive ne smilile, v kterih je nad sto in dvajset tavžent ljudi, ki se ne zvedo ne ne levo ne na desno, in zraven še živine toliko ?" „Dans, ko slišite Njegov glas, oe oterpnite svojih sere." Ps. 94, 8. »Obernite se k Meni iz vsiga svojiga serca, s poštam, z jokam in s plakanjem, in raztergajte svoje serca, ne pa svojih oblačil; obernite se k Gospodu, svojimu Bogu: zakaj, on je, dobrotljiv in milostljiv, polerpežljiv in veliciga usmiljenja, iu rad odjenja od tega, s čemur tepe.' 1 Joel 2, 12. 13. 123 Vlil. Od Asirske do Babilonske sužnosti. (720—588 pred Kr.) 59- Odpeljan je v Asirsko sužnost. Sa¬ marij ani. (IV. Kralj. 14. 15. 17.) Vsi še toliki čudeži in nauki prerokov niso kaj zdali pri Israelcih. Bili so zmiraj terdovratniši, in Bogu zmiraj nepokorniši. Gospod se je nad njimi razserdil, in je dal vsih deset Izraelovih rodov so- vražnikam v oblast. Salmanasar, Asirski kralj, vdari v deželo, obleže in užuga veliko mesto Samarijo, ter žene Izraelce v sužnost na Asirsko. Tako je bilo ko¬ nec Izraelskiga kraljestva za veselej, 254 let po lo- čenji od Judoviga rodu. V mesta po Izraelskim je Asirski kralj naselil prebivavcov iz svojiga lastniga kraljestva. Tudi je ukazal kteriga zmed vjetih Izraelskih duhovnov v deželo nazaj poslati, de naj jih uči Boga spoznati, kte¬ riga so Izraelci častili. Asirski naseljenci so se zdru¬ žili z ostalimi Izraelci, in so se od veliciga mesla Samarije imenovali Samarijane. Sčasama so ajdovstvo popustili, in so praviga Boga častili; ven- der pa so tudi še nektere ajdovske vraže imeli. V sužnosti so mogli Izraelci veliko terpeti. Po¬ sebno hudo jih je stiskal Senaherib, Salmanasarjev naslednik. Lakoto so terpeli,’ in velikokrat se niso imeli s čim obleči. Veliko jih je bilo pomorjenih, — 124 — in čez mestni zid pometanih, de so jih ropne ptice in divje zveri pojedale. Ne presliši opominovanja k pokori; za-kaj kar Boj za- žuga, gotovo spolni. 60. Tobija v Asirski sužnosti. Ob času Asirske sužnosti je živel pobožni T o- bija. Tudi on z ženo in sinam je bil v sužnost odpeljan in perpeljan v mesto Ninive. Že v Izraelu se ni oskrunil z malikovanjem, temuč je v Jeru¬ zalem bodil Boga molit. Svojiga sina, ki mu je bilo tudi Tobija ime, je iz mladiga učil, bati se Boga, in varovati se vsaciga greha. V sužnosti pa se je nje¬ gova čednost posebno lepo razodevala. Nikoli se ni ognjusil z jedmi, ktere so bile Izraelcam prepo¬ vedane. Sužne, svoje brate po veri, je obisko¬ val, jih tolažil v njih stiskah, in je ubogajme delil med revne od vsiga, kar je imel. Lačne je nasito- val, nage oblačil, rnertve pokopaval, čeravno je bil kralj kaj taciga ojstro prepovedal. Tobija se je namreč Boga bolj bal, kakor kralja. Ce je slišal, de kje na ulicah kak ubit Izraelic leži, je popustil celo kosilo, je šel, in prinesel truplo na svoj dom, in ga je skril, de ga je po noči pokopal. Enkrat je prišel od pokopovanja ves truden domu, se k steni vleže in zaspi. Tadaj mu je padlo iz lastovčjiga gnjezda gorkiga lastovjeka v oči, de je oslepel. Tudi to nadlogo je poterpežljivo prenašal, in se je vdal v božjo voljo. Ana. njegova žena, ga je s prejo preživila. Ne- kiga dne prinese domu kozlička, ki ga je pripredla. Slepi Tobija ga sliši meketati. Mislil si je, de pri- presti toliko ni mogla. Toraj ji reve: „Pa ne, de bi bil ukraden ?“ Če ni naš, nazaj mu ga berž dajte, cigar je; zakaj tatvine ne smemo imeti — še dotakniti se je ne.“ Te besede mu je Ana močno zamerila, ter mu večkrat očitala. Tobija je pa vse molče terpel; le natihama je k Bogu zdi¬ hoval. Tobija je mislil, de bo že kmali umeri. Toraj pokliče svojiga sina k sebi, in mu reče: „Poslušaj, sin! besede iz mojih ust, in zasadi si jih v dno svo¬ jiga serca : „Spoštuj svojo mater, dokler živi; zakaj pomni, kaj vse je terpela zavoljo tebe. Kadar ti urnerje, jo pokloplji zraven mene . 14 „Boga imej pred očmi vse svoje žive dni, de nikoli v greh ne privoliš, in vnemar ne pustiš za¬ poved Gospoda, našiga Boga . 11 „Dajaj ubogajme od svojiga premoženja! Če imaš veliko, daj veliko; če imaš malo, daj tudi malo iz dobriga serca . 41 »Vari se vse nečistosti, in ne bo naj nikdar nič pregrešniga od tebe slišati . 41 „Kar nočeš, de bi kdo tebi storil, tudi ti niko¬ mur ne stori . 44 * »Vsakrat prašaj za svet pametniga moža . 14 „Nič ne maraj, moj sin! ubožno sicer živimo; pa veliko dobriga bomo imeli, ako se Boga bojimo, greha varujemo, in dobro delamo . 14 Mladi Tobija odgovori: .,Kar ste mi ukazali, oče! vse bom storil . 11 126 Zdaj mu oče še povedo, de so svojimu rojaku Gabelu, ki je bil na Madjanskim v mestu Ragesu, že zdavnej posodili deset talentov srebra. Re¬ čejo mu, de naj si poiše zvestiga tovarša, iti naj gre in stirja dolg še pred njih smertjo. Mladi To- bija gre ven, in najde prijazniga mladenča, ki je stal prepasan, kakor de bi bil pripravljen na pot. Vpraša ga, če zna pot na Madjansko. Mladeneč mu odgo¬ vori, de zna, in de tudi Gabela dobro pozna. To- bija ga tedaj vzame za tovarša, se poslovi pri očetu in materi, vzame seboj dolžno pismo, ter gresta. ,,Srečno hodita,“ so oče rekli, „Bog bodi z vama na poti, in njegov angel vaji spremi.“ — Pervo noč sta ostala zraven reke Tigre. To- bija si gre noge umivat; kar se silna riba požene iz vode, in po njem zine. Tobija se ustraši, in za¬ vpije. Mladeneč mu pa reče: „Za plavate jo zgrabi, in k sebi potegni!“ Tobija jo zleče. Serce, žolč in jetra mn mladeneč ukaže spraviti za zdra¬ vila; meso sta imela po poti. Dalje grede prideta do nekiga mesta, kjer je stanoval Tobijev žlalitnik, Ragvel po imenu. Ta je imel edino hčer, pa veliko premoženja. Sara je bilo hčeri ime, in vsa bogaboječa je bila. Tovarš pelje Tobija k Ragvelu, in mu reče, da naj Saro snubi za ženo. Ko Ragvel zve, čigav sin je Tobija, mu jo rad da, in pa še pol premoženja ž njo. Tobija ostane zdaj pri njem; njegov tovarš pa gre v Rages, in mu prinese dnarje od Gabela. Potlej so se vsi odpravili proti domu. Tobija in njegov tovarš sta šla hitro naprej; Sara z družino gre pa počasi za njima. 127 Starši dom a so sina že težko pričakovali. Mati so dan na dan hodili na hribček gledat, če bo že skoraj prišel. Kar ga enkrat od deleč zagledajo, gredo hitro domu, in povedo očetu: „Sin že gre!“ Komej so te besede izrekli, kar že psiček priteče, ki ga je bil sin seboj vzel, in prijazno miga z re¬ pam, kakor de bi hotel prihod napovedati. Oba mu naproti gresta, ga objemata in kušujeta, ter od ve¬ selja jokata. Zdaj so vsi molili, in Boga hvalili. Na to je Tobija z ribjim žolčem očetu oči poma¬ zal, kakor mu je bil tovarš rekel. V pol uri se mu je jela mrena lupiti, in stari Tobija je spre¬ gledal. Zdaj oče in sin mladenča na stran pokličeta, in mu ponujata polovico vsiga, kar so seboj prinesli- On pa je rekel: ,,Hvalite Boga v nebesih, in dajte mu češenje pred vsimi ljudstvi, ker on vam je svojo milost skazal. Ne bom vam več skrivnosti prikri¬ val. Bolje je, moliti, postiti se in ubogajme da¬ jati, kakor zaklade srebra spravljati. Ko si s sol¬ zami v očeh molil, in merlve pokopaval, sim jest tvojo molitev pred Gospoda nosil. Ker si bil Bogu prijeten, te je mogla poskušnja uterditi. Toraj me je Gospod zdaj poslal, de sim te ozdravil; ker jest sim angel Rafael, eden sedmerih, ki stojimo pred Gospodam.“ Ko je bil to izgovoril, jima je zginil spred oči. Stari Tobija je še dve in štirdeset let živel, in je umeri dve in sto let star. Bog sknša tudi pravične in svete z revšino, z boleznijo in z dragimi nadlogami, de se njih svetost lepši pokaže, in de veči zastnženje imajo. 128 „Moj sin !• poslušaj podueenje svojiga očeta, in ne pusti vnemar postave svoje matere; de bo djana na tvojo glavo krona, in okoli tvojiga vratu drag obvratnik. 11 Prip. 1. 8. 9. Angeli božji vedno z nami hodijo, in nas rešijo iz mno¬ gih nevarnost, desiravno jih ne vidimo. 61. Prerokovanje preroka Izaija in Mi- heja od o b 1 j ubij eni ga Mesija, Kakor v Izraelu, tako so bili tudi na Judovim večidel hudobni kralji, ki so perpustili ljudem mali¬ kovati, in vse pregrehe vganjati, ki so bile z mali¬ kovanjem sklenjene. Bog je tudi v tem kraljestvu obudil preroke, kteri so hudobne kralje in spačeno ljudstvo k pokori budili. Bog je po njih zopet nove znamnja od obljubljeniga Odrešenika napovedal, zmed kterih naj poglavituiši tukaj slede. Prerok Izaija je posebno veliko in obširno od obljubljeniga Odrešenika prerokoval, namreč: De bo sin Device: ,,Gospod sam vam bo zna m nje dal: Glej, Devica bo spočela in Sinu rodila, in poreče se mu Emanuel 11 (Bog z nami). (7, 14.) Od Njegove božje natore pravi: »Ljudstvo, ktero v trni hodi, vidi veliko svitlobo. — Dete Ham je rojeno, Sin nam je dan; na plečih m u j e go s po d s t v o, in njegovo ime je: Čudni, Svetovavec, Bog, Močni, Oče prihodnosti, Poglavar miru." (9, 2—7.) De bo svet mož Jjudi na Njegov prihod pri¬ pravljal: „Glas vpij oči g a v pušavi: Priprav¬ ljajte pot Gospodovo, poravnajte v pušavi steze našiga Boga. Vsaka dolina naj se napolni, in vsaka gora in grič naj 129 se zniža; kar je krivi g'a,bodi ravno, kar je oj stri g a, gladek pot. Zakaj Gospodovo veličastvo se bo razodelo.* 1 (40. 1—6.) De bo prečudno učil, in skesanim grešnikam grebe odpušal: „Duh Gospodov je nad menoj. Ker Gospod meje mazilil; učit pohlevne me je poslal, ozdravljat skesane v sercu, jetnika m rese n je oznanit, in razglasovat dan sprave.** {61, 1—3.) De bo čudeže delal: „Bog sam pride, in bo vas rešil. Tadaj se bodo odperle oči slepim, gluhim ušesa odmašile; poskako¬ val bo kruljevi, kakor jelen, in mutastim se bo jezik rešil.“ (35, 4—6.) Od Njegoviga terpljenja in njegove smerti za grehe sveta prerok Izaija tako le govori: „Svoje telo sini dal njim, ki so me bili, iu svojiga obličja nisiin skrival pred njimi, ki so me preklinjali in zapljuvali. (50, 6.) ,.Kdo verjame naši besedi, in roka božja komu je razodeta? Rastel je kakor šiba, in ka¬ kor korenina iz suhe zemlje. Nikomur ni podoben, tudi nima lepote; vidimo ga, ali ni ga poznati. (Vidimo ga) zaničeva¬ ni g a, in naj zadnji ga med ljudmi, moža v bolečinah, in skušeniga vterpljenji; njegovo obličje je skrito in zaničevano, za to ga ne čislamo. Zares, On nosi naše bolezni, in naložil si je naše bole¬ čine. iŠtejemo ga gobovi g a, ki ga je Bog udaril in ponižal; pa je ranjen zavoljo naših hudobij, raztepen zavoljo naših grehov: za naši g a miru voljo je Zgodbe svetiga pisma stare zav. 9 130 nad njim tepen je, in njegove rane nas ozdravijo. Mi vsi smo zašli kakor ovce, sledni seje na svojo pot o b e r n i 1; Gos¬ podje pa pregreho nas v si h nanj zadel. Darovan bo, ker sam hoče, in ne odpre svojih ust; kakor ovco ga v smert pe¬ ljejo, in molči kakor jagnje pred njim. ki ga striže, in ne odpre svojih ust. — Med hudodelnike je bil štet,... za greš¬ nik e je prosil. 14 (53, 1—12.) Od njegoviga groba prerok govori: „V tistim času bodo korenino Jesetovo — tega, kteri stoji lj udstvam v anamnje, na¬ rodi molili, in njegov grob bo veliča- s t e n.“ (10, 10). Prerok Mihe j je prerokoval, de bo Mesija v malim mestu Betlehemu na Judovim rojen. „Ti, Betlehem Efra ta, si sicer majhno med tavženti na Judovim; iz tebe mi pride Gospodova v ec v Izraelu, kteri g a izhod je od začetka, od vekomaj. (5, 2) Prero¬ koval je tudi, de bo mir po vesoljnim svetu, kadar Odrešenik na zemljo pride, in de se bo njegov nauk med vsimi narodi po zemlji razširil. 62. M a n a s e. Judit a. (II. Kron. 33, 10. Jud. 1-12.) Judovski kralj Manase je počenjal velike hu¬ dobije. Malikovanje je vpeljal, še celo v Gospodo¬ vim tempelnu je malikam altarje narejal, in svojiga lastniga sina je daroval maliku Molohu. Dosle se ni bil še noben Judovski kralj tako pregrešil zoper Gospoda. Tudi preroka Izaija je ukazal do smerti mučiti. Zato je Bog pripustil, de Asirski vojvodi perderejo v deželo, in kralja vklenjenima v Babilon odpeljejo. V stiski je molil, ojstro pokoro delal, in prav goreče Boga prosil usmiljenja. Bog ga je uslišal. Sprosten je bil, ter je zopet nazaj prišel v svoje kraljestvo. Zdaj je Manase malikovanje pre¬ povedal, pravimu Bogu postavil altar, in mu do konca življenja zvesto služil. Ob času, ko je kralj Manase v Babilonu v ječi bil, se vzdigne Holofern, Asirski vojvoda, z brez¬ številno vojsko, ter hoče v svoji ošabnosti vse na¬ rode svojimu kralju podvreči. Ko vihar je napadal dežele, ropal mesta, in moril vse, kteri so se mu v bran stavili. Judje, to slišati, so se silno bali in tresli za se in za tempel; vender so pa zaupali v vsi- gamogočniga Bo ga, ter sklenili, se ne podvreči Holofernu. Z zidovjem so mesta obdali, in neprene¬ homa k Bogu klicali, naj bi ne pripustil, de bi jim naverniki nedolžne otroke s silo vzeli, njih mesta razdjali, njih svetiše ognusili. Ko Holofern zve, de se mu mislijo Judje v bran staviti , pride ves serdit z veliko vojsko na Judov¬ sko , in obleže mesto Betulijo. Prebivavci spo¬ znajo , de jih le Bog zamore oteti. Holofern jim vodo pripre, de bi jih z žejo primoral podvreči se mu. Kmali je vode manjkalo po vsim mestu. Neprene¬ homa so molili, pa ni je bilo pomoči od nobene strani. Zdaj gredo k Očiju, mestnima poglavarju, in ga pregovarjajo in silijo, de se naj z njimi vred Holofernu podverže, ker ni upati rešenja. Očija jim reče: „Serčni bodite, bratje! in še pet dni čakajmo 132 usmiljenja od Gospoda. Če v petih dneh ne pride pomoči, bomo storili, kakor ste rekli.“ - To sliši Judita, vdova, ki je s svojimi deklami natihama živela, ojslro oblačilo nosila, in se, če praznike izvzameš, vsak dan postila. Pokliče k sebi starašine, in jim pravi: „Kdo ste vi, de Gospoda skušate? Gospodu ste tedaj čas in dan usmiljenja odkazali! S tem se ne obudi usmiljenje, te muc se veliko bolj jeza vname in serd užge. Kesajmo se tedaj taciga govorjenja, in prosimo Gospoda, de nam po svoji volji usmiljenje skaže, ter spo¬ znajmo, de veliko večih kazen zaslužimo zavoljo svojih grehov.“ Reče jim še, naj molijo za-njo, de bo Bog' poterdil, kar je sklenila storiti. Na to gre v svojo molilno stanico, se verže na tla, in moli s tistim ponižnim in terdnim zaupanjem, ktero usmi¬ ljenje z nebes sklicuje. Ko odmoli, se v naj lepši obleko obleče, in gre s svojo deklo v Holofernov stan. Ko jo vojšaki ugledajo, jo primejo in k Kolo- fernu peljejo. Ona pa mu pravi, de se Bog huduje nad njenim ljudstvain; de je tedaj iz mesta šla po povelji Izraelskiga Boga, kterimu hoče pa tudi v njegovim šotorji zvesto služiti. Holofern ji ni nič žaliga storil; še poseben šotor ji je odkazal, in pripustil, de je smela ven iz stana hoditi, Boga molit, kadarkoli se ji je zdelo. Četerti dan napravi Holofern svojim vojvodam gostje, in tudi Judito povabi. Bil je dobre volje, in je vina veliko pil. Ko je bilo že pozno, so nje¬ govi vojvodi vsi vinjeni v svoje šotore šli; Holofern je pa ves pijan v svojim šotoru obležal. Judita da¬ lje ne odlaša. S solznimi očmi natihama moli: 133 ,,Gospod Boj! daj mi moč to uro.“ Na to seže po meč, ki je na stebru visel, ga izdere iz nožnic, in Holofernu g-lavo odseka. Zavije jo v pregrinjalo, in jo da dekli, ki je zunaj čakala. Po tem greste po navadi skozi šotorje na polje, kakor de bi kotle iti molit, in pridete okoli po dolini v svoje mesto. Vse jih je bilo veselo. Judita jim pokaže Holofernovo glavo, in naznani? kaj se je zgodilo. ,.Kakor res Gospod živi“ — je rekla — ..njegov angel me je varoval, ko sim tje šla, in tam bila, in se od ondod vernila; in Go¬ spod ni pripustil de bi se bilo meni, njegovi dekli, kaj žaliga zgodilo.“ Vsi so Boga hvalili. Ko se je dan storil, pla¬ nejo z velikim kričem nad Asirce. Leti hočejo po¬ glavarja zbuditi. Ko ga pa vidijo brez glave v kervi na tleh ležati, jih velik strah spreleti, in se v beg spuste. „Naj zapusti hudobni svojo pot, in krivični svoje misli; naj se verne k Gospodu, nalimu Bogu: in ta se ga bo usmi¬ lil, zakaj pri njem je veliko odpušenje,“ Iz. 55, 7. „Otepel si me; in sim se izučil.“ Jer. 31, 18. „Kliei na me oh času nadloge; jest te hočem rešiti, in ti me boš častil,“ Ps. 49, 15. IX. Babilonska suznost. 63. Prerok Jeremija. Odpeljanjie v Babi¬ lonsko suznost. (IV. Kralj. 25.) Kakoršna se je godila Izraelskimu kraljestvu zavoljo greha, taka tudi Judovskimu. — Beg jim je preroke pošiljal; pa glasu božjiga iz njili ust niso poslušali. Naposled jih je prerok Jeremij a dva in stirdeset let ojstro svaril in k pokori budil. Pa na¬ mesti poboljšati se, so bili čedalje hudobniši. Jere¬ mija jim napove kazen božjo , ,.de bo vsa njih de¬ žela pustota, in vse ljudstvo bo Babilonskima kralju služilo sedemdeset let.“ (25, 11.) Vse ni nič po¬ magalo. Večkrat so Jeremija celo v ječo vergli, in mu tudi po življenji stregli. Toraj jih je zadelo zažugano strahovanje. N a b uh o d o n o z o r, Babilonski kralj, kterimu je bilo že tudi Asirsko kraljestvo podložno, je prišel z vojsko na Judovsko, je oblegel in premagal Jeruza¬ lem, in požgal in razsul mesto in tempel. Sinove kralja Sedekija je vpričo njega pomoril, njemu pa je oči steknil, ter ga odpeljal z ljudstvam vred v sužnost na Babilonsko. Le malo ubozih je še pustil v deželi. Med ostalimi je bil tudi Jeremija. Posedal je po grobljah mesta, ter žaloval in jokal nad razdja- nim Jeruzalemam: „Kako je zapušeno mesto, kije bilo polno ljudi! Gospa narodov je postala kakor vdova; kraljica de¬ žel je dacji podveržena. Ceste na Sijon žalujejo, ker ni nikogar k prazniku. Vse njegove vrata so razderte, duhovni zdihujejo, device žalujejo, in ono samo je utopljeno v britkosti. — O vi vsi, ki po poti memo greste, glejte in vidite, če je bolečina, enaka moji bolečini!“ Jer. žal. pesem 1, 12 i. d. 64. Daniel in njegovi bogaboječi tovarši. (Dan. 1.) Med Judi v Babilonski sužnosti so bili tudi mladenči kraljeviga in knežjiga rodu. Nabuhodono- 135 zor je ukazal nar umniši in očitniši odbrati, jim jed ia pijačo od njegove mize dajati, in jih v vsim po¬ trebnim in koristnim podučiti, de bi mu potlej stregli. Al Daniel, nar boljši Judovski mladeneČ, je sklenil, ne jesti ne piti (iJ kraljeve mize, ker bi utegnilo kaj taciga biti med jedili, kar je bilo Ju¬ dam v njih postavi prepovedano. Z njim so se po¬ govorili tudi trije drugi mladenči; Anan'ja, Azarija in Mizael. Daniel tedaj prosi kraljeviga hišnika za se in za svoje tri tovarše, de naj jim daje le sočiv¬ ja jesti, in vode piti. Hišniku je to dopadlo; ven- der si ne upa v njih prošnjo dovoliti, ker se je kralji bal. „Ako kralj vaše obraze vidi bolj blede“ — je rekel — „kakor vaših verstnikov, zapadem g!avo.“ Daniel pa dalje prosi: „Poskusi z nami saj deset dni! Če bomo kaj shujšali proti mladenčem, kteri od kraljeve mize jedo, potlej stori, kakor se ti bo zdelo.“ Hišnik se vda! In glej! ko je tistih deset dni preteklo, so bile lica teh štirih mladen- čev lepši in polniši, kakor unih, ki so od kraljevih jedi živeli. Tedaj so smeli tudi dalje pri taki hrani ostati. Njih zderžnost je bila Bogu všeč, in zato jim je dal tudi učenost in modrost. Ko je kralj ž njimi govoril, je spoznal, de med vsimi mladenči ni enacih tem štirim. Zavoljo tega so bili potem nje¬ govi služabniki. Treznost in zderžnost mladini ljudem glavo zbistruje, in telesno zdravje ohrani. — Daniel s svojimi tovarši je lep zgled krisfjanam v spolnovanji tretje cerkvene zapovedi. — Vi otroci pa, ki vas starši v šolo pošiljajo, radi se učite in hodite bogaboječi, kakor Daniel in njegovi tovarši; po tem takim hote sami srečni, in enkrat tudi drugim koristili! 136 65. Bogaboječa Suzana. (Dan. 130 Med vjetimi na Babilonskim je bil neki bogat mož, Joakim po imenu, ki je bil pri vsih Izraelcih v veliki časti. Njegovi ženi pa je bilo ime Suzana. Bila je hči pobožnih staršev, kteri so jo že od tnla- diga k vsimu dobrimu napeljevali, in učili, zvesto po Mojzesovi postavi živeti. Nauki njenih staršev so ji šli k sercu; bila je zmiraj pametna in vsa bogabo¬ ječa. Vse jo je spoštovalo. Judje so imeli tudi v sužnosti svoje sodnike, in sodbe so bile v Joakimovi hiši. Dva stara zmed ljudstva sta bila tisto leto sodnika, in sta tedaj vsak dan v Joakimovo hišo zahajala po svojih opra¬ vilih. Bila sta pa silno hudobna, v hudobii zastara¬ na. Sklenila sta in se še pogovorila, Suzano v stra¬ šen greh zapeljati, ter pazita na priložen čas. Ker sta vedila, de se hodi Suzana vsak dan okoli poldne na vert sprehajat, ki je bil blizo hiše, gresta neki- ga dne, de ji nihče ni vidil, in se na vertu skrije¬ ta. Suzana pride po navadi z dvema deklama na vert, in ker je bilo vroče, se hoče kopati. Reče tedaj deklama, dejo naj samo pustite, in de vrata na vert zaprete. Kadar ste dekli odšle, se ji star¬ ca približata. Suzana se vstraši. Ona dva pa jo v greh pregovarjata; ako jima tega ne stori, ji žu¬ gata, jo zatožiti, de sta jo v nekim grehu zapazila, zavoljo kteriga bo kamnjana. Suzana zdihne in reče; „V stiskah sim od vsih strani! Vender bolje mi je, brez greha vatna v roke pasti, kakor grešiti vpričo 137 Gospoda.“ Nato je na ves glas zavpila, de bi ji kdo na pomoč prišel. Zavpila sta pa tudi starca proti nji, in eden je tekel k vratam, in jih je odperl. Do¬ mači hlapci so kričanje z verta slišali, in so urno pritekli gledat, kaj deje. Starca se jim lažeta, ka¬ kor sta bila Suzani zažugala. To slišati, je bilo hlapcam težko pri sercu; zakaj močno sojo spošto¬ vali, in nikdar bi ne bil nihče kaj taciga od Suzane mislil. Drugi dan sodnika ukažeta Suzano pred sodbo pripeljati, ter jo po krivim zatožita uniga greha. Njeni starši, otroci in vsi, kteri so jo poznali, so jokali. Množica jima je pa verjela, ker sta bila starašina in sodnika, in so jo po postavi v smert obsodili. Ko Suzana sodbo sliši, na glas reče: „Večni Bog, ki poznaš vse skrito, in veš vse, pre¬ den se zgodi! ti veš, de sta kritično pričala zoper mene; in glej! umerjeno, akoravno nisim nič tega sto¬ rila, kar sta hudobno spletla zoper mene. “ Vse ni nič pomagalo. Ven iz mesta jo peljejo, de bi jo kamnjali. Tadaj obudi Gospod v Danielu modriga duha. Za njimi priteče in zavpije: „Nespa- metni! ki n8 spoznate, kaj je res. Vernite se na sodiše; zakaj po krivim sta pričala zoper njo!“ — Ludstvo se je vernilo, in Daniel jim reče: „Ločite ta dva moža deleč narazen, de ji bom po samim izpraševal!“ Ko sta bila ločena, pokliče nju eniga, in ga vpraša vpričo ljudstva: „Ce si jo vidi) grešiti, povej nam, pod kterim drevesain?“ Odgovori: „Pod mirtvikam.“ Nato ukaže Daniel tega odpeljati, in uniga pripeljati, ter mu reče: „Povej mi, pod kterim drevesam si jo bil dobil!“ Odgovori: „Pod Česminam." Zdaj vsa množica spozna, de lažeta, in de sta krivo 138 pričala zoper Snzano. Vsi serditi planejo Dad hudob¬ neža, in ji umore; Suzano pa peljejo domu z veli¬ kim veseljem, in Boga hvalijo, ki tiste ohrani, kteri vanj zaupajo. Sosebno pa so se veselili Suzanin oče in mati, njen mož Joakim , in vsa žlahta, in so Boga hvalili, de se ni nad njo nič hudiga našlo. Daniel pa je slovil od tistiga dne zavoljo svoje mo¬ drosti pri vsim ljudstvu. Boljši je priti ob vso čast pri ljudeh, in celo umreti, kakor grešiti: Bog nas zamore iz še tolike stiske rešiti. Ce bi pa Bog tega vselej že tukej ne storil; vedimo, de bo prišel dan poslednje sodbe, in de bo takrat pravični pred celim švetam v čast, hudobni pa v sramoto prišel. 66. Trije mladenči v ognjeni peči. (Dan. 3.) Napuhnjen zavolj svoje mogočnosti in slave si je ukazal Nabuhodonozor sestdeset komolcov visoko zlato podobo postaviti, in je dal oklicati, de naj sleherni pred njo na kolena pade in jo moli, kakor hitro trobentin glas zasliši; kdor pa tega ne bo storil, bo v razbeljeno peč verzen. Ob naznanjenim dnevu trobenta zabuči, in vsi ljudje pokleknejo, in podobo molijo; le Ananija, Azarija in Mizael ne. Daniela ni bilo tačas vpričo. To je bilo kralju na¬ znanjeno; in se je zlo togotil. Pokliče mladenče pred se, jiin še enkrat pove svojo voljo, in jih opomni zažugane kazni. „Bom vidil“ — je rekel — ,,kteri Bog vas bo otel iz moje roke!“ Mladenči mu odgovore: Glej, naš Bog nas zamore tudi iz raz- 139 beljene peči oteli, in iz tvojih rok, o kralj! rešiti. Pa če tudi tega ne stori; vedi, kralj! de tvojih bogov ne bomo Častili, in zlate podobe ne molili.“ Kralj, ves serdit, ukaže peč sedemkrat hujši raz¬ beliti kakor drugikrat, in mladenče zvezati, in jih vanjo vreči. To se zgodi. Čez nekaj Časa kralj pogleda v peč, in ostermi. »Nismo li treh zvezanih vergli v ogenj ?“ — reče svojim imenitnikam — ‘‘ in glejte! štiri razvezane vidim v sredi ognja hodit', in četerti je častitljiv, ka¬ kor božji sin.‘ f Kralj jih pokliče iz ognja. Imenitniki jih ogledujejo, in vidijo, de jim ogenj celo nič ni škodoval, kar las na glavi se jim ni persmodil: le vezi je odžgal, s kterimi so bili zvezani. Nabuho- donozor je zavpil: „Hvaljen bodi njih Bog, ki je poslal svojiga angela, in otel svoje služabnike. Toraj dam zapoved: Kdorkoli tega Boga kolne, bodi končan, in hiša se mu poderi.“ Potem je tem mladenčem dal visoke službe v deželi. Bo«: večkrat svoje zveste služabnike tudi v nar hujši ne¬ varnosti prečudno varuje po'svojih angelih. Le Boga se tedaj bojmo, ne pa ljudi, ki nam ne morejo škodovati, če Bog ne pripusti. 67. Daniel razdene Bela malika, in umori zmaja. *) (Dan. 14.) Babilonci so imeli v naj imenitnišim tempelnu malika, ki se mu je reklo Bel. Vero so imeli, de živi, *) Poleg nekterih razlagovavcov seje to zgodilo pod Nabu- hodonozorjevim sinain in naslednikam Evilmerodaliam; poleg druzih pa še le pod Ciram, Perzijanskim kraljem. 140 je in pije; zato so vsak dan nekaj vaganov pše¬ nične moke, ovac in vina predenj pokiadali. Tndi kralj ga je vsak dan hodil molit. Enkrat reče kralj Danielu: „Zakaj ti ne moliš Bela? Se ti ne zdi, de je Bel živ bog? Ali ne vidiš, koliko vsak dan poje in popije?'* Daniel se mu nasmeja in pravi: „Nikar se ne mdti; on je znotraj ilovnat, zunaj bronast, in nikoli ne je.“ Kralj se razserdi, gre z Danielam v tempel in reče Belovim služabnikam: „Ako mi ne skažete, de Bel darove pojčda, bot e umerli; če pa skažete, bo umeri Daniel, ker je Bela klel.'* Belovi služabniki na to odgovore: Na¬ stavi ti sam jedi; zapri potlej vrata, in zapečati jih s svojim perstanam Ako jutri, ko notri prideš, kaj najdeš pred njim, naj umerjemo; sicer pa mora umreti Daniel, ki je zoper nas lagal.“ Na to odidejo. Kralj res sam dene jedi pred Bela. Daniel pa reče pepela prinesti, in ga s sitain natrese po vsirn tempelnu vpričo kralja. Potem gresta, in zapeča¬ tita vrata s kraljevim perstanam. — Zjutraj ob pervim zoru gre kralj v tempel, in Daniel ž njim. Pečat na vratih je bil cel. Kralj vrata odpre, berž na mizo pogleda, in — kar stvarice ne vidi na nji. 1 Velik si, o Bel!“ — zavpije na ves glas — „in ni je v tebi goljufije!“ Daniel se nasmeja, in mu pokaže na tleh možke, ženske in otročje stopinje. Zdaj je prišla goljufija na dan. Bile so pod mizo skrivne duri, skoz ktere so hodili Belovi služabniki s svojimi ženami in otroci v tempel dari pojedat. Kralj se je zjezil, in je ukazal vse pomoriti. Daniel je pa razdjal Bela in njegov tempel. Babilonci so tudi zmaja častili. Kralj reče Danielu, de naj ga tudi on moli, ker saj ne more 141 reči, de bi ta ne bil živ bog. Daniel pa odgovori: „Jest Gospoda, svojiga Boga, molim, ker on sam je živi Bog.“ Se poprosi kralja, naj bi mu dal oblast, in umoril bo zmaja brez meča in gorjače. Kralj pervdli. Daniel vzame smole, sala in dlake, naredi svaljkov, ter jih zmaju meče; in zmaj se je razpočil. Zdaj jim Daniel reče: „Glejte, koga ste Častili!“ — Babiloncam se je to grozno kadilo. Spuntajo se zoper kralja, - in reko: „Kra!j se je pojudil. Bela je razdjal, zmaja končal, pope po¬ moril." Nadenj tedaj gredo, in mu žugajo, umoriti njega in njegovo družino, Če jim ne izda Daniela. Kralj persiljen jim gaje dal. Veržejo ga v levnjak, kjer je bilo sedem levov, kterim so na dan po dve trupli in po dve ovci dajali. Šest dni je bil v lev- njaku; in ves čas niso levam nič dali, de naj bi toliko rajši Daniela požerli. Pa tudi v levnjaku Bog Daniela ni zapustil. Levi mu niso nič žaliga storili, in tudi živeža mu je Bog preskerbil. — Ta čas je živel v Judeji pre¬ rok Habakuk. Ravno je nesel ženjcam jed na polje. Angel Gospodov mu pa reče: „Nesi južino, ki jo imaš, v Babilon Danielu, ki je v levnjaku." Haba¬ kuk odgovori: „Gospod! Babilona nisim nikdar vidil, in za levnjak ne vem." Angel ga prime, pre¬ nese zkoz obnebje, in ga pred levnjakam na tla dene. Habakuk zakliče Daniela, in reče: ^Služabnik božji! na južino, ki ti jo je Bog poslal!" Daniel reče: „Spomnil si se na me, o Gospod! Res jih tedaj ne zapustiš, kteri te ljubijo." Vzame jed, in je, Angel pa je Habakuka spet nazaj postavil na njegovo mesto. 142 Sedmi dan je prišel kralj k levnjaku po Danielu žalovat, zakaj rad ga je imel. Pogleda v levnjak, in sedeti v sredi med levi vidi Daniela, zdraviga in veseliga, enako pastirčeku med jagnjeti. Takrat na ves glas zavpije: „Velik si, Gospod, Bog Danielov!* Pri ti priči ukaže Daniela iz levnjaka vzeti, tiste pa vanj vreči, ki so ga hotli zatreti. Ko hi trenil, so jih levi požerli Tedaj je kralj ukazal: „Boje naj se vsi prebivavci po deželi Danieloviga Boga; ker on je odrešenik, ki dela Čuda na zemlji." Kdor druzimu jamo koplje, sam vanjo pade. — Po taciU svetih možeh kakor je bil Daniel, in po čudežih se je spo¬ znanje ediniga praviga Boga tudi med neverniki razširjalo. 68. Mane, tekel, far e s. (Pan. 5 ) Čez nekaj let je gospodoval v Babilonu mladi in razujzdani kralj Baltazar. Pod njim je bil Daniel pozabljen, Cir, Perzjan, vojvoda Medjanskiga kralja Darija, je vdaril z močno vojsko nad Babilon, in je mesto oblegel. Baltazar je bil tako nepremišljen, de je še svojim veljakam velike gostje napravil med tem, ko se je zunej okoli mestniga ozidja vse terlo od sovražnika. Ko je bil vinjen, je ukazal zlate in sreberne posode prinesti, ktere je bil svoje dni Nabuhodonozor iz Jeruzalemski ga tempelna poropal. Iz njih so pili kralj in njegovi veljaki, in njegove ženske, ter prepevali svojim malikam. Tisto uro ugleda kralj na steni svečniku na¬ sproti perste človeške roke, ki je pisala na steno. 143 Silno se prestraši in obledi. Urno sklicati ukaže vse modre, de bi mu pisanje brali in razložili. Pa nobeden zmed njih ga ni mogel ne brati, ne razložiti. Zdaj se kraljica spomni, in kralju naznani, de je v njegovim kraljestvu nek Človek, Daniel, kteri je podkraljem Nabuhodonozorjem zavoljo svoje razum¬ nosti slovil, in mu sanje modro razlagal. Pripeljejo tedaj Daniela pred kralja. Kralj mu obljubi, de bo v škerlat oblečen, zlato vervico na vratu nosil, in tretji v njegovim kraljestvu, ako mu pisanje bere in razloži. Daniel mu odgovori: „Tvoje plačilo, o kralj! naj tebi ostane; pisanje pa ti bom bral, in naznanil njega izlago. Glej o kralj! zoper nebeškiga Gospoda si se povzdigoval, in posode njegove hiše si ukazal pred se prinesti, de ste iz njih pili ti, tvoji imenitniki in tvoje žene; malike, ki ne vidijo, ne slišijo, in ne čutijo, si hvalil, Boga pa, kteri ima tvoje življenje v roki, nisi poveličeval. Zato so od njega poslani persti roke, ki je to le pisala; Mane, tekel, fares. In to je izlaga: Mane; štel — jeBog tvoje kraljestvo in dokončal. Tekel: tehtan — si na tehtnici, tode prelahak najden. Fares: razdeljeno — je tvoje kraljestvo in- dano Medjanam in Perzjanam. Še tisto noč je Cir prederl v mesto. Baltazar je bil umorjen, in Dari, Medjan, se je njegoviga kraljestva polastil. (538 pred Kr.) Kdor kaj Bogu posvečeniga ukrade, poropa ali oskruni, stnri rop božji — strašen greli, kteriga Bog ojstro kaznuje, kakor nas ta zgodba uči. Spoštujmo tedaj vse, kar je v božjo službo odloeeniga. Varujmo se, de tudi naše dela ne bodo prelahke najdene, kadar jih bo Bog tehtal na tehtnici svoje pravice. 144 09. Daniel vdrugiČ v levnjaku. (Dan. 6.) Daniel je pri kralji Darii veliko veljal, ker je bil modrejši kakor vsi drugi pervaki. Čez vse kra¬ ljestvo ga je mislil postaviti. S tem je pa podkuril nevošljivost pervakov. Tedaj so priložnosti iskali, Daniela kake krivice zoper kralja obdolžiti. Pa Daniel je bil Bogu in kralju zvest, in nobeniga za- dolženja niso mogli najti nad njim. — Zdaj si eno izmislijo. H kralju gredo, in mu nasvetvajo, de naj ukaz okliče: „S)ehern, kdor bo v tridesetih dnevih kteriga boga ali Človeka kaj prosil, razun kralja, b odi veržen v levnjak.“ Vedili so namreč, de Daniel svojima Bogu zvesto služi, in vsak dan k njemu moli, in de vsled kraljeviga ukaza ne bo opustil svoje dolžnosti. Kralj ni vedil, kam to meri, in je ukaz poterdil. Daniel je pri vsem tem v svoji stanici proti Je¬ ruzalemu obernjen trikrat na dan kleče molil in hvalil svojiga Boga, kakor je bil navajen. Uui nevošljivci so ga kmali zapazili, ter kralju zato¬ žili. Kralj se je močno ustrašil. Celi dan je pre¬ mišljeval, kako de bi Dauiela rešil, ker ga je ljubil. Uni so pa le vanj tišali, de naj se kazen nad Danie¬ lam spolni po postavi. Kralj sicer nerad zadnjič vender le privoli, in reče Danielu: „Tvoj Bog, ki ga zmiraj častiš, te bo otel.“ Tedaj primejo Daniela, in ga peljejo v levnjak; kralj pa ukaže kamen po¬ ložiti pred jamo, in ga zapečati s svojim perstanain, de bi hudobneži ne prišli, in ga ne umorili, ako bi mu levi utegnili prizanesti. 145 Drugi dau zgodej je kralj vstal, in hitel k lev- njaku. Ko tje pride, z milim glasam zakliče: »Da¬ niel, služabnik živiga Boga! te je li tvoj Bog, ki mu vedno služiš, zamogel ubraniti levam ?“ Kar za¬ sliši glas iz levnjaka (bil je Danielov glas): »Živi, kralj! Moj Bog je svojiga angela poslal, in je le¬ vam gobce zaperl, de me niso poškodovali, ker sim pred njim pravičen spoznan.“ Kralj se je zlo vese¬ lil, ter ukazal Daniela iz jame vzeti, une pa, ki so bili Daniela zatožili, reče v levnjak vreči. Preden so do dna jame prileteli, so jih že levi zgrabili in požerii. Po tem je kralj zapoved dal: »Vsi po mojim kraljestvu naj Danieloviga Boga spoštujejo; zakaj on je živi Bog; on dela znamnja in čuda.“ Vsak dan moliti, je naša sveta dolžnost. Nikar je ne opažajte, in Bog vas bo varoval v dušnih iu teles nih nevar¬ nostih. Bog je svojim angelam zavoljo tebe zapovedal, de te va¬ rujejo. Ps. 90, 11. 70. D anielovo prerokovanje od obljublje¬ ni g a Mesija. (Dan. 9.) Po Danielu je Bog sužnjimu ljudstvu v tolažbo tudi prihodnje reci razodel. Daniel je namreč v suž- nosti prebiral bukve preroka Jeremija, in v njih (Jer. 29, 10.) najdel, de bo ljudstvo sedemdeset let v sužnosti deržano. Ti časi so šli že k koncu; bilo je že devet in šestdeseto leto. Nekiga dne ob času vceerniga dara Zgodbe svetiga pisma stare zav.' 10 146 (ob treh popoldne) se verže Daniel na svoj obraz, spozna pregrehe svojiga ljudstva, in prosi usmiljenja. Še je v molitvi zamaknjen, kar pride veliki angel Gabriel, se ga dotakne, in mu pove, de bo skoraj ljudstvu privoljenje dano. se verniti v svojo deželo. Dalje mu naznani čas Mesijeviga prihoda, ter reče: „S e dem deset tednov*) je odločenih tvo- jimu ljudstvu in tvojimu mestu, de greh jenja, de se izbriše krivica, in pride večna pravica, de se izpolni preroko¬ vanje, in de bo Svetnik svetnikov ma- ziljcn.“ Se druge okolišine mu razodene ker dalje govori: „V e d i tedaj, inumej! Od da¬ nila povelja, de ima Jeruzalem zopet zi¬ dan biti, do Kristusa vojvoda bo sedem tednov, in dva in šestdeset tednov. (V per- vih sedmih tednih) bodo ulice (v mestu) in zidovi zidani v težavnih časih. In čez dva in šestdeset tednov (potem) bo Kri¬ stus vmorjen. in ljudstvo, ki ga bo zata¬ jilo, ne bo več njegovo. Neko ljudstvo s svojim poglavarjem bo prišlo, ter bo mesto in svetišerazdjalo: njega konec bo razdjanje, in po dokončani vojski bo razdjanje končano. — V enim tednu pa bo poterdil mnogim zavezo: in v sredi te¬ dna bo klavni in jedni dar jenjal: in v tempelnn bo gnjusoba razdjanja, in raz¬ djanje bo popolnim in vse 1 e j os t a 1 o.“ Tako je Bog po Danielu naznanil celo čas Me- *) tedni so rajtati po 7 let. Tedaj 70 tednor — 490 lot. 147 »ijeviga prihoda na svet. To prerokovanje se je z vsimi okolišinami natanko spolnilo. X. Od vernitve iz sužnosti do Kristusa. Tl. Judje sredo iz sužnosti, in tempel in mesto vnovič zidajo. (Ezdr. 1—8. Neh. 2—5.) Velika je bila revšina Judov v sužnosti; pa zmodrila in poboljšala jih je. V sredi med maliko- vavci se vender niso z malikovanjem ognjusili. Pra- viga Boga so molili, in obžalovali svoje pregrehe* Veliko jih je bilo v sužnosti pomerlo, de niso več vidili svoje domačije. Njih mlajši so le praviti sli¬ šali od Jeruzalema in tempelna. ter so nepreneha zdihovali po lepi domačii; pa sami iz svoje moči si niso bili v stanu nikakor pomagati. Zdaj so se bili časi iztekli, in prerokovanja so se spolnile. Za Darijem. Medjanam, je kraljeval Cir Perzjan, čez Babilonijo in Asirijo. Judje in Izraelci so bili tedaj pod njegovo oblastjo. Daniel, takrat že siv starček, je tudi pri njem veliko veljal. Pač se je Cir čudil, ko mu je Daniel pokazal bukve pre¬ roka Izaija (45, 1—4.), v kterih je bral, de ga je Izaija že pred dve sto leti po imenu poklical, in napovedal, de bo on ljudstvo iz sužnosti izpustil. Že pervo leto svojiga kraljevanja je po vsim kra¬ ljestvu dal razklicati: „Kdor je zmed božjiga ljud¬ stva, naj gre tje gori v Jeruzalem, Gospodu hišo zi¬ dat. “ Tedaj sta šla Judov in Benjaminov rod iz suž¬ nosti. Zorbbabel, knez, inj Jozva 1 , veliki duhoven, 148 sta jih peljala. Kar jih je pa na Babilonskim ostalo, so pomagali z zlatarn in srebram k zidanju tempelna. Cir jim je tudi nazaj dal zlate in sreberne posode, ktere je bil Nabuhodonozor iz tempelna pobral. Sošli so se na grobljah nekdanjiga mesta, in so nar pervo Bogu altar postavili, de so na njem žgav- ne darove opravljali zjutraj in zvečer. Potem so vstavili podzidje za Gospodov tempe!. Duhovni so trobentali in peli: „Hvalite Gospoda! Dobrotljiv je, in brez konca njegova milost. 11 Vse ljudstvo je z ve¬ seljem svoj glas vzdigovalo, in Boga hvalilo. Prišli so pa Samarijani, in so se jim ponujali, de bi ž »jimi tempel zidali. „Saj tudi mi služimo vašimu Bogu" — so rekli — „in klavne darove opravljamo, kakor vi. 11 Ker so bili pa Samarijani vero popačili, jih Judje niso hotli med se sprejeti. To je Samari¬ jane močno razdražilo. Podkupili so kraljeve slu¬ žabnike, de so zidanje tempelna overali. Po Cirovi smerti pa so Jude kakor puntarsko ljudstvo pri kralji zatožili, in delo jim je bilo ustavljeno. — Od tod toliko sovraštvo med Judi in Samarijani. Cez nekaj let so Judje zopet privoljenje dobili, tempel staviti. Vender so bili nekteri med njimi ne¬ marni, drugi pa žalostni, de novi tempel ne bo toli¬ kanj veličasten kakor pervi. Prerok H a g e j jih je pa spodbudoval in tolažil. -1 Le serčnost ! -1 —< jim je rekel — „zakaj to govori Gospod: Še majhen čas je, in bo prišel Z a želje ni od vsih narodov, in Čast te poslednje hiše bo veči kakor poprešnje: in na tem mestu bom mir dal -1 (2, 7—8,). Po takim opomiuovanji so se dela serčnejši poprijeli, in so ga srečno dognali. V leti 455 pred Kr. so Judje dobili privoljenje, tudi mesto in zidovje okrog zopet sozidati. Pa bliž¬ nji narodi so jim hotli po vsi šili ubraniti. Že je nekterim serce upadalo. Nehemija — serčan in pobožen mož — jim je pa serčnost dajal, in jih opominjal, de naj v vsigamogočniga Boga zaupajo ; on bo naklepe sovražnikov overal. Z orožjem jih je preskerbel; in pol jih je bilo oroženih, in pol jih je pridno delalo. Tudi delavci so bili z mečem pre- pasani, de so tako rekoč z eno roko delali, z drugo orožje deržali. Sovražniki, to slišati, si niso več upali jih nadlegovati. Pod božjim varstvam je bilo delo srečno končano. E z dr a, duhoven in pismouk, je zopet vredil očitno božjo službo, ter vravnal vse po postavi. Pozdaj so zopet imeli veliciga duhovna, so se deržali božjih zapoved, ter Gospoda v resnici mo¬ lili. Mirni in zadovoljni so spet živeli v deželi svojih očetov. „Bog je čista dobrota tudi kadar kaznuje. Le iz ljubezni tepe svoje, in poboljšanim solze v veselje spreminja, „Ako je Bog za nas, kdo more zoper nas biti,“ Rimlj. S, 31. 72. Bogaboječa Estera. Vsled pervoljenja, ki ga je dal kralj Cir, je veliko Judov šlo v svojo domačijo', veliko jih je pa še ostalo po mestih in po deželi veliciga Perzjanskiga kraljestva.— Ob času kralja Asvera*) je živela v Suzanu, velikim mestu na Perzjanskim, *) v svetnih zgodovinah Kserks imenovan, okoli 480 let pred Kr. 150 Judovska deklica, Estera po imenu. Starše je bila zgodaj zgubila. Njen stric, Mardohej, ji je bil red¬ nik, in jo je bil izredil v strahu božjim. Bog je na¬ klonil, de si jo kralj za ženo izvoli. Nihče pa ni ve- dil, de je Judinja, in Mardohej ji je svetoval, svoj rod pri kralji zamolčati. Že kraljica je vender ostala ponižna in bogaboječa kakor poprej. Mardohej je zdaj pogostama hodil pred kraljev dvor pozvedovat, kako se kaj Esteri godi. Neki dan sliši, de se dva strežnika pogovarjata, kralja umoriti. Neutegama pove kraljici, kraljica pa kralju. Hudobneža sta bila obešena, in dogodba se je za¬ pisala v letne bukve. Na svojim dvoru je bil kralj povzdignil Amana nad vse druge poglavarje, in vsi kraljevi podložniki so mogli pred njim kolena vklanjati. Le Mardohej ni hotel, ker je v greh štel, komu kolena vklanjati, razun Bogu. Aman se je zavoljo tega tako razser- dil, de je sklenil, Mardoheja in vse Judovsko ljudstvo po deželi zatreti. Pri kralji jih tedaj počerni, de so nepokorno ljudstvo, de njegove postave zaničujejo, in ga našunta, de naj jih ukaže pokončati. Kralj mu Jude v oblast da. Aman tedaj razpošlje pisma po vsi deržavi, ter ukaže, vse Jude ob enim dnevu pomoriti, in poropati vse njih premoženje. Judje so silno zdihovali in jokali. Mardohej na¬ znani to kraljici, in ji reče, de naj gre k kralju, in prosi za Jude. Al bila je postava pri Perzjanih, deje mogel umreti, kdor je nepoklican prišel k kralju. Vender je bila Estera pripravljena tudi umreti za svoje ljudstvo. Reče tedaj Mardoheju, de naj se o« in vsi Judje tri dni postijo, in zanjo molijo. Tudi ona se je postila in molila. 151 Tretji dan se po kraljičje obleče, se Bogu z roči, in gre pred kralja — nepoklicana. Kralj, ugledati jo, se zlo razserdi; jeza mu iz oči šviga. Estera omedli, in se na tla sklone. Ali Bog je sprebernil kraljevo jezo v krotkost. S sedeža plane, in jo vzdigne. „Ne boj se! u —ji reče — ,.ne boš neuiner- la; zakaj tebe ta zapoved ne tiče, le druge vse.— Kajbi rada?"—jo prijaznopopraša. Estera ga prosi, naj bi on in Aman dans pri nji kosila. Kralj obljubi. Po kosilu ga kraljica prosi, naj bi še jutri z Amanam prišel k nji kosit, in mu bo povedala, kaj želi. Tudi to ji obljubi. Vesel take časti, de je s kraljem pri kraljici kosil, gre napuhnjeni Aman od kosila domu. Mardo- hej je pred kraljevim dvoram sedel, in še vstal ni pred njim. To viditi se je silno razserdil. Doma pripoveduje ženi in prijatljam svojo veliko srečo, de je tudi kraljica le samo njega s kraljem k kosilu povabila, in de bo tudi jutri pri nji kosil. „Ven- der,“ jim reče, „desiravno vse to imam, se mi zdi» de nimam nič, dokler Mardoheja, uniga Juda, vidim pri kraljevih vratih posedati.“ Žena in prijatli mu nasvetujejo, de naj ukaže petdeset komolcev visok steber postaviti, ter naj kralju prigovarja, de reče Mardoheja nanj obesiti. Všeč mu je ta svet, in naenkrat ukaže vislice postaviti. Tisto noč kralj ni mogel spati. Ukaže toraj si prebirati zgodovine svojiga kraljestva. Zadenejo pa ravno nazakletev unih strežnikov, ki jo je bil Mar- dohej razodel. Kralj popraša: „Kakošno plačilo je Mardohej prejel za to zvestobo ?“ Služabniki mu odgovore: „Prav nič plačila ni prejel." Kralj je sklenil, Mardoheja po kraljevo poplačati. — Ravno 152 zdaj p.a je bil Aman prišel v predvor kraljeve hiše kralja pregovorjat, de bi Mardoheja ukazal obesiti. Kralj tedaj vpraša: „Kdo je v predvoru? 44 Mu reko: „Aman. 44 Kralj mu ukaže notri, in mu reče: „Kaj se naj stori tistimu, kteriga kralj želi počastiti? 4 Aman je menil, de kralj ne misli nikogar druziga kakor njega, in reče: „V kraljevo oblačilo ga obleči, na konja posaditi, kteriga kralj jezdari, in kraljevo krono mu na glavo d j ati. Pervak kraljevih knezov naj mu derži konja, ter naj po mestnih ulicah grede vpije: ,.tako se časti, kogar kralj hoče počastiti! 44 Kralj mu reče: ,,Hiti in stori, kakor si rekel, Mar- doheju Judu, ki sedi pred vrati; vari se kaj opu¬ stiti, kar si govoril!“ Aman je opravil, kakor mu je bilo rečeno ; potem je potuhnjen domu šel, ter potožil ženi in prijatlam, kaj se mu je zgodilo. Pa kmali ga pokličejo k kraljici kosil. Pri kosilu kralj zopet vpraša: „Estera, kaj pro¬ siš, de naj se ti zgodi? Akpravno hočeš polovico mojiga kraljestva, ga boš dobila. 44 Mu odgovori: „Ce sim milost dosegla pred tabo, pusti življenje meni in mojimu ljudstvu; ker izdani smo, de bi bili zaterti, podavljeni, pokončani. 44 Kralj reče: „Kdo je ta, de se prederzne to storili? Estera mu odgovori: „Ta sovražnik in naš nar hujši zo- pernik je Aman. 44 — Zdaj se skaže, de je kraljica Judovskiga rodu. — Aman je zdajci ostermel, in ni mogel ne kralju ne kraljici v oči pogledati. Kralj pa serdit vstane, in v vert odide. Ko nazaj pride, ukaže Amanu obraz zakriti v žnamnje, de bo umor¬ jen. Nekdo strežnikov kralju pove, de pri Arna- novi hiši stoji 50 komolcov visok steber, ki ga je xa Mardoheja pripravil. Kralj mu reče: „Njega nanj 153 obesile. 41 in Aman je bil obešen na vislice, ki jih je bil Mardoheju pripravil. Kralj pa je dal Mardo- heju Amanovo službo, ker mu je Estera povedala, de je njen stric. Judje so bili oteti. V spomin le rešitve Judje vsako leto še dandanašnji god obhajajo. Bog povraeuje hudobnim po njih delih, in jih pahne v tisto jamo, ki so jo sami drugim kopali. 73. Prerokovanje Caharijevo in Mala¬ ji i j e v o. Ob času, ko so Judje tempel zidali, je živel prerok Cah arij a. Od Mesija je tako le prerokoval ; 1. Vbod v Jeruzalem: „11 a z v e selj u j se, hči Sij on! Vriskaj, liči Jeruzalem! Glej, tvoj kralj pride k tebi, pravičen in zveličar; ubog je, sedi na oslici in na ž e b e t u oslice. On bo n a r o d a m mir o zna¬ ti o v a 1, in gospo do val od morja do mor¬ ja, in od rek do kraja sveta (9, 9. 30). 2. Izdaja za trideset srebernikov : „Č e se vam prav zdi, prinesite moje plačilo; če pa n e, j e n j a j t e. — In n a t e h t a 1 i so za mojo plačo trideset srebrnikov. In Gospod mi je rekel: Verzi jo tj e lon¬ čarju— to lepo ceno, zaktero sim bil od njih cenjen. In sim vzel trideset sr e b e r n i k o v, i n sim jih v Gospodo vi hiši lončarju tj e vergel (11, 12. 13.). 3. Beg učencov: ,Meč! vzdigni se čez mojiga pastirja, pravi Gospod vojskinih — 154 — rum. Vdari pasti r j a, in ovce se bodo raz¬ kropile (13, 7). 4. Prebodenje njegovih rok: „Takrat se mu bo reklo: Kaj so te rane v sredi tvo¬ jih rok? In on poreče: S temi sim bil ranjen v hiši tistih, ki so me ljubili. 14 (13, 6.) 5. Prebodenje njegove strani: „Čez Davi¬ dovo hišo in čez prebivavce v Jeruza¬ lemu bom izlil Duha gnade in prošnja; in bodo gledali na me, kteriga so pre¬ bodli: in bodo objokovali, kakor se e d i- n or o j eni objokuje, in obžalovali, kakor se pervorojeni obžaluje (12, 10). Malahija, naj poslednji med preroki, je živel kmali po tem, ko sta bila tempel in mesto vnovič sozidana. — Hudobija se je bila zopet namnožila. Med ljudstvam so se godile gerde pregrehe: pre- šeštvo, goljufija, trenje ubozih. Darove so prina¬ šali, ki niso imeli lastnosti v postavi zapovedane, in duhovni so take darovali. Toraj jim je Bog govo¬ ril po preroku Malahii: „Sin spoštuje svojiga očeta, in hlapec svojiga gospoda. Če sim tedaj oče, kje je moja čast? in če sim Gospod, kje je strah proti meni? Nimam dopadajenja nad vami, in daru ne bom jemal iz vaših rok. Zakaj od solnčniga izhoda do zahoda bo moje ime veliko m e d n a r o d i, i n p o v s i h k r a j i h s e bo da¬ rovalo, in čist dar se bo daroval mojimu imenu (t. j. daritev sv. maše).“ (1, 6. 10. 11.) Dalje prerokuje, de bo Odrešeniku neki napo- vedovavec pot pripravljal, preden on sam v tempel 155 pride: ,,Glej, jest pošljem svojima an¬ gela; pred menoj bo pot pripravljal. In zdajci bo prišel v svoj te m pel Gospo- dovavec, kteriga išete, in Angel za¬ veze, kteriga že lite.“ (3, 1) 74. Eleazar in sedem Makabejskih bratov. (1. Mak. 6. 7.) Sčasama so Judje z neverniki zvezo storili, in so po njih šegah živeli. Bog jih je tedaj spet , dal sovražnikam v roke. Nar huje jih je imel Antijoh, Sirski kralj. Planil je nad Jeruzalem, in brez usmiljenja moril starčeke in mladenče, žene in otroke. Osemdeset tavžent jih je bilo pokonča¬ nih, in v sužnost prodanih. Vse ljudstvo je hotel persiliti, de bi se postavi svojih očetov odpovedali, in malike molili. V znamnje, de so se svoji veri odpovedali, jih mora, svinjsko meso jesti, ki ga je postava prepovedovala. Kdor se je branil jesti ga, je bil umorjen. Eleazar, častitljiv starček, pa obraza še živiga in lepiga, je bil zmed pervih pismoučenih. Po sili so mu usta razklepali, in ga morali, svinjsko meso jesti. On pa je zvolil rajši častitljivo smert namesto omadežaniga življenja, ter je šel radovoljno v smert. Prijatlam, ki so ga močno čislali, se je Eleazar zlo smisli!. Na stran ga vzamejo, in ga prosijo, de naj si da mesa prinesti, kakoršniga sme jesti, in naj je in se hlini, kakor de bi meso od mališkiga da¬ rila bilo. Tako bi »i bil življenje otel. Eleazar 156 ni nič premišljeval, temuč naravnost jim reče: »Ne spodobi se za moje leta, hliniti se. Mislili mladina bi si mogla: devedesetletni Eleazar se je poajdii. Taka hinavšina bi mladenče pobiijšala, in mojo sta¬ rost omadežala, In pa če se tudi človeški grozovi¬ tosti zdaj umaknem, roki Vsigamogočniga vender ne odidem — ne živ, ne mertev. Toraj hočem brez strahu umreti, in se po svoji starosti pošteno ob- nesti; mladenčem pa močen zgled zapustiti, kako naj za božje predrage in presvete postave po moje voljno in serčno umerjejo.“ Kar zgrabili so ga, ko ® je bil to izgovoril, in v smert vlekli. Je tedaj umeri, in vsimu narodu zgled serčne kreposti za¬ pustil. Tudi Makabejko in njenih sedem sinov je hotel Antijoh primorati, de bi bili svinjsko meso jedli. Reko mu pa: „Naša postava nam to prepoveduje; toraj ga ne smemo in nočemo jesti.“ Kralj jih tedaj ukaže z biči in jermeni tepsti. Starejši mu je pa rekel: »Pripravljeni smo rajši umreti, kakor božje zapovedi svojih očakov prelomiti." Kralj se razto¬ goti in mu reče jezik odrezati, kožo z glave pote- . gniti, in mu roke in noge odsekati. Potlej, ko je še sopel, ga ukaže še na ognji peči. Drugi brat¬ je in mati so mogli gledati. — Stanovitno je umeri. Za njim so mučili druziga, tretjiga in vse po versti. Še v smertnih težavah so z velikim zau¬ panjem od večniga življenja in od prihodnjiga usta- jenja govorili: »Ti nam sicer zdaj življenje vzameš; ali kralj vsiga sveta nas bo, ker zavoljo njegovih postav umerjemo, pri ustajenji k večnimu življenju obudil, tebi pa ustajenje ne bo k življenju." 157 Zdaj je prišel nar mlajši na versto. Kralj m« s persego obeta, ga obogatiti in osrečiti, ako od¬ stopi od postav svojih očakov. Ker se pa mlade- neč ni dal nikakor pregovoriti, se kralj k materi oberne, naj ga ona pregovarja, de ji saj nar mlajši pri življenji ostane. Mati se k njemu naklone, ter mu reče: „Prosim te, dete! poglej nebo in zemljo, in vse, kar je na njima, in vedi, de Bog je vse to iz nič vstvaril; potem se lie boš tega trinoga bai. Sprejmi smert, de te s tvojimi brati vred enkrat na¬ zaj dobim.“ Ko je še govorila, reče rnladeneč mu¬ čiteljem: „Koga čakate? Nisim pokoren kraljevi zapovedi, ampak naši postavi, ki nam je po Moj¬ zesu dana.“ Kralj, to slišati, ga ukaže še hujši mu¬ čiti kakor une, in poslednjič tudi mater. „Pravični bodo vekomaj živeli, in pri Gospodu je njih plačilo, in skerb zanje pri Narvišim. Zato bodo prejeli častit¬ ljivo kraljestvo in lepo krono iz Gospodove roke.-* Mode. 5, 16. 17. 75. Antijohov grozni konec. (H. Mak. 9.) Tega Antijoha, kteri je bil do družili tako grozno neusmiljen, ter se ni bal ne ljudi ne Boga, je kmali tudi zaslužena šiba zadela. — Na Judov¬ skim je bil velike vojske zastavil, in po tem je od¬ šel na Perzjansko, poropat in razdjat ondotno ve¬ liko mesto Perzepol. Pa odpočili so ga, in osra- inoten se je od ondot vernik Tudi na Judovskim je bil Juda Makabejic njegove vojske premagal, in Jeruzalem in tempel zopet v oblast dobil. Antijoh, 158 to zvediti, se je silno raztogotil in žugal, de bo Je¬ ruzalem do planiga razdjal, in vse Jude ž njim pod- sul. Ali komaj je bil to izgovoril, ga je začelo v drobu grozno klati. Vender ne odjenja od svoje hudobije; še le prav hitro zapove voziti, de bi prej na Judovskim bil, in se nad Judi znosil. V silnim dirjanji pa se je z voza zvernil, in zlo poterl na vsih udih. Zdaj se ga grozna bolezen loti; živimu so červi iz trupla lezli, iD meso mu je na kosce od¬ padalo. Silniga smradu ni mogel nikdo več prena¬ šati: še sam ga ni bil v stanu sterpeti. Mine ga zdaj — napuhneža — velika ošabnost, in v se gre. Spozna , de ga je ta strašna bolezen zadela zavoljo hudobije, ktero je v Jeruzalemu po¬ čenjal, ko je ropal hišo božjo, in nedolžno kri pre¬ lival. Moliti začne k Bogu, in obeta: de bo tem- pel z nar drajšimi darili olepšal, in veliko sve¬ tih posod naredil; de bo iz svojih perhodkov po- ' delil, česar bo k daritvi treba; in verh tega, de se bo pojudil, in vse kraje sveta prehodil, ter božjo mogočnost razglasoval. Pa Bog ga ni uslišal, ker je bila njegova grevenga zgol natorna; njegovo po- boljšanje ni bilo resnično. Umeri je v ptuji deželi od vsih zapušen, v strašnih bolečinah — ošabnež, ki se je malo poprej ves svet tresel pred njegovo mogočnostjo in grozovitostjo. „S kakoršno mero bote merili, s tako se vam bo od- merjalo. 4- Luk. 6, 38. — Strašna je smert obupaniga grea- ■ika! Nevarno je, pokoro odlašati do smertne postelje. Kdor bolan pokoro dela, je večidel tudi njegova pokora bolna. — Zavoljo zgolj natorne grevenge ne zamore grešnik odpušenja pri Bogu dobiti 159 76. Kraljeva palica od Juda vzeta. (I. Mak. 9. II. 13.) Po Antijohovi smerti so se Makabejci, Juda in njegova brata, pod vidnim varstvam božjim serčno ia srečno vojskovali zoper Israelove sovražnike. V nekim boji se zgodi, de je nekaj Judov pod mečem sovražnikov padlo. Drugi dan pride Juda s svojimi, trupla pobitih pokopat. V njih oblekah najde ne- ktere reči, ki so bile malikam darovane, kar je bilo Judam po njih postavi prepovedano jemati. Vsi so spoznali, de so bili uni zavoljo tega pokončani, ter so molili in prosili, de bi Bog to pregrešenje po¬ zabil. Juda je pa poslal dvanajst tavžent drahem srebra v Jeruzalem, de naj se spravna daritev ob¬ haja za pobite, ker „sveta in dobra je misel za mertve moliti, de bi bili rešeni od grehov.“ Še okoli sto let so imeli Judje svoje kralje iz hiše Makabejcov. Potem je pa vstalo razpertje v kraljevi hiši. Bratje so se vojskovali zoper brate. Poklicali so tedaj mogočne Rimljane, s kterimi so bili že poprej zavezo storili, de bi med njimi razso- jevali. Rimljani so se pa Judovske dežele polastili, in Judam postavili ptujiga kralja, Heroda Idumejca v leti 37 pred Kristusam. Tako je prešla kraljeva palica od Juda. Pre¬ rokovanje očaka Jakopa na smertni postelji se je spolnilo, in prišel je bil čas obljubljeniga in štiri tavžent let pričakovaniga Odrešenika. Drugi del. Zgodbe svetiga pisma nove zaveze. Pervi razdelik. Zgodbe Jezusa Kristusa- /. Pripravljanje na Odrešenikovo rojstvo . 1. Caharija in Elizabeta. (Luk. 1, 5—23 } Ob časih kralja Heroda' je živel na Judovskim v nekim mestu bogaboječ duhoven Caharija po imenu; njegovi ženi je bilo ime Elizabeta. Bila sta oba pravična pred Bogam, ker sta živela po vsih zapovedih in postavah Gospodovih. Otrok nista imela. Pogosto in serčno sta Boga prosila, de bi jima sinu dal: pa zdelo se je, kakor de bi bila zastonj njuna molitev. Oba sta se bila že posta- rala; in — kakor tačas vse bogaboječe duše — nič druziga nista želela, kakor še doživeti rojstvo obljubljeDiga Mesija. 161 Zdaj je Caharija zopet prišel na versto, v tem- pelnu duhovsko službo opravljati. Gre tedaj v Je¬ ruzalem. Duhovni so takrat vadljali, kaj bo ta ali ta v tempelnu opravljal. Caharija je to pot zadelo — se ve, de po božji volji — v svetišu kadilo zaži¬ gati. Po duhovsko oblečen, z zlato kadilnico v ro¬ kah gre za zagrinjalo, ktero je svetiše zakrivalo, in stopi pred altar; ljudstvo pa zunaj čaka in moli. Že se dim vali navkviško, kar Caharija angela za¬ gleda na desni strani altarja. Ustraši se ga, in groza ga obide. Angel pa mu reče : „Ne boj se, Cahari¬ ja, zakaj tvoja prošnja je uslišana. Tvoja žena Elizabeta bo sinu imela; Janeza ga imenuj. Velik bo pred Gospodam, in že pred rojstvam bo s svetim Duham napolnjen. Vina in močne pijače ne bo pil. Veliko Izraelcov bo k Gospod Bogu spreobernil, in pojde pred Odrešenikam v duhu in moči preroka Elija, de bo ljudi učil, in jih na njegov prihod pri¬ pravljal." Caharija pa je dvomil nad tem, kar mu je an¬ gel oznanil, in je rekel: „Po čem bom to spoznal ?“ In angel mu je odgovoril: „Jez sim Gabrijel, ki stojim pred Bogam, in sim poslan, ti to oznanit. In glej! mutast boš do dneva, ko se bo to zgodilo, zato ker nisi verjel mojim besedam." — Angel je zginil, Caharija pa je ostal mutast. Ljudstvo Caharija zunaj čaka, in se čudi, de se tako dolgo mudi. Ko iz svetiša pride, se je nad njim precej vidilo, de se mu je kaj posebniga pri- godilo. Pa kar besedice ni mogel povedati. Leka- zal je v nebo, in znamnja jim je dajal; in oni so Zgodbe svetiga pisma nove zav. 11 162 spoznali, de je prikazen vidil v tempelnu. Ko so dnevi njegoviga opravila minili, se je domu vernil. S prikaznijo v tempelnu se perčno bližnje zgodbe na- šiga Odrešenika. Kolikor čistejši so naše serca, toliko pri- serčniši nam bodo te prečudne zgodbe, in toliko rajši jih bomo brali ali brati poslušali, čeravno smo jih že večkrat slišali. Caharijeva mutost je bila kazen zavolj njegoviga dvoma nad angelovimi besedami, in znamnje, de so angelove besede resnične. 2 - Angel Gabrijel Marijo pozdravlja izvo¬ ljeno za mater našiga Odrešenika. (Luk. 1, 26—38.) V Nazaretu, majhnim mestu na Galilejskim, je živela pobožna, svetu neznana devica, ki ji je bilo im& Marija. Vsa cista, nedolžna in ponižna je bila. Nekimu bogaboječimu Stenarju, Jožefu po imenu, je bila v zakon obljubjena. Oba sta bila iz kraljeviga Davidoviga rodu, pa ubožna, in sta od dela svojih rok natihama živela. Kakor uboga čas- niga blaga, tako bogata sta bila vsili lepih čednost. V šestim mescu potlej, ko se je bil Cahariju prikazal, pride angel Gabrijel k prečisti devici Ma¬ rii. Ravno je blezo premišljevala veliko zveličanje, ktero bo Izraelskimu ljudstvu in vsim narodam po Odrešeniku došlo , in je v pobožno molitev zamak¬ njena v svoji tihi stanicipred Bogam klečala. Angel jo z nebeško prijaznostjo pozdravi: „Č'ešena, gnade polna, Gospod je s teboj 5 žegnana si med ženami!* Marija se prestraši angela, še bolj pa njegoviga govorjenja, in premišljuje, kaj bi to pozdravljenje 163 pomenilo. Angel pa ji reče: „Ne boj se, Marija! ker milost si našla per Bogu. — Glej, Sina boš dobila. Imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik, in Sin Narvišiga imenovan. Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegoviga očeta, in bo kraljeval v hiši Jako- povi vekomaj; innjegovimu kraljestvu ne bo konca." Marija, čista devica, se je prestrašila, ter vpra¬ šala: „Kako je to mogoče?" Angel ji je pa rekel: „Z močjo svetiga Duha se bo to zgodilo; za tega voljo bo tvoje sveto dete Sin Božji imenovano. —> In glej! Elizabeta, tvoja teta, bo svoje stare dni tudi sinu dobila. Zakaj pri Bogu ni nemogoča nobena reč ! ‘ Marija se ponižno v božjo voljo vda, in reče: „Glej! dekla sim Gospodova; zgodi se mi po tvoji besedi." In angel je šel od nje. Veloveeenja Sinu Božjiga se hvaležno spomniti, ter Ma¬ rijo, mater Božjo, pobožno počastiti, nas sv. cerkev trikrat na dan opominja, kadar namreč zjutraj, opoldne in zvečer ange¬ lovo češenje zvoni. 3. Marija pri Elizabeti. (Lok. 1, 39—56). Po angelovim oznanilu se je Marija vzdignila, in šla jaderno čez goro k Elizabeti, de bi se ž njo vred v Bogu veselila. Ko v hišo stopi, teto pozdravi, in ji voši srečo zavolj milosti, ktero ji je Bog storil. Elizabeta, zaslišati Mariino pozdravlje- nje, je bila napolnjena s svetim Duham , ter polna spoštovanja in svetiga veselja reče Marii: „Žegnana si med ženami, in žegnan je sad tvojiga telesa! In ( od kod meni tolika čast in sreča, de pride mati mo- jiga Gospoda k meni?" — Blagor ti, ki si vero¬ vala; ker dopolnilo se bo, kar ti je Gospod po¬ vedal !“ Ko se Marija sliši mater Gospodovo imenovati, se čudi, de Bog ni le nji Elizabetino skrivnost, ampak tudi Elizabeti njeno skrivnost razodel. Nje veselje se naraša, njeno serce je polno hvaležnosti, ter hvalo Bogu na glas zažene, in poje: Moja duša poveličuje Gospoda, In moj duh se veseli v Bogu, mojim Zveličarji; Ker se je ozerl na nizkost svoje dekle; zakaj glej! odsihmal me bodo srečno imenovali vsi narodi. Zakaj velike reči mi je storil on, ki je mogo¬ čen, in sveto njegove ime. In njegovo usmiljenje jim je od roda do roda, kteri se njega boje. Moč je skazal s svojo roko, in razkropil je na- puhnjene v misli njih serca. Mogočne je s sedeža vergel, in ponižne po¬ vzdignil. Lačne je z dobrim napolnil, in bogate prazne spustil. Sprejel je Izraela, svojiga služabnika, in se je spomnil svojiga usmiljenja. Kakor je obljubil našim očakam, Abrahamu in njegovimu zarodu na vekomaj.* Marija je okoli treh mescov pri Elizabeti ostala ; potlej se je v Nazaret vernila. Elizabeta je Marijo hvalila, Marija je pa čast aa lioca obernila, Tako delajo ponižni. Kako čista in nedolžna je mogla Marija biti, ker se nad Bogam tako veseli. Veselje nad Bogam pride le iz ne¬ dolžnih sere. 4. Rojstvo sv. Janeza kerstnika. (Luk. 1, 57—80). Caharija in Elizabeta sta dobila sina, kakor je bil angel oznanil. Obema je dete zgol dar božji; vesela in vsa hvaležna Ista Bogu. Tudi njuni sosed¬ je in žlahtniki so sej ž njima veselili. Osmi dan so se pri Cahariji sošli, otroka obrezovat. Hotli so mu po očetu ime Caharija dati. Elizabeta pa je rekla: »Tega ne, ampak Janez naj se imenuje." Ji reko: ,.Sej ni nikogar v tvojim rodu, kterimu bi bilo tako ime.“ Tedaj mignejo očetu, kako on hoče, de naj bi se imenoval? Caharija, ki je bil še mutast, si ukaže dati tablico, in zapiše nanjo: „Janez je nje¬ govo ime.“ Per ti priči je spregovoril, in Boga hvalil. Napolnjen s svetim Duham je prerokoval, rek oč: Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal, in storil odrešenje svojimu ljudstvu ; In nam je postavil rog zveličanja v hiši Davida, svojiga služabnika; Kakor je govoril skozi usta svojih svetih prero¬ kov, kteri so od nekdaj; Odrešenje od naših sovražnikov, in iz roke vsih, kteri nas sovražijo; Usmiljenje storiti našim očetam, in pomniti svoje svete zaveze; 166 Prisego, ki jo je prisegel Abrahamu, našintu očetu, nam dati, De iz rok svojih sovražnikov rešeni, njemu brez strahu služimo, V svetosti id v pravici pred njim vse svoje dni. In ti, dete, boš prerok Narvišiga imenovano; pojdeš namreč pred obličjem Gospodovim, njegove pota pripravljat; Dati znanje zveličanja njegovimu ljudstvu v od- pušenje njih grehov; Po priserčnim usmiljenji našiga Boga, po kte- rim nas je obiskal, on ki se izhaja iz visokosti; Razsvetliti te, kteri v temi in v smertni senci sede, de ravna naše noge na pot miru. Sosede in vse, ki so to slišali, je strah opadel, so se čudili, in rekli: „Kaj neki bo iz tega deteta? Zakaj roka Gospodova je bila ž njim. Otrok pa je rastel, in močan perhajal v duhu. Vedno je bil zdrav. Starši so ga vadili ojstriga življenja, ter mu niso dajali ne vina, ne močne pijače, kakor je bil angel rekel. Ko je odrastel, je šel v pušavo, in živel tam do tistiga časa, ko se mu je bilo pred Izraelam pokazati, in začeti očitno učiti. Bog večkrat odlaša, uslišati našo molitev, in nam da, česar prosimo, ob času, kader je njegovimu svetima namena nar bolj primerjeno, Vino in močne pijače so posebno otrakam škodljive; pametni starši jim jih ne dajejo. Zmerno življenje ohrani telesno zdravje in bistro glavo. 167 II. Jezusovo rojstvo in njegova mladost . 5. Rojstvo Jezusa, n a š i g a Odrešenika. (Mat. 1, 18-25. Luk. 2, 1-7.) Jožef še celo nič ni vedil, kaj se je z Marijo zgodilo. Zdaj je Bog Mariino skrivnost tudi njemu razodel. V spanji se mu perkaže angel božji iu reče: „Jožef, sin Davidov! brez premislika vzemi Marijo, svojo zaročeno, k sebi; mali je Sinu bož- jiga. Ime Jezus mu daj, ker bo svoje ljudstvo rešil od njih grehov. 44 Jožef je tedaj vzel Marijo k sebi, in sta j v Nazaretu živela vsa nedolžna, ka¬ kor angela. Ob tistim času pride od cesarja Avgusta ukaz, vso deželo popisati. Vsak je mogel v mesto iti, kjer so bili njegovi spredniki doma, in tam se dati zapisati. Jožef in Marija sta bila iz rodu kralja Davida, ki je bil iz Betlehema. Toraj sta mogla iti v Betlehem k popisovanju. Taka daljna pot jima je bila težavna. Pa pokorna cesarju se brez od¬ lašanja na pot podasta. Zvečer dojdeta v Betlehem. Vse polno je bilo že ljudi, ki so prišli k popisovanju. Nikjer ne mo¬ reta dobiti prenočiša, de bi prenočila pri ljudeh; povsod jima velevajo drugam iti. — V veliki stiski sta bila zdaj Jožef in Marija. Vsa shojena sta, noč pertiska, in vse duri so jima zaperte. Pa pohlevna iu z vsim zadovoljna, kar Bog naklone, se tudi v to vdasta. J 68 Zunaj mesta je bil hlev, ki so pastirji tistiga kraja ^ede vanj soganjali. V ta hlev se spravita čez nož. In tukaj — kdor bere ali sliši, naj po¬ misli, in si k sercu vzame —■ tukaj, na tem kraji je Jezus Kristus, Sin Božji, prišel na svet. Marija devica je dete v plenice povila, in v jasli položila. Božja ljubezen do nas je neskončna! Dal nam je Od¬ rešenika Jezusa Kristusa, in ta je njegov edinorojeni Sin. Bodi mn čast in hvala vekomaj ! Ako si ubožen, ne sramuj se svojiga uboštva, ako si bo¬ gat, ne zaničuj revsine; spomni se revniga bozjiga deteta v pastirskim hlevn, in njegovih revnih staršev. Posvetna čast nima per Bogu nobene cene, le svetost mn dopade. 6. Pastirji pri jaslih. (Luk. 2, 8—21.) Bilo je že pozno po noči. V Betlehemu je že vse spalo. Le nekaj ubozih pastirjev je bilo na polji pri čedah še po koncu. Dobre, nedolžne duše so bili, in pobožniga serca, kakor pastirček David, kteri je nekdaj ravno na teh planjavah pasel očetove ovce. Ko so skupej na polji čuli, kar na enkrat stoji angel Gospodov pred njimi, in nebeška svitloba jih obsije. Zlo so se prestrašili, Angel pa jim je re¬ kel: „Ne bojte se; zakaj glejte! oznanim vam ve¬ liko veselje, klero bo vsimu ljudstvu. Nocoj vam je v mestu Davidovim rojen Zveličar, Kristus Gospod. In to vam bodi znamnje: Našli bote dete v plenice povito, in v jasli položeno. 1 * 169 Komej je angel izgovoril, je bila že pri njem velika množica druzih angelov, kteri so Bogu hvalo peli: „Čast Bogu na visokosti, in mir ljudem n a zemlji, kteri so svete volje!“ Pastirji so se čudili in stermeli. Angeli so od njih odšli v nebo. Pastirji pa so rekli med seboj: ,,Pojdimo do Betlehema, in po¬ glejmo, kar nam je angel oznanil! - ‘ Gredo in naj¬ dejo Marijo in Jožefa in dete v jasli položeno, vse ravno tako, kakor jim je bilo oznanjeno po angelu- Približajo se ljubeznjivimu detetu, in ga molijo. — Marija in Jožef se čudita in veselita, de ti možje že vedo rojstvo nebeškiga otroka; pa le še bolj sta se veselila, ko jima pastirji povedo, de jim ga je sam angel božji oznanil. Pastirji so se zopet nazaj vernili, in Boga ča¬ stili in hvalili za vse, kar so vidili in slišali. Raz- glasovali so tudi povsod to prigodbo, in kdorkoli jo je slišal, se je čudil nad njo. Marija pa je v se te besede v sercu ohranila, in premišljevala. Ro je pa osem dni preteklo, je bilo dete po- postavi obrezano in Jezus imenovano, kakor je bil angel zapovedal. Bog je rojstvo Odresenikovo nar pervo razodel ubogim pa pobožnim pastirjem; ne pa bogatim in mogočnim v deželi. Leti' le zlato, čast in posvetno veselje ljubijo, in nič kaj bi se ne bili razveselili uboziga Jezusa. Nad svetimi rečmi pa imajo veselje le tisti, kteri so svete volje. 170 '7. Jezus v t e m p e 1 n u Bogu s k a z a n. (Luk. 2, 22—39.) Ko je bil Jezus štirdeset dni' star, sta ga Ma¬ fija in Jožef v tempel prinesla, ter ga Gospodu, ne- heškimu Očetu, skazala, in dar zanj opravila. Tako je Mojzesova zapoved ukazovala. Dar pa je bil za ubožne dve gerlici, ali dvoje mladih golobov; pre¬ možni so darovali jagnje. In glej! bil je častitljiv starček v Jeruzalemu, Simeon po imenu. Pravičen je bil in bogaboječ, in je Zveličarja željno pričakoval. Sveti Duh je v njem bil, in mu je razodel, de ne bo umeri, dokler ne vidi Kristusa, Gospodoviga Maziljenca. Po nav- tako so namreč tudi aposteljni še zmiraj mislili, de bo Kristus nekako pozemeljsko kraljestvo vstanovil, in de bodo oni opravljali naj imenitniši službe v tem kraljestvu. Ko so domu prišli je Jezus dvanajstere k sebi poklical, in jim rekel. ,,Kdor hoče pervi biti, naj bo poslednji med vsimi in vsih služabnik.” Na to je poklical k sebi otroka, ga je objel, in postavil v sredo med nje, rekoč: »desnično vam povem, ako se ne spreobernete, in niste kakor otroci, ne poj- 204 dete v nebeško kraljestvo. — In kdor sprejme taci- ga otroka v mojim imenu, mene sprejme. Kdor pohujša kteriga teh malih, ki v mene verujejo, bi mu bilo bolje, de bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globočino morja. 1 * Se dalje je pri ti perloznosti govoril od pohuj¬ šanja, ter rekel: „Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Pohujšanje sicer mora priti, ali vender gorje Člo¬ veku, po kterim pohujšanje pride! Ako te pa tvoja roka ali tvoja noga pohujša, odsekaj jo, in verzi jo od sebe: zakaj bolje ti je, hromimu ali kruljevimu iti v življenje, kakor obedve roki ali obedvč nogi imeti, pa verženimu biti v večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša, izderi ga in verzi ga od sebe; zakaj bolje ti je, z enim očesam iti v življenje, ka¬ kor obedve očesi imeti, pa verženimu biti v pe¬ klenski ogenj, kjer njih Červa ne bo konec, in ogenj ne bo pogasnil. — Gledajte — pravi Jezus dalje — de ne zaničujete kteriga teh malih! ker povem vam, de njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mo- jiga Očeta, ki je v nebesih.“ ,,Ako te troja roka . . noga . . oko pohujsa“ i. t. d. t. j. ako ti je kaka reč tolikanj prijetna in ljuba kakor roka, noga ali oko, jo moraš vender pustiti, če bi te v greh na¬ peljevala. 30. Negostoljubni Samarijani. — Marta in Marija. (Luk. 9, 51—56. — 10, 38—42.) Jezus se je spet v Jeruzalem namenil. Pot ga pelje skoz Samarijansko. Poslal je pa pred seboj v 205 neki terg sporočnikov prosit, de bi njega in njegove učence čez noč pod streho vzeli. Tode prebivavci tega terga Jezusa niso hotli sprejeti, ker so vidili, de gre v Jeruzalem k prazniku. Janez in Jakob to slišati, mu rečeta: „Gospod! ogenj z nebes naj na¬ nje pokličemo, de jih pokonča!*‘ Jezus pa ju posvari in pravi ♦ „Ne vesta, kteriga duha sta. Sin Človekov ni prišel ljudi pokončevat, ampak rešit Po tem so Šli v drugo mestice. Jezus je šel dalje proti Jeruzalemu, in je prišel v Betanijo. Zena, Marta po imenu, ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki se ji je reklo Marija. Ta se je usedla Gospodu k nogam, in je poslušala njegovo besedo. Marta pa si je dajala veliko opraviti, de bi mu postregla. Tedaj je pristopila k Jezusu in rekla • „Gospod! ti ni mar, de me moja sestra samo pusti streči? Reci ji, de naj mi pomaga!“ Go¬ spod pa ji je odgovoril: „Marta, Marta! skerhna si, in si veliko prizadevaš; pa le eno je potrebno. Ma¬ rija je nar boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet.“ Varujmo se togote iu maševauja. „Slehern človek bodi počasen k jezi. Ker jeza ne dela, kar je pred Bogam pra- vično.“ (Jak. 1, 19.) Gospod ni grajal Martine postrežljivosti, ampak le pre¬ veliko skerbljivost, zavoljo ktere je opustila njegove nauke poslušati. t 31. Jezus prijatel otrok. (Mat. 19, 13—16. Mark. 10, 13-16. Luk. 18, 15-18.) Jezus se je neki dan, kakor po navadi, veliko trudil z ljudmi. Celi dan je učil, in bolnike zdravil. — 206 — Proti večera se ljudje že razhajajo. Tadaj pridejo še nektere bogaboječe matere, in prinesejo ali pri¬ peljejo svoje otročiče k Jezusu, de bi na nje roke prokladal in nad njimi molil. Učenci pa jih niso hotli k njemu pustiti. Rev- kali so nad otroci, in matere kregali. Iz ljubezni do Jezusa so aposteljni to storili, ker oddihlej bi bili radi trudnimu učeniku privošili, nov trud bi mu bili radi odvernili. Jezus pa. ki je otroke serčno ljubil, je aposteljnam tako vedenje zavernil. Poln nebeške prijaznosti pokliče otroke k sebi, učencam pa reče: „Pustite otročičem k meni, in nikar jim ne branite; zakaj tacih je božje kraljestvo. In pa gotovo vam po- vem“ — je še djal — „kdor božjiga kraljestva ne sprejme, kakor otroci, z ravno toliko ponižnostjo in priprostostjo, ne pojde vanj.“ Potlej je Jezus otroke objemal, roke nanje po- kladal, in jih blagoslovil. 32. Bogati mladeneč. (Mat. 19, 16. Luk. 18, 18.) Enkrat je prišel bogat mladeneč k Jezusu, in ga je vprašal: „Dobri učenik! kaj naj storim, de večno življenje dosežem?“ Jezus mu je odgovoril: ,,Ako hočeš v življenje iti, spolnuj zapdvedi!" Na to mladeneč reče: „Vse to sim spolnoval od mladosti. Kaj mi še manjka ?“ Jezus ga ljubeznjivo pogleda, ter mu reče; „Ako hočeš popolnama biti, pojdi, pro¬ daj, kar imaš, in daj ubogim; in boš imel zaklad v nebesih. Potlej pridi, in hodi za menoj." Mladeneč 207 to slišati, je žalosten in zamišljen proč šel, ker je imel veliko premoženje. Ko je ta mladeneč odšel, je Jezus začel svojim učencam govoriti od nevarnosti bogastva, in je rekel: „Kak6 težko pojdejo v božje kraljestvo, kteri ima¬ jo bogastvo! Povem vam, ložej je kameli iti skoz šivankino uho, kakor bogatimu priti v božje kralje¬ stvo.'* Učenci so se Čudili, in rekli: „Kdo tedaj more zveličan biti?“ Jezus pa jih je pogledal in jim rekel: ,,Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče.“ Zdaj se oglasi Peter, in reče Jezusu: ,,Glej! mi pa smo vse zapustili, in smo šli za teboj; kaj bomo tedaj za to imeli?“ Jezus je odgovoril: »Res¬ nično vam povem, ob prerojenji, kadar bo Sin člo¬ vekov sedel na sedežu svojiga veličastva, bote tudi vi, kteri ste šli za menoj, sedeli na dvanajsterih se¬ dežih, in sodili dvanajstere Izraelove rodove. In slehern, kteri zapusti hišo, ali brate ali sestre, ali očeta ali mater zavoljo mojiga imena, bo stoterno prejel, in večno življenje dosegel. Veliko pa jih bo poslednjih, ki so pervi, in pervih, ki so poslednji.* 4 Tukaj Jezus priporoča ».evangeljske svete.** — Kdor za¬ voljo Jezusa časne reči zapusti, mu bo za to stoterno dušnih povernjeno, ter bo dosegel neizmerno zveličanje v nebesih. B. Nauki in prilike. 33. Jezusovi nauki na gori. (Mat. 5—8. Luk. 6.) Neki dan se je sila veliko ljudi zbralo okrog Jezusa. Stopil je tedaj na višavo, in se je usedel. 208 Učenci ga obstopijo po obeh straneh. spodej pa je ljudi cele trume. Zdaj vse utihne, io Jezus zr.čue učiti rekoč: «) Osem zveliear:skih čednost, 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo (t. j. ki uboštvo z voljo terpe ; — ki se zavoljo nebes vsimu bogastvu od¬ povedo ; — in vsi, kteri svojiga serca na posvetno ne navezujejo.) 2. Blagor krotkim; ker oni bodo zem¬ ljo posedli (t. j. ki se ne jeze, ne kregajo, ne prepirajo, temuč rajši poterpe in molče.) 3. Blagor žalostnim; ker oni bodo oveseljeni (t. j. spokorniki, ki zavoljo storjenih grehov žalujejo; in pa pravični, ki so hudo stiskani pa voljno terpe. 4. Blagor lačnim in ž e jni m pr a v i c e; ker oni bodo n a site ni (t. j.ki hrepene pravično po vsih Jezusovih naukih živeti, in čedalje popol- niši prihajati.) 5 Blagor usmiljenim; ker oni bodo usmiljenje dosegli (t. j. kteri bližnjimu v djanji pomagajo, kakor morejo, in radi prizanašajo.) 6. Blagor jim, kteri so čisti g a serca! ker oni bodo Boga gledali (t. j, kteri so brez nespodobnih misel in želja, brez hinavšine in zvijače in vsakoršne strasti.; 209 7. Blagor mirnim; ker oni bodo otroci božji imenovani (t. j. ki za mir v sebi in med svojim bližnjim skerbe.) 8. Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje ter p 6; ker njih je nebeško kraljestvo (t j. kteri so zavoljo vere ali pa zavoljo lepiga življenja zaničevani.) In ker je Jezus previdil, de bodo sosebno nje¬ govi učenci od hudobnih strašno preganjani, zato se oberne k njim, in jim še reče: „Blagor vam, kedar vas bodo kleli in preganjali, in vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavoljo mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih. Saj so že pred vami ravno tako delali s preroki. “ bj Od keršanske pravičnosti. „Nikar ne mislite, de sim prišel razvezovat postavo in preroke; ne razvezovat, ampak dopolnit sim jih prišel. Gotovo vam povem, dokler ne prej de nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena čerka, in ne ena pičica od postave, de bi se ne spolnila.“ „Povem vam, ako ne bo obilniši vaša pravica kakor pismarjev in Farizejev, ne poj dete v nebeško kraljestvo. — Slišali ste, de je bilo rečeno starim: Ne ubijaj; kdor pa ubija, bo sodbe ali smerti kriv. Jez pa vam rečem: Kdor se jezi nad svojim bratam (bližnjim), je sodbe kriv (smert zasluži). Kdor pa svojimu bratu reče raka (t. j. ga hudo zasramuje), Zgodbe svetiga pisma nove zav. 14 210 bo kriv zbora (t. j. zasluži pripeljan biti pred veliki zbor, de ga obsodi k smerti kamnanja). Kdor pa reče norec (t. j. bogatajic), bo kriv peklenskiga ognja." „Če tedaj svoj dar prineseš k altarju, in se tam spomniš, de ima tvoj brat kaj zoper tebe; pusti ondi svoj dar pred altarjem, in pojdi popred spravit se s svojim bratam, in potlej pridi in opravi svoj dar.“ „Spravi se s svojim zopernikam, dokler si ž njim na potu; sicer bi te utegnil izdati sodniku, sodnik pa rabeljnu, in rabelj te v ječo zapreti. Go¬ tovo ti povem, ne bo te iz nje, dokler ne plačaš do zadnjiga vinarja." „Zopet ste slišali, de je bilo rečeno starim: Ne prisegaj po krivim. Jest pa vam rečem, celo ne prisegati, ne pri nebu, ker je sedež božji; ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nčg; ne pri Jeru¬ zalemu, ker je mesto veliciga kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker ne moreš ne eniga lasu ne siviga ne Černiga storiti. Vaše govorjenje bodi: Je, je; ne, ne. Kar je pa več kakor to, je od hudiga.“ Je hotel reči: Bodite tako pravični in resnični, de med vami nikoli ne bo treba prisege. „Ne mašuj se nad sovražnikam; temuč če te kdo po desnim licu udari, pomoli mu raji še uniga, kakor de bi ž njim gerdo delal. In kdor se hoče s teboj pravdati za tvojo saknjo, raji mu pusti še plajš, kakor de bi se ž njim toževal. In kdor te eno miljo deleč prisili, pojdi dve ž njim. Kdor te prosi, mu daj, in kdor hoče od tebe na posodo imeti, ne obračaj se od njega.“ „Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kteri vas sovražijo, in molite za nje, kteri vas preganjajo 211 in obrekujejo ; de bole otroci Očeta, ki je v nebesih, kteri da svojimu solncu sijati na dobre in hudobne, in da dežiti na pravične in krivične. Zakaj ako le tiste ljubite, kteri vas ljubijo, kakoino plačilo bole imeli ? Ali ne delajo tega tudi cestninarji (ki jih imate za velike grešnike) ? In ako pozdravljate le svo¬ je brate, kaj je to posebniga? Ali ne delajo tega tudi neverniki? Bodite tedaj popolnama, kakor je vaš nebeški Oče popolnama." c Kako opravljati dobre dela. „Glejte, de svojih dobrih del ne [delate pred ljudmi, de bi vas vidili; sicer ne bote imeli plačila pri svojim Očetu, kteri je v nebesih. Kadar tedaj ubogajme daješ, ne trdbi pred seboj, kakor hinavci delajo po shodnicah in po tergih, de bi bili od ljudi hvaljeni. Resnično, povem vam, prejeli so svoje pla¬ čilo. Ko pa ubogajme deliš, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica; de bo tvoja milovšina na skrivnim, in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil." „In kadar molite, ne bodite kakor hinavci, kteri radi v shodnicah in na voglih potov stoje in molijo, de bi jih ljudje vidili. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo. Ti pa, kadar moliš, pojdi v svoj hram, zapri duri, in moli svojiga Očeta na skrivnim; in tvoj Oče, kteri na skrivnim vidi, ti bo povernil." „Kadar se postite, se ne delajte žalostnih kakor hinavci; gerdč namreč svoje obraze, de bi ljudje vidili, de se postijo. Resnično, povem vam, prejeli so svoje plačilo" — hvalo ljudi. d) Od prederzne sodbe. „Ne sodite, de ne bote sojeni; ne pogubljajte in ne bote pogubljeni. Zakaj s kakoršno sodbo so¬ dite, s takošno bote sojeni, in s kakorsno mero merite, s takošno se vam bo nazaj merilo. Kaj pa vidiš pezder v očesu svojiga brala; bruna pa, ki je v tvojim očesu ne čutiš? Ali kako moreš reči svo- jimu bratu: Pusti, de ti bom izderi pezder iz očesa; in glej! brun je v tvojim očesu? Hinavec! izderi poprej brun iz svojiga očesa, in potlej glej, de iz- dereš pezder iz očesa svojiga brata (t. j. male pre- greške svojiga bližnjiga vidiš, svojih velikih grehov pa ne spoznaš. Popravi popred svoje lastne grehe, potem še le glej, kako de boš svojiga brata poboljšal.“ Sklep. „Pojdite noter skoz ozke vrata; zakaj široke so vrata, in prostorna je pot, ktera pelje v pogu¬ bljenje, in veliko jih je, kteri po nji noter hodijo. Ozke pa so vrata, in tesna je pot, ktera pelje v življenje, in malo jih je, kteri jo najdejo. 41 „Varite se lažnjivih prerokov, kteri pridejo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Po njih sadu jih bote spoznali.— Ne vsak, kteri pravi: Gospod, Gospod! pojde v nebeško kra¬ ljestvo ; ampak kteri stori voljo mojiga Očeta, ki je v nebesih, tisti pojde v nebeško kraljestvo,'• 21 3 „Vsak tedaj, kteri sliši te moje besede, in jih spolni, bo podoben modrimu možu, kteri je sozidal svojo hišo na skalo. In ploha se je ulila, in vode so perderle, in vetrovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli; pa ni padla, zakaj vstavljena je bila na skalo. — Vsak pa, kteri sliši te moje besede, in jih ne spolni, bo podoben neumnimu možu, kteri je sozidal svojo hišo na pesek. In ploha se je ulila, in vode so perderle, in vetrovi so pihali, in so se v tisto hišo vperli, in je padla, in njena podertija je bila velika.“ Kadar je bil Jezus te besede dokončal, so se množice zavzemale nad njegovim naukam. Zakaj učil jih je, kakor kdor ima moč in oblast, in ne kakor njih pismarji in farizeji. Spolnujtno vselej iz ljubezni do Boga lepe čednosti, ki nas jih je sam Sin Božji prišel učit, in ne dajmo se nikdar ne od poželjivosti ne od krivih prerokov na široko pot pre- grešniga življenja zapeljati ! Tako bomo imeli že tnkaj mi r in pokoj v svojim sercu, po smerti pa bomo dosegli večno zveličanje. 34. Usmiljeni Samarijan. (tiuk. 10, 25—37.) Neki učenik postave je Jezusa skušal rekoč: „Učenik! kaj naj storim, de bom večno življenje zadobil?“ Jezus pa mu je rekel: „Kaj je v postavi pisano ? Kako bereš ?“ Je odgovoril: „Ljubi Gospoda svojiga Boga iz vsiga svojiga serca, in iz vse svoje duše, in iz vse svoje moči; in svojiga bližnjiga 214 kakor sam sebe.“ Jezus mu je rekel: ,,Prav si od¬ govoril; to stori, in boi živel. “ Učenik postave Jezusa dalje vpraša; „Kdo pa je moj bližnji ?“ Jezus pa je začel govoriti: „Neki človek je šel od Jeruzalema v Jeriho, in je padel med razbojnike, kteri so ga obropali, z ranami ob¬ dali, ter so šli, in ga pustili na pol mertviga. Pri¬ merilo se je pa, de je neki duhoven šel po tistim potu, in ga je vidil, in je memo šel. Tudi neki levit pride, ga vidi, in gre ravno tako memo. Neki popoten Samarijan pa je prišel do njega, in ko ga je vidil, se mu je v serce smilil. Pristopil je, mu obezal rane, vlil vanje olja in vina, ga je posadil na svoje živinče, ter ga peljal v gostivnico in ga oskerbel. Drugi dan, preden odrine, da gostivniku dva denarja, in mu reče: Skerbi zanj, in kolikor boš več izdal, ti bom jest nazaj grede povernil. — Kteri teh treh — vpraša zdaj Jezus — se ti zdi, de je bil bližnji tistimu, ki je padel med razbojnike?" Učenik odgovori; „Tisti, kteri mu je usmiljenje storil.“ Jezus mu reče: „Pojdi, in tudi ti tako stori.“ Slehern človek vsake vere vsaciga kraja in vsaciga stan« je naš bližnji, in smo mu dolžni vse dobro želeti, in če je mogoče, tudi storiti, bodi si tndi naš naj hnjši sovražnik. 35. Jezus uči moliti. (Luk. 11. 1—13.) (Mat. 6. 7—15.) Jezus je na nekim krsji molil. Ko je jenjal, mu nekdo učencov reče: „txospod! nauči nas moliti, kakor je tndi Janez svoje učence učil.“ Jezus jim 215 je rekel: »Kadar molite, recite: Oče naš, kteri si v nebesih! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kraljestvo. Zgodi se tvoja volja, kakor v ne¬ besih, tako na zemlji. Daj nam dans naš vsakdanji kruh. In odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikam. In ne vpelji nas v sku¬ šnjavo; temuč reši nas od hudiga. Amen. Povedal jim je tudi priliko: Ko bi kdo zmed vas prijatla imel, in bi k njemu šel o polnoči, in mu rekel: Prijatel! posodi mi tri hlebe; moj prija- tel je prišel k meni s pota, in nimam kej predenj položili; in bi uni znotraj odgovoril in rekel: Ne delaj mi nadlege, duri so že zaperte, in moji otroci so z menoj v hramu; ne morem vstati in ti dati. In ako uni le še terka, vam povem : ko bi ravno ne vstal, in mu ne dal zato, ker je njegov prijatel, bo vender zavoljo njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. In jest vam povem: prosite, in se vam bo dalo; išite, in bote našli; terkajte, in se vam bo odperlo. Zakaj slehern, kteri prosi, prejme; in kdor iše, najde; in kdor terka, se mu bo odperlo.“ — »Kdo pa zmed vas očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal? ali ribe, mu bo li namest ribe kačo dal ? ali če ga jajca prosi, mu bo li škor¬ pijona podal? Ako tedaj vi, ko ste hudobni, veste dobre darove dajati svojim otrokam: koliko bolj bo vaš Oče z nebes jim dal dobriga duha, kteri ga prosijo. »Vse, karkoli prosite v molitvi, ako verujete, bote pre¬ jeli." Mat. 21, 22.’ Kolika tolažba za nas v tolikih potrebah! 216 86. Prilika od vdove, pa od farizeja in c o 1 n a r j a. (Luk. 18, 1-14.) Pri neki priložnosti je Jezus v priliki govoril, in učil, de naj bo naša molitev stanovitna, in de ne smemo jenjati moliti. Rekel je: V nekim mestu je bil sodnik, kteri se Boga ni bal, in za človeka ni maral. Bila je pa tudi neka vdova v tistim mestu, kije imela pravdo z nekim človekam. Prišla je tedaj k sodniku rekoč: „Stori mi pravico zoper mojiga nasprotnika.“ Sodnik pa je dolgo časa ni hotel sli¬ šati. Potlej je pa sam pri sebi rekel: „Ako se ravno Boga ne bojim, in za človeka ne maram, ji bom ven- der pravico storil, ker mi nadlego dela, de ne gre, in me ne opravlja. Poslušajte — pravi Jezus dalje — kaj ta krivični sodnik pravi! In Gospod-Bog ne bo pravice storil svojim izvoljenim, kteri noč in dan k njemu vpijejo, in bo njih zatiranje terpel?! Povem vam, de jim bo hitro pravico storil." Povedal je pa tudi enim, kteri so sami v se za¬ upali, de so pravični, in so druge zaničevali, to pri¬ liko; „Dva človeka sla šla v tempel molit, eden Fa¬ rizej, in eden cestninar. Farizej je stal, in je sam pri sebi to molil: Zahvalim te, Gospod! de nisim kakor drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, prešest. niki, ali tudi kakor ta cestninar. Se postim dvakrat v tednu; dajem desetino od vsiga, kar imam. — Cest¬ ninar pa je od deleč stal, in še oči ni hotel proti nebu vzdigniti; temuč je terkal na svoje persi rekoč: Bog, bodi milostljiv meni grešniku! Vam povem, ta je šel opravičen domu, uni pa ne; ker vsak, kteri — 217 — se povišuje, bo ponižan; kdor se pa ponižuje, bo povišan.“ „Naj pa prosi z zaupanjem brez vsiga pomišljevanja. Za¬ kaj kteri se pomišlja, je enak morskimu valovu, ki ga veter goni, in sem ter tje meče. Tak človek naj nikar ne misli, de bo kaj od Gospoda prejel,“ Jak. 1, 6. „Molitev ponižniga bo oblake prederla. Sir. 35, 21. 37. Jezus svari pred lakomnostjo, ter uči zaupati v božjo previdnost. (Luk. 12, 13—40. Mat. 6, 25-34.) Veliko ljudi se je bilo zopet k Jezusu zbralo, in jih je učil. Nekdo iz množice stopi k Jezusu, in inu reče: „Učenik! reci mojimu bratu, de naj deli z menoj dedišino. 44 Jezus pa mu je rekel: „Človek, kdo me je poslavil sodnika ali delivca med vama! - ‘ Potlej je rekel vsim: „Glejte in varujte se lakom¬ nosti, zakaj nobeden ne živi od obilnosti svojiga premoženja. 41 Nato jim je povedal priliko rekoč: „Nekiga bogatiga človeka polje je bilo obilno sadu obrodilo. Tedaj je mislil sam pri sebi: Kaj bom storil, ker nimam kam svojih pridelkov spraviti? In je rekel: „To bom storil: poderl bom svoje žitnice in veči naredil; in vanje bom spravil vse, kar mi je zrastlo. In porečem svoji duši: Duša! Veliko blaga imaš spravljeniga za prav veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje. — Bog pa mu je rekel: „Neum- než! to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe; kar si pa skupej spravil, čigavo bo?“ Taka je ž njim, 44 — Jezus še pristavi — „kteri si bogastvo nabera, in ni bogat v Bogu. 44 Pri ti perložnosti, kakor že poprej v pridigi na gori, je Jezus tudi užil, zaupati v previdnost božjo, ker je rekel: ..Zato vam povem, ne skerbite za živ¬ ljenje , kaj bote jedli, tudi ne za telo, kaj bote o- blačili. Ali ni življenje vež kakor jed, in telo več kakor oblačilo? Poglejte ptice pod nebam; one ne sejejo, in ne žanjejo, in ne spravljajo v žitnice; in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več kakor one?— In za obleko kaj skerbite? Poglejte lim- barje na polji, kako rastejo; ne delajo, in ne pre¬ dejo, in ne šivajo ; pa vam povem, de še Salomon v vsi svoji časti' ni bil tako oblečen, kakor njih eden, Ce pa travo na polji, ktera dans stoji, in se jutri v peč verže, Bog tako oblači, kolikanj bolj bo vas, maloverni! Ne skerbite tedaj rekoč: Kaj bomo je¬ dli, ali kaj bomo pili, ali s čim se bomo oblačili? Ker po vsem tem poprašujejo neverniki. Sej ve vaš Oče nebeški, de vsiga tega potrebujete! Išite tedaj nar poprej božjiga kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo priverženo “ „Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rija in mol konča, in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rija ne mol, in kjer jih tatje ne iz¬ kopljejo in ne ukradejo. Kjer namreč je vaš zaklad, tam bo tudi vaše serce. Nihče pa ne more dvema gospodama služiti. Tudi vi ne morete Bogu služiti in mamonu t. j. bogastvu al poželenju po njem. Po pameti skerbeti in pridno delati, de sebe in svoje S potrebnimi rečmi preskerbimo, in revnim pomagamo, je naša dolžnost. Le preveliko in nezanpno skerbljivost, lakomnost in požrešnost Jezus tnkaj prepoveduje. „Kadar pa imamo živež in obleko, bodimo s tem zadovoljni. 11 I. Tim. 6, 8. 219 38. Jezus opominja k pokori; terdovrat- nim žuga. (Luk. 13, 1—9, Mat. 11, 20—25.) Pilat, rimski oblastnik, je bil rekel nekaj Ga- lilejcov ob glavo djati, ko so ravno daritev Bogu opravljali. Njih in pa darovane živali kri je zme¬ šana tekla. Nekteri so silno hudo od njih mislili, in Jezusu pravili, kaj se je zgodilo. Jezus pa jim reče: ,,Menite li, de so ti Galilejci, ker so toliko pre- terpeli, bili veči grešniki od druzih Galilejcov? Po¬ vem vam, de ne! ampak če se ne boste spokorili, boste vsi ravno tako pogubljeni. 44 Ravno ob tem času nekako se je bila še druga nesreča primerila. V Jeruzalemu blizo Silunskiga jezera, se je bil stolp poderl, in je osemnajst ljudi podsul. Jezus je tedaj še djal: „Mčnite li, de so uni osemnajsteri, ki se je v Siloe stolp na-nje poderl, huji grešniki bili, kakor vsi drugi Jeruzalemljani? Povem vam, de ne! ampak ako se ne boste spoko¬ rili, boste vsi ravno tako pogubljeni. Povedal jim je tudi to priliko: „Nekdo je imel figovo drevo zasajeno v svojim vinogradu, in je pri¬ šel sadu na njem iskat, pa ga ni našel. Rekel je tedaj gorniku: „Glej! tri leto je, kar hodim iskat sadii na tem figovim drevesu, in ga ne najdem; po¬ sekaj ga tedaj! Čimu še prostor jemlje?“ Gornik pa je odgovoril: „Gospod! še to leto ga pusti, de ga okopljem, in mu pognojim, de kje sad obrodi; če pa ne, ga boš potlej posekal. 41 Pri neki drugi perložnosti je Jezus z ojstrimi besedami očital mestam, v kterih se je nar več njegovih čudežev zgodilo, in se vender niso spoko- 220 rile. Rekel je: „Gorje tebi Korozajn! gorje tebi Betzajda! zakaj ako bi se bile take čuda godile v Tiru in v Sidonu, kakor so se pri vas godile, bi bile nekdaj v ojstrim oblačilu in v pepeli delale po¬ koro. Povem vam pa: Tiru in Sidonu bo ložje na dan sodbe, kakor vam. — In ti Kafarnavm! ali se boš gori do neba povzdigovalo? V pekel doli boš verženo. Zakaj ako bi se v Sodomi bile te čuda godile, kakor so se godile v tebi, bi bila do današ* njiga dne še stala. Povem pa, de bo zemlji Sodom- ljanov na sodni dan ložje kakor tebi.“ Nesreča druzih naj nas k pokori priganja, ker tudi nas bi utegnila nagla in neprevidema smert iz tega sveta pobrati; in gorje nam skoz vso večnost, če bi bili takrat v sinertnim grehu. 39. Jezus grešnike sprejema. (h.uk. 15, 1—10.) Jezus se je tako prijazno in ljubeznjivo, in tako častitljivo do ljudi obnašal, de se je slebern zaupljivo in spoštljivo k njemu približal. Med ljudmi, ki so se v velikim številu okoli njega zbirali’, kamor je prišel, so bili velikokrat tudi cestninarji in očitni grešniki, s kterimi bi se noben farizej ali pismauk ne bil pečal. Jezus je tudi te prijazno sprejemal, lepo užil, in k pokori opominjal; oni pa so ga radi poslušali, in si njegove besede k sercu jemali. In ravno to so napuha oslepljeni farizeji Jezusu nar bolj oponašali. „Ta grešnike sprejema in je ž njimi" — so zoper njega godernjali, ter ga pri ljudstvu cernili. — 221 — Že jim je bil enkrat (glej zgodbo 21.) na tako godernjanje odgovoril: „Ni treba zdravnika zdra¬ vim , ampak bolnim ; nisim prišel klicat pravičnih, ampak grešnikezdaj pa jim je tudi te lepi pri¬ liki povedal: „Kteri človek zmed vas, ako ima sto ovac, in eno zmed njih zgubi, ne popusti devet in devetdese- terih v pušavi, in ne gre za zgubljeno, dokler je ne najde? In kadar jo najde, jo zadene vesel na svoje rame; in ko pride domu, pokliče prijatle in sosede, in jim reče: Veselite se z menoj, ker sim našel svojo zgubljeno ovco. Povem vam, de tako bo v nebesih veči veselje nad enim grešnikam, kteri se spokori, kakor nad devet in devetdeseterimi pra¬ vičnimi, kteri ne potrebujejo pokore." „Ali ktera žena, ki ima deset denarjev, ako en denar zgubi, ne prižge luči, in ne pomete hiše, ter ne iše skerbno, dokler ga ne najde! In kadar ga najde, pokliče prijatlice in sosedinje rekoč: Vese¬ lite se z menoj, ker sim našla denar, kteriga sim bila zgubila. Tako, vam povem, bo med angeli Božjimi v eselje nad enim grešnikam, kteri se spokori. 44 Pri ti perložnosli jim je tudi povedal 40. Priliko od zgubljeniga sina. (Luk. 15, 11—32.) Neki človek je imel dva sina. Mlajši je rekel očetu: „Oče! dajte mi del blaga, kteri mene za¬ dene. Oče razdele sinovama premoženje. Nekaj dni potlej je mlaji sin vse pobral, ter se podal v daljno deželo, in je tam zapravil svoje premoženje 222 z razujzdanim življenjem. Potem pa, ko je bil vse zapravil, je vstala velika lakota v tisti deželi; in on je začel pomankanje terpeti. Šel je, in se po¬ nudil nekinm mestnjanu v službo. Ta ga je poslal na svojo pristavo svinje past. Tukaj bi se bil rad nasitil z lušinami, ktere so svinje jedle; pa nihče mu jih ni dal. — Tadaj je šel sam v se, in je re¬ kel : „Koliko najemnikov v hiši mojiga očeta ima obilno kruha; jest pa tukaj lakote poginjam! Vzdig¬ nil se bom, ter pojdem k svojimu očetu, in jim po¬ rečem: Oče! grešil sim zoper nebesa in zoper vas. Več nisim vreden vaš sin imenovan biti; vzemite me le kakor eniga svojih najemnikov." Vzdigne tedaj in poda se proti domu. Oče ga že od deleč zagledajo. Grozno milo se jim je storilo, mu teko naproti, se ga oklenejo okoli vratu, in ga kušujejo. Sin jim je pa rekel: „Oče! grešil sim zoper nebesa in zoper vas. Več nisim vreden vaš sin imenovan biti!' 4 — Ali oče ga niso pustili izgovoriti; svojim hlapcam reko: „Hitro prinesite nar boljši oblačilo, in oblecite ga; dajte mu perstan na roko, in čevlje na noge. Pripeljite in zakoljite pitano tele; gostili se bomo in veselico obhajali. Zakaj ta moj sin je bil mertev, in je zopet oživel; je bil zgubljen in je najden. Starji sin je bil pa ravno na polji. Ko se pri¬ bliža hiši, je zaslišal petje. Hlapcov eniga pokliče, in ga vpraša, kaj de je to. Je odgovoril: „Tvoj brat je prišel, in oče so rekli pitano tele zaklati, ker so ga spet zdraviga nazaj dobili. 44 Tedaj se je starji brat ujezil, in ni hotel v hišo. Torej so oče ven prišli, in ga začeli prositi. On pa je odgovoril in rekel svojimu očetu: „Glejte! toliko let vam že 223 delam, in nisim nikoli vašiga povelja prestopil; pa še kozliča mi niste nikoli dali, de bi se bil gostil s svojimi prijatli. Ko je pa prišel ta vaš sin, ki je ves svoj del z malopridnimi osebami zapravil, ste mu paše pitano tele zaklali!“ Oče pa so rekli: „Sin! ti si zmi- raj pri meni, in vse moje je tvoje. Gostiti se pa in veseliti, se je spodobilo, ker ta tvoj brat še živi, ki smo menili, de je že mertev, in ker se je zgu¬ bljeni spet našel. Ravno tako gerdo in nehvaležno, kakor zgubljeni sin do svojiga dobriga očeta, se obnaša vsak človek do Boga, ka¬ darkoli sinertno greši. Grešnik Bogu pokoršino odreče, se od Njega odverne , ter dela po svoji spačeni volji. S tem pa zapravi kerstno nedolžnost, posvečujočo gnado božjo, erbšino nebeškiga kraljestva, in je reven, lačen in nag na duši. — Kterikoli grešnik pa se k Bogu verne, ter svoje grehe iz serca obžaluje, se jih odkritoserčno spove, in zanje zadostuje, za- dobi milost pri Bogu, ki noče smerti grešnika, temuč de se spokori in živi. Naj bi pač slehern to dopolnil, kteri je za¬ pustil ljubeznjiviga nebeškiga Očeta! Sam sebe bi otel večniga pogubljenja, in angelam v nebesih bi pripravil veliko veselje* 41. Bogatin in ubogi Lazar. (Luk. 16, 19—31.) Jezus je v priliki od krivičniga hišnika *) učil, de naj bi s toliko razumnostjo za večno srečo skerbeli, s kolikošno posvetneži za časno skerbe; in de naj bi radi vbogajme dajali, in si tako reveže prijatle pridobili, de bodo per Sodniku za nas pro¬ sili. Tadaj so ga poslušali tudi Farizeji, kteri so bili *) Evangeli sv. Luk. 16, 1—9. se bere osmo nedeljo po binkeštih. 224 lakomni, in so se mu posmehovali. Jezus jim je pa rekel: „Vi se pred ljudmi pravične delate, Bog: pa pozna vaše serca; kar je pred ljudmi visoko, je pred Bojani gnjusoba . 44 Na to jim je tole pri¬ liko povedal: . Bil je bogat mož, kteri se je oblačil v škerlat in tančico, in se je vsak dan imenitno g'ostil. Bil je pa tudi ubožec, po imenu Lazar, kteri je ležal pred njegovimi vratmi poln ran, in se je želel na¬ sititi z drobtinami, ktere so padale od mize bo¬ gatina. pa nihče mu jih ni dal, ampak tudi psi so hodili, in so lizali njegove rane. — Prigodilo se je pa, de je ubožec umeri, in je bil nesen od an¬ gelov v naročje Abrahamovo. Umeri je pa tudi bogatin, in je bil pokopan v pekel. Ko je bil v terpljenji, je povzdignil svoje oči, in je vidil od deleč Abrahama in Lazarja v njegovim naročji. Tedaj je vpil in rekel: „Oče Abraham ! usmili se me, in pošlji Lazarja, de pomoči konec svojiga persta v vodo, in ohladi moj jezik, ker grozovitno terpim v tem plamenu.“ Abraham pa mu je rekel: „Sin! pomisli, de si prejel dobro v svojim živ¬ ljenji, Lazar pa je veliko hudiga prestal; zdaj pa se on veseli, ti pa terpiš. In verh vsiga tega je med nami in med vami velik prepad postavljen, de nobeden ne more od tod k vam, in od ondod sem priti. “ Bogatin reče: ,.Prosim te tedaj, oče! de ga pošlješ v hišo mojiga očeta; pet bratov namreč imam, de jih posvari, de tudi oni ne pridejo v ta kraj terpljenja." Abraham, mu pa reče: „Imajo Mojzesa in preroke; nje naj poslušajo . 41 On pa je rekel: *Tega ne storijo, oče Abraham! ampak če 225 kdo zmed mertviii k njim pojde, se bodo spo- korili.“ Abraham je odgovoril: „Ako Mojzesa in prerokov ne poslušajo, tudi ne bodo verovali, če ravno kdo od mertvih vstane.“ Jezus nam s to priliko tako rekoč zagrinjalo spred uniga sveta odgerne. Neumerjočnost človeške duše, posebna sodba in prihodnje povračilo se iz nje razvid!. Ta prilika je strašno svarilo bogatincam , kteri se re¬ vežev ne usmilijo; veselo tolažilo pa za vse uboge Lazarje, ki revsino, lakoto, bolečine voljno terpe. 42. Bratovsko svarjenje. — Neusmiljeni hlapec. (Mat. 18, 15-35.) Pri tisti priložnosti, ko je Jezus aposteljnam postavil otroka v zgled ponižnosti, ter svaril pred pohujšanjem *), je dalje tako le govoril: „Ako pa greši zoper tebe tvoj brat, pojdi in ga posvari med seboj in med njim samim. Ako te posluša, si pridobil svojiga brata; ako te pa ne posluša, vzemi seboj še eniga ali dva, de v ustih dveh ali treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne posluša, povej Cerkvi. Ce pa Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Resnično vam povem — govori dalje svojim oposteljnam — : „kar koli bote zavezali na zemlji, bo za¬ vezano tudi v nebesih; in kar koli bote razvezali na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih. *) Glej zgodba 29. Zgodbe svetiga pisma nove zav. 15 Takrat je pristopil k njemu Peter, in je rekel: 4 ,, Gospod! kolikokrat bo grešil zoper mene moj brat, in naj mu odpustim? do sedemkrat? 1 ' Jezus odgo¬ vori: „Ne rečem ti: do sedemkrat, ampak do se- demdesetkrat sedemkrat (t. j. vselej.) Na to pove lepo priliko, ker pravi: „Nebeško kraljestvo je podobno kralju. kleri je hotel obrajt delali s svojimi hlapci. Ko je začel rajtati, je bil predenj postavljen eden, kteri mu je bil dolžan deset tavžent talentov (več ko dva in dvajset mi¬ lijonov goldinarjev). Ker pa ni imel s čim plačati, je ukazal njegrnv gospod prodati njega, njegovo ženo, njegove otroke, in vse, kar je imel, de bi se plačal. Hlapec pa je padel na kolena, in ga je prosil rekoč: Poterpi z menoj, vse ti bom po- vernil. In gospod se je usmilil tisliga hlapča, ga spustil, in mu ves dolg’ odpustil. — Spred njega grede je pa tisti hlapec našel eniga svojih sohlap- cov, kteri mu je bil dolžan sto denarjev (t. j. blizo dvajset goldinarjev), in ga je zgrabil in davil rekoč: Plačaj, kar si dolžan! Tadaj je njegov so- hlapec predenj padel, in ga je prosil rekoč: Poterpi z menoj; vse ti bom povernil. On pa ni hotel; temuč je šel in ga je v er gel v ječo. dokler ne bo splačal dolga. Ko so pa vidili njegovi sohlapci, kar se je zgodilo, so bili silno žalostni, ter so šli in povedali svojimu gospodu vse, kar se je bilo zgodilo. Tadaj ga je poklical njegov Gospod, in mu reče: Hudobni hlapec! ves dolg sim ti odpustih ker si me prosil; ali nisi bil toraj tudi ti dolžan usmiliti se svojiga sohlapca, kakor sim se tudi jest tebe usmilil? In njegov Gospod se je razserdil, in ga je izdal trinogam, dokler, ne bo poplača! vsi- ga do'ga.“ „Tako bo tudi moj nebeški Oče vam storil, ako ne odpustite vsak!eri svojimu bratu iz vsiga serca. 11 Odpustimo radi svojimu bližnjimi! kollkošno koli razža- 'Jjenje' saj je vender le majhno proti razgaljenju, ki ga mi Bogu delamo s svojimi grehi. Odpustimo, preden začnemo moliti; sicer bi v peti prošnji „Očenaša“ serd božji nad - se klicali. 43. Modre in trapaste device. (Mat. 25. 1-13.) Ko je Gospod govoril svojim a posteljnem od poslednje sodbe *), in rekel. de tis ti ga dneva no¬ beden ne ve, še angeli ne, ampak sam Oee; je opominjal tudi k čuječnosti, naj bi se vedno greha varovali, in se do časa z dobrimi deli preskerbeli, de bomo vselej na smert pripravljeni. Rekel je: „A.ko bi hišni gospodar vedil. ob kteri uri bo tat prišel, bi gotovo čul, in bi ne pustil svoje hiše podkopati. Za tega voljo bodite tudi vi priprav¬ ljeni; zakaj Sin človekoV bo prišel ob uri, za ktero ne vesle.“ Na to je povedal naslednjo priliko: „Nebeško kraljestvo je podobno deseterim devi¬ cam, ktere so vzele svoje svetila, in so šle ženinu in nevesti naproti. Pa pet jih je bilo nespametnih, in pet pametnih. Petere nespametne so vzele sve¬ tila, olja pa niso vzele seboj. Pametne pa so vzele olja v svojih posodah s svelili vred. Ker se je pa ženin mudil, so vse podremale in zaspale. O pol¬ noči je šum vstal: Glejte! ženin gre, pojdite *) Glej zgodbo 62 . * mu 228 naproti. Takrat so vstale vse tiste device, in so napravljale svoje svetila. Nespametne pa so, modrim rekle: Dajte nam svojiga olja, ker naše svetila ugasujejo. Pametne pa so odgovorile: De ga kje ne zmanka nam in vam, pojdite raji k pro- dajavcam, in si ga kupite. Kadar so pa šle ku¬ povat, je prišel ženin; in pripravljene so šle ž. njim na ženitnino, in duri so se zaperle. Posled¬ njič pa pridejo tudi une device in kličejo: Gospod, gospod! odpri nam. On pa je odgovoril: Resnične vam povem, vas ne poznam. — „Čujte tedaj ker ne veste ne dneva ne ure!“ Modre device so podoba tistih kristjanov, kteri nentru- deno svoje dolžnosti iz dobriga namena spolnujejo, in jim dobrih za večno življenje zaslužljivih del ne manka. Kjerkoli in kadarkoli jih smert dohiti, jih najde pripravljene. Trapastim devicam so podobni tisti kristjanje, 1) kteri vere v delih ne kažejo; 2) kteri sicer nektere dobre dela opravljajo * pa brez praviga namena; 3) kteri pokoro od dne do dne odlašajo, de jih tako smert prehiti. C. Jezus poterduje svoj nauk s čudeži. S čudeži je Jezus poterdoval, de je On res tisti, kteriga se je delal, namreč obljubljeni Mesija in božji Sin, in de so tedaj vsi nauki, ki jih je oznanoval, resnični in božji. Zdraven tega so bik vsi njegovi čudeži taki, de je ž njimi povsod dobrote skazoval. Zmed čudežev Gospodovih, ki so jih sv. evan¬ gelisti bolj natanko popisali, slede tukaj naj ime- aitniši, 229 a. Vsa natora je Jezusu.pokorna. 44. Jezus utolaži vihar na jezeru. (Mat. 8, 23^27.) Jezus je bil neki dan pri Genezareškim jezeru, in je učil množice, ki so se bile okoli njega zbrale. Po tem je zapovedal na uno stran jezera prepeljati. Stopil je tedaj v čelnic, in njegovi učenci so šli z njim. Zlo se je bil čez dan utrudil; torej se je usedel, in se počivat nasloni. Ko se tako peljajo, kar vstane velik vihar na morji, de so valovi čelnič pokrivali. Jezus je pa spal. Učenci so bili v strahu in trepetu. Stopijo tedaj k njemu, ga zbude in reko ; „Gospod! otmi nas , poginjamo!“ Jezus jim je rekel: „Kaj ste boječi, maloverni?" Tadaj je vstal, in zapovedal vetrovam in morju, in bila je velika tihota. Ljudje pa so se čudili in rekli: „Kdo je ta, de so mu pokorni vetrovi in morje?" 45. Jezus nasiti 5000 mož. (Mat. 14, 13. Mark. 6, 30. Luk. 9, 11. Jan. 6, 1.) Velikonočni praznik se je bližal. Veliko ljudi je bilo že na potu v Jeruzalerri. Razposlani ,apo- steljni so se bili ravno kar vernili k Jezusu, in so mu povedali, kar koli so bili storili. Ia Jezus jim je rekel: „Pojdite na stran v samoten kraj, in se malo počite." V čeln z učenci vred je stopil, ter so šli v samoten kraj ne deleč od Betzajdskiga mesta. Ljudje, ki so g^ vidili v čeln iti, so ob bregu za njim šli, ker so vidili čudeže, ki jih je delal — sno — nad bolniki. Jezus je iz čelna stopil, ter šel s svo¬ jimi učenci na goi^r; množica pa je za njim vderla. Ko je pa veliko množico vidil, se jih je usmilil, in je začel učiti. Potlej je ozdravil bolnike, kolikor jih je med njimi bilo. Kadar je že pozno bilo, stopijo učenci k njemu, in mu reko: ,,'i'a kraj je samoten, in čas že prehaja; spusti množice, de gredo na vasi in terge, in si jesti dobe!" Jezus reče: „Dajte jim vi jesti!" Učenci se mu začudijo in pravijo: „Kako to? ali gremo in kupimo za dve sto denarjev (t.j. 40 gold). Skušati ga, koliko zaupanje ima v nje¬ govo moč, vpraša Jezus še Filipa: „Od kod bomo kupili kruha, de se jih toliko naje?" Filip mu odgo¬ vori: „Za dve sto denarjev kruha jim ni dosti, de bi vsakteri kaj maliga dobil." Jih vpraša: „Koliko je kruha? idite in poglejte." Andrej pride in pove: „Neki mladeneč je tukej, kteri ima pet ječmenovih kruhov, in dve ribi; ali kaj je to med tolikanj?" Na to reče učencam: ,,Prinesite mi oboje; ljudem pa recite, de naj zverstama po travi sedejo. In so se usedli po sto ali po petdeset vštric. Bilo jih je pet tavžent mož brez žen in otrok. Zdaj je Jezus vzel petere kruhe in obe ribi, je pogledal v nebo, jih blagoslovil, in dal učen¬ cam, de naj jih razdele. Tudi rib reče vsim dati, kolikor jih kdo jesti hoče. Učenci so razdelili; in vsi ljudje so jedli, in se nasitili. Ko so bili vsi nasiteni reče Jezus učencam: ^Poberite kosce, kteri so ostali, de konca ne vzamejo." So tedaj po¬ brali ostanke koscov, in bilo jih je dvanajst pol¬ nih košev. Ljudje, ko so vidili čudež, kleriga je lil Je- zus storil, so rekli: „0u je resnično prerok, kteri jma na svet priti; 11 in so ga mislili po sili kralja storiti. Jezus pa je to vidil; tedaj je ukazal ueen- cam v eeln stopiti, sam pa se je natihama umaknil nekam na goro, iu je ondi molil do pozne noči. Množica se je razšla, iu je prenočila v bližnjih tergili in vaseh. NB. Drugikrat je Jezus nasitil 4000ljudi s sedmerimi kruhi in nekoliko ribami, iu ostalo jim je bilo še sedem jerbasov koscev, kakor se bere v evangelij 6. nedeljo po binkestih Mat. 15, 39. Tukej so se prav lepo spolnile Jezusove besede : „Išite naj popred božjiga kraljestva in njegove pravice; in vse drugo vain bo priverženo,“ 46. Jezus hodi po morji kakor po suhim. (Mat. li. Mark. 6. Jan. OJ Učenci so stopili v čelu. de hi se prepeljali. Pa kmali je vstal velik vihar, in valovi so čelnič na sredi jezera sem ter tje zaganjati. Po vsi moči so si prizadevali, pa vihar jim ni dal naprej priti. Okoli treh po polnoči zagledajo nekoga po morji proti čelnu iti. Bil je Jezus. V temni noči iu že tako vsi prestrašeni, ga niso spoznali. „Pri- kazen je!“ so rekli, in so iz strahu krič zagnali. Jezus pa jih je z navadno prijaznim glasam nago¬ voril: „Jest sim, nikar se ne bojte!“ Veliko veselje jim je bilo, Jezusa pri sebi imeti v toliki nevar¬ nosti. Peter je hitro rekel: „Gospod! ako si ti, mi reci po verhu vode k tebi priti.“ On je rekel: „Pridi!“ Peter stopi iz čelna , in se spusti po verhu 232 vode, de bi prišel k Jezusu. Ko je pa vidi! silen veter, se je zbal, in pri ti priči se je začel topiti. Tedaj je zavpil: „ Gospod! reši me!“ In zdajci je Jezus svojo roko stegnil, ga prijel in mu rekel: „Maloverni! zakaj si sumil?“ In ko sta stopila v čelu, je veter nehal. Ti pa, kteri so bili v čelnu, so ga molili, in so rekli: „Res, Sin Božji si!“ Prosimo Boga, de nam da. terdno zaupanje: „0 Bog! poterdi moje upanje!“ 47. Jezus obljubi presveto rešnje Telo. (Jan. 6, 22. i. d.) Množica, ki jo je bil Jezus nasitil, ga je prišla drugi dan zopet iskat, in je vidi]a, de ga ni več tamkej. Stopijo tedaj v čelne, in gredo v Kafar- navm za njim. Jezus, množico viditi, je rekel: nlšeteme, ne ker ste čudeže vidili, temuč ker ste od kruhov jedli in nasiteni bili. Delajte ne za jed, ktera mine, ampak za jed, ktera v večno življenje ostane. — Jest sim živi kruh, ki sim z nebes prišel. Ako kdo je od tega kruha, bo živel ve- komej; kruli pa, kteriga bom jest dal, je moje meso za življenje sveta. “ Judje so se med seboj prepirali in djali: „Kako nam more ta svoje meso dati jesti?“ Jezus jim je tedaj rekel: „Resnično, resnično vam povem: Ako ne hote jedli mesa Sinu človekoviga, in ne pili njegove kervi, ne hote imeli življenja v sebi. Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima večno življenje, in jest ga bom obudil poslednji dan. Zakaj moje meso je res jed, in 233 moja kri je res pijača. Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jest v njem. — Ta je kruh, kteri je z nebes prišel; ne kakor mana, ki so jo vaši očetje jedli, in so umerli. Kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.“ Veliko Jezusovih učencov, kteri so poslušali, je reklo: „To govorjenje je terdo, in kdo ga more poslušati?“ in so odsihmal odstopili od njega. Jezus je tedaj dvanajsterim rekel: „Hočete tudi vi preč iti?" Simon Peter pa mu je odgovoril: „Gospod! k komu pojdemo ? Besede večniga življenja imaš, in mi smo verovali ia spoznali, de si ti Kristus, Sin božji.“ Jezus Kristus ima besede večniga življenja; yery»jmo terdno, kar On uči! „0 Bog! pomnoži mojo vero!“ b. Slepim je dal, de so vidili. 48. Jezus da dvema slepcama pogled. (Mat. 9, 27-31.) Kadar je Jezus od Jaira, čigar hčer je bil k življenju obudil, dalje šel, sta dva slepca za njim šla, sta vpila in djala: „Usmili se naju, Sin Da¬ vidov!" Jezus pa je šel svojo pot , kakor de bi ju ue slišal. Ko je domu prišel, sta slepca k njemu stopila. Jezus jima reče: „Verujeta, de vama za- morem to storiti?“ Mu odgovorita: „Verujeva, Go¬ spod!" Tedaj se je dotaknil njunih oči iti je rekel: „Zgodi se vama po vajini veri" In nju oči so se odperle. Tedaj je jima popretil rekoč: „Glejta, de nobeden ne zve." Ona sta pa ven šla, in sta ga po vsim tistim kraji razglaševala." 234 49. Sl ep o roj eni. (Jan 9, 1 —41.) Ob prazniku šotorov je prišel Jezus v Jeru- zalem, in je šel tudi v tempel učit. Judje so sc mu čudili in rekli: „Kako ume on pisma, ker se ni nčil?“ Jezus jim je pa rekel: „Moj nauk ni moj, ampak tistiga, kteri me je poslal. Ako hoče kdo njegovo voljo 'storiti, bo spoznal, ali je iz Boga, ali jest sam iz sebe govorim.“ •— Jest sim luč sveta; kdor za mano hodi, ne hodi po trni, ampak bo imel luč življenja. — Resnično vam povem: „Ako kdo mojo besedo dopolni, ne bo smerti vidil veko¬ maj. “ Veliko iz množice jih je vanj verovalo. Nekteri terdovratni pa, in posebno Farizeji, so ga hotli kamnjati, in Jezus je šel iz tempelna. Iz tempelna grede vidi Jezus med ubožci človeka, ki je bi! slep rojen. Judje so imeli krivo misel, de take in enake nadloge so vselej kazni kaeiga greha. Učenci Jezusovi so zdaj tudi še tako mislili. Uprašajo ga tedaj: „Učenik! kdo je grešil, on ali njegovi starši, deje slep rojeu?‘ fc Jezus je odgovoril: „M grešil ne on ne njegovi starši; temuč, de se razodenejo božje dela nad njim.“ Po tem je pljunil na tla, in storil blata pljunka, mu je pomazal oči, in rekel: „Pojdi, umi se v kopli Siloe “ Je šel, in se umil, in se je vernil vidijoč. Sosedje in tisti, ki so ga poprej poznali , so rekli: Kaj ne, de je ta tisti, ki je sedel, in vbo- gajme prosil? Eni so rekli: Je; drugi pa: Ne, ampak le podoben mu je. On pa je rekel: ,,Jest 235 sim tisti.“ So ga vprašali: „Kako si spregledal?* Jim je povedal, kdo in kako mu je dal pogled. Na to ga peljejo k Farizejem. Ti so ga tudi vprašali, kako je pogled dobil. In on je rekel: „Blato mi je na oči djal, in jest sim se umil, in vidim.* Bila je pa sabota, ko je bil Jezus to storil. Toraj so rekli nekteri zmed Farizejev: „Ta človek ni od Boga, ker sabote ne posvečuje.“ Drugi pa so rekli: „Kako bi mogel grešnik take čudeže delati ?“ Beko tedaj ozdravljenima: ,,Kaj ti praviš od njega, kteri ti je oči odperl?“ Je odgovoril: »Prerok je.* Duhovšina in Farizeji pa niso ver? jeli, de je bil slep in de je spregledal. Pokličejo tedaj njegove starše, in jih vprašajo: „Je li ta vaš sin, ki pravite, de je bi! slep rojen?* Starši od¬ govore: „Vemo, de je on naš sin, in de je bil slep rojen ; kako pa zdaj vidi, in kdo mu je oči odperl, ne vemo. Njega vprašajte, saj je zadosti star, naj sam govori od sebe.* Tako so govorili, ker so se Judov bali; zakaj Judje so bili že skle¬ nili, de, če kdo reče, de je on Kristus, naj bo od shodnice odločen. Duhovšina tedaj vdrugič poklice uniga, ki je kil slep, in mu reko: „Daj čast Bogu! mi vemo, de je ta človek grešnik.* Jim reče: „Ali je greš¬ nik, ne vem; samo to vem, de sim bil slep, in de zdaj vidim.* Ga vprašajo: „Kaj ti je storil? kako ti je oči odperl?* Jim odgovori: „Sim vam že po¬ vedal ; čimu hočete zopet slišati ? Hočete mar tudi vi njegovi učenci hiti?* Tadaj so ga Farizeji kleli in rekli: „Ti hodi njegov učenec; mi pa smo Moj¬ zesovi učenci. De je z Mojzesam Bog govoril to vemo; ta pa, ne vemo, odkod deje* Tisti — 236 — ■človek jim je odgovoril: „Codno je, de ne veste, od kod de je; in vender mi je oči odperl! Vemo pa, de grešnikov Bog ne usliši. Kar svet stoji, se ni slišalo, de bi bil kdo sleporojenimn oči od- perl. Ko bi ta ne bil od Boga, bi ne bil mogel nič storiti." Tedaj mu rekd: „Ves si v grehih rojen, in ti nas učiš." In so ga venkej pahnili. Ko ga je Jezus našel, mu je rekel: „Veruješ ti v Sinu Božjiga?" Je rekel: Gospodi kdo je, de verujem vanj ? Jezus mu je rekel: „Vidil si ga, in kteri s teboj govori, On je." Uni pa je rekel: „ Gospod verujem." In vergel se je na tla, in ga molil. 50. Slepi Bartimej in še dva druga slepca. (Luk. 18, 31-43: Mat. 20, 29—34.) Ko je Jezus šel zadnjikrat v Jeruzalem, ter se mestu Jerihi bližal, je neki slepec, Bartimej po imenu, sedel poleg pota, in je vbogajme prosil. Ia ko je slišal množico memo iti, je vprašal, kaj bi to bilo. Povedali so mu pa, de Jezus iz Na¬ zareta memo gre. Tadaj je začel vpiti rekoč: „Jezus sin Davidov, usmili se me!" Spredaj gre¬ doči pa so ga svarili, de naj molči. On pa je še bolj vpil: „Sin Davidov, usmili se me!" Jezus je obstal, in ga je rekel k sebi pripeljati. In kadar se je približal, gaje vprašal: „Kaj hočeš, deti storim?" On pa je rekel: „Gospod, de vidim." Ia Jezus mu je rekel: „Spreglej!— Tvoja vera ti j® pomagala." In zdajci je spregledal, ter za Dji® šel, in Boga Častil. I 287 Kadar je is Jerihe šel, ga je zopet velika množica spremljala. In dva slepca, ki sta pri poti sedela, sta slišala, de Jezus memo gre, ter sta vpila rekoč: „Usmili se naju, Gospod, sin Da¬ vidov!" Jezus je obstal, je poklical, in jima djah »Kaj hočeta, de vama storim?“ Rečeta: »Gospod, de se najine oči odpro.“ Jezus se je nju usmilil, sc njunih oči dotaknil, in zdajci sta spregledala, ter za njim šla. c. Gluhim je dal, de so slišali, mutastim de so govorili. Kako je Jezus ozdravil gluhomutca, se bere v evangelii 11. nedeljo po binkeštih. Mark. 7, 81—37. d. Hromim je dal, de so hodili. Od mertvoudniga, kako ga je Jezus ozdravil, se bere v evangelii 18. nedeljo po binkoštih. Mat. 9, 1—8. Mark. 2, 1—13. 51. Osem in trideset letni bolnik, (Jan. 5, 1—18.) V Jeruzalemu je bila kdpel, ki se ji je reklo Betzajda, in je imela pet I6p na okrog. V njih je ležalo veliko bolnih, slepih, kruljevih, suhoudnih, kteri so Čakali na pljivkanje ali gibanje vode. Za¬ kaj voda se je ob časih začela plajhati, in kdor je — 23 » — tadaj pervi v kopel stopil, je ozdravel, ktero bo¬ lezen koli je imel Bil je tam Človek, kteri je bil osem in trideset let bolan. Jezus je bil ravno v Jeruzalem na praz¬ nik prišel. Ko tega Človeka vidi ondi ležati, mu reče: ,,Hočeš ozdravljen bitiBolnik mu j« odgo¬ voril: ,,Gospod! nimam človeka, de bi me, kadar se voda skali, v kdpel djal; zakaj preden jest pridem , že drugi pred menoj vanjo stopi." Jezus mu reče: „Vstani, zadeni svojo posteljo, in hodi!" In tisti človek je zdajci ozdravel, ter je vzel svojo po¬ steljo in je hodil. Tisti dan pa je bila sabota. Toraj so Judje ozdravljenimu rekli: „Sabota je; ne smeš po¬ stelje nesti." Jim je odgovoril: „Kteri me je ozdra¬ vil, mi je rekel: „Zadeni svojo posteljo in hodi." Ga vprašajo: „Kdo je pa tisti, ki ti je to rekel ?“ Mož ga ni vedil imenovati. Jezus se kmali potlej v tempelnu ž njim snide, in mu reče: „Glej, ozdrav¬ ljen si! nikar več ne greši, de se ti kaj hnjšiga ne zgodi!" Ko je mož Jezusa spoznal, gre in pove Judam: „Jezus se mu pravi, kteri me je ozdravil." Judje so zdaj Jezusa preganjali, ker je to bil v saboto storil. Jezus jim je pa odgovoril: „Moj Oče do zdaj dela, in jest delam." Na to so še bolj iskali ga umoriti, ker ni le sabote prelomil, temuČ je tudi Boga imenoval svojiga Očeta. Jezus jim je pa dalje rekel: „Karkoli Oče dela, to tudi Sin dela. Kakor Oče mertve obuduje in oživlja, tako tudi Sin oživlja, ktere hoče. Oče tudi nikogar ne sodi, temuč je vso sodbo Sinu dal, de vsi časte Sinu, kakor časte Očeta. Kdor Sina ne Časti, ne časti Očeta, 23!) kteri ga je poslai. Resnično, resnično vam povem, de pride ura, ko bodo vsi, kteri so v grobeh, sli¬ šali, glas Sinu Božijga; in kteri so dobro delali, bodo vstali k življenju, kteri so pa hudo delali, bodo vstali k obsojenju.“ Pri tej priložnosti jim je dalje skazoval, de je on obljubljeni Odrešenik. Kekel je: „Ako bi jes f sam od sebe pričeval, bi znal kdo reči, de moje priče¬ vanje ni resnično. Nekdo drugi je, kteri od mene pričuje: poslali ste k Janezu; in on je resnici pri¬ čeval. Imam pa še veči pričevanje, kakor je Ja¬ nezovo; namreč dela. Dela, ktere delam, same od mene pričujejo, de me je Oče poslal. In Oče, kteri me je poslal, je sam od mene pričal (namreč pri kerstu na Jordanu). 41 — Dalje je rekel: „Preišife pisma, ker menite, de imate v njih večno življenje: one so, ktere od mene pričujejo.“ e. Gobove je očiševal. Od goboviga človeka, ki se ga je Jezus le do¬ taknil in rekel: ,,Hočem, bodi očišen,“ in je kar čist bil od svojih gob, se bere v evangelii 3. ne¬ deljo po razglašenji Gospodovim. Mat. 8, 1—5. Od desetih gobovih mož se bere v evangelii 13. nedeljo po binkeštih. Luk. 17, 11—19. f. Jezus ozdravlja vsakoršne bolnike. 52, Simonova t a š a. (Luk. 4, 38—40.) V mestu Kafarnavmu, kamor se je bil preselil iz Nazareta, je Jezus ob sabotah učil po shodnicah. 240 Neki dan se je podal iz shodnice v hišo Simona Petra. Simonovo tašo pa je hnda merzlica tresla, in prosili so Jezusa, de bi ji pomagal. Jezus je k nji stopil, je zapovedal merzlici, in precej jo je po¬ pustila, de je zdajci vstala, in jim stregla. Na večer pa so prinesli k njemu vse bolne, ki so imeli mnogotere bolezni. On pa je na sleherniga roke položil, in ga ozdravil. 53. Človek z vsušeno roko. (Mat. 12, 9—13.) Jezus je prišel neko saboto v Farizejsko šolo. Bil je ondi človek, kteri je imel vsušeno roko. Fa¬ rizeji so ga vprašali: Ali se sme ob sabotah ozdrav¬ ljati ?“ Jezus jim je pa odgovoril: „Kteri človek bo med vami, ko bi imel ovco, in bi ob saboti v jamo padla, ali je ne bo prijel in ven vzdignil? Koliko boljši pa je človek kakor ovca! Zato se sme ob saboti dobro storiti. Po tem reče tistimu človeku: „Stegni svojo roko." In jo je stegnil, in je zdrava postala ravno tako kakor druga. Farizeji pa, ne de bi bili vanj verovali, temuč so venkej šli, in se posvetvali, kako bi Jezusa po¬ gubili. Ker je pa Jezus to vedil, se je od ondod umaknil. Od vodeničniga človeka, ki ga t 'je Jezns tudi v saboto v hiši nekiga višiga Farižejev ozdravil, ter Farizejem z enako priliko od osla ali vola, ki bi komu v kapnico padel, in bi ga 241 gotovo precej sabotni dan iz nje izlekel, pokazal, de se smejo v saboto dela usmiljenja do bližnjiga oprav¬ ljati, se bere v evangelii 16. nedeljo po binkeštih. Luk. 14, 1—7. : g. Tudi take bolnike, ki so bili deleč od njega, je Jezus ozdravljal. Od kralji če viga sina se bere v evangelii 20. nedeljo po binkeštih. Jan. 4, 46—58. 54. Stotnikov hlapec. (Mat. 8, 5-13.) Z gore, kjer je učil osem zveličanskih čednost, je prišel Jezus v Kafarnavm. Tadaj je stopil k njemu rimski stotnik, in ga je prosil rekoč: Gospod! moj hlapec leži doma mertvouden, in ga hudo vije.“ Jezus mu je rekel: Jest bom prišel in ga boni ozdravil. Stotnik odgovori, in reče, „Gospod! nisirn vreden, de greš pod mojo streho; temuč reci le z besedo, in moj hlapec bo ozdravljen. Zakaj tudi jest sim človek, ki sim pod oblastjo, in imam vojšake pod seboj , in rečem temu: Idi, in gre; in unimu : Pridi, in pride; in svojimu služabniku: Stori to, in stori.“ Ko je pa Jezus to slišal, se je začudil, in je rekel množicam; „Resnično vam povem, tako velike vere nisirn v Izraelu našel. Povem vam pa, de jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli pri mizi z Abrahamam in Izakam in Jakopam v ne- Zgodbe svetiga pisma nove zav, 16 242 beškim kraljestvu; otroci kraljestva pa bodo pah¬ njeni v vnanjo temo, ondi bo jok in škripanje z zobmi. 11 Potlej je rekel stotniku: ,,Pojdi, in kakor si veroval, tako se ti zgodi 1“ In hlapec je bil ozdrav¬ ljen tisto uro. h. Hudiče je izganjal. 55. Mesecu i. (Mat. 17, 14. Mark. 6, 16.) Ko je Jezus prišel z gore Tabor, kjer se je bil spremenil, pristopi k njemu človek, na kolena pade in ga prosi: Gospod! usmili se mojiga sina, ker je mesečen (obseden), in veliko terpi; zakaj večkrat pade v ogenj in večkrat v vodo. Sim ga pripeljal k tvojim učencam, pa ga niso mogli ozdra- viti." Jezus ga je ukazal pred se pripeljati. Nato je vprašal očeta, kako dolgo de je, kar se mu je to prigodilo? Oče je odgovoril: „Od mladiga; ali če kaj moreš, pomagaj nam, in usmili se nas.“ Je¬ zus mu je djal: „Ce moreš to verovati, vse je mo¬ goče temu, kteri veruje! 14 In oče je s solzami v očeh rekel: „ Verujem, Gospod! pomagaj moji ne¬ veri!* Zdaj je Jezus nečistimu duhu zažugal, in hudobni duh je šel iz njega. Na to so učenci Jezusa vprašali: „Zakaj ga mi nismo mogli izgnati ?“ Jezus jim je odgovoril: „Zavoljo vaše nejevere. Zakaj resnično vam povem, ako imale vero, in porečete ti gori: Prestavi se od tod tje, in se bo prestavila, in nič vam ne bo ne¬ mogoče. Ta rod hudobnih duhov pa se ne izžene drugači, kakor le z molitevjo in s poštam. 1 * 243 I. Jezus obuduje mertve k življenju. 56. Mladeneč v Naj mu. (Luk. 7, 1—16.) Popotovaje po svoji domači deželi, se je pri- godilo, de je Jezus šel v mesto, ki se imenuje Najm; in ž njim so šli njegovi učenci in velika ‘množica. Ko se je mestnim vratam približal, so merliča nesli, ediniga sina njegove matere, ki je bila vdova. Jo¬ kaje je šla reva zapušena za parami. Ž njo je bilo veliko ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod vidil, se mu je v serce smilila, in ji je rekel: „Ne jo¬ kaj Pristopil je, se dotaknil par, in nosci so ob¬ stali. — Po Izraelskim niso trug’ zabijali. Vsaki je lahko merliča na odru vidil; v gol pert je bil zavit.— Jezus je merliču rekel: „Mladeneč, rečem ti, vstani!‘ - Precej je merlič sedel in začel govoriti. Jezus ga je peljal k njegovi materi. Vse pa je strah obšel, in so Boga hvalili rekoč: „Veliki pre¬ rok je med nami vstal, in Bog je obiskal svoje ljudstvo.“ In ta sldvez od njega se je razširil po vsi Judeji in v druge dežele okrog. 57. Jajrova hči in bolnica. (Mat. 9, 18-26. Mark. 5, 22—43. Luk. 8, 41.) Enkrat, ko je ravno velika množica pri Jezusu bila, pride k njemu neki vikši shodnice, Jajr po imenu. Imel je hčer, še le dvanajst let staro, in bila je na smertni postelji. Pred Jezusa pade, in ga — 244 — prosi: „Gospod! moja hči umira; pridi in položi roko na njo, de ozdravi in živi . 11 Jezus je vstal in ž njim šel. Njegovi učenci in veliko ljudi je za njim šlo. Med ljudstvam je bila žena, ktera je že dva¬ najst let bolehala. Mnogim zdravnikam je bila že v rokah, vse premoženje jim je bila izdala; ven- der je ni mogel nobeden ozdraviti. Ona je sama pri sebi rekla: ,,Ako se le njegoviga oblačila do¬ taknem, gotovo bom ozdravljena.“ Toraj se pririne skoz ljudstvo do Jezusa, se dotakne roba njegoviga oblačila, in zdajci je čutila, de je ozdravljena svoje nadloge. Menila je, de je to skrivej storila. In res, noben človek ni tega vidil. Jezus pa se oberne k ljudem, in reče: „Kdo se je mojiga oblačila do¬ taknil ?“■ Nihče se ne oglasi. Peter in drugi učenci mu reko: „Učenik! sej vidiš, de ljudje od vsili strani v te tiše, in še vprašaš : Kdo se me je do¬ taknil ?“ Pa Jezus le terdi: „Nekdo se me je do¬ taknil, ker vem, de je ozdravljajoča moč šla iz mene . 41 Ko žena vidi, de se nič ne da skriti, je tre¬ petaje predenj padla, in povedala pred vsim ljud¬ stvam, zakaj se ga je dotaknila, in kako je naglo bila ozdravljena. Jezus pa ji je rekel: „Hči! tvoja vera ti je pomagala; pojdi v miru . 14 Vsa zdrava in vesela je šla na svoj dom. Jezus je še govoril, kar pride nekdo Jajrovih, in mu reče, de naj ne_ trudi Učenika, ker je hči že umerla. Oče ostermi. Pa Jezus mu je rekel: „Ne boj se, le verovaj, in bo oteta.“ Ko je Jezus v hišo prišel, so vsi jokali in po nji žalovali. Tudi se je že po šegi tistih krajev mert- vaška piskala, in žalovavke so žalostne pesmi pele. 245 Jezus je rekel; „Odstopite; zakaj deklica ni mertva ampak spi.“ Tedaj so se mu posmehovali, ker so vedili, de je umerla. Ko se je množica iz hiše spravila, gre Jezus notri, kjer je deklica ležala, in le Petra, Jakopa in Janeza, pa dekletoviga očeta in mater je seboj vzel. Zdaj prime deklico za roke, in kakor bi jo iz spanja hotel predramiti, reče: „Deklica, rečem ti, vstani!“ In deklica je vstala, Jezus reče, de naj dekletu jesti dajo. — Kmali se je razglasil ta velik čudež po vsi deželi. 58. Jezus obudi Lazarja. (Jan. 11.) Lazar, kteri je z Marijo in Marto, svojima se¬ strama, v Betanii, tergu uro hoda od Jeruzalema prebival, je bil zbolel. Sestri pošljete posla do Jezusa, in mu poročite: „Gospod! glej, kteriga ljubiš, je bo¬ lan.” Jezus je rekel: „Ta bolezen ni k smerti, temuč je k časti božji, de bo Sin božji po nji pove- ličan.“ Še dva dni je Jezus ostal ondi, kjer je bil. Tretji dan je rekel učencam: „Pojdimo spet v Judejo! Lazar, naš prijatel spi; pa grem, de ga iz spanja zbudim.“ Učenci so rekli: „Gospod! ako spi, bo ozdravel.“ Menili so namreč, de od navadniga spanja govori; govoril pa je od njegove smerti. Toraj jim Jezus razločno reče: „Lazar je umeri, in vesel sim zavoljo vas, de nisim tam bil, zato de verujete.” Ko Jezus v Betanijo pride, je Lazarjevo truplo že štiri dni v grobu ležalo. Kadar je Marta slišala, de Jezus gre, mu hiti naproti in mu reče: ,,Gospod ! ko bi bil ti tukej, bi moj brat ne bil umeri; pa tudi 246 zdaj vem , de ti bo Bog dal. kar koli ja boš pro- sil.“ Jezus ji reče: „Tvoj brat bo vstal.“ Marta odgovori: „Vem de bo vstal ob vstajenji poslednji dan.“ Jezus pa ji je rekel: „Jest sim vstajenje in življenje. Kdor v me veruje, bo živel, ako rav¬ no umerje. In kdor živi in v me veruje, ne bo umeri vekomaj. —Veruješ to?“ Marta odgovori: „Kaj pa de verujem, Gospod! de si ti Kristus, Sin živiga Boga, ki si na ta svet prišel.“ Jezus ni hotel v terg iti. Marta tedaj gre in pokliče na tihim Marijo, svojo sestro, in reče: .,Uče¬ nik je tukaj, in te kliče. “ Ona hitro vstane in gre k Jezusu. Ko so Judje to vidili, ki so bili pri nji v hiši, in so jo tolažili, so za njo šli in rekli: „K grobu gre jokat.“ Marija pride k Jezusu, se mu k nogam verze in reče: ,.Gospod! ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umeri.“ Zolze so ji uderle po licah, in tudi Judje, ki so bili ž njo prišli, so jo¬ kali, Ko jih Jezus jokati vidi, se mu v duhu užali’ Ves ginjen reče: „Kam ste ga položili?“ Mu reko: „Gospod, pridi in poglej!“ Jok sester in prijatlov ranjciga je Jezusu tako zlo šel k sercu, de se je tudi on zjokal. Jezus pride k grobu, in reče: »Odvalite kamen!“ Marta pa reče: »Gospod! že smerdi; zakaj štiri dni že leži.“ Jezus ji reče: ,.Ali ti nisim rekel, de boš vidila čast božjo, ako veruješ.“ Tadaj so kamen odvalili. Jezus povzdigne svoje oči proti nebu in moli, in po tem reče z močnim glasam: ,,Lazar, pridi ven!“ In Lazar je zdajci ven prišel, povezan s po¬ voji na rokah in na nogah, in njegov obraz je bil v pert zavit. Strah je prešinil vse pričujoče; Jezus pa ves miren reče: „Razvežite ga, de bo mogel ili.“ 247 Kakor je Jezus Najmskiga mladenča, Jajrovo hčer in Lazarja obudil, in s tem pokazal svojo božjo moč, tako bo tudi nad nami svojo obljubo spolnil; On je vstajenje in živ¬ ljenje. 59. Jezus napove nevernim Farizejem svoje vstajenje od mertvih. (Mat. 12, 38-41.) Razun zgorej popisanih je Jezus še veliko ču¬ dežev storil, ki so v sv. evangelii le omenjeni. Ta¬ kole se namreč bere pri sv. Mark. 6, 55, 56: »Za¬ čeli so bolne na posteljah tje nositi, kjerkoli so slišali, de je Gospod bil. In kamorkoli je Gospod prišel v vasi, ali v terge, ali v mesta, so bolnike na ulice pokladali, in ga prosili, de bi se le kraja njegoviga oblačila dotaknili; in kolikorkoli se jih ga je dotaknilo , so bili ozdravljeni." — In pri sv. Luk. 6, 19. se bere : »Vsa množica je iskala se ga dotakniti, zakaj moč je od njega šla, in je vse ozdra¬ vila." Zavoljo tolikanj čudežev je ljudstvo v Jezusa \erovalo; hudobni Farizeji pa, ki čudežev vender niso mogli tajiti, so rekli, de vse to dela v Belce¬ bubu, ter so hotli od njega poseben čudež na nebu- Rekli so mu: »Učenik! mi hočemo od tebe znam- nje od nebes viditi." Jezus pa jim je odgovoril: ,,Ta hudobni rod iše znamnja; pa ne bo mu dano znamnje, kakor znamnje Jona preroka. Zakaj ka¬ kor je bil Jona v trebuhu morskiga soma tri dni in tri noči, ravno tako bo Sin človekov v sercu zem¬ lje tri dni in tri noči." 248 D. Prerokbe Jezusove in nektere prigodbe poslednjih dni pred njegovim terpljenjem. (>0. Marija mazili Jezusa. (Jan. 12.) Veliko Judov, ki so vidili, de je Lazarja od mert- vih obudil, je v Jezusa verovalo. Eni zmed njih pa so šli, in povedali farizejem, kaj de je Jezus storil. Veliki duhovni in farizeji so toraj zbor sklicali in rekli: „Kaj hočemo storiti?* Ta človek dela veliko čudežev. Ako ga tako pustimo, bodo vsi vanj vero- vali.“ Tedaj ga veliki zbor sklene umoriti. Jezus se je toraj do Izraelskih mej odmaknil, ker njegova ura še ni bila prišla. Ko se je pa velika noč bližala, reče Jezus dvanajsterim: „Glejte, gremo gori v Jeruzalem, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnam in pisinar* jem. K smerti ga bodo obsodili in izdali neverni- kam; ti ga bodo zaničevali, bičali in križali, in tretji dan bo od smerti vstal.“ Oni pa niso razumeli, kar je bilo rečeno. Prišel je v mesto Jeriho, kjer ga je hogat mož. Cahej po imenu, kteri je bil vikši čolnarjev, z velikim veseljem v svojo hišo sprejel. (Glej evangeli v god obletnice posvečenja vsili cerkva.) Šest dni pred veliko nočjo pa je zopet prišel ' Betanijo, kjer je bil Lazarja obudil. Ondi so mu napravili večerjo v hiši Simona, kteriga je bil po¬ prej enkrat gob očistil. Lazar je bil z drugimi vred pri mizi; Marta je stregla. Ko so večerjali, prinese Marija v alabastrovi pušici libro draziga 249 mazila, ga je zlivala Jezusu na glavo, muz njim noge mazala, in jih s svojimi lasmi brisala. Judež Iškar- jot pa je bil zavoljo tega nejevoljin in je rekel: „Cimu ta potrata? Za več ko za 300 denarjev bi se bilo mazilo prodalo, in cena bi se bila raji raz¬ delila med uboge.“ To pa je rekel, ne, de bi mu bilo mar za uboge, temuč, ker je tat bil, in je imel denarnico. Tudi nekteri drugi učenci so tako mis¬ lili, vender iz dobriga namena. Ali Jezus, kteri jim je r serce vidil, je rekel: „Pustite jo, in nikar ji ne delajte nadlege! Dobro delo je nad menoj storila. Uboge bote vselej med seboj imeli, mene pa ne. Ker je to mazilo zlila na moj život, ga je mazilila že naprej za moj pogreb. Resnično vam povem, po Vsim svetu, kjerkoli se bo oznanoval ta evangeli, se bo tudi pravilo v njen spomin, kar je storila.% Za uboge nam mora skerb biti; obernimo pa tudi neko¬ liko od svojiga premoženja v povilcsanje božje časti, n. p. v olepšanje cerkva, za svete oblačila pri službi božji i. t. d. Pervo je treba storiti, druziga pa ne opustiti. 61. Jezusov častiti hod v Jeruzalem. (Mat. 21. Mark. 11. Luk. 19. Jan. 12.) Drugi dan je šel Jezus s svojimi učenci iz Beta- nije v Jeruzalem. Pri tergu Betfage pod oljsko goro je obstal, in rekel dvema učencama: „V ta le terg pojdita. Našla bosta oslico privezano, in žebe pri nji. Odvežita in pripeljita mi ji. In če vama kdo kej poreče, recita, de ju Gospod potrebuje; in berž vama ji bo spustil.“ 250 Učenca sta šla, in vse tako našla, kakor jima je bil Jezus rekel. Pripeljala §ta oslico in žebe; so položili svoje oblačila na žebe, in so Jezusa gori posadili. Tako je Jezus jezdil proti Jeruza¬ lemu, in spolnilo se je, kar je bilo prerokovano po preroku Cahariji, ki pravi (9, 9): „Veseli se hči Sijon ! glej tvoj kralj pride k tebi pravičen in od¬ rešenik; on je ubog in sedi na žebetu oslice.“ Silno veliko ljudi od bližnjih in daljnih krajev ga je spremljalo. Eni so razgrinjali svoje oblačila po potu, drugi so veje sekali z dreves in jih stlali na pot. Tudi iz Jeruzalema so mu šli ljudje, ki so bili k prazniku peršli, s palmovimi vejami naproti, ko so slišali, de pride v Jeruzalem. Množice pa, ktere so spredej in zadej šle, so veselo vpile: „Ho- sana sinu Davidovimu! Hvaljen bodi, kteri pride v imenu Gospodovim! Hosana po višavah! i( Nektere Farizeje, ki so bili med množico, je pa grozno je¬ zilo, de ljudstvo Jezusu toliko hvalo in čast ska- zuje. Reko mu: „Učenik, prepovej jim vender!“ Jezus jim je pa rekel: „Povem vam, če ti molče, bodo kamni vpili.“ In je molče dalje jezdil. Hvala se je razlegala na desni in na levi. Kadar Jezus na verh gore prijezdi, se v dolini pokaže lepo Jeruzalemsko mesto. Ugledati ga, se mu užali nad njim, in reče: „De bi pač spoznalo tudi li, in zlasti ta tvoj dan, kaj je k tvoji sreči! Pa skrito je pred tvojimi očmi. Toraj bodo dnevi nad te prišli, de te bodo tvoji sovražniki z obsipam obdali, in od vsih strani stiskali; de bodo tvoje otroke v tla pomandrali, in tebe razdjali tako do čistiga, de ne bo kamen na kamnu ostal, zato ker nisi spoznalo časa svojiga obiskanja.“ Ko je to. go¬ voril, se je jokal. / — 251 — Ko je Jezus v Jeruzalem šel, je bilo vse mesto po koncu. Vse je popraševalo : „Kdo je ta ?“ Množice pa so rekle : ,,Ta je Jezus, prerok iz Nazareta na Gali¬ lejskim. “ Jezus stopi z žebeta in gre spotama v tempel. Z nejevoljo ugleda nesveto derhal menja- čev, kupovavcov in prodajavcov. Spet jih, kakor pred tremi leti, iz tempelna izžene rekoč: „Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo spremenili v tolovajsko jamo.“ Tedaj so pristopili k njemu bol¬ niki, slepi in hromi, in vse je ozdravil. Ljudstvo je bilo silno veselo, ko so vidili nje¬ gove čudeže. Otroci celo, ki so se krog njega zbrali, so vpili od veselja: „Hosana sinu Davido- vimu! !t To je farizeje še bolj razkačilo. Jezijo se nad otroke, in reko Jezusu: „ Jih ne slisiš, kaj pra¬ vijo ? Reci jim molčati! „Gospod jim je odgovoril: „Kaj pa de ? Ali niste še nikoli brali: Iz ust otrok in dojencov si si hvalo pripravil ?‘ Gospodovo prerokovanje od razdjanja Jeruzalemskiga mesta se je 37 let potlej vse natanko spolnilo, ko so Rim- Ijanje pod vojvodam Titam prišli, mesto oblegli in vzeli, tem¬ pel zažgali in vse ozidja razdjali. Cez milijon ljudi je bilo pod mečem, kuge in silne lakote pokončanih. Otročja hvala je Jezusu ljuba in prijetna. O de bi ga le otroci z nedolžnimi serci radi hvali lij! 62. Dar uboge vdove. — Jezusovo nar imenitniši prerokovanje. (Mat. 24. 25. Luk. 21.) Gospod Jezus je posebno zadnji teden pred svojo smertjo neprenehama učil, in bolnike zdravil. 252 A^sak večer je šel iz mesta v Betanijo; zjutrej zgodej pa je spet prišel v tempel. Eniga dne je v tempelnu sedel in gledal, kako so ljudje denarje metali v pušico. Veliko bogatih je po veliko vanjo dajalo. Tudi uboga vdova je prišla, in je le dva vinarja vanjo vergla. Jezus pokliče svoje učence in jim reče : „Resnično vam povem, ta uboga vdova je več dala, kakor vsi, kteri so v pušico metali. Za¬ kaj vsi drugi so le nekaj od svoje obilnosti v dar dali; ona pa je vse dala, kar je premogla.” Ko se je bil Jezus ravno pred solčnim zaho- dam iz tempelna vzdignil, so njegovi učenci pregle¬ dovali tempelna lepo poslopje. »Učenik,“ mu njih eden reče, »poglej, poglej, kakošni kamni, in kakošno zidovje!“ Jezus se ozre in reče: »Ali vidite vse leto ? Resnično vam povem, dnevi bodo prišli, in vse to bo tako razdjano, de ne bo kamen na kamni ostal!“ To učencam ni šlo v glavo, de bi Bog prelepi tempel razdjati pripustil. Se kaj več bi bili radi slišali od tega žalostniga prerokovanja Jezusoviga. Pridejo na oljsko goro. Jezus se usede, in učenci okrog njega. Od tod sta se ravno lepo vidila mesto in tempel. Tukaj ga tedaj Peter z nekterimi drugimi vpraša : „Učenik! povej nam, kdaj se bo vse to zgodilo, in kdaj bo konec sveta ?“ Menili so nam¬ reč, de se bo razdjanje tempelna in konec sveta ob enim zgodilo. Jezus jim odgovori na pervo vprašanje rekoč: »Glejte, de vas kdo ne zapelje! Veliko namreč jih bo prišlo, ki poreko: Jest sim Kristus, in jih bodo veliko zapeljali. Slišali boste od vojsk in pun¬ tov; vzdignil se bo narod nad narod, kraljestvo nad 253 kraljestvo; kuga, lakota in potresi bodo po množili krajih. Vse to pa je le začetek nadlog. Pred vsim tem pa vas bodo preganjali, bičali, v ječe metali in morili. Pri vsili narodih boste sovraženi zavoljo mojiga imena. Pa nikar ne skerbite; brez volje vašiga Očeta v nebesih vam le las ne bo z glave pre¬ šel. S stanovitno poterpežljivostjo boste svoje duše rešili. — In ker bo hudobija obilno rastla. bo lju¬ bezen pri mnozih omerznila. Kdor bo pa stanoviten do konca, bo zveličan, 44 „Kadar boste mesto Jeruzalem vidili s vojskami obdano, vedite, deje blizo njegovo razdjanje. Tadaj naj beži na gore, kdor bo v Judeji, in kdor bo na polji, se ne vračaj v mesto po plajš. Zakaj takrat bo velika stiska, kakoršue ni bilo od začetka sveta, in je ne bo. Ako vam takrat kdo poreče: Glej, tukaj je Kristus, ali tam je; nikar ne verjamite. Zakaj lažnjivi Kristusi in lažnjivi preroki bodo vstali. 44 Jezus jim dalje odgovori na drugo vprašanje, ker pravi: „Kmali po stiski tistih dnev (pri Bogu je tav- žent let, jakor en dan) pa bo solnce otemnelo, mesec ne bo dal svoje svitlobe, zvezde bodo z neba padale, in nebeške moči se bodo gibale. Strah in groza ho vse ljudstva na zemlji opadla. Ljudje bodo ko- perneli od strahu in čakanja tistiga, kar ima čez ves svet priti. Takrat se bo prikazalo znamnje Sinu človekoviga na nebu, t. j. sv. Križ, in bodo vidili Sinu človekoviga priti na oblakih z veliko močjo in veli- častvam. Poslal bo svoje angele s trobento in z velikim glasam, in bodo zbrali njegove izvoljene od vsili krajev sveta. Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle. Dne pa in ure — 254 - kdaj bo to, ne ve nihče, tudi angeli v nebesih ne. ampak sam Oče.“ „Kakor se je pa godilo,je Jezus dalje rekel, „v dnevih Noetovih, tako bo tudi o prihodu Sinu člo- vekoviga. Kakor so v dnevih pred potopam jedli in pili, se ženili in se možile do dne, ko je šel Noe v barko, in potop je prišel in jih je vse pokončal; tako bo tudi o prihodu Sinu človekoviga. — Za tega voljo vam povem, bodite pripravljeni; zakaj Sin člo¬ vekov bo prišel ob uri, ki za njo ne veste.“ „Kadar pa pride Sin človekov v svojim veli¬ častvu, in vsi angeli ž njim, takrat bo sedel na se¬ dežu svojfga veličastva. Vsi narodi zemlje se bodo pred njim zbrali, in jih bo narazen ločil, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico . 44 Takrat poreče kralj tistim, kteri bodo na nje¬ govi desnici: Pridite, blagodarjeni mojiga Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Zakaj lačen sim bil, in ste mi dali jesti; žejin sim bil, in ste mi dali piti; ptujic sim bil, in ste me pod streho vzeli; nag sim bil, in ste me oblekli; bolan sim bil, in ste me obiskali; v ječi sim bil, in ste k meni prišli. — Tadaj mu bodo pra¬ vični odgovorili, rekoč: Gospod! kdaj smo te vidili lačniga, in smo te nasitili ? ali žejniga, in smo te napojili? Kdaj smo te vidi ! i ptujiga, in smo te pod streho vzeli? ali nazigS, in smo te oblekli? Ali kdaj smo te vidili bolniga, ali v ječi, in smo k tebi pri¬ šli ? In kralj bo odgovoril, in jim rekel: Resnično vam povem, kar ste storili kterimu teh mojih nar manjših bratov, ste meni storili . 44 255 „Potlej poreče kralj tistim, kteri bodo na levici: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj, kteri je pripravljen hudiču in njegovi derhali. Zakaj lačen sim bil, in mi niste dali jesti; žejin sim bil, in mi niste dali piti; ptuj sim bil, in me niste pod streho vzeli; nag sim bil, in me niste oblekli; bolan in v ječi sim bil, in me niste obiskali. — Tadaj mu bodo tudi oni odgovorili: Gospod! kdaj smo te vi- dili lačniga, ali žejniga, ali ptujiga, ali naziga, ali bolniga, ali v ječi, in ti ipsmo postregli? On pa jim bo odgovoril: Resnično vam povem, kar niste storili kterimu teh nar manjših, tudi meni niste sto¬ rili. -—-In hudobni pojdejo v večno terpljenje; pra¬ vični pa v večno življenje. 4 ' ,,Sodba brez usmiljenja bo tistimu, kteri ne dela usmi¬ ljenja; usmiljenje pa povzdiguje pri sodbi.“ Jak. 2, 13. F. Terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 63. Jezus je zadnjikrat s svojimi apo- steljni velikonočno jagnje, in postavi presveto res nje Telo. (Mat. 26,1—30. Mark. li, 1—26. Luk. 22, 1-39. Jan. 13.) Bolj ko je ljudstvo v Jezusa verovalo, bolj so ga sovražili farizeji, veliki duhovni in starašini ljud¬ stva. „Vidite, de nič ne opravimo,“ so rekli, „ves svet je za njim vderl!“ Dva dni pred veliko nočjo so se tedaj zbrali veliki duhovni in starašini ljudstva, in so se posve- 256 tovali, kako bi ga z zvičajo vjeli in umorili. „Ni- kar v praznik,“ so djali, „de kje hrup med ljud- stvam ne vstane.“ To zvediti je šel Juda Iškarjot, eden zmed dva¬ najsterih, k velikim duhovnam, in jim je rekel :„Kaj mi daste, in jest vam ga izdam ?“ Močno jim je bil vstregel. Vsi veseli mu obljubijo trideset sreber- . nikov. Juda Iškarjot je dal besedo, ter od tistihmal iskal priložnosti, de bi jim ga izdal brez hrupa. Prišel je bil dan opresnih kruhov (pervi dan velikonočniga praznika, ko je bilo treba velikonočno jagnje klali). Tadaj so pristopili učenci k Jezusu, in somu rekli: ,,Kje hočeš, de ti pripravimo veliko¬ nočno jagnje?“ Jezus pošlje Petra in Janeza, in jima reče: „Pojdita v mesto, in vaji bo srečal člo¬ vek, kteri ponese verč vode; pojdita za njim, kamor pojde v hišo, in recita hišnimu gospodarju, de ho¬ čem pri njem veliko noč imeti s svojimi učenci. In gospodar vama bo pokazal veliko obeduico; ondi nam pripravita.“ Učenca gresta, in najdeta, kakor jima je bil povedal; in sla pripravila velikonočno jagnje- Na večer je Jezus s svojimi aposteljni fje prišel. Bila je velika razsvetljena obednica, na sredi po- gernjena miza, in na nji velikonočno jagnje, opresni kruhi in vino. Jezus sede za mizo, in dvanajsteri z njim- Ljubeznjivo pogleda vse zaporedama, in jim reče: „Serčno sim želel to velikonočno jagnje jesti ® vami, preden terpim. Od zdaj ga ne bom več jedel, dokler ne bo vse dopolnjeno v božjim kraljestvu." 257 Po jedi velikonočnica jagnjeta Jezus vstane, sleče zgornje oblačilo, vzame pert in se opaše, vlije vode v medenico, in začne učencam noge umi¬ vati in brisati s pertam. Ko pa k Petru pride, mu ta reče: „Gospod! ti ne boš meni nog umival veko¬ maj ne . 11 Jezus mu je odgovoril: Ako te ne umi¬ jem, ne boš imel deleža z menoj.“ Tadaj reče Pe¬ ter: „Gospod! ne samo nog, ampak tudi roke in glavo.“ Jezus je rekel: „Ni treba; saj ste čisti, vender ne vsi.“ Ko jim je bil noge umil, se je zopet k mizi usedel, in jim je rekel: „Veste, kaj sim vam storil? Pravite mi Učenik in Gospod, in prav pravite. Ako sim tedaj jest, vaš Učenik in Gospod, vam noge umil, si jih tudi vi eden druzimu umivajte! Zgled namreč sim vam dal, de ravno tako, kakor sim jest vam storil, tudi vi storite . 11 Ko je še dalje govoril, se mu je v serce uža¬ lilo, in je rekel: „Resnično, resnično vam povem : Eden zmed vas me bo izdal ! ;1 Učenci so se na to zlo ustrašili. Pogledovali so se, in zaporedama po- praševali Jezusa: „Gospod! ali sim jest ? 11 Jezus ni hotel svoji ga izdajavca imenovati, le posvariti ga je liotel; toraj še bolj zaterdi: „Eden zmed dva¬ najsterih, kteri pomaka z menoj roko v skledo, me bo izdal. Sin človekov gre sicer, kakor je pisano od njega; pa vender gorje tistimu človeku, po kte- riin bo izdan. Bolje bi mu bilo, de bi ne bil rojen tisti človek ! -1 Aposteljne začne še bolj skerbeti. Peter tedaj pomigne Janezu, ki je naj bliže Jezusa sedel, de ga naj vpraša, koga de meni. Janez se nasloni na persi Jezusove, in mu tiho reče: „Gospod! kteri je ? 11 Zgodbe svet. pisma nove zav, 17 25S Jezus mu tiho odgovori: „ Tisti je, kterimu bom po¬ močeni grižljej kruha podal.“ In je pomočil kruli, ter ga dal Judežu Iškarjotu. Judež vzame kruh; in tudi to tolikanj ljubeznjivo obnašanje Jezusovo ga ni omečilo, de bi se bil ske¬ sal, izdajati svojiga Gospoda in t.olikiga dobrotnika. Vsiga nevedniga in nedolžniga se dela. ter prav po hinavsko vpraša, kakor so uni vpraševali: „Gospod! sim mar jest?“ Jezus mu zdaj naravnost reče, pa de drugi niso slišali: „Ti si!“ Juda vidi, de mu hinavšina nič ne pomaga, de je ves znan; pa tudi to ga ne gane — ne skesa se pregrehe, ki jo 'je v sercu sklenil. Ko je Jezus vidil, de vse opomino- vanje nič ne zda, mu je djal: „Kar misliš storiti, berž stori!“ Le Janez, noben drugi pri mizi ni vedil, zakaj mu je Jezus to rekel. Ker je namreč Juda dnarje hranil, so nekteri menili, de mu Jezus kaj polreb- niga k prazniku kupiti veleva, ali pa de naj da kaj med uboge. Juda pa, ko je grižljej vzel, je vstal, in zdajci venkej šel. Bilo je že po noči. Jezus, prežaljen v duhu, je nekoliko časa mol¬ čal. Ker je pa vedil, de je njegova ura prišla, de hi s tega sveta k Očetu šel, in ker je svoje ljubil, jim je hotel spomin svoje ljubezni zapustiti, ki naj hi ostal do konca. Tadaj je vzel kruh v svoje svete roke, povzdignil oči proti nebu, ter sahvalil nebeš- kiga Očeta, je posvetil kruh in ga razlomil, in po¬ dal svojim učencam rekoč: „Vzemite in jejte; to je moje telo, ktero ho za vas dano.“ — Ravno tako je vzel tudi kelih z vinam, ter je za- — 2 5'J — hvalil, in jim ga podal rekoč: »Vzemite in pite iz njega vsi, zakaj to je moja kri, kri nove zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpušenje grehov. To storite, kolikokrat boste delali, v moj sporni u.“ Od velikonočniga jagnjeta glej zgodbo 33. stare zave¬ ze. — Bodimo ponižni, in radi bližnjiinu postrpzimo; saj je tudi naš Gospod svojim učencam , še Judežu Iškarjotu , noge umival. Nič ni hudobnišiga, kakor lakomnik, nič krivičnišiga, kakor denar ljubiti; zakaj tak ima tudi svojo dušo na prodaj. 11 Sir. 10, 10. Bog pa s silo ne mora grešnika, greh zapustiti; dal mn je svobodno voljo, de naj sam izvoli življenje ali smert, zve¬ ličanje ali pogubljenje. Kar je Jezus storil pri zadnji večerji, to se godi pri sv. maši; bodimo vselej z vso mogočo pobožnostjo pri nji. 64- Jezus slovo jemlje od aposteljiiov, in gre ž njimi na oljsko goro. (Mat. 2G, 31 — 36. Mark. 11, 27—32. Luk. 22, 31—38. Jan. 13. 14. 15. 16. 17.) Ločitev od aposteljiiov je šla Jezusu k sercu. Z besedami, ki so polne ljubezni, začne od njih slovo jemali. »Otročiči!" jim pravi, „še malo časa sim pri vas. Jest zdaj grem, vi pa ne morete še z menoj.“ Peter mu reče: »Gospod! zakaj pa ne ? Svoje življenje dam za te !“ Jezus mu odgovori: »Resnično, resnično ti povem: nocoj to noč, preden bo petelin * 260 dvakrat, zapel, me boš trikrat zatajil! In vi vsi“ — je tudi drugim djal — „me boste zapustili.“ Žalostni in vsi prestrašeni ga učenci pogledu¬ jejo. Jezus pa jim je djal: „Nikar naj vam serce ne upade! V hiši mojiga Očeta je veliko prebi- vališ; grem vam mesto pripravit. Inko vam ga pripra¬ vim, bom zopet prišel, in vas bom k sebi vzel, de bote tudi vi, kjer sim jest." „Karkoli bote Očeta prosili v mojim imenu, gotovo vam bo dal. Jest bom Očeta prosil, in dru- ziga Učenika, švetiga Duha, vam bo poslal, de pri vas ostane vekomaj. Ne zapustim vas tedaj sirot.“ .,Pa ne bom že veliko z vami govoril. Pri¬ de namreč vojvoda tega sveta, desiravno pri meni nič nima. Pa de bo svet spoznal, de Očeta ljubim, in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal, vstanite, in pojdimo od tod!" Jezus je vstal. Ko so zahvalno pesem izpeli, je šel proti oljski gori. Molče gredo aposteljni za njim. Po poti je Jezus spet začel učiti: ,,Jest sim,“ je djal, „vinska terta , in vi ste mladike, moj Oče pa je vinogradnik. Brez mene ne morete nič sto¬ riti. Kdor ostane v meni, in jest v njem, on veiiko sadu obrodi. Kdor pa v meni ne ostane, se posuši kakor odlomljena mladika.- „To je moja zapoved, de se ljubite med seboj, kakor sim vas jest ljubil! Iz tega bodo vsi spo¬ znali, de ste moji učenci," „Če vas bo svet sovražil, vedite, de je mene popred sovražil kakor vas. Ako bi vi še svetovi bili, bivaš svet ljubil; ker pa niste na svetovo stran, vas bo svet sovražil. Preklicovali in iz shodnic vas bodo pahali. Pa nič se ne bojte! Jest sim svet premagal; tudi vi ga boste." 261 Pri potoku Cedronu Jezus obstane, oči v nebč oberne, in začne moliti: „Oče! ura je prišla! Do¬ končal sim delo, ki si mi ga ukazal. Toraj poveli¬ čaj me zdaj, kakor sim jest tebe poveličal na zem¬ lji! To je večno življenje, de spoznajo tebe, sa- miga praviga Boga, in Jezusa Kristusa, kteriga si poslal. Oznanil sim jim tvoje ime, in poznajo tebe in mene.“ ..Oče, sveti Oče! prosim te, ohrani jih v svo¬ jim imenu, de bodo eno, kakor smo mi eno. Ne prosim, de bi jih s sveta vzel, temuč de bi jih hudiga varoval. Posveti jih v resnici! Tvoja beseda je resnica. V dar se dam za nje, de bodo resnično posvečeni. „Pa ne le za nje, ampak za vse tiste prosim, kteri bodo po njih besedi v me verovali, de bodo vsi eno, kakor ti, Oče! v meni, in jest v tebi.“ „Qče! želim, de bodo vsi, ktere si mi dal, tudi z menoj tam, kjer sim jest, de bodo vidili moje , veličastvo.^ Kakor umirajoč oče svoje otroke ljubeznjivo uči, in jib Bogu priporoča, tako Jezus tolaži svoje učence, in moli za nje in za vse verne, de bi bili edini v veri in v ljubezni. 65. Jezus na oljski gori. (Mat. 26. 36-56. Mak. 14, 32—43. Luk. 22, 39—54. Jan. IS, 1—12.) V takih pogovorih in v molitvi so na oljsko goro dospeli. Pridejo na vert, blizo pristave, ki se ji je Getzemani reklo. Tadaj se Jezus k učencam ober¬ ne, in jim reče: „Sedite tukaj, de grem tje, in molim. Tudi vi molite, de v skušnjavo ne padete.“ 262 Le Petra, Jakopa in Janeza je seboj vzel, in gre bolj v vert ž njimi. Zdaj je začel žalosten in otožen prihajati; groza ga obletuje, težave ga spre¬ hajajo , tresti se začne in trepetati. Toži svojim učencam, in pravi; „Moja duša je žalostna do smerti. Ostanite tukaj; čujte in molite z menoj! ; Na to se je odtegnil za lučaj deleč od njih, je na kolena padel in molil; „Oče! ako je mogoče, naj gre od mene ta kelih; pa vender ne, kakor jest hočem, ampak kakor ti.“ Po ti molitvi vstane, in se verne k svojim trem aposteljnam. Najde jih spijoče. Jih zbudi, in reče Petru: »Simon! kaj tudi ti spiš? De še eno uro niste mogli z menoj čuti! Čujte in molite, de ne pridete v skušnjavo, Duh je sicer voljan, meso pa je slabo,“ Spet težave; Jezusa obidejo. VdrugiČ gre, in moli z ravno tistimi besedami. Vnovič se verne k unim aposteljnam, jih zopet najde spijoče, in jim reče ravno tako, kakor vpervič. Vtretjič gre od njih, in moli še priserčniši: „Moj Oče! ako ne more ta kelih terpljenja merno Iti, kakor de ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!“ Prave smertne težave mn hodijo, de se začne po¬ titi. Njegov pot pa je bil kakor kervave kaplje, ki so na tla kapale. Zdaj se mu je angel z nebes prikazal, in ga je poterdil. Ves pokojin pride k svojim učencam, in jim reče: „Ura je prišla, de bo Sin Človekov grešni- kam v roke izdan. Vstanite! Pojdimo! Moj izdaja- vec, glejte, je blizo!“ Komej je Jezus te besede izgovoril, kar Judež Iškarjot v vert stopi; za njim pa gre velika derhal 263 vojakov in hlapcev Judovske duhovšine z baklami, z mečmi in S sulicami. Judež se naravnost k Jezusu spusti, in reče: „Bodi pozdravljen, Učenik!" in ga kužne. To znamnje namreč je bil dal vojakam, de so zvedili, kteri de je Jezns. Jezus pa mu je rekel: „Judež! s kuševanjem izdajaš Sinu človeko¬ vima ? u Na to je Jezus naprej stopil, in rekel der- liali: „Koga išete?“ Mu odgovore: „Jezusa Naza- renskiga." Jezns jim reče; „Jest sini." Pri ti be¬ sedi so vsi odstopili, in na zemljo popadali. Jezus jih zopet vpraša: „Koga išete?" Spet reko: „Je- zusa Nazarenskiga." Jezus jim reče: „Povedal sim vam, de sim jest; ako tedaj mene išete, pustite te (moje učence) iti. “ Vojaki in hlapci zdaj k Jezusu stopijo , in ga primejo. Ko so učenci to vidili, so rekli: „Go- spod! ali mahnemo z mečem?" [n Peter potegne svoj meč, mahne po hlapcu velikiga duhovna, ki mu je bilo ime Malhus , in mu desno uho odseka. Je¬ zus pa ga zaverne rekoč: „Vtakni meč v nožnico! Ne bom li pil keliha, ki mi ga je moj Oče podal? Ali meniš, de bi ne mogel še zdaj Očeta pomoči prositi, in bi mi poslal več ko dvanajst legijonov angelov? Kako bi se pa dopolnile pisma, ker se mora tako zgoditi?" In se je dotaknil hlapčeviga ušesa, in mu ga je ozdravil. Potlej je Jezus rado- voljno roke podal, in se dal zvezati. Vsi njegovi učenci pa so pobegnili; le Peter in Janez sta od deleč za njim šla. Po svoji človeški natoči se je Jezus bal, tresel, kervavi pot potil; pa molil je v toliki brhkosti, in se popolnama podvergel volji svojiga nebeekiga Očeta , ter nam zgled dal, de tudi mi v težavah tako delajmo. 26 i 66. Jezusova posle.dnja in terpljenja polna noč. (Mat. 26 , 57 — 75. Mark. 14, 53 - 72. Luk. 22, 54-71. Jan. 18, 13 - 28.) Zvezaniga peljejo Jezusa kakor hudodelnika naj poprej k Anu, ki je bil pred to leto veliki du¬ hoven. Ana ga je vprašal za njegove učence in za njegov nauk. Jezus je ves pohleven odgovoril: „Cimu mene vprašaš? Vprašaj tiste, ki so me sli¬ šali. 11 Zavoljo tih besedi ga hlabeov e)len za uho udari, rekoč: „Tako odgovarjaš velikimu duhov¬ nu? -1 Jezus ga pogleda, in mu reče: „Ako sim hudo govoril, spričaj od hudiga.: ako pa prav, kaj me biješ? 14 Ana je poslal Jezusa zvezaniga k Kajfn , ki je bil tisto leto veliki duhoven. Pri njem so bili pis- marji in starašini ljudstva že zbrani. Tudi podku¬ pljene krive priče so bile pripravljene. Te so ena za drugo zoper Jezusa pričale, in veliko krivič- niga povedale. Pa njih pričevanje se ni strinjalo- Nobeniga hudiga dela mu niso mogli spričati. Je¬ zus jih je poslušal, in je molčal. Zdaj je veliki duhoven vstal, in mu je rekel: „Kaj nič ne odgovoriš k vsimu temu? 11 Jezus je le molčal. 4 eliki duhoven ga tedaj vnovič bolj na glas vpraša: „Zarotim te pri živim Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin božji? 11 Jezus mu reče: „Jest sim.“ Na to preterga veliki duhoven obla¬ čilo na sebi, in pravi: „Boga je preklinjal! Vi vsi ste ga slišali, Kaj se vam zdi! ;t Vsi so vpili: 265 „Smert si je zaslužil!“ Tedaj je bil Jezus, čista presveta nedolžnost, k smerti obsojen. Tisti čas, ko je bil Jezus pred velikim duhov- nam ispraševan, so bili vojšaki In sodni hlapci na sredi dvoriša zakurili, in so se okrog' ognja greli, ker je bila noč merzla. Tudi Peter je strahoma prišel, in je med nje sedel, debi vidil, kako se bo z Jesu- sam izteklo. Tadaj pride vratarica, ugleda Petra, in reče: „Tudi ti si bil z Jezusam Galilejcam." Pe¬ ter se je ustrašil, in je pred vsimi tajil in rekel: *Jestne! še ne poznam ga ne!" Ven je šel pred dvo- riše, in petelin je vpervič zapel. Pa Peter ves pre¬ plašen tega ni čutil. Ko je pa skozi vrata šel, ga je vidila druga dekla, in je rekla tistim, ki so ondi bili: „Tudi ta je bil z Jezusam Nazarenskim.“ In eden je besedo poprijel, in mu rekel: „Tudi ti si zmed njih." Peter pa je zopet tajil, in se celo rotil, de ga še ne pozna. Nekaj časa potlej, ko je Peter zopet na dvorišu bil, so mu rekli zraven sto¬ ječi : „Gotovo, tudi ti si zmed njegovih učencov.“ — „Saj te jezik razodeva" — reče eden — „de si Gali- lejie.“ In drugi pravi: „Te li nisirn jest vidil na vertu pri njem ?“ On pa je jel rotiti se in prise¬ gati: ,-Nisirn ne! še ne poznam ne tega Človeka, ki od njega pravite." In petelin je vdrugič zapel. Takrat pripeljejo vojšaki Jezusa k smerti obso- jeniga iz zbornice na dvoriše. Jezus se ozre, in Petra milo pogleda. Zdaj se Peter spomni Gospo¬ dovih besed: „Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil." Ves skesan je šel iz dvoriša, in seje britko jokal. Vojšaki pa in sodni hlapci so Jezusu čez noč kar so moafli hudiga storili. Nekteri so mu v obraz O o 266 pljuvali, drugi so mu oči zakrivali, in ga v obraz in za uho s pestmi bili, ter ga vprašali: ,,Prerokuj nam, kdo te je udaril ?“ In še več hudiga so ž njim počeli. Jezus je vse molče in voljno terpel. Jezus je krive tožbe molče poslušal, ker je vidil, de je zastonj se braniti. Učimo se od njega tihe poterpežljivosti pri krivičnim zasmehovanji in obrekovanji. Od Petrove nesreče se učimo, de ne smemo sami na se preveč zaupati. Kdor je pa grešil, naj po Petrovo greh ob- žaljuje iz oeliga serca in brez odlašanja. 67. Jezus pred deželnim oblastnikam. (Mat. 27, 1—15. Mark. 15, 1-5. Luk. 23, 1—13. Jan. 18, 28-39.) Ko se je bil dan zaznal, se je Judovski veliki zbor vnovič zbral. Jezus je bil spet predenj peljan. Spet je kakor snoči resnico povedal, in veliki zbor ga je tudi kakor snoči spet k smerti obsodil. Vsi vstanejo, in peljejo Jezusa zvezaniga pred Poncija Pilata, deželniga poglavarja. Pilat je prišel iz sodne hiše, in je stopil na zvišano mesto, de je njih tožbo poslušal. Vpraša jih: „Kakošno tožbo imate zoper tega Človeka?“ Odgovore: „Tega smo našli, de zapeljuje naš narod, de brani cesarju davke dajati, in pravi, de je on Kristus, kralj. Z eno besedo, ko bi ne bil hudo- delnik, bi ti ga ne bili izdali.“ Jezus je na vse to molčal. Tedaj mu reče Pilat: „Ali ne slišiš, koliko zoper tebe pričajo! Nič ne odgovoriš?“ In mu ni odgovoril na nobeno besedo, tako de se je pogla¬ var silno Čudil.—Pilat je Čutil, de so mu ga le iz 267 nevošljivosti pripeljali. Tedaj jim je rekel: „Vzemite ga vi, in ga sodite po svoji postavi." Judje pa so rekli: „Mi ne smemo nikogar umoriti." Tožbo bolj preiskati ga Pilat spred njih seboj v sodno hišo pelje, in ga sanaiga vpraša: „Si ti kralj Judovski?" Jezus mu je odgovoril: „Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki pač bojevali, de bi ne bil Judam izdan." Pilat mu zopet reče; »Tedaj si ti kralj?" Jezus mu je odgovoril: »Sim kralj. In za to sim na svet prišel, de pričam resnici. Vsak, kteri je iz resnice, posluša moj glas." Pilat mu reče: „Kaj je resnica?“ in gre ven k Judam, ter jim reče: „Jest ne najdem nobene kri¬ vice nad njim." Duhovšina in starašini ljudstva pa so ga še bolj tožili: „Se v punt bo ljudi spravil“ — so vpili — „po vsi deželi trosi svoj zapeljivi nauk od Galileje do Jeruzalema." Pilat, slišati Galilejo imenovati, je vprašal, ali je Jezus Galilejic. In ko je zvedil, de je spod Hero¬ dove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni tudi v Jeruzalemu zavoljo praznika. Ves veliki zbor je šel ž njim ga tožit. Herodu se je dobro zdelo, de je Pilat Jezusa / k njemu poslal, ker je že veliko slišal od njega, in je upal, de bo vpričo njega kak čudež storil. Vse svoje dvornike je zbral okoli sebe, in ga spraševal z mnogimi besedami. Pa Jezus mu ni le besede od¬ govoril. Tadaj je Herod s svojimi dvorniki vred smeh imel ž njim, in de ga bolj oponašajo, ga reče v belo kraljevo oblačilo obleči, in taciga nazaj k Pilatu pošlje. Molče in ves poterpežljiv je Jezus hodil od eniga sodnika do druziga. 268 Ko je Judež Iškarjot vidil, de je veliki zbor Jezusa k sinerti obsodil, in deželnimu poglavarju izdal, se je skesal, je duhovnam nazaj prinesel tri¬ deset srebernikov, in je reke!: „ Grešil sim, ker sim izdal nedolžno kri!" Oni" pa so rekli: „Kaj nam mar; ti glej!" Tedaj je vergel srebernike od sebe v tempe), je šel, in se je obesil. Grozno peče huda vest, kadar se zbudi v hudodelnikovim sercu; pa še groznejši je njegov konec, če nad božjo milostjo obupa, kakor Judež Iškarjot. 68. Jezus bičan, s ter njem kronan in o b s o j en. (Mat. 27, 15—27. Mark. 15, 5-20. Luk. 23, 13—26. > Jan. 19, 1 — 16.) Ko so Jezusa od Heroda nazaj pripeljali, je Pilat poklical velike duhovne, poglavarje in ljudstvo, in jim je rekel: „Vpričo vas sim že izpraševal tega človeka, in nisim našel nad njim krivice v tern, Česar ga tožite Pa tudi Herod ni nič smerti krivi- ga najdelnad njim."—Bila je pa navada, de je po¬ glavar o veliki noči ljudstvu izpustil eniga jetnika, kteriga so prosili. Takrat je bil v ječi velik hudo- delnik, Baraba po imenu, ki je bil v puntu Člove¬ ka ubil. Pilat je tedaj rekel: „Kteriga hočete, de vam izpustim, Baraba ali Jezusa, ki je imenovan Kristus?" Menil je, de bodo vender za Jezusa pro¬ sili. Pa od duhovšine in starašin podšuntani so vsi v en glas kričali: „Baraba nam spusti!“ Pilat jim reče: „Kaj pa Čem z Jezusam storiti? 11 Vsi zavpi- 269 jejo: „Križaj ga, križaj ga!“ Pilat jim odgovori: „Kaj je pa liudiga storil? Nič smerti kriviga ne najdem nad njim; pretepel ga bom tedaj in spustil.“ Na to je oblastnik Jezusa dal bičati ali gaj- žljati. — Vojšaki o ga peljali na dvoriše sodne hiše, in vsa derhal se ga osuje. Slekli so ga, in k stebru privezali, in neusmiljeno gajžljali. Po tem mu, ker se je kralja imenoval, za smeh škerlatast plajš ogernejo, iz ternja spleteno krono na glavo pritisnejo, namest kraljeve palice terst v roko po¬ dajo, in predenj poklekujejo, in se mu pačijo rekoč: „Zdrav bodi, kralj Judovski !“ In vanj pljujejo, ga s pestmi bijejo, mu terst iz rok' tergajo, in ga ž njim po glavi tolčejo, de se mu ternje še bolj v čelo in v senca vdira. Tako raztepeniga, zapljuvaniga, vsiga kervavi- ga, od bolečin vsiga blediga, s ternjevo krono na glavi, in s škeriatastim plajšem ogernjeniga je Pilat pred ljudstvo peljal, in milo reče: „Glejte Človek!“ Ali duhovšini in nje služabnikam se ni užalilo nad njim; v en glas so vpili: „Križaj, križaj ga!“ Pi¬ lat je nevoljen djal: ,,Vzemite i^. križajte ga vi; jest ne najdem krivice nad njim . 44 Judje so mu odgovo¬ rili: „Mi imamo postavo, in po postavi mora umreti, ker se je Sinu božjiga delal.“ Pilat, ki si je v začetku vso to reč majhno mislil, se je zdaj začel bolj bati. Zopet ga je seboj peljal v sodno hišo, in ga je vprašal: „Od kod si ?' 4 Jezus pa mu ni odgovoril. Tadaj mu Pilat reče: .,Meni ne odgovoriš? Ne veš, de imam oblast, te križati ali le izpustiti Jezus je odgovoril: „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti ne bila od zgorej dana. Zavoljo tega ima tisti veči greh, 270 ki me je tebi izdal.“ Odslej je Pilat za gotovo mislil ga izpustiti. Ko so Judje to vidili, so rekli: „Ako tega izpustiš, nisi cesarjev prijate!; zakaj vsak, kteri se kralja dela, se cesarju zoperstavi." Te besede so Pilata prestrašile. Vzel je vode, ia si vpričo vsiga ljudstva rokč umil, rekoč: „Jest sim nedolžen nad kervjo tega pravičniga; vi glejte!" Vse ljudstvo je zavpilo: „Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!" — Tadaj jim je spustil Baraba; Jezusa pa je izdal njih volji, de naj bo križan. Nikdar ne opustimo svoje dolžnosti, in ne storimo nobene krivice iz strahu pred ljudmi, kakor Pilat. Le Bogu se bojimo zameriti!“ 61). Jezus težki križ nese, in umerje na križu. (Mat. 27, 31-55. Mark. 15, 21—40. Luk. 23, 20—49. Jan. 19, 16-31.) Vojšaki so Jezusa vzeli, mu slekli škerlatasti plajs in so ga oblekli v njegovo oblačilo. Zadenejo mu križ na ramo, in ga peljejo iz Pilatove hiše naravnost na moriše, Peljali so ž njim tudi dva druga, ki sta bila razbojnika in ubijavca, de bi bila križana. Ker je Jezus od slabosti pod težkim križem začel pešati, so do¬ bili grede nekiga človeka iz Cirene, Simona po imenu kteri je šel ravno s polja, ter so ga pri¬ morali, de mu je pomagal križ nesti. / 271 Za njim je šla velika množica ljudi; med njimi nekaj žen, ki so jokale in ga milovale. Jezus se proti njim oberne, in reče: „Hčere Jeruzalemske! nikar se ne jokajte nad menoj, ampak jokajte se nad seboj in nad svojimi otroci!“ Okoli devete ure pred poldnem so prišli z Je- zusam na goro Kalvarjo (mesto mertvaških glav, po hebrejsko Golgata). Vina z grenko miro zmeša- niga mu piti ponudijo, kakor so ga dajali tistim, ki so jih križali, de bi bili nekoliko omamljeni. Jezus pa je hotel v čisti zavednosti vse silne bolečine za nas prestati, in ni hotel piti. Zdaj mu oblačilo z života potegnejo, ter ga za roke in noge z ziblji na križ pribijejo, in na vsako stran razbojnikov eniga. Pilat pa je bil verh križa napis djal: „Jezus Nazarenski, kralj Judovski.“ Vojšaki so njegove oblačila med seboj razdelili; za suknjo pa, ki je bila brez šiva od verha sceiama tkana, so vadljali. Duhovni, pisinarji in starašini so ga pa še zdaj zasramovali. „Drugim je pomagal" — so djali — „*ain sebi pa ne rrtore pomagati. Naj stopi zdaj s križa, in bomo verovali vanj. V Boga je zaupal; zdaj naj ga reši, če je njegov preljubi $in.“ Jezus je vse voljno terpel, in v svojih neiz¬ rečenih bolečinah je še poln ljubezni molil za svoje morivce: „Oče! odpusti jim; sej ne vedo, kaj d e i a j o.“ Tudi eden razbojnikov, ki sta ž njim visela, ga je preklinjal, in je rekel: „Ako si ti Kristus, pomagaj sam sebi in nama." Drugi je pa tega pos¬ varil, in je djal: »Se tudi ti Boga ne bojiš? Midva po zasiuženji svojih del prejemava; ta pa ni nič hudiga storil. „Na to se oberne k Jezusu in ga 272 prosi: „Gospod! spomni se na me, kadar prideš v svoje kraljestvo . 11 Jezus mu je odgovoril: Res¬ nično ti povem, še dans boš z mano v raj i.“ Pod križem je stal preljubi apostelj Janez, in zraven Janeza je bila tudi Jezusova mati Marija. Jezus v svojih bolečinah pogleda milo v svojo mater> ji z očmi v Janeza pokaže, in reče: „Glej, tvoj sin ! 11 Janezu pa pravi: „Glej, tvoja matij 11 In od tistihmal jo je učenec k sebi vzel. Opoldne je na enkrat solnce otemnelo, in tema je bila po vsi zemlji do treh popoldne. Tudi Jezus je molčal ves ta čas, desiravno je bil v neznanih smerlnih težavah. Ob treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verlia prikipelo, je z velikim glasam zavpil: ,,Moj Bog! moj Bog! zakaj si me za¬ pustil ? 11 In svetloba je zopet nastopila. Kmali po tem reče: „Žejin sim ! 11 Eden vojakov berž vzame gobo, jo z jesiham napoji, in mu jo na terstu k ustam pomoli. Jezus vzame nekoliko kaplic na jezik, in reče: ,,D o p olnj en o j e !' 1 Potlej je zavpil z močnim glasam: „Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo . 11 Ko je to izgovoril, je glavo nagnil, in umeri. In glej! zagrinjalo v tempelnu se preterga na dvoje od verha do tal, zemlja se trese, skale pokajo, grobi se odperajo, Stotnik, ki je pri križu stražo imel, ves prestrašen reče: Resnično, ta je bil Sin božji ! 11 Vse ljudstvo, ki je ondi bilo, in vidilo, kar se je godilo, terka na persi, ter se trepetaje razide. t 273 Staro izročilo pripoveduje, de je Jezus trikrat pod težkim križem padel, in de si je pot z obličja obrisal z ruto, ki mu jo je Veronika, ena unih usmiljenih žen, podala, in pri ti priči se je podoba njegoviga svetiga obraza vtisnila v ruto (kakor kažejo podobe sv. križeviga pota). „Ed*n je, ki se ve od njega, de se je ob smertni uri spreobernil, de ne obupaš; pa le eden, de prederzno ne zaupaš. 14 (S. Auguštin.) Preterganje zagrinjala, ki je ločilo v tempelnu naj Svetej¬ ši od Svetiga, je pomenilo, de stara zaveza jenja, in se nova začne, v kteri so vrata v nebesa zopet ljudem odperte. V hvaležni spomin Jezusove smerti se po nekterih krajih ob petkih ob treh popoldne vernim z zvonam znamnje daje. 70. Jezusov pogreb. (Mat. 27, 57—«6. Mark. 15, 42—47. Luk. 23, 50-50. Jan. 19, 31-42.) Judje so prosili Pilata, de naj bi se križanim kosti polomile, in se sneli, de bi trupla v saboto veliki judovski praznik na križih ne ostale. Vojša- ki so tedaj prišli, in so hudodelnikama kosti sterli. Ko so pa do Jezusa prišli, so vidili, deje že mer- tev, in mu niso kosti zlomili; temuč eden vojakov je s sulico njegovo stran prebodel, in zdajci je te¬ kla kri in voda iz nje. Ko se je večer storil, je šel Jožef iz Arimateje, imeniten svetovavec, (kteri je bil skrivej Jezusov učenec, in ni privolil v Judovski svet in djanje), k Pilatu in ga je prosil, de bi mu Jezusovo telo prepnstil. Pilat mu ga je ukazal dati. Jožef je ku¬ pil tanjčice. Prišel je tudi Nikodem, tisti, ki je bil vpervič po noči k Jezusu prišel, in je prinesel mire in aloe okoli sto liber. Snela sta Jezusovo telo s Zgodbe svetiga pisma novezav. 18 274 križa, ga zavila v tanjčico z dišavami vred, in ga pokopala na Jožefovim vertu v nov iz »kale izse¬ kan grob, v kteriga še nihče ni bil položen; k du- rim groba pa sta velik kamen zavalila. Drugi dan so se zbrali veliki duhovni in Fari¬ zeji k Pilatu in so rekli: „Gospod! spomnimo se, de je ta zapeljivec, ko je bil še živ, rekel: Čez tri dni bom vstal. Ukaži tedaj grob obvarovati do tret- jiga dne, de kje ne pridejo njegovi učenci, ga ne ukradejo in ne reko ljudstvu, de je od mertvih vstal; in poslednja goljufija bi bila hujši od perve. Pilat jim je rekel; „Imate stražo, pojdite, in obva¬ rujte, kakor veste,“ So tedaj šli, in varhe k grobu postavili, kamen pa zapečatili. Izaija je prerokoval: Njegov grob bo častitljiv.“ In res, med razbojniki so mu bili grob namenili, pa gaje najdel pri imenitnim in bogatim možu. Od vsili strani sveta hodijo v Jeruzalem k Jezusovimu grobu na božjo pot, iu tudi je nje¬ gov grob v sto in sto kersanskih cerkvah poočiten in česen. VI. Jezus zmagovavec smerti in hudiča. 71. Jezus je od smerti vstal, in se prika¬ zal pobožnim ženam. (Mat. 28. Mark. 16. Luk. 24. Jan. 20.) Jutro tretjiga dne je napočilo. Velik potres je vstal. Angel Gospodov, svetal kakor blisk, je pri¬ šel z nebes, ter kamen spred groba odvalil. Jezus vstane častitljiv iz groba kakor premagavec smerti, premagavec vse sovražne moči. Varhi so od strahu kakor mertvi po tleh popadali. Ko so se zopet za- 275 vedili, so vstali in v mesto bežali ter povedali ve¬ likim duhovnam, kaj se je zgodilo. Leti so se po¬ svetovali s starašini, kaj je storiti. Po storjenim sklepu so varhe podkupili, in jih naučili prav ne¬ umno legati. „Ce vas kdo kaj vpraša" — so jim rekli — „tako le govorite: „Njegovi učenci so prišli po noči, ko smo mi spali, in so ga vkradli." Varhi so dnarje vzeli in storili, kakor so bili pod¬ učeni. Ob zarji so šle Marija Magdalena, in se nekte- re pobožne žene z drazimi dišavami k grobu, de bi Jezusovo telo mazilile. Grede so med seboj govo¬ rile: „Kdo nam bo odvalil kamen od dur groba?" Ko so se grobu bližale, so vidile, de je kamen že odvaljen. Ena zmed njih, Marija Magdalena, je precej nazaj tekla, in prišla k Petru in Janezu, rekoč: „Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili." Tadaj sta Peter in Janez tekla k grobu, sta v grob pogledala ter vidila le perti lepo poravnane ondi ležati, ki je bilo Jezuso¬ vo telo v nje zavito, in sta zopet domu šla. Tudi Marija Magdalena je zopet prišla na vert, je stala zunaj pri grobu in jokala, se je pripognila in v grob pogledala. In glejl zagledala jje dva an¬ gela kakor dva inladenča v belim oblačilu. Ona ji rečeta: „Žena, kaj jokaš?" Odgovori: „Mojiga Go¬ spoda so vzeli, in ne vem, kam so ga polo¬ žili." Zdaj se oberne, in vidi blizo sebe nekoga stati, ki jo tudi vpraša: „Žena kaj jokaš?“ Ona je menila, deje vertnar, in mu reče: „Gospod, ako si ga ti odnesel, povej ini, kam si ga položil." Jo nagovori: »Marija!“ Ona se ozre], se zavzame in pravi: „Učenik!“ Spoznala namreč ga je, de je 276 Jezus. Jezus pa ji reče: -Pojdi k mojim bratam, in povej jim, de grem k svojimu Očetu in vasiinu Očetu, k svojimu Bogu in vašimu Bogu,“ In je zginil spred njenih oči. Marija je tedaj vsa vesela šla, in pravila aposteljnam, de je Gospoda vidila, in kaj ji je rekel. Med tem čašam, ko je Marija Magdalena nazaj tekla, so šle une žene v grob, pa niso našle telesa Gospodoviga. Za voljo tega so bile silno žalostne. In glej! dva angela v svetlim oblačilu sta stala zra¬ ven njih. Ostermele so. Angel na desni strani pa jim reče: „Nikar se ne ustrašite! Jezusa išite Na- zarenskiga— križaniga; vstal je, ni ga tukaj! Poj¬ dite, povejte njegovim učencam in Petru, de gre pred vami v Galilejo; tam ga bote vidili, kakor vam je rekel.“ S straham in z veseljem so tekle pove¬ dat njegovim učencam. Na poti pa jih sreča Jezus, in jim reče; po¬ zdravljene bodite 1“ One mu padejo k nogam, mu jih objemajo, in ga molijo. Jezus pa jim reče: Poj¬ dite in povejte mojim bratam, de naj gredo v Ga* lilejo; ondi me bodo vidili.“ Šle so tedaj, in vse oznanile enajsterim in vsim drugim učencam. Ali njih besede so se jim zdele kakor prazne marnje, in jim niso verjeli. S svojim vstajenjem je Jezus popolnama poterdil svoj nauk, in zagotovil naše vstajenje! Zato obhajajmo z veseljem velikonočni praznik, in pojmo veselo Aleluja. Živimo po Je¬ zusovim nauku, de bo tudi veliki dan vesolniga vstajenja za nas dan veselja! 27: 72. Jezus se prikaže dvema učencama in zbranim aposteljnam. (Mark. 16, 12—19. Luk. 24, 13—48. Jan. 20, 19—31.) Tisti dan popoldne sta šla dva zmed Jezuso¬ vih učencov v terg Emavs, ki je bil dve uri od Je¬ ruzalema. Ko sta se po potu pogovarjala od vsiga, kar se je bilo te dni v Jeruzalemu zgodilo, se jima je Jezus približal. Njune oči pa so bile zaderžane, de ga nista spoznala. Šel je ž njima ter jima sve¬ to pismo razlagal. Skazal jima je, de je bilo po¬ trebno, de je Kristus vse to terpel, in tako v svo¬ jo Čast šel; in de so Mojzes in preroki vse ravno tako od njega prerokovali, kakor se je ž njim zgo¬ dilo. — Ko do terga pridejo, se je delal, ka¬ kor de bi hotel dalje iti. Ona pa sta ga prosila: ..Ostani z nama; mrači se, in dan se je že nagnil.“ Tedaj je šel notri ž njima. Pri večerji je kruh vzel v roke, ga posvetil, prelomil in jima podal. Tadaj sta ga spoznala; on pa je njima zginil spred oči. Učenca sta ostermela. „Ali ni bilo 44 — sta rekla med seboj — „najno serce goreče v nama, ko je po poti govoril, in nama pisma razkladal?“ Berž se vzdigneta in gresta v Jeruzalem aposteljnam pravit. Aposteljni so bili v neki hiši zbrani, in duri so bile zaklenjene zavoljo strahu pred Judi. Učenca prideta, in jim pravita, kaj se je bilo na poti zgo¬ dilo , in kako sta ga spoznala pri lomljenji kruha. Ti pa jima povedo rekoč: „ Gospod je res vstal, in se je tudi Petru prikazal “ 278 Ko so to govorili, je Jezus naenkrat v sredi med njimi stal, in rekel: „Mir vam bodi!“ Vsi so se prestrašili. On jim je pa rekel: „Jest sim, ne bojte se!“ in jim je pokazal svoje roke in svojo stran. Jih še bolj prepričati, de je res on, je vpričo njih jedel. Potlej je svaril njih nejevero, de tistim niso verjeli, kteri so ga vidili, de je vstal. Na to jim reče: „Kakor je Oče mene poslal, tako tudi jest vas pošljem.* Ko je bil to izrekel, je v nje dihnil, in dalje rekel: „Prejmite svetiga Duha! Kterim bote grehe odpustili, so jim odpu- šeni; kterim jih bote zaderžali, so jim zaderžani." In je zginil spred njih. Tomaža pa takrat ni bilo pri njih. Drugi učen¬ ci so mu pravili, de so Gospoda vidili. Tomaž jim pa je rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah znaminj žebljev, in ne denem svojiga persta v rane žebljev, in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom včroval." — Čez osem dni so bili učenci zopet zbrani, in Tomaž ž njimi. Jezus pride zopet pri zapertih vratih, je stal v sredi njih in rekel: „Mir vam bodil* Potlej se oberne k Tomažu, in mu reče: »Vloži svoj perst semkej in poglej moje ro¬ ke; in podaj semkej svojo roko, in položijo v mojo stran, in ne bodi neveren, ampak veren." Tomaž se Jezusu k nogam verze in reče; „Moj Gospod in moj Bog!" Jezus pa mu je dja): „Ker si me vi- dil, Tomaž! si veroval; blagor jim, kteri ne vidijo, in vender verujejo!" Škofje in od njih postavljeni mašniki imajo od Kristusa oblast, grešnikam grehe odpušati ali pa zaderževati po tem, če so grešniki vredni ali nevredni. To zamorejo pa le pre¬ soditi, če se grešnik vsih svojih grehov odkritoserčno spove. 279 73. Jezus se prikaže nekterim apostelj- nam in pet sto brat a m v Galileji. Petra poglavarja svoji cerkvi postavi. (Jan. 21. Mat. 28, 16.) Učenci so se podali v Galilejo, kakor jim je bil Jezus rekel. Ondi se jim je prikazal pri Tibar- jaškim morji, ko so ribe lovili; jim je blagoslovil ribji lov, in je jedel ž njimi. Ko so odjedli, reče Jezus Simonu Petru: „Si- mon! me ljubiš bolj kakor ti le?“ Peter mu odgo¬ vori: „To je, Gospod! ti veš, de te ljubim.“ Na to mu Jezus pravi: „Pasi moje jagnjeta!“ — Vdrugo ga vpraša Jezus: »Simon! me ljubiš?" Peter mu ravno tako odgovori: „To je, Gospod! veš, de te ljubim." Jezus mu zopet reče: „Pasi moje jagnje¬ ta!" — Še vtretjič ga Jezus vpraša: »Simon! me ljubiš?" Tadaj je bil Peter žalosten, de ga tolikrat vpraša, ter mu še bolj zaterdi in pravi: ,,Gospod! ti vse veš; ti veš, de te ljubim.“ Jezus mu reče: „Pasi moje ovce!" Takrat je Jezus Petru tudi na znanje dal, s ka- košno smertjo bo Boga počastil, ker mu je rekel: ,,Resnično, resnično ti povem, dokler si bil mlajši, si se sam opasoval in šel, kamor si hotel; kadar boš pa star, boš svoje roke raztegnil, in drugi te bo opasal, in te popelje, kamor ti nočeš “ — Na to Peter pokaže na Janeza in vpraša Jezusa: „Go- spod! kaj bo pa ta?" Jezus mu odgovori: „Ako jest hočem, de on ostane, dokler pridem, kaj je tebi za to?“ — 280 Potlej so šli aposteljni na goro. kamor jim je bil Jezus ukazal. Ondi se je zbralo še veliko dru¬ žili, ki so v Jezusa verovali, de jih je bilo vsih skupej več kot pet sto. Jezus se je tukaj prikazal vsim ob enim. Ko so ga vidili, so ga molili. „ Jagnjeta “ pomenijo verne sploh, „ovce“ pa pomenijo škofe in mašnike. Jezus je tedaj Petru izrodil vikši pastirstvo v svoji cerkvi, kakor mu ga je bil poprej obljubil (glej zgod¬ bo 26.) ter ga postavil svojiga namestniga in vidniga pogla¬ varja v sveti cerkvi. 74. Jezus gre v nebesa. (Mat. 28, 18-20. Mark. 16, 15—20. Luk. 24, 49—53. Dj. apost. 1,J3—14.) Jezus je bil po svojim vstajenji od smerti še štirdeset dni na svetu. Te dni se je svojim učen- cam večkrat prikazal, in je ž njimi govoril od bož- jiga kraljestva, ter jih uterdoval v veri, upanji in ljubezni. Zadnje dni je enajsterim zapovedal, de se naj vernejo iz Galileje v Jeruzalem. Štirdeseti dan se jim je tukaj poslednjič prikazal, in v sredi med njimi reče: „Ostanite v Jeruzalemu, dokler ne bote navdani s močjo iz visokosti. Čez malo dni bote prejeli moč svetiga Duha, ki bo nad vas prišel.“ Tudi jim je rekel: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Toraj pojdite in učite vse narode, keršujte jih v imenu Oče- tainSina in svetiga Duha; učite jih deržati vse, kar koli sim vam zapovedal. In glejte! jest sim z vami vse dni do konca sveta- 281 Kdor veruje in je keršen, bo zveličan; kdor pa ne veruje, bo pogubljen/ 1 Potem jih je peljal v Betanijo ven na oljsko goro. Tukaj razprostt svoje roke nad njimi, jih blagoslovi, in potem se začne vpričo njih nav- kviško proti nebesam vzdigovati. Učenci stermijo in gledajo žalostno za njim. Poslednjič ga je svitel oblak njih očem odmaknil. Sel je v nebesa in sedi na desnici božji. Ko so aposteljni le še proti nebu za njim gle¬ dali, kar stojita dva angela v belih oblačilih pri njih, in jim rečeta: „Možje Galilejski! kaj stojite in gledate v nebo ? Ta Jezus^ ki je spred vas v ne¬ besa vzet, bo ravno tako zopet, prišel, kakor ste ga vidili iti v nebesa. Učenci so Jezusa molili, in so se z velikim veseljem v Jeruzalem vernili. Jezus Kristus je ljudem odperl nebo, ki jim je bilo do tistilimal zaperto zavoljo greha, ter naj pervo seboj peljal v večno čast vse pobožne st riga zakona, ki so pred peklam čakali. Tudi nam je mesto pripravil v lepih nebesih; tudi mi bomo tam, kjer je On, če živimo po sveti veri, ki jo je On učil, in ki jo vse čase katoliška cerkev oznanuje. Dragi razdelik. Djanje aposteljnov in začetek svete cerkve. 1. Jezus pošlje svetiga Duha. (Dj. apost. 1. 2.) Aposteljni so se z oljske gore vernili v Jeru¬ zalem, ter so v vedni molitvi pričakovali svetiga 282 Duha. Tadaj je Peter naznanil, de je namesto Ju¬ deža izdajavca treba izvoliti noviga aposteljna, in si¬ cer zmed tistih, ki so bili vedno pri Jezusu, odkar je začel očitno učiti do njegoviga vnebohoda. So toraj dva na zber postavili, Jožefa in Matija, ter so molili: „Gospod, ki vsih serca vidiš, pokaži, kteriga zmed tih dveh si v apostoljstvo zvolil.“ Potem so vadljali. Zadelo je Matija, in pridružen je bil enajsterim. Deseti dan po Kristusovim vnebohodu, binkešt- no nedeljo, so bili vsi aposteljni skupej zbrani v neki hiši, in veliko učencov ž njimi, in so molili. Kar vstane okoli devetih pred poldnem z neba velik šum, kakor kadar siln vihar potegne, in je napolnil vso hišo. Plameni v podobi ognjenih jezikov se vidijo nad vsih glavami. Vsi so bili napolnjeni s svetim Duham, in so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, kakor jim je sv. Duh navdal. Tistikrat je bilo v Jeruzalemu zavoljo binkešt- niga praznika sila veliko Izraelcov iz vsih krajev. Ker se je šum delječ po mestu slišal, se je ljud¬ stvo od vsih strani pred hišo stekalo. Zavzeli so se in stermeli, ker jih je slehern slišal v svojim lastnim jeziku Boga hvaliti. „Kaj neki more to biti;“ — so rekli — „vsi ti le, ki govore, so Ga- lilejci, in mi jih slišimo govoriti vsak svoj jezik, v kterim smo rojeni?" Tadaj še Peter zmed enajsterih vzdigne in re¬ če: „Vi možje Izraelci in vi vsi Jeruzalemski pre- bivavci, poslušajte me! Jezusa Nazarenskiga, kte¬ riga ste vidili Čudeže in znamnja delati, Jezusa, kteriga ste vi na križ perbili in umorili, je Bog v življenje obudil; mi vsi smo tega priče, Ta 283 Jezus, ki je v nebesa šel, nam je dans svetila Duha poslal. Vedi tedaj vsa Izraelova hiša terdno in gotovo, de je Bog tega Jezusa postavil Gospoda in Odrešenika." Te besede so jim v serce segle, de jih je ve¬ liko pristopilo, ter reklo Petru in drugim apostelj- nam: „Možje, bratje! kaj nam je storiti?" Peter jim reče: „Pokoro storite, in slehern se daj ker- stiti v imenu Jezusa Kristusa v odpušenje grehov; potlej hote tudi vi prejeli svetiga Duha. Ta oblju¬ ba je dana vam in vašim otrokam in vsim, kteri so še deleč od Boga." Še tisti dan jih je okoli tri tavžent Jezusovo vero sprejelo, in so se dali ker- stiti. Bili so stanovitni pri naukih aposteljnov, pri občjim lomljenji kruha (sv. maši), in pri molitvah. Vsi eniga duha so bili med seboj, in vse so eden do druziga imeli. Vsak dan so bili v tempelnu, ter so hvalili Boga, in ljudje so jih radi imeli. Dan na dan pa je Gospod množil število izvoljenih. Sv* Duh je aposteljnam um razsvetlil, de so ves Jezu¬ sov nauk popolnama umeli; njih voljo je k vsimu dobrima vnel; jih je v veri poterdil, de se niso bali preganjanja in ter- pljenja; jim je dal moč čudeže delati, in govoriti mnoge je¬ zike, kterih se nikoli niso učili. Binkeštni praznik se je pričela naša sv. cerkev. Bodimo njeni dobri otroci, in živimo po sv. veri, ki smo bili pri sv. birmi v nji poterjeni. 2. Peter ozdravi človeka hromiga od rojstva. (L>j. apost. 3.) Tiste dni sta šla Peter in Janez v tempel mo¬ lit. Per vratih v tempel je sedel ubožec, ki je bil 284 hrom od rojstva, in je ubogajmo prosil. Tudi Pe¬ tra iu Janeza poprosi ubogajme. Peter mu pa reče: „Zlata in srebra nimam; kar pa imam, ti dam: V imenu Jezusa Kristusa vstani in hodi! “ In ga prime za roko in ga vzdigne. Per ti priči je na noge skočil in hodil, gre ž njima v tempel, ter od veselja poskakuje in hvali Boga. Vse ljudstvo je stermelo in se zavzemalo nad tem Čudežem, in je tišalo okoli Petra in Janeza. Ta- daj začne Peter govoriti rekoč: „Kaj se Čudite, ali kaj naji gledate, kakor debi bila mi dva iz lastne moči temu storila, de hodi? Bog naših očetov je svojiga Sina Jezusa poveličal, kteriga ste vi v smert dali, ki ga je pa Bog od mertvih obudil; tega smo mi priče. Vera v Njegovo ime je tega, ki ga vi vidite in poznate, popolnama ozdravila.“ — Vem pa, ljubi bratje! de ste to iz nevednosti storili. Storite tedaj pokoro, in spreobernite se, de vam bodo grehi zbrisani, in de zadobite milost pri Bogu, ki bo enkrat ravno tega Jezusa Kristusa, ki vam ga zdaj oznanujeva, poslal, de bo ves svet sodil.“ Ko ata aposteljna še ljudstvu govorila, pridejo duhovni s tempelnovo stražo, in ji primejo in za- pro v ječo. Njih veliko pa, ki so Petra poslušali, se je spreobemilo, in število vernih mož je bilo okoli pet tavžent. Kako naglo je rastlo število vernih! kako lepo so se spolnovale Jezusove besede: „Kadar bom od zemlje povišan, bom vse k sebi vlekel!“ Ime „Jezus“ je vsigamogočno ime; s terdnim zaupa¬ njem vanj kličimo v vsili potrebah. 285 3. Peter in Janez pred velikim zbora m, (Dj. apost. 4.) Drugo jutro so se zbrali starašini in pismarji, Ana in Kaifa, in kolikor jih je bilo iz duhovskiga rodu, pripeljejo aposteljna v zbor in ji vprašajo: „V čigavi moči ali v čigavim imenu sta to storila ?“ Peter, poln svetiga Duha, se odgovori in reče: „Vikši ljudstva in starašini, poslušajte! V imenu na- šiga Gospoda Jezusa Kristusa, kteriga ste vi križali, ki ga Bog je pa od mertvih obudil, stoji ta človek zdrav pred vami. Oa — Jezus Kristus — je kamen, ki ste ga vi zidavci zavergli, pa vogelin kamen je le vender. V nikomur drugim ni zveličanja, ker nobeno drugo ime pod nebam ni dano ljudem, v kterim bi zamo- gli zveličani biti.“ Sodniki osterme nad tako Petrovo serčnostjo. In ker so tudi vidili ozdravljeniga Človeka zraven njiju niso mogli nič reči zoper to. Ukažejo tedaj aposteljnama nikoliko iz zbora stopiti, in se med seboj pošvetva- jo.“ Kaj je nam s tema človekama storiti?" —so rekli. — „Cudež, ki sta ga storila, je vsim v Jeru¬ zalemu znan; tajiti ga ne moremo. Pa, de se še bolj med ljudi ne razglasi, jima ojstro zažugajmo, de ne smeta z nikomur več od Jezusa govoriti." Pokličejo ji tedaj, in jima zaterdijo, de v Je¬ zusovim imenu ne smeta nikakor več ne govoriti, ne učiti. Aposteljna sta odgovorila; „Sami sodite, Če bi bilo prav pred Bogam, vas bolj poslušati ka¬ kor Boga. Ne moremo jenjati, de bi ne govorili, kar 286 smo vidili in slišali. “ Veliki duhovni jima še zažu- gajo, in ji spustijo; ker iz strahu pred ljudmi se jima niso upali nič žaliga storiti. Nad velikimi duhovni in pismarji vidimo, kaj je to: „Spoznani keršanski resnici se zoperstaviti.“ Učimo se od aposteljnov serčnosti , de resnice nikoli ne zamolčimo iz strahu pred ljudmi. 4. Ananija in Safir a. (Djan. apost. 5, 1—2.) Pervi kristjanje v Jeruzalemu so imeli časno premoženje vsi skupej eden do druziga. Kolikor je bilo gospodarjev, de so njive ali hiše imeli, so jih prodali, in so izkupljeno ceno aposteljnam pri¬ nesli. Od tega premoženja se je vsakimu delilo, kolikor je potreboval. Med premožnimi je bil mož, Ananija po ime¬ nu. Njegovi ženi je bilo ime Safira. Tudi ta je prodal svojo njivo, ter si je nekaj cene uderžal z vedezam in privoljenjem svoje žene, drugi del pa je aposteljnam prinesel. Ali Peter mu je rekel: „Ananija! kaj je satan tvoje serce zmotil, de si lagal svetimo Duhu, in uderžal nekoliko Djivine ce¬ ne? Ali bi ne bi! njive lahko obderžal? in kadar si jo prodal, ali ni bil dnar v tvoji oblasti? Kaj si sako goljufijo sklenil v svojim sercu? Nisi lju¬ dem lagal, ampak Bogu.“ Ko je Ananija to slišal, je na tla padel in umeri. Nekteri mladenči so ga ven nesli in pokopali. Nekake tri ure potlej pride Safira, ktera še ni vedila, kaj se je bilo zgodilo. Peter ji reče: »Povej 287 mi, žena, ali sta za toliko njivo prodala?“ Ona je perterdila. Peter pa ji reče: »Zakaj sta se med seboj pogovorila, Gospodoviga Duha skušati? 44 Glej, tisti, ki so tvojiga moža pokopali, so pri dnrih, in tudi tebe ven poneso.“ Pri ti priči mu je padla pred noge, in je umerla. Mladenči pridejo, in jo pokopljejo k njenimu možu. Velik strah je obšel celo zbirališe, in vse, kteri so to slišali. Goljufija in laž ste gnjusoba pred Bogam: pravični in odkritoserčni mu dopadejo. 5. A p o s t e 1 j n i v j. e č i, (Djanj. apost. 5, 12—42.) Po aposteljnih se je godilo veliko čudežev med ljudstvam. Bolne so na posteljah kar na ceste ven nosili, de bi, kadar Peter pride, le njegova senca koga zmed njih obsenčila, in bi bili rešeni od svo¬ jih bolezin. Vernih je bilo Če dalje več. Poglavar duhovnov s svojimi tovarši ni mogel tega dalje s hladno kervjo gledati. Vseh dva¬ najst aposteljnov ukaže vjeti in v ječo vreči. An¬ gel Gospodov pa je po noči duri odperl, jih izpeljal ter jim rekel,: „Pojdite v tempel,in govorite ljudem besede življenja. “ Ob zoru tedaj gredo v tempel in učijo. Snide se pa veliki zbor, in pošljejo po aposteljne v ječo. Pa kako so stermeli, ko služabniki sami nazaj pridejo, ter jim pravijo, de so sicer ječo z vso skerbjo zaperto našli, in varhe pred durmi, ko so pa odperli, niso dobili nikogar notri. To slišati, so bili vsi zmedeni, in si niso mogli misliti, kam hi 288 bili aposteljni prešli. Kar pride nekdo povedat: „Možje, ki ste jih bili v ječo vergli, so v tem- pelnu, in ljudstvo učijo.“ Precej pošljejo po nje, in jih reko v zbor pripeljati, pa brez sile, ker so se ljudstva bali, de bi jih ne kamnjalo. Ko so aposteljni v zbor stopili, jim veliki du¬ hoven očita ter pravi: „Terdo smo vam zapovedali, dene učite v tem imenu; in vender ste ves Jeruzalem napolnili v svojim ukam, in hočete kri tega Človeka na nas spraviti." Peter in vsi aposteljni so odgovo¬ rili: „Boga je treba bolj slušati, kakor lju¬ di." Jezus, kteriga ste vi umorili, je od mert- vih vstal; mi vsi smo tega priče. 44 To slišati, so se silno razserdili, in so jih hotli umoriti. Pa Ga- maliel, učenik postave in spoštovan pri vsim ljud¬ stvu, je v zboru vstal, ukazal aposteljnam odsto¬ piti, in je rekel: „Ne delajte nadlege tem mo¬ žem, in pustite jih pri miru: zakaj Če je to člo¬ veško delo, bo samo razpadlo, Če je pa od Boga, ga ne bote mogli razdreti, in vi bi se po tem ta¬ kim celo Bogu ustavljali." Vsi so mu prav dali. Vender pa so bili nad aposteljne tako razkačeni, de jih niso hotli brez vse kazni spustiti. Ukazali so jih pretepsti, in potem jim ojstro zaterdijo, ne več v Jezusovim imenu učiti, in jih spustijo. Oni pa so šli veseli spred zbora, ker so bili vredni spo¬ znani, zavoljo Jezusoviga imena zasramovanje terpeti. In niso jenjali, v tempelnu in po hišah vsak dan učiti. Kdorkoli, bodi si tudi predpostavljen, kej pregrešnima zapove, bi bilo greh ubogati. ,.Blagor vam, kadar vas bodo preganjali zavoljo mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih. 11 Mat. 5, 11, 12. 289 6. Sv. Štefan, pervi mučenec. CD j. apost. 6, 7.) Število vernih je rastlo, in aposteljni se niso uteg¬ nili z delitevjo milošine pečati. Torej so množico vernih sklicali, in rekli: „To ne gre, de bi mi opu- šali božjo besedo, in mize oskerbovali. Izvolite tedaj zmed sebe sedem mož, ki so v dobrim imenu pri ljudstvu, de jim to skerb prepustimo. Mi pa se bomo molitve in oznanovanja božje besede deržali. 44 Iz volili so tedaj Štefana, ki je bil poln vere in svetiga Duha, Filipa in še pet druzih, in so jih postavili pred aposteljne. Leti so čez nje molili, in roke na nje položili, in jih tako posvetili v njih službo. Izročili so jim skerb za uboge, in tudi nekaj duhovskih opravil, ter jih menovali dijakone. Štefan, poln gnade in moči, je delal velike ču¬ deže in znamnja med ljudmi. Močno je pričal od Jezusa in od njegoviga kraljestva. Spravijo se pa nekteri judovski modrijanci zoper njega, in so se ž njim prepirali. Pa niso mogli zoperstati modrosti in svetimu Duhu, kteri je iz njega govoril. Torej podšuntajo nekaj spridenih mož, de so lažnjivo zoper njega pričali; „Kletevske besede v Boga in Mojzesa smo ga slišali govoriti. 4 * Ljudstvo s tem zdraženo ga popade, pred veliki zbor vleče in toži. Štefan je brez strahu mirno stal pred sodniki, in ko angelju se mu je obličje svetilo. Veliki duhoven se je vzdig¬ nil in mu reče: »Alije temu res tako, kakor ti pra¬ vijo? 44 Štefan je odgovoril in razložil, kako je Bog čudno vodil Abrahama in Mojzesa, in kako so bili Izraelci vselej terdovratni in Bogu nepokorni, in je sklenil s temi ojstrimi besedami: „Vedno se svetimu Zgodbe svetiga pisma nove zav. 19 — 290 — Duhu zoperstavljate; kakor vaši očetje, tako tudi vi! Oni so preganjali in morili preroke, ki so prihod Odrešenika napovedovali; vi pa ste zdaj Njeg'a izdali in umorili! 1 Te besede so jih hudo zbodle, de so od togote z zobmi škripali. Stefan pa je oči proti nebu ober- nil, in je vidil nebesa odperte, in Jezusa na des¬ nici božji. „Glejte!“ — je rekel — „nebesa vidim odperte, in Sinu Človekoviga v njegovim veličastvu stati na desnici božji!“ Takrat začno vsi divjati, in nad njim vpiti; si ušesa mašč, in vsi kmai nanj pla¬ nejo, in ga vlečejo iz mesta, de ga bodo kamnjali. Na morišu so oblačila s sebe djali, in jih položili mladenču k nogam, ki mu je bilo ime Savel, so Stefana okrog in okrog obstopili in kamnjali. Od vsih strani leti kamnje vanj; on pa moli: »Go¬ spod Jezus! sprejmi mojo dušo.“ Potlej na kolena pade in glasno reče: »Gospod, ne štej jim tega v greh!- 1 Ko je to izrekel, je zaspal v Gospodu. Bogaboječi možje so ga pokopali, in velika žalost je bila po njem. »Kdor bo hotel svoje življenje ohraniti, g a bo zgubil: kdor bo pa svoje življenje zgubil zavoljo Mene in zavoljo evangelija, ga bo ohranil. “ Mark. 8, 35. 7. Filip in dnarničar iz Zamorskiga. CDj. ap. 8. ) Po Štefanovi smerti so jeli v Jeruzalemu verne strašno preganjati. Vsi učenci, razun aposteljnov, so bežali iz Jeruzalema, so se po Judeji in Samarii 291 razkropili, in povsod Jezusa Kristusa oznanovali. Filip, dijakon, je prišel v mesto Samarija, je ondi oznanoval Jezusov nauk, in ozdravil veliko mert- voudnih, kruljevih, obsedenih in druzih bolnikov. Veliko veselje je zavoljo tega bilo po mestu, in ve¬ liko se jih je dalo kerstiti v imenu Jezusa Kri¬ stusa. Ko so aposteljni v Jeruzalemu zvedili, de jih je v Samarii veliko sprejelo besedo božjo, sta Peter in Janez tje sla, sta na keršene Samari¬ jane roke pokladala, ter nad njimi molila, in prejeli so svetiga Duha, kteri jih je v veri poterdil, de so jo stanovitno pričali, in po nji živeli. Filipu pa je angel Gospodov rekel: „Pojdi na cesto, ktera derži od Jeruzalema v Gazo.“ Filip gre po cesti; kar se perpelje za njim imeniten mož, dnarničar Zamorske kraljice Kandace. V Jeruza¬ lem Boga molit je bil prišel, in se je spet domu peljal. Na vozu je bral preroka Izaija. Ko je Filip voz ugledal, mu sv. Duh reče- „Pojdi bližej k temu vozu!“ Filip gre, se vozu pridruži, in sliši moža, do te le besede iz bukev pre¬ roka Izaija bere: „Kakor ovca je bil v zaklanje peljan; in kakor je jagnje brez glasu pred njim, ki ga striže, tako tudi On ni odperl svojih ust.“ Filip ga nagovori, in vpraša: „Meniš li, de razumeš, kar bereš ? ‘ Dnarničar se iz bukev ozre, in ostermi nad Častitljivim možem, ki mu je tako nenadama pri vozu stal, ter odgovori: „Kako bi mogel, ako me kdo ne poduči ?“ Prosil je Filipa, de naj k njemu sede, in mu reče: „Prosim te, povej mi, od koga govori prerok to, od sebe, ali od koga druziga ?“ Zdaj, ker je bila božja previdnost vse tako lepo napeljala, začne Filip pri teh Izaijevih besedah, ki * 292 od Jezusa govore, [in mu veseli nauk od Jezusa Kristusa oznanuje. Dnarničar ga zvesto posluša, in ko dalje gredč do vode prideta, reče: „Vidiš vodo! ali me še kaj keršenimu biti zaderžuje?" Fi¬ lip mu reče: „Sme se zgoditi, ako veruješ iz vsi- ga serca.“ Je rekel: »Verujem , de je Jezus Kri¬ stus Sin božji.“ Tedaj ukaže voz ustaviti, in oba sta stopila v vodo , in Filip ga je kerstil. Kadar pa iz vode stopita, Duh Gospodov vzame Filipa, in ko bi trenil, ga dnarničar več ne vidi. Ves vesel gre svojo pot proti domu. Birmati so smeli le aposteljni, učenci ne; toraj imajo tudi dandanašnji le škofje ko pravi nasledniki aposteljnov oblast birmati. Čudež, de je Filip dnarničarju spred oči zginil, je očitno pričal, de mu je bil Bog Filipa poslal. Kdor z ravnim in poštenim sercam Boga in resnice iše, se mu Bog tudi da spoznati. 8. Peter ozdravi Eneja, in obudi Tabito. (Dj. ap. 9, 31-42.) Ko je preganjanje odjenjalo , je Peter vse kraje obhodil, in prišel tudi v mesto Lida. Ondi je našel v neki hiši človeka Eneja, ki je bil mertvouden, in osem let že ni na noge stopil; vzdigovati in pola¬ gati so ga mogli. Peter stopi k njegovi postelji in mu reče: „Enej! Jezus Kristus te ozdravi. Vstani, in sam si posteljo prestelji.“ In kar vstal je. Vsi Lidčani, ki so ga zdraviga hoditi vidili, so se k Gospodu spreobernili. 293 Ne delječ od Lide je bilo mesto Jope, ki je stalo ob morji. V tistim mestu je prebivala neka učenka, Ta bi ta po imenu. Ubogim je bila velika dobrotnica. Ob tem času pa je bila zbolela, in umerje. Preoblekli in v zgornjo hišo že na pare so jo djali, kar zvedč za Petra, de je v Lidi. Dva moža pošljejo do njega, in ga prosijo, de naj se ne mudi ter naj urno doli pride. Peter se napravi, in gre ž njima. Ko tje pride, ga peljejo naravnost v zgornjo hišo, kjer je bil merlič. Kmali pridejo za njim mestne vdove in sirote, ga obstopijo, jokajo, in mu kažejo obleke, ktere jim je ranjka napravila. Peter reče vsim venkej iti, poklekne in moli. Potlej se v ranjco oberne in reče: „Tabita vstani!“ Koj je oči odperla, in ko je Petra ugledala, je sedla. Peter pa ji roko pada, in jo vzdigne. Na to je poklical učence in vdove, in jim jo živo da. Vsi so imeli neizrečeno veselje. — To se je razglasilo po vsili Jopah, in njih veliko je verovalo v Gospoda. Peter se je še nekaj dni v Jopah mudil, in je stanoval pri nekim strojarji, ki mu je bilo Simon ime. „Blagor mu, kdor se usmili uboziga in siromaka: Go¬ spod ga bo ob hudim dnevu rešil.“ (Ps. 40, 2.) 9. Komeli stotnik. (Dj. ap. 10.) V Cezareji je živel rimljanski stotnik Komeli, mož dobriga serca. Desiravno ni bil Jud, je vunder v praviga Boga veroval, in pobožno živel z vso svojo — 29i — hišo; veliko je ubogajme delil, in neprenehama molil. Nekiga dne ob treh popoldne je spet prav gorče molil, kar stopi angel v hišo, in ga po imenu nago¬ vori: „Korneli!“ Komeli ves prestrašen reče t „Gospod! kaj je ?“ Angel mu pravi: „ Tvoje mo¬ litve in milošine so prišle pred Gospoda; torej po¬ šlji v Jope po Simona, ki mu je Peter prime V; on ti bo povedal, kaj de stori. Stanuje pa pri Simonu, strojarji, ki ima hišo poleg morja/ 4 Angel je zginil. Komeli ročno pošlje dva svojih domačih in eniga bogabojeČiga vojaka v Jope. Drugi dan okoli poldne, ko to se ti že mestu bližali, je šel Peter verh hiše molit, ki je imela po ondotni šegi piano in s slonajem obdano stre¬ ho. Bil je pa lačen, in bi bil rad obedval. Ali io so mu pripravljali, se je zamaknil. Vidil je nebo odperto, in nekako veliko rjuho z neba priti, ktera se je za Čvetere vogle na zemljo špu- šala, V nji so bile mnoge štirnogate in 'azijoČe živali, tudi take, kterih jesti je bilo Izraelcam pre¬ povedano, in ki so jih zavoljo tega nagnjusne in nečiste imenovali. Prišel je tudi glas do njega: „Vstani, Peter! zakolji in jej !“ Peter je pa lekel: Nikdar Gospod! zakaj nikoli nisim Še nič nagnjus- niga in nečistiga jedel. “ Pa glas zopet rt če: „Kar je Bo? očistil, ti nagnjusniga ne imenuj." To se je trikrat zgodilo. in potlej su rjnha z živalmi spet v nebo umakne. Ta prikazen je pomenila, ■ de je postava po Mojzesu dana preklicana, in torej raz¬ loček med Judi in neverniki jenja, odkar je K i- stus s svojo smertjo vse očistil, in de smejo tedaj neverniki ravno tako h kerstu pušeni biti, kakor Judje. Ko Peter sam pri sebi premišljuje, kaj bi 295 ta prikazen pomenila, kar uni trije možje pred prag stopijo, in poprašujejo, ali ni tukaj Simona, ki mu je Peter primek. Ravno ta čas je Duh božji še vsimu zamišljenimu Petru rekel: „Glej, trije možje te išejo: pojdi ž njimi brez premislika, zakaj jest sim jih poslal." Peter gre k njim, in ko mu po- vedd. kaj se je njih gospodu zgodilo, jih notri pelje in prenoči. Drugo jutro se je ž njimi na pot po¬ dal, in nekteri bratje iz Jop so ga spremili. Komeli je bil med tem svoje rodovince in po¬ sebne prijatle k sebi sklical, in je Petra komaj ča¬ kal. Kadar Peter v hišo stopi, mu Komeli naproti pride, in mu pade k nogam. Peter ga vzdigni re¬ koč: „Vstani! tudi jest sim človek." Korneie mu zdaj vse razloži, kar se je ž njim zgodilo, in zakaj je pdnj poslal. Tadaj začne Peter zbranim ozna- novati Kristusa; pripoveduje jim od Jezusoviga nauka in od njegovih Čudežev, od terplenja, smerti in vstajenja Jezusa Kristusa. Vsi so ga zvesto poslušali. Še je govoril, kar pride sv. Duh nad vse: začeli so mnoge jezike govoriti, in Boga hva¬ liti. Verni iz Judov, ki so bili s Petram prišli, so se zavzeli, de je bila gnada sv. Duha tudi nad ne¬ vernike zlita. Peter jih ukaže kerstiti v imenu Jezusa Kristusa, in je še nekaj dni pri njih ostal. „Milošina reši smerti; ona je , ki grehe zbriše , in p o- inaga najti milost in večno življene." Tob. 12, 9. 10. Peter po angelu iz ječe rešea. (Dj. ap. 12.) Tudi kralj Herod je jel Jezusovo cerkev pre¬ ganjati. Dal je Jakopa Janezoviga brata, z mečem 296 umoriti. Ker je to Judam všeč bilo, je ukazal tudi Petra vjeti, in ga je zročil čveteri straži, ki je imela vsaka po štiri stražnike. Po veliki noči ga je hotel pred ljudstvo postaviti in umoriti. Cerkev je pa neprehama molila za Petra. Že poslednja noč je bila, in drugi dan trmi je bila smert name¬ njena. Peter je spal med dvema vojakama, v dve verigi vklenjen; drugi vojaki so stali pred durmi, ki se je skoz troje v ječo šlo, tako de sta pred vsakimi vratmi po dva moža stala. In glej! angel Gospodov je pristopil, in vsa ječa je bila v svitlobi Angel je Petra zbudil in mu rekel: ,,Berž vstani." Peter vstaja, in kar padle so mu verige z rok. Nato mu reče: „Opaši in obuj se!“ Peter je storil tako. „Ogerni plajš “ mu še reče — „in pojdi za menoj!" Peter ga «gerne, in gre za njim. Menil je pa, de so vse to le sanje. Ko sta odšla niemo perve in druge straže, pri¬ deta do železnih vrat, ktere šo se v mesto odperale; ječa je bila namreč zunaj k mestnimu ozidju prizi¬ dana. Same od sebe so se jima odperle. Ko skoz nje prideta, ga angel se nekoliko po ulicah dalje spremi, in zgine. Zdaj se Peter šele zave, in reče: „Zdaj zares vem, de je Gospod svojiga angela poslal, in me otel Herodove roke in čakanja Judovskiga ljudstva." To premišljevaje gre proti hiši, kjer so se aposteljni in učenci navadno shajali. Ravno zdaj je bilo v nji veliko vernih zbranih, in so za Petra molili, kar slišijo na vežne vrata terkati. Dekla, Rode po imenu, gre ven, in posluša, kdo de tako pozno v noč terka, in kmali spozna Petra po glasu. Od samiga veselja je vrata odpreti pozabila ; nazaj priteče in pravi: „Peter je pred vratmi!" Oni pa ji ne ver- 297 jamejo in pravijo: „Se ti li t>eša!‘ Ona pa terdi, de je. So tedaj menili, de je njegov angel. Peter je pa le terkal. Tedaj jih več skupej gre, in odpro. Kar res Petra vidijo, in vsi sterme, Z velikim ve¬ seljem ga v hišo peljejo. On pa jim z roko migne, de naj molče, in jim pripoveduje, kako čudno ga je Bog iz ječe rešil. Po tem se je od ondod v drugi kraj podal. Kadar se je dan storil, je bil ne majhen hrup med vojaki. Ne more jim v misel, kam bi bil Peter prešel. Herod pa se je silno togotll. Vse veli pre¬ iskati in ker ga ni našel, je ukazal varhe ojstro kaznovati. . Priporoeuj se angelu varhu vsak večer, preden se spat vležeš, de odverne od tebe vsako nezgodo, in te resi iz ne¬ varnosti, ki bi te utegnila čakali. 11. Savel se spreoberne, (Dj. ap. 9.) Savel, potlej Pavel imenovan, se je grozil po¬ moriti vse, kar je bilo Kristusovih. Še mladeneč se je vdeležil smerti sv. Štefana, ker so mu bili kam- njavci svoje oblačila k nogam položili, de jih je varoval. Potem je šel k velikimu duhovnu, in si je pravico sprosil v Damask iti, in vse može in žene, kar bi jih ondi v Kristusa verovalo, zvezane v Jeru¬ zalem pripeljati. — Ko je bil na potu že blizo Damaska, kar ga nanaglama luč z neba obsieti. Od strele zadetimu enako je na zemljo padel, in zaslišal glas: „Savel, Savel! kaj me preganjaš?" 298 Savel trepetaje vpraša: „Gospod! kdo si?“ Mu od¬ govori : „Jez sim Jezus, kteriga ti preganjaš . 11 Savel os termi in reče: „Gospod! kaj hočeš, de naj storim ? 11 Gospod mu reče: „ Vstani in pojdi v mesto; ondi ti bo povedano, kaj de stori . 11 Možje, ki so ga spremljali, so vsi stermeli, ker so svetlobo vidili, in tudi slišali, de Savel z nekom govori, pa nikogar niso vidili. — Savel vstane; ko pa hoče pogledati, ni z odpertimi očmi nič vidil. Prevelika svetloba te nebeške luči ga je bila oslepila. Za roko ga tedaj možje primejo in v Damask peljejo. Ondi je bil v hiši nekiga moža, Juda po imenu,tri dni, de ni ne vidil, ne jedel, ne pil, in je ves, Čas molil. Bil je pa v Damasku učenec, Ananija po imenu. Njemu je Gospod tri dni potlej v prikazni rekel: ,,Pojdi in poprašaj v Judovi hiši po možu iz Tarsa z ime nam Savel; zakaj glej! moli . 11 Ananija reče: „Gospod! slišal sim od veliko ljudi, koliko hudiga je ta mož tvojim svetim v Jeruzalemu storil; in tudi tukaj ima oblast od vikših duhovnov vse zve¬ zati, k teri v tvoje ime kličejo / 1 Gospod pa reče: „Le pojdi; zakaj ta je meni izvoljena posoda, de bo moje ime nosil pred nevernike in kralje in Izrae¬ love otroke; in pokazal mu bom, koliko mu je tre- baza moje imč terpeti . 11 — Tudi slepi Savel je v spanji imel prikazen. Vidil je namreč nekiga moža k sebi v hišo priti, ki je nanj roke položil, de bi spregledal. Ananija gre tedaj na dom k Savlu, položi roke nanj in reče: „Ljubi brat, Savel! Gospod Jezus, ki •e ti je bil na poti prikazal, me je poslal, de spre¬ gledaš, ter boš s sv. Duham napolnjen . 11 Zdajci so padle od njegovih oči kakor luskinje, in je spregledal, 299 ter spoznal Ananija, de je njegov obraz v prikazni vidil. Vstal je, in. je bil keršen. Berž potlej je v shodnicah oznanoval od Jezusa križaniga, de je on Kristus, Sin božji, Vsi, kteri so ga slišali, so se čudili in rekli: „Kaj ni ta tisti, ki jih je preganjal v Jeruzalemu, kteri so v to ime klicali, in je zato sem prišel, de bi jih zvezane peljal k velikim duhov- nam ?“ Pavel je pa čedalje bolj Jude v Damasku zavračeval, in jim pričal, de je Jezus obljubljen Mesija Kmali po tem je šel v Arabijo, de se je v tihi samoti pripravljal na imenitno opravilo, v kteriga ga je Gospod poklical. Ko je tri leta preteklo, se je zopet v Damask vernil, in ondi Kristusa s toliko močjo in modrostjo oznanoval, de je Jude popol- nama zmedel. Judje so ga tedaj sklenili umoriti. Verni pa so ga po noči čez mestni zid v pletenici doli spustili, in tako je odšel njihovi grozovitosti. Zdaj je šel v Jeruzalem, Petra vidit, in se mu po¬ kazat. Petnajst dni je v Jeruzalemu ostal, in ondi posebno nevernikam pričal od Kristusa; leti pa so ga tudi iskali umoriti. Toraj so mu verni prigo¬ varjali, de naj se iz Jeruzalema odtegne; in Pavel je šel v Tars, svoje rojstno mesto. Kadar grešnik, od sv. Duha razsvitljen, svoj grešni stan spozna, naj goreče moli, ako hoče svoje spreobernjenje doveršiti. 12. Keršanska občina v Antiohii. (Dj. ap. 11, 19—30.) Zmed učencov, ki so po smerti sv. Šte¬ fana zavoljo preganjanja iz Jeruzalema bežali* 300 so bili nekteri prišli v Antiohijo, veliko Sirsko mesto. Oadi so Judam in nevernikam Kristusa oznanovali, in veliko se jih je bilo spreobernilo. Ko so aposteljni v Jeruzalemu to zvedili, so tje poslali Barnaba, bogaboječiga moža, polniga vere in sv. Duha. Ko Barnaba v Antiohijo pride, in vidi, kaj vse je že božja milost tukaj opravila, je bil silno vesel, in jih zaporedama opominja, de naj stanovitno Gospodu zvesti ostanejo. S svojim trudam je vnovič veliko ljudstva Bogii pridobil. Svoje delo pospešiti, je šel v Tars po Pavla, in ga v Antiohijo pripelje. Obadva sta eno leto ondi ostala, in pri¬ dobila Kristusu toliko množico, de so bili v Antio- liii verni najpred Kristjani imenovani. Ob tistim času je velika lakota vstala po vsi Judeji, de jih je veliko glada pomerlo. Delavna ljubezen pervih kristjanov se je pri ti priložnosti zopet lepo pokazala. Verni v Antiohii so namreč sklenil^ svojim bratam po veri, ki so bili v Judeji, na pomoč priti. Zložili so slehern po svojim pre¬ moženji ter poslali po Pavlu in Barnabu milih darov v Jeruzalem. Prišla sta v Jeruzalem ravno ob času, ko je Herodež kristjane preganjal, ter Jakopa dal umoriti, in Petra zapreti. Ko sta darove oddala, sta se prčcej vernila v Antiohijo, in sta še Marka seboj vzela. Po Kristusu se imenujemo kristjane; živimo tedej ker- šansko — po naukih Kristusovih — de bomo vredni tega eastitljiviga imena. — Imejmo kersansko ljubezen, ktera je zmeraj pripravljena, bližnjimu v nadlogi pomagati. 301 13. Pavel z Barnabam v Listri. (Dj. apost. 13. 14.) V Antiohii je bilo več učenikov, ki so bili polni sv. Duha. Želeli so še drugim narodam sv. evangeli oznanovati. Ko so zavoljo tega Boga razsvetljenja prosili, jim sv. Duh reče: »Odločite mi Savla in Barnaba k delu, h kterimu sim ji zvolil. M Tedaj so se postili, molili in roke na nji položili, in po¬ tem so ji odpravili. Pavel in Barnaba obhodita mnoge dežele in mesta, ter Judam innevernikam oznanujeta sv. evangeli. Povsod sta dobila dobrih sere, de se jih je božja beseda prijela; pa tudi na terdovratne, posebno med Judi, sta zadela, kteri so ji čmerno preganjali. — Ko sta že nekaj krajev obhodila, prideta v ajdovsko mesto Listra, in sta ondi zbrani množici praviga Boga in Jezusov evangeli oznanovala. Med mno¬ žico je sedel mož, ki je bil kruljev od rojstva. Prav zvesto je Pavla poslušal. Ko ga Pavel ugleda in vidi, de ima vero, mu je glasno rekel: „Po koncu stopi na noge!“ Zdajci je mož kviško skočil in hodil. Ljudstvo, to viditi, je kričalo: „Bogova v človeški podobi sta k nam prišla 1“ Barnaba—velik in lep mož je bil — so mislili, de je Jupitar, njih veliki bog; Pavla pa so imenovali Merkurja, boga zgovornosti. Na vse kmali priženejo ovenčanih volov, in se pri¬ pravljajo, jih njima darovati. Pavel in Barnaba, to viditi, sta oblačila po sebi pretergala; med ljudstvo planeta, in na ves glas vpijeta: ; ,Možje! kaj to počenjate? UmerjoČa človeka sva, kakor vi! Sej 302 vam ravno oznanujeva, de se od praznih malikov spreobernite k pravimu živimu Bogu, kteri je vstvaril nebo in zemljo, in vse, kar je.“ Komaj sta jim ubranila, de jima niso darovali. Pa komaj sta bila ljudstvo pomirila, kar pride v Listro nekaj terdovratnih Judov iz drugih mest, kjer sta Pavel in Barnaba že popred sv. evangeli oznanovala, in so ljudstvo tako podpihali zoper Pavla, de so ga kamnjali. S kamnjem ves pobit se sosede, in je brez zaveda obležal. Menili so, de je mertev, in ga ven iz mesta vlečejo. Ko se je ljudstvo razšlo, pridejo, kar jih je bilo v mestu Jezusovo vero spre* jelo, in ga vsi žalostni in klaverni obstopajo. Kaj bi storili, ali mu rane obezali, ali ga pokopali, niso vedili — kar Pavel naenkrat vstane, in se ž njimi v mesto verne. Drugi dan se je z Barnabam v Derbe podal. Ko sta jih bila v tem mestu veliko spreobernila, sta se nazaj v mesta vernila, kjer sta poprej učila, sta verne v nauku poterdovala, in jim povsod postavila mašnike z molifevjo in s poštam, ter se vernila v Antiohijo. Tukej pred Listro, ko je Pavel tako rekoč med življe* njem in smertjo visel, se je beržkone ž njim zgodila tista skrivnostna prigodba, ki jo štirnajst let potlej sam popisuje v II. listu do Korineanov 12, 1. kjer pravi: „Vem za človeka, ki je bil (ne vem, ali v telesu ali zunaj telesa; Bog ve) v tretje nebo zamaknjen, in je slišal skrivnostne besede, ki jih človek ni v stanu izreči.“— Terpljenje, ki ga je bil ravno kar prestal, se mu je vender le majhno zdelo v primeri z neiz¬ rekljivim nebeškim veseljem; toraj pravi: „Misliin , de ter¬ pljenje sedanjiga časa ni vredno prihodnje časti, ki ima biti nad nami razodeta.“ Rimlj. 8, 18.— Od tod pride, de sv. Pavel s toliko živostjo in gorečnostjo govori od veličastva V nebesih, ker pravi: „Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slišalo, ia 303 v nobeniga človeka serce ni prišlo, kar je Bog tem pripra¬ vil. kteri ga ljubijo, I. Kor. 2, 9. 14. Cerkveni zbor v Jeruzalemu. C°j. ap. 15.) Kmali potem, ko sta bila Pavel in Barnaba nazaj v Antiohijo prišla, je ondi neki prepir vstal med vernimi, ki je žugal vez edinosti v sv. cerkvi raztergati. Nekteri verni iz Judov so namreč pri¬ šli iz Judeje v Antiohijo, ter so verne iz neverni¬ kov motili, de ne morejo zveličani biti, ako se ne dajo po Mojzesovi šegi obrezati. Pavel in Barnaba sta se takimu mnjenju nasprot stavila. Ker so pa uni le svojo terdili, je bilo sklenjeno, de naj Pavel in Barnaba, in nekteri drugi ž njima, gredd v Jeru¬ zalem k aposteljnam in starašinam zavoljo tega vprašat. Tedaj se snidejo aposteljni, kolikor jih je bilo v Jeruzalemu pričujočih, in starašini, se posvetovat zavolj te reči. V zboru Peter vstane in dokaže, de Bog med Judi in neverniki nič razločka ne dela, ter tem ra vno tako, kakor unim sv. Duha daje. „Kaj — zadnjič reče — Boga skušate s tem, de nakladate učencam jarm na vrat, kteriga ne naši očetje, ne mi nismo zamogli nositi?* Vsa množica je molčala. Zdaj jim Pavel in Barnaba pripovedu¬ jeta, kako velike znamnja in čuda je Bog po njima med neverniki delal. Po tem še Jakop vstane in s Petram potegne, de se nima nadlega delati tem, kteri se iz nevernikov k Bogu spreobernejo; piše naj se jim pa, de se zderže mesa malikam zaklanih žival, kervi in zadavljenima — 304 — Vsim zbranim je to govorjenje dopadlo, ter sklenejo, s Pavlam in Barnabam može poslati v Antiohijo, kteri so jim sklep aposteljnov prinesli, namreč; ,,Svetimu Duhu in nam se je prav zdelo, vam nobene teže več ne nakladati, razun tega po- trebniga: de se zderžite zaklaniga malikam, kerv' in zadavljeniga.“ Verni v Antiohii so ta sklep z velikim veseljem sprejeli, in prepir je potihnil. Kakor ob času aposteljnov, tako se je godilo v sv. cer¬ kvi tudi v poznejših časih. Kadarkoli so zastran vere dvomi ali prepiri vstali, so se škofje s papežem zbrali, in so dvome ali prepire razsodili. Razsodbe tacih vesoljnih cerkvenih zbo¬ rov se od sv. Duha navdani, in toraj nezmotljivi. 15. Pavel s Silam v Filipah, (Dj. a P . 16.) Pavel si čez nekaj časa Sila tovarša privzame, in gre vdrugič sv. evangeli oznanovat. Po drugi poti od nasprotne strani pride v nektere mesta, kjer je bil že ob svojim pervim popotovanji keršanske občine vstanovil, pokrepčuje verne, in jim zaterduje pokoršino do apostoljskiga sklepa zastran spreje¬ manja nevernikov v sveto cerkev. Ko pride v Troado, sam ne ve, kam bi se obernil. Bog pa mu je to po noči v prikazni naznanil. Vidil je namreč v spanji nekoga po Macedonsko obj^ečeniga, ki je predenj stopil in ga prosil; „Pojdi v Mace- donijo, in pomagaj nam P- Po ti prikazni stopi Pavel v barko, se prepelje na Mače donako, in se poda naravnost v Filipe, veliko Macedonsko mesto. Pervo saboto gre pred mestne 305 vrata, kjer so se ondi bivajoči judje k molitvam shajali, in govori k nekterim ženam, ki so s<■ bile sošle. Ena zmed njih. škerlatarica, Lidija po imenu, ga posebno zvestd posluša. Sv. Duh ji je serce odperl, de je verovala, in se dala kerstiti z vso svojo družino. Precej po kerstu ponudi Pavli! in njegovim tovarsem stanovanje v svoji hiši, in n< odjenja, de so se mogli vdati. Pa kmali vstanejo tudi tukaj sovražnik', ter podšuntajo ljudstvo zoper Pavla in Sila. Zgrabijo ji in peljejo pred mestno gosposko. Gosposka rečti, oblačila stergati z njiju in ji bičati. Vsa raztepena ji ukažejo v ječo peljati, in ječarju zapovedo, ji zve¬ sto varovati. V notranjo ječo ji je tedaj vtaknil, in jima noge v klado djal. O pol noči sta Pavel in Sila molila. Desiravno ranjena in vklenjena, jima je bilo vender lahko pri sertu; glasno sta Boga hvalila, de so ji vsi po ječi slišali. Naenkrat je velik potres vsta, lin ječa se je do tal stresla; vse vrata so se odperle, in vsih jetnikov železje se je razklenilo. Ječar puhne ves prestrašen iz spanja, in ko vidi vrata odperte, je meč izderi, in se je hotel umoriti, ker je menil, de sta jetnika ušla. Pavel, to vidit?, je na glas za¬ vpil: „Ne stori si nič žaliga; sej sva oba tukej!“ Ječar si je rekel luč dati, in je s trepetam k njima šel; je pred nji pade), in rtkel: ,.Gospoda! kaj naj storim, de bom zveličan?“ Ona pa mu rečeta: »Verovaj v Gospoda Jezusa, in boš zveličan ti in tvoja hiša.“ Se tisto uro v noči ji je k sebi vzel, in jima je rane izpral. Ona dva pa sta oznanovala besedo Gospodovo njen.u in vsim, ki so bili v nje- Zjfodbe svetiga pisma noye zav. 20 — 30« — govi hiši. ter sta kerstila njega in vso njegovo hišo z njim. Ko zjutraj mestni gospodje zvedo, de sta Pavel In Sila rimska mestnjana, jim je zlo prigrevalo, de so ji bili ukazali bičati; zakaj kaj tačiga ni smel po rimskih postavah nihče in nikjer rimskimu mest- njanu storiti. Neutegama so prišli k njima, in so ji zamere prosili, ter jima prigovarjali, de naj bi šla iz mesta. Preden sta se iz mesta podala, sta šla še na Lidijin dom, kjer so se sošli vsi, kar jih je po mestu v Jezusa verovalo. Opominjata jih, •de naj Bogu zvesti bodo, vzameta od njih slovo, in potlej odrineta. Zvesto in zamerkljivo vsetej poslušajmo besedo božjo, ki se nam v pridigah in keršanskih naukih oznannje. Pred po¬ slušanjem pokličimo sy. Duha na pomoč, de naše serca omeči, in za besedo božjo dovzetne stori; le potem bodo pridige in keršanski nauki v nas lep sad obrodili, kakor v Lidii. 16. Pavel v Atenah in v Korintu. (Dj. ap. 17. 18.) Pavel pride po svojim daljnim popotovanji v Atene, greških dežel veliko mesto. Ko je po mestu hodil in ogledoval lepe tempelne in drage stebre z mnogimi podobami na njih, se mu je v serce vžalilo, de je to sicer tako učeno in umetno ljudstvo pa tako malikovavsko. Od praznih malikov k ži- vimu Bogu jih hoče spreoberniti; toraj je učil ne ie Jude v shodnici, ampak tudi Gerke na tergu vsak dan, ter jim oznanoval sv. evangeli od Jezusa Kri¬ stusa in od prihodnjiga vstajenja mertvih. Tudi ne- 307 kaj tistih učenih, ki se jim modrijani pravi, je zra¬ ven prišlo, in bi se bili radi s Pavlam preperali za¬ stran nauka, ki ga je učil. Torej ga peljejo na veliki mestni terg, kjer so bile sodbe, in kjer so se pretresovale vse iinenifniši oprave. Ondi ga vprašajo, kakošen prav de je novi nauk, ki ga oznanuje. Pavel stopi v sredo zbirališa in reče: „Možje Atenci! iz vsiga vidim, de ste vi v vsim nekako preverili; za¬ kaj ko sim merno gredoč tempelne in altarje vaših bogov ogledoval, sim tudi altar našel, na kterim je zapisano : N e z n a n i m u Bogu. Kar tedaj neve- dama častile, vam jest oznanujem. Bog, kteri je vstvaril svet in vse, kar je na njem, On, ki je Go¬ spod nebes in zemlje, ne prebiva v tempelnih z ro¬ kami storjenih. Njemu se tudi s človeškimi ro¬ kami ne streže, kakor de bi česa potreboval, ker On daje vsim življenje in dihanje in vse.“ »Še dalje jim je govoril od potrebe spokorjenja, od sodbe in vstajenja. Ko so pa slišali od vstajenja mertvih, so se mu eni posmehovali, eni so pa rekli: , Od tega te bomo drugikrat poslušali. ' Tako je Pavel zmed njih šel. Nekaj pa jih je ž njim šlo, in so verovali. Med temi je bil Dionizi, imeniten svetovavec prav- dniga zbora in neka imenitna žena, Damara po imenu. Iz Aten je Pavel šel v Korint, drugo imenitno mesto na Greškim. Ondi je našel nekiga Juda, Akvila po imenu, ki je bil delavec šotorov po ro¬ kodelstvu. Njegovi ženi je bilo Priscila ime. Pavel, ki je tudi to rokodelstvo znal, je pri njem v delo stopil, iu si tako skoz teden kruh služil; ob sabotah pa je v shod¬ nici Jude učil in jim pričal, de je Jezus Odrešenik. Akvila in Priscila sta bila med pervimi, ki so v Jezusa verovali. Ker so mu pa terdovratui Judje * 308 nasprotovali, se je obernil k nevercani, in jih je učil s toliko močjo, de jih je veliko verovalo in se dalo kerstiti. Čez poldrugo leto se je mudil v Ko¬ rintu, in je vstanovil obilno keršansko občino. Po tem se je podal v Jeruzalem, de bi v tempeluu ob¬ ljubo spolnil, ki jo je bil v neki stiski storil. Memo grede je obiskal še mesto Efez, in je ukaželjniin Ju¬ dam obljubil, se drugo pot delj časa pri njih muditi. Iz Jeruzalema se je zopet vernil v Antiohijo. Posvetni modrijani, kteri svojo pamet, razumnost in ne¬ kako puhlo učenost previsoko cenijo, nočejo sprejeti skrivnost¬ nih resnic svete vere, kterih človeška pamet ne more razu¬ meti ; kdor je pa ponižen jih z veseljem sprejme , in v i\jih tolažbo najde v vsili okolišinah svojiga življenja. 17. Pavel v Efezu in v T r o a d i. (Dj. ap. 19. 20, 1—12.) Pavel se je nekaj časa v Antiohiijmudil; potem je nastopil svojo tretjo apostoljsko pot, in je prišel v Efez, kakor je bil obljubil. Ondi je našel 12 učeu- eov, ki so bili keršeni v Janezovim kerstu; v Jezu¬ sovim nauku pa še niso bili podučeni. Pavel jih je podučil in kerstii v imenu Gospoda Jezusa. Potlej je nanje roke položil, in jih birmal. Pri ti priči je sv. Duh nanje prišel, in so začeli mnoge jezike go¬ vorili in prerokovati. Pavel je ondi dve leti in tri mesce učil, in velike čudeže delal, tako de so nje¬ gove rute in pasove na bolnike pokladali, in bolezni so jih popustile, in budi duhovi so šli iz njih. Ves Efez je slermel, sveta groza jih obhaja, in Jezusovo ime je bilo v veliki časti. Tudi veliko vernih je - 309 prišlo, in so se spovedali in oznanili svoje grešne dela. Zmed listih pa, ki so se z vražami pečali, jih je veliko prineslo svoje vražarske bukve, in so jih vpričo vsili sožgali, desiravno so okoli petdeset tav- žent srebernikov veljale. Tako je rastla, tako močno se je skazala beseda božja. Iz Efeza je šel Pavel na Macedonsko in Gre- ško, je obiskaval keršanske občine in sprejemal mile darove, ki so jih verni pri nedeljski službi božji za revne brate v Jeruzalemu zlagali. Te nabirke je iiotel sam v Jeruzalem nesti. Vernivši se iz Mace- donskiga v Azijo je prišel v mesto Troado, kjer se je sedem dni mudil. V nedeljo so se verni v neki veliki dvorani sošli, sveto rešnje Telo pre¬ jet. Pavel je zbranim pridigoval, in ker si je bil namenil drugi dan dalje iti, ni mogel jenjati. Pol¬ noči je že bilo, in še je govoril. Mladeneč, Evtih po imenu, se je bil na odperto okno vsedel, in ker je Pavel predolgo govoril, je zadremal, omahnil in s tretjiga nastropja na tla padel. Okoli stoječi za- kriče, vse v zbirališu je strah preletel. Eden za drugim vdero doli, ga vzdignejo in vidijo, de je mertev. Pavel pride doli za njimi, mladenča objame in reče: „Ne prestrašite se! živ je! ;I Resje oživel, in zdraviga so nazaj peljali. Vsi so se zlo veselili. Pavel je pa še do jutra učil, potem je nekaj maliga jedel, in odrine. „Ne obračajte se k copernikam, in pri vedeževavcih nič ne poprašujte, de ne bote po njih ognjušeni. 14 3. Mo*. 19, 31. Varujte se pa tudi bukvic ali listkov, ki kakošne posebne molitvice zapopadejo, in tistimu, kteri jih opravlja, kaj po— sebniga obetajo; niso pa od nobeniga škofa poterjene in ni zapisano, kje in od koga de so natisnjene. 810 18 . P avel se poslovi v Miletu od starašin* in gre v Jeruzalem. (Dj. ap. 20, 31, 22, 23.) Iz Troade dalje popotovaje je Pavel prišel v Milet, ki ni bil deleč od Efeza. Ker se mu je za¬ voljo bližnjih binkešt v Jeruzalem mudilo, in ni uteg¬ nil več v Efez iti, je poslal po ondotne cerkvene starašine, de naj se v Miletu snidejo. Ko so bili ti častitljivi možje zbrani, jim je Pavel pridigal. Re¬ kel jim je, de ga železje in britkosti čakajo v Jeru¬ zalemu, in de ga bo javalne kdo zmed njih več vi¬ dik Prerokoval jim je, de bodo še zmed njih možje vstali, ki bodo napačno učili, in.več učencov na se potegnili. „Čujte tedaj“ — jim reče —“ nad seboj in nad vso čedo, ki vas je sveti Duh škofe čez njo postavil, vladati božjo Cerkev, ki jo je s svojo kervjo pridobil.^ — „In zdaj“ — še reče — „vaš Bogu pri¬ poročim, kteri je mogočen vas boljšati, in vam delež med vsimi posvečenimi dati.“ Ko je dogovoril, je pokleknil in z njimi molil. Vsi so začeli močno jo¬ kati, in so Pavla objemali in kuševali, zlasti ker je rekel, de ga ne bodo več vidili. in so ga do barke spremili. Ko je v Jeruzalem prišel, so ga verni z veseljem sprejeli. Precej drugo jutro je šel k Jakopu, ki je bil zmed vsih aposteljnov sam v Jeruzalemu. Tudi vsi starašini so tje prišli. Pavel jim na dolgo pri¬ poveduje, kaj je Bog med neverci po njem storil; in vsi so se zavoljo tega radovali in Boga hvalil'.. aii Potlej jim je še mile darove oddal, ki jih je bil od vernih iz ajdov za uboge verne Izraelce prinesel, in je hodil vsaki dan očitno v tempel. Ko ga pa nekteri Judje iz Azije v tempelnu zagledajo, so ga popadli in vpili: »Izraelci, pomagajte! ta je tisti, ki zoper ljudstvo, postavo in tempel povsod vse ljudi uči, in je tudi nevernike v tempel pripeljal, in temu svetimu kraju nečast storil.“ Ljudstvo, ki je bilo v tempelnu, pri ti priči v Pavla zrohni, ga iz tem- pelna vlečejo, in vrata za seboj zaprejo. Naenkrat, je bilo vse mesto v hrupu, vse ljudstvo je skupej vrelo. Siijejo in bijejo ga, in kar pri tempelnovim pragu ga hočejo umoriti. Rimski Jezernik pa, ki mu je bilo vse to povedano, vender še ob pravim času pride s svojimi vojaki, ukaže Pavla v dvoje ketine vkleni:i, in po tem vpraša, kaj de je storil. Ljud¬ stvo je vse križem vpilo, de jezeruik zavolj vpitja in hrupa besede ne razloči. Toraj ga je rekel na grud odpeljati; pa ljudstvo je tako v Pavla tišalo, de so ga vojšaki po stopnicah, ki se je v grad po njih šlo,j mogli na rokah nesti. Verh stopnic Pavel prosi jezernika, de bi smel ljudstvu govoriti. Je¬ zernik mu pervoli, in Pavel jim svoje čudno spre- obernjenje, kakor smo ga že brali, od kraja pove. Vsi so ga mirno poslužali. Ko jim pa pripoveduje, de mu je Gospod povelje dal, med neverniki sv„ evangeli oznanovati, so vsi zopet hrup zagnali. Je¬ zernik ga tedaj reče v grad peljati, in še bičati ga ukaže. Že ga k stebru privezujejo; Pavel pa jim pove, de je Rimljan, in na to jezernik ukaže voj- šakam odstopiti, ki so bili namenjeni ga tepsti. Drugi dan skliče jezernik veliki zbor, in ukaže Pavlu v' zbor pripeljati, de bi zaslišal, kaj de se imajo 312 reženj priložiti. Zborniki pa, ki jih je bilo polovico Fari¬ zejev in polovico Saducejev, so se med seboj sperli j in tako niso nič opravili zoper Pavla. Jezernik ga reče nazaj v ječo peljati. Po noči se je Pavlu Go¬ spod prikazal in mu je rekel; ,,Stanoviten bodil Kakor si od mene v Jeruzalemu pričal, tako moraš pričati tudi v Rimu.“ Škofje so od sv. Dnlia postavljeni vladarji sv. Cerkye, de nad nami čujejo : toraj smo dolžni jih spoštovati ia jim hiti pokorni. 111. Pavel v Cezareji pred deželnim oblastnikam in kraljem Agripam. (Dj. ap. 23, 12—25: 24. 25. 26.) Drugi dan zgodej se je več kot 40 Judov zbralo, in so se zarotili, ne jesti ne piti, dokler Pavla ne umore. Jezernik to zvediti, ga da po noči v Čezarejo k deželnimu oblastniku odpeljati, naj bi on razsodil pravdo Judov zoper Pavla. —- Čez nekaj dni so veliki duhoven in nekteri starašini prišli v Cezarejo, Pavla pri oblastniku tožit. Pavel .se jim ob kratkim pa krepko odgovarja. Oblastnik ’ idi, de ga le iz sovraštva in iz slepiga serda tožijo ; pa vender še sklep odloži, ter stotniku povelje ’ da, Pavla varovati, pa lepo mu reče ž njim ravnati. Feliks —tako je bilo oblastniku ime—je imel Judinjo Družilo za ženo. Neki dan je prišel ž njo v sodno hišo, in je rekel Pavla pred-se poklicati; od Kristusa sta holla iz njegovih ust kaj slišati. 313 Pavel je govoril od pravice in od čistosti (ravntr te čednosti ste se nad Feliksam nar bolj pogrešale), in pa od prihodnje sodbe. Te resnice so Fe¬ liksa v trepet pripravile. „Za zdaj pojdi,“ je Pavlu rekel. „ob pritožnim času te bom že spet poklical . 44 In res, še večkrat je ponj poslal, in se ž njim po¬ govarjal p pa le, ker je menil, de mn bo Pavel dnarjev dal, se jetništva rešiti. Tako je dve leti minilo, in Pavel je bilše zmi- raj jetnik. Poslednjič je bil Feliks od službe od¬ stavljen, in za njim je Porci Fest nastopil. Kakor pred Feliksam. tako so Judje tudi pred Festam Pavla terdo tožili: pa Pavel jim je vse tožbe gladko overgel, ir* niso mn jih mogli spričati. Fest, Judam vstreči, pregovarja Pavla, de naj bi v Jeruzalem šel, in ondi sojen bil. Pavel je pa rekel: „Judam nisi m nobene krivice s'oril, kakor sam dobro veš; na cesarja kličem!“ — ..Pojdeš pa k cesarju,“ mu je oblastnik odgovoril. Pozdaj je Fest čakal pri¬ ložnosti, Pavla v Rim k cesarju poslati. Tisti čas je prišel kralj Agripa vCezarejo, no¬ vi g a oblastnika Festa pozdravit. Fest mu v pogovoru Pavla v misel vzame, in Agripa razodene želje ga slišati. Tedaj je drugi dan v sodnišnico prišel z veliko častjo, obdan s vojskiniini jezerniki in z drugo mestno gospodo, in Fest ukaže Pavla pripeljati. Agripa reče Pavlu: „Pripušeno ti je, za-se govo¬ riti . 44 Tadaj začne Pavel svoje življenje od mladiga razlagati ter pravi, de je po naj ostrejšim uku Ju¬ dovske vere — po farizejskim uku —• živel, in se Jezusovima imenu iz vse moči vstavljal: kako je pa po nebeški prikazni, ki jo je na poti v Damask imel, veren postal, in poleni Judam in nevernikam pokoro in vero v Jezusa Kristusa oznanoval. „In ravno zavoljo tega,“ dalje reče, „so Judje v tem- pelni v me planili, in me hotli umoriti; z božjo pomočjo pa še današnji dan tu stojim, in malim in velikim pričam, kar so Mojzes in preroki preroko¬ vali : de bo namreč Kristus terpel, pa pervi od mert- vib vstal, in de bo po njem Izraelcam in vsim na- rodam luč na zemljo prisijala.“ — Fest, ki ni ne svetiga pisma poznal, ne Jezusove zgodovine vede mu na to reče : ,,Mešaš se, Pavel! tvoja prevelika učenost ti um jemlje." Pavel mu odgovori: „Ne mešam se ne; temuč govorim resnične in pametne besede. Kralj tu le to vse dobro ve: sej se ni nič tega na skrivnim v kakim kotu godilo.“ Agripa reče: „Malo manka, de me kristjan biti ne pregovoriš.“ Pavel odgovori: „Naj bo že malo ali veliko — jest želim pri Bogu, de bi ne le ti, am¬ pak vsi, kteri me slišijo, še dans taki bili, kakor- šen sim jest, razun teh vezi.“ Ko je Pavel to zgovoril, so vstali kralj in kteri bo ž njim bili. in so se med seboj pogovarjarli: „Ta človek ni nič smerti ali železja kriviga storil/- Festn pa je djal Agripa: „Lahko bi se spustil ta človek, ako bi nebi! klical na cesarja.- 1 Terdovratni grešniki ne slušajo radi ojstrih resnicjsv. vere ker se boje iz svojiga grešniga spanja zdramljeni biti. To¬ liko gotovši bodo pa v brezno padli, od kteviga nočejo ne slišati in ga ne viditi, — kakor ta Feliks. Agripa se je zoper¬ stavil spoznani keršanski resnici, ter grešil zoper sv. Duha. 315 20. Pavlova nevarna vožnja po morji j. ap. 27.) Ker je bilo sklenjeno, Pavla-do cesarja poslati, ga je Fest z drugimi jetniki vred stotniku Julijn; zročil, de naj jih v Rim prepelje. Stopijo tedaj v barko in odrinejo. Juli je s Pavlam lepo ravnal, in mu pripustil verne obiskovati, kjerkoli so gredoč na suho stopili, Zavoljo nasprotnih vetrov dolgo časa počasi lezejo, de pridejo na otok Kreta. Pozno v jesen je že bilo, in Pavel je vedil, de je vožnja po morji zavoljo viharjev ob tem času nevarna; tedaj jim je svetoval, čez zimo ondi ostati. Barkini gospodar pa je djal, de naj bi šli unkraj otoka v luko F enike in ondi prezimili. Pavlov svet je bil preslišan, in kar odrinili so. Ali kmali. še pervi dan začne silna burja pihati, in se je s tako silo v barko vperla, in tako jo je gnala, de ji brodnarji niso mogli kaj. Drugi dan je vihar še strašnejši divjal in barko tako semterlje pljuskal, de so blago metali z nje v morje. Tretji dan je bila le še hujt nevihta, de celo barkino orodje pomečejo v morje.. Tako hudo vreme je nekaj dni terpelo. Vse obneb¬ je je bilo s Černimi oblaki zatamnjeno, in ne solnca ne zvezde ni bilo zagledati. Vse upanje, se še ohraniti, jim je upadlo , in zavoljo neprenehljiviga dela niso že dolgo časa utegnili jesti. Tadaj je Pavel med nje stopil i i reke! : „Mogli bi bili, o možje! mene poslušati, in od Krete ne od¬ riniti. Bodite vender serčni; zakaj nobeden zmed ras ne bo ob življenje, le sama barka se bo poto- ■ S rpiia. Nocojšino noč se mi je namreč prikazal an¬ gel Boga. kterimu služim, in mi je rekel: Pavel, ne boj se! pred cesarja moraš stopiti; in glej! Bog ti je podaril življenje vsih, kteri se s teboj peljejo.“ Štirnajsta noč po odhodu je bila že nastopila. In še vedno jih je morje semtertje gonilo. O polnoči vender se brodnikam dozdeva, de se k snhimu pri¬ bližujejo. Globočino zmerijo in jo najdejo 20, malo naprej pa le 15 sežnjev. To je bilo znamnje, de so blizo suhiga. Štiri mačke veržejo iz zadnjiga kerma v morje, de bi barko vstavili. Vsi so se močno veselili, in komaj so dneva čakali. Proti jutru spravi Pavel vse ljudi skup, kolikor jih je bilo v barki — 276 duš — jih opominja z jedjo se pokrepčati, in jim zaterdi. de nobeden ne bo ne lasu z glave zgubil. Potem je kruha vzel, Boga zahvalil vpričo vsih, in ga je začel jesti. To viditi začnejo vsi bolj serčni biti, in so tudi jedli; drugi živež pa so v vodo zmetali, de bi barko zlajšali. Ko se dan stori, vidijo deželo pred seboj; pa kraj jim je bil neznan. Vender ugledajo zatok t. j. zaliv morja v deželo, ki je imel breg na obeh straneh. Tadaj mačke iz morja vzdignejo, spred¬ nje jadro po vetru napnejo, in veslajo proti za¬ toku. Zagnani pa so bili na sipino, in barka se na dvoje prekole. Sprednji konec se je nataknil, zadnjiga pa so valovi razbili. Tadaj so vojšaki meče izderli in mislili jetnike pomoriti, de bi kteri ne odplaval in ne ušel. Stotnik pa, ker je hotel Pavla ohraniti, jim je prepovedal, in je ukazal, de ti, kteri .znajo plavati, naj se pervi v morje spuste, in spla- 317 vajo na sulio; potlej bodo drugim na deskah ir barkinih kosovih na suho pomagali. Tako se je zgodilo, in vsi so si življenje srečno oteli. Kadar so bili že vsi na suhim, se le zvedo , de se otoku Malta pravi. Ne presliši sveta pametnih in skušenih mož. de se ne¬ bo! prepozno kesal! 21. Pavel na Malti in v Kirnu. (Dj. ap. 28 .) Vsi mokri so bili na suho prišli, in po vsim životu so se tresli od mraza. Verh tega je še dež naletoval in merzel veter je vlekel. Oločanje pa so jim prav priljudni bili. Derv urno nanosijo in velik ogenj napravijo. Tudi Pavel je protja nabral in ga na ogenj djal. Pa gad je tičal v protji, in kakor hitro vročino začuti, se je kviško pognal ter Pavla za roke popadel, in se mu okoli roke ovik Otočanje, to viditi, reko med seboj: „Gotovo je ubijavec ta človek, ki ga pravica božja ne pusti živeti. Kavno toliko de je morju odšel, in že ga bo strupa konec! - ‘ Ali Pavel je žival v ogenj otre¬ sel , in nič mu ni bilo. Ljudje so menili, de bo otekel, se sesedel in umeri. Ali ker so dolgo čakali, in mu nič žaliga ni bilo, so misli prevergli in rekli, de je on Bog. Publi, otoka poglavar, jim je zdaj še to do¬ broto skazal, de jih je na svojo pristavo povabil, in tri dni z vsim preskerbel. Prigodilo se je pa, de je Publijev oče ravno hudo inerzličen in grizen. 318 jbil. Pavel je k njemu šel, je molil, roke nanj po¬ ložil — in pri ti priči je ozdravel. To se je kmali razglasilo po vsim otoku; ljudje od vsih strani z bolniki k Pavlu pertiskajo, in 011 jih je vse ozdravil. Vsi so se veselili, in vso mogočo čast so skazovali Pavlu in tovaršem. Tri mesce so na Malti ostali, in lahko si je misliti, koliko dobriga je Pa¬ vel ondi storil. Kadar je čas prišel, se odpeljati, so jim otočani barko z vsim založili, kar se je zdelo, de hi Pavlu in tovaršem po potu utegnilo prav priti. Na to od¬ rinejo in v Puteoli na Laškim stopijo na suho; kar je še do Kima bilo, so peš šli. Ko so kristjanje v Kirnu zvedli, de Pavel pride, mu jih je veliko nad dvajset ur deleč naproti prišlo. V Rimu je stotnik Juli jetnike izročil vikšimu cesarskih životarjev, in ta je Pavlu pripustil, si stanovanje najeti, kjerkoli hi hotel; le vojaka je mogel zmiraj pri sebi imeli, kterimu je bil k levi rami priklenjen. Kmali ko si je stanovanje najel, skliče imenilniši zmed Judov k sebi, ter jim pravi, zakaj so ga jetnika v Kini pripeljali. „Zgol zavoljo Izraelskiga upanja,“ jim reče, „nosim železje na sebi.“ Na to se ž njim pogovore, kdaj ga bodo prišli poslušat. Postavljeni dan jih je prav veliko že zjutraj prišlo na njegov slom, in Pavel jim je razlagal nauk od božjiga kra¬ ljestva do večera. Iz bukev Mojzesa in prerokov jih je prepričeval, de je Jezus obljubljeni Mesija. Nekaj jih je verovalo, nekaj pa jih je ostalo nevernih. Pavel je celi dve leti ostal v najetim stano¬ vanji, je vse sprejemal, ki so k njemu prišli — Jude in ajde — in je oznanoval z vso aerčnostjo Jezusa Kristusa. Veliko jih je apreobernil; še celo 31 !) ude cesarske hiše je Kristusu pridobil. Poslednjič je bil pred cesarja postavljen in izpušen. 22. S m e r t sv. Petra in Pavla. Iz ječe izpušen je Pavel obhodil še mnoge kraje, in obiskal berškone Špansko deželo, kakor se je bil že poprej namenil: je prišel na otok Kreta ali Kandija. je ondi vstanovil keršansko občino, in ji Tita, svoji ga učenca, za škofa pustil, ter mu na¬ ročil, „de naj doverši, kar manka, in po mestih mašniJke postavi. 41 Tudi Efez je še obiskal, se ondi nekaj časa mudil, ter jim pred svojim odhodam svo- jiga ljubiga Timoteja škofa postavil. Kmalipo tem se je v Rim podal, kjer je trinog Neron verne gro¬ zovito preganjal in moril. Tudi Pavel je bil v ječo veržen in skoz devet mescov sila terdo deržan. Iz ječe je pisal Timoteju drugo pismo polno lepih na¬ ukov. V njem se imenuje jetnika, ki hudodelniku enako zavoljo evangelija terpi, česar ga pa ni sram. „Ako namreč z Kristusom umerjemo , Si piše Timoteju, „bomo tudi ž njim živeli, ako ž njim terpimo, bomo Judi ž njim kraljevali; ako ga pa zatajimo, bo tudi On nas zatajil.“ — Timoteja pa opominja: „Obudi gnado Božjo, ktera je v tebi po pokladi mojih rok. Oznanuj besedo, ne jenjaj, bodi si priložno ali ne- priložno, prepričuj, prosi, svari z vsim poterpljenjem. Zakaj prišel bo čas, ko zdraviga nauka ne bodo terpeli, temuč si bodo po svojih željah izbirali uče¬ nike, kteri ušesa zgačejo, in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se bodo obračali. 44 — Svest si Bližnje smerti in večniga plačila v nebesih piše: — 320 — ,.Čas moje razveze naslaja. Dobro sim se vojsko- v al, lek dokončal, vero ohranil; zdaj mi je prihra¬ njena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pra¬ vični sodnik, tisli dan; pa ne le meni, ampak v sinu kteri njegoviga prihoda z veseljem pričakujejo.“ Sv. Peter je bil že okoli leta 42 po Kristu¬ sovim rojstvu v Rim prišel, sveto vero oznanovaU in je v Rimu svoj pastirski slol postavil. Pa apo- stelj se ni stanovitno v Rimskim mestu deržal; skerb za celo cerkev, je na njem ležala. Najdemo ga leta 44 v Jeruzalemu, kjer je bil po povelji kralja Agripa v ječo verzen, de bi bil ob glavo djan; angel Go¬ spodov pa ga je po noči iz ječe rešil. (Glej zgodbo 10.) Okoli leta 50 je cesar Klaudi povelje dal, po kterim so mogli vsi Judje in pa tudi Judovski kri si¬ janje, ker jih ajdje niso razločili od družili Judov, Rimsko mesto zapustili. Tadaj je tudi sv. Peler iz Rima šel, je prišel v Jeruzalem ter bil pri vesolj¬ nim cerkvenim zboru, kjer je bilo določeno, de spreobernjertim nevernikam ni treba deržati judov¬ skih šeg stariga zakona. Pod cesarjem Neronam pa je zopet v Rim prišel, in je on ondod po svojim učencu sv. Marku vstanovil poglavitno cerkev v Ogleji, takrat zlo imenitnim mestu nad Teržaškim morjem, ter ji sv. Hern.agora perviga škofa po¬ svetil. Med tem se je aposteljnu čas približal, od kte- riga mu je Gospod prerokoval, „de ga bo drugi opasal, in peljal, kamor sam ne bo hotel,“ t. j. ča» njegove častite smertij za Kristusa. Cesar Neron namreč, ki je bil od začetka usmiljeniga serca, sc* je sprevergel v grozoviliga trinoga. Cde svoje lastne rodovine je moril, in že četa svojo mater je 321 ob življenje pripravil. Sam je dal mesto Rim za¬ žgati, po tem je pa to hudodelstvo na kristjane zvergel, de bi sebe pred ljudstvam olepšal in kristjane nejevercam še hujši pristudil. Več let je preganjanje terpelo, in silno hudo je bilo. Kristjane so divjim zverinam tergati dajali, na križe razpenjali, jih v vodo Tibero, ki skoz Rimsko mesto teče, metali in potopljevali, ali s smolo oblite po noči ko svetila po mestu zažigali. Takrat je bil tudi sv. Pavel zopet v Rim prišel, in oba aposteljna, Peter in Pa¬ vel, sta verne poterdovala, in nevernikam keršansko resnico oznanovala. —Izročilo pripoveduje, de se je hotel sv. Peter na goreče prošnje vernih po nočj iz Rima umakniti, trinogu Neronu ubežat; pred vrati pa de se mu je Kristus s križem na rami prika¬ zal, kakor de bi hotel v mesto iti. Sv. Peter Je¬ zusa popraša: »Gospod! kam greš?“ On pa mu je odgovoril; »Grem v Rim, vnovič križan bit.“ Peter spozna, kaj hoče Zveličar s tem reči, se verne v mesto in pove vernim prikazen. Kmali po tem je bil vjet in s Pavlam vred v ječo ver- žen. Pred smertjo sta še imela veselje, dva svojih varhov, Procesa in Martinijana, in 47 druzih jetni¬ kov k veri spreoberniti in kerstiti, kteri so vsi tudi smert za Kristusa prestali. Devet in dvajsetiga rožnika leta 67 ali 68 pa sta tudi Peter in Pavel dala svoje življenje za; Kristusa. Peter je imel križan biti. Iz ponižnosti ni hotel tako križan biti, kakor njegov Gospod, temuč je prosil, de so ga z glavo navzdol križali. Pavel pa, ker je bil Rim¬ ljan, je bil zunaj mesta z mečem ob glavo djan. S kolikim trudam in s kakošno serčnosti je vender sv. Pavel delal za Kristusa, za sy. vero in za zveličanje ljudi! Zgodbe svetiga pisma nove zav, 21 322 Tukej v ječi, tamkej v nevarnostih na morji, zdej v zalezo¬ vanji terdovratnili Judov, pa zmerej nepremakljivega ga nam zgodbe kažejo. Nič ga ni moglo ločiti od ljubezni Kristusove : ne nadloga in stiska, ne lakota in nagota, nej nevarnost in preganjanje, ne meč; vse je premagal iz ljubezni do Kri¬ stusa in s pomočjo Kristusovo. Mi pa, ali nismo premeh- kužni ? Ali ne delamo premalo za razširanje in ohranjenje Jezusove cerkve in za lastno zveličanje svoje duše ?! HVALJEN BODI JESUS KRISTUS. Kazalo. Pervi del. Zgodbe svetiga pismu stare zaveze. I. Od stvarjenja sveta do Abrahama očaka. stran 1. Stvaritev sveta.. . 5 2. Perva človeka ,.7 3. Angeli. 8 4. Pervi greh.10 5. Kazen perviga greha.11 6. Kain, Abel, Set.' ... 13 7. Vesoljni potop.16 8. Noe gre iz barke in Bogu daruje.18 9. Noetovi sinovi. — Babilonski turn .... 19 II. Od Abrahama do egipt. Jožefa. 10. Abraham od Boga poklican.20 11. Abrahamova mirljivost ..22 12. Abrahamova postrežljivost . ,.23 13. Strašni pogin Sodome in Gomore .... 25 324 štren 14. Izak v dar odmenjen ........ 27 15. Izak vzame Rebeko . .29 16. Ezav in Jakop.32 17. Jakop na plujim.. 34 18. Jakop gre v svoj kraj.36 III. Egiptovski Jožef. 19. Jožef, pastir, na ptuje prodan.38 20. Jožef na Putifarjevim domu ...... 40 21. Jožef v ječi ..42 22. Jožef povišan. 43 23. Jožefovi bratje pridejo v Egipt.45 24. Benjamin gre z brati v Egipt ..... 48 25. Jožefova sreberna kupa .49 26. Jožef se da spoznati . .51 27. Jakopovo veselje in odhod v Egipt .... 52 28. Jakopova in Jožefova smert.54 IV. Od Mojzesa do vhoda v obljubljeno deželo. 29. Otrok Mojzes v bičnatim jerbaščeku .... 56 30. Mojzes pri studencu.58 31. Goreči germ ........... 59 32. Desetero stisk.61 33. Velikonočno jagnje in odhod iz Egipta ... 63 34. Potop Egipčanov.65 35. Božji čudeži v pušavi.,67 36. Bog da deset zapoved na gori Sinajski . . 69 37. Zlato tele. — Nezmernost . 70 325 stran 38. Očitna služba božja pri Izraelcih . .... 73 39. Ogledniki.. 77 40. Mojzesova in Aronova nezaupnost. Bronasta koca ..78 41. Mojzesovi poslednji govori in njegova s mert . 80 V. Od vhoda v obljubljeno deželo do kralj ev. 42. Izraelci gredo v obljubljeno deželo .... 82 43. Gedeon, sodnik .......... 85 44. Poterpežljivi Job .......... 87 45. Ruta, pobožna in dobra sinaha.90 46. Helijeva hudobna sina in Elkanov dobri sin Samvel. 92 VI. Od perviga Izraelskiga kralja do razdeljenja kraljestva. 47. Savel, pervi Izraelski kralj ...... 95 48. David maziljen in na kraljevi dvor poklican , 98 49. David in Goljat.,99 50. Savel preganja Davida ........ 101 51. David, pobožni kralj . 103 52. Absolom, puntar. 106 53. Salomon, modri Izraelski kralj ..... 108 VII. Od razdeljenja kraljestva do Asirske sužnosti. 54. Razdeljenje kraljestva 55. Prerok Elija . . . . . 112 . . 113 326 i stran 56. Nahotov nograd . . ..116 57. Prerok Elizej.. . . .118 58. Prerok Jona ... 120 VIII. Od Asirske do Babilonske sužnosti. 59. Odpeljanje v Asirsko sužnost. Samarijani . . 123 60. Tobija v Asirski sužnosti ..124 61. Prerokovanje preroka Izaija in Miheja od ob¬ ljubljenima Mesija . . .128 62. ManasO. — Judita ' . ..130 IX. Babilonska sužnost. 63. Prerok Jeremija. — Odpeljanje v Babilonsko sužnost . ... * . -. . . ’ . . .133 64. Daniel in njegovi bogaboječi tovarši . . . 134 65. Bogaboječa Suzana.136 66. Trije mladenči v ognjeni peči ..... 138 67. Daniel razdene Bela, malika, in umori zmaja . 139 68. Mane, tekel, fares ..142 69. Daniel vdrugič v levnjaku.144 70. Danielovo prerokovanje od obJjubljeniga Mesija 145 X. Od vernitve iz sužnosti do Kristusa. 71. Judje gredo iz sužnosti, in tempel in mesto vnovič zidajo . .. 72. Bogaboječa Estera. 73. Prerokovanje Caharijevo in Malahijevo . 147 149 153 327 » stran 74. Eleazar in sedem Makabejskih bratov . . . 155 75. Antijohov grozni konec .157 76. Kraljeva palica od Juda vzeta . . . . . 159 Drugi del. Zgodbe svetiga pisma nove zaveze. Pervi razdelik. Zgodbe Jezusa Kristusa. I. Pripravljanje na Odrešenikovo rojstvo. 1. Caharija in Elizabeta.160 2. Angel Gabrijel Marijo pozdravlja izvoljeno za mater našiga Odrešenika.162 3. Marija pri Elizabeti.163 4. Rojstvo sv. Janeza kerstnika.165 II. Jezusovo rojstvo in njegova mladost. 5. Rojstvo Jezusa, našiga Odrešenika .... 167 6. Pastirji pri jaslih.168 7. Jezus v tempelnu Bogu skazan.170 8. Modri od jutra.171 9. Beg na Egiptovsko. .172 10. Dvanajstletni Jezus v tempelnu.174 « 328 stran III. Pripravljanje na učitev Jezusovo. 11. Sv. Janez v pušavi.175 12. Jezus je keršen.178 13. Jezus gre v pušavo in je skušan.179 14. Janez kaže na Jezusa. Pervi Jerusovi učenci . ISO 15. Ženitnina v Kani na Galilejskim . . . . . 182 IV. Jezusova učitev. A. Imenitniši prigodbe iz časa Jezusove učitve. 16. Jezus v tempelnu .183 17. Pogovor z Nikodcmam ,.185 18. Janez zavrača svoje učence k Jezusu . . .186 19. Jezus pri Jakopovim vodnjaku . . . . . 187 20. Jezusova perva pridiga v Nazaretu . . . .189 21. Obilni ribji lov. — Jezus izvoli Matevža svo- jiga učenca.191 22 Jezus izvoli in razpošlje aposteljne . . . . 193 23. Janez v ječo veržen. Njegova poslanca do Je¬ zusa . . . 196 24. Smert sv. Janeza kerstnika.197 25. Magdalena spokornica.198 26. Jezus obljubi Petru nar vikši cerkveno oblast 200 27. Jesus se spremeni na gori Tabor .... 201 28. Riba z denaram ... . 202 29. Jezus postavi aposteljnam otroka v zgled po¬ nižnosti, in govori od pahujšanja .... 203 30. Negostoljubni Samarijani. — Marta in Marija. 204 31. Jezus, prijatel otrok.205 32. Bogati mladeneč.206 129 B, Nauki In prilike, stran 33. Jezusovi nauki na gori.207 34. Usmiljeni Samarijan . 213 35. Jezus uči moliti 214 36. Prilika od vdove, pa od farizeja in čolnarja . 216 37. Jezus svari pred lakomnostjo ter uči zaupati v božjo previdnost .217 38. Jezus opominja k pokori; terdovratnim žuga . 219 39. Jezus grešnike sprejema.220 40. Prilika od zgubljeniga sina.221 41. Bogatin in ubogi Lazar. 223 42. Bratovsko svarjenje. Neusmiljeni hlapec . . . 225 43. Modre in trapaste device.227 C. Jezus poterduje svoj nauk s čudeži. 44. Jezus utolaži vihar na jezeru. 229 45. Jezus nasiti 5000 mož . — 45. Jezus hodi po morji kakor po suhim , . .231 47. Jezus objubi presveto rešnje Telo .... 232 48. Jezus da dvema slepcama pogled .... 233 49. Sleporojeni.234 50. Slepi Bartimej in še dva druga slepca . . . 236 51. Osem in tridesetletni bolnik ...... 237 52. Simonova taša ..239 53. Človek z vsušeno roko ........ 240 54. Stotnikov hlapec. 241 55. Mesečni. 242 56. Mladeneč v Najmu ......... 243 57. Jajrova hči in bolnica ..— 58. Jezus obudi Lazarja.245 59. Jezus napove nevernim Farizejem svoje ustajenje od mertvih ............ 247 330 stran D. Prerokbe Jezusove in nektere pri godbe poslednjih dni pred njegovim terpljenjem. 00. Marija Jezusa mazili ........ 248 61. Jezusov častiti hod v Jeruzalem. 249 * 62. Dar uboge vdove. — Jezusovo nar imenitniši prerokovanje . . , , •.251 V. Terpljenje in smert Jezusa Kristusa. 63. Jezus je zadnjikrat s svojimi aposteljni veliko¬ nočno jagnje, in postavi presveto režnje Telo 255 64. Jezus slovo jemlje od aposteljnov. in gre ž njimi na oljsko goro .259 65. Jezus na oljski gori.261 66. Jezusova poslednja in terpljenja polna noč . 264 67. Jezus pred deželnim oblastnikam.266 68. Jezus bičan, s ternjem kronan in obsojen . . 268 69. Jezus težki križ nese, in umerje na križu . . 270 70. Jezusov pogreb.273 VI. Jezus, zmagovavee smerti in hudiča. 71. Jezus je od smerti vstal, in se prikazal pobož¬ nim ženam 274 72. Jezus se prikaže dvema učencama in zbranim aposteljnam.277 73. Jezus se prikaže nekterim aposteljnam in pet sto bratam v Galileji. Petra poglavarja svoji cerkvi postavi ..279 74. Jezus gre v nebesa.. 280 831 stran Drugi razdelik. Djanje aposteljnov in začetek sv. Cerkve. 1. Jezus pošlje svetiga Duba.281 2. Peter ozdravi človeka liromiga od rojstva . . 283 3. Peter in Janez pred velikim zboram . . . 285 4. Ananija in Satira. 286 5. Aposteljni v ječi.287 6. Sv. Štefan, pervi mučenec.289 7. Filip in dnarničar iz Zamorskiga.290 8. Peter ozdravi Eneja in obudi Tabito . . . 292 9. Komeli stotnik.293 10. Peter po angelu iz ječe rešen.295 11. Savel se spreoberne.297 12. Keršanska občina v Antiohii ...... 299 13. Pavel z Barnabam v Listri.301 14. Cerkveni zbor v Jeruzalemu.303 15. Pavel s Silam v Filipah.304 16. Pavel v Atenah in v Korintu.306 17. Pavel v Efezu in v Troadi.308 18. Pavel se poslovi v Miletu od starašin in gre v Jeruzalem.310 19. Pavel v Cezareji pred deželnim oblastnikani in pred kraljem Agripam.312 20. Pavlova nevarna vožnja po morji.315 21. Pavel na Malti in v Rimu.317 22. Smert ss. Petra in Pavla.319 Natisnil Leopold I