Leto 1890.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan diié 29. marca 1890.
46.
^azglas ministerstva za notranje stvari z dné 28. marca 1890.1.
dogovoru med avstrijskoogersko monarhijo in puškim cesarstvom z dné 12. marca 1890. i. e v*ajemnega pripoznavanja mrliških pre-hodnic.
rahljajo določila, ustanovljena za železnični promet o tem, kako je mrliče shranjevati v krstah (trugah).
2.	Stranki pogodnici si bosta vzajemno priznanih imena tistih oblastev in službenih mest, katere imajo pravico, izdajati mrliške prehodnice.
3.	Mrliška prehodnica se smé izdati samo za takega mrliča, o katerem so se donesli naslednji izkazi :
stl ;iinM-;d avstrijsko - ogersko monarhijo na eni sklenil 'n Pa me(^ nemškim cesarstvom na drugi, Preh ?e JR 0 vzajemnem pripoznavanji mrliških sien nic (Pasov, popotnih [propustnih] listov) na-nl’ dogovor:
prig.1' mrliške prehodnice, katere izdâ kako preva^ 0 oblastvo na Nemškem, pripoznavajo se za držav ,a^ e mrliöev po železnicah veljavne v obeh Nein*i ozemljih avstrijsko-ogerske monarhije, na °blaslvo " Pa tiste, katere izda kako pristojno avstriigi v Vierern od obéh državnih ozemelj JSko-ogerske monarhije.
prehodnice je treba izdajati po prilo-°t>razeu.
^ejnej^ *St° velJa 0 mrliških prevozih, ki se v ožem kil0nit)r°metu ne vršč po železnici do daljave rov> toda gledé teh prevozov se ne upo-
(Slo
>v®ai«eh.)
a)	Uradni mrtvaški list;
b)	potrdilo uradno postavljenega zdravnika o vzroku smrti in o tem, da po njegovem mnenji ni zdravstvenih pomislekov proti prevozu mrliča.
Ako je mrtveca v bolezni, za katero je umrl, oskrboval drug zdravnik, doprašati ga mora uradno postavljeni zdravnik o vzroku smrti, predno izdâ potrdilo.
c)	Izkaz, da se je mrlič po predpisih shranil v krsti.
V poslednjem oziru so merodajna tâ-le določila :
Mrlič mora biti nepredušno zaprt v dovolj odporni kovinski krsti, katero naj odeva lesen zaboj takö, da se zabrani vsako premikanje krste v zaboji.
Dno krste bodi pokrito z najmanj 5 cm visoko plastjo žagovine, v prah zdrobljenega ga lesnega oglja, rupovine in enakih stvari; ta plast se mora dobrško poškropiti s 5°/0 raztopino karbolove kisline*).
V	posebnih slučajih, n. pr. če traja prevoz dlje časa ali o vročem letnem času, smé se po mnenji uradno postavljenega zdravnika zahtevati tudi. da naj se mrlič pripravi z gnilobo zabranjujočimi sredstvi. To se navadno doseže s tem, da se mrlič zavije v suknéne kose, napojene s petodstotno raztopino karbolove kisline. V nevarnejših slučajih je poleg tega treba neškodljivost mrliča pospešiti s tem, da se mu enake raztopine karbolove kisline ali kaj takega dâ v prsno in trebušno votlino (na odraslega mrliča pride skupaj najmenj 1 liter).
4.	Ako je nastopila smrt po kaki naslednjih bolezni: po kozah, škrlatini, madežnem mačuhu. davici, koleri, rumeni mrzlici ali kugi, smé se mrliška prehodnica izdati še le tedaj, ko je preteklo po smrti najmenj eno leto.
5.	Mrliča mora spremljati zanesljiva oseba.
V	ostalem se mrliči po železnicah prevažajo ' po predpisih, ki so za to v obojih deželah veljavni. [
6.	S temi določili se ne rušijo dogovori med posameznimi k nemškemu cesarstvu spadajočimi zveznimi državami in med avstrijsko ogersko mo- j narhijo, s katerimi se zagotavljajo neka olajšlla za mrliški prevoz postavljencev pri čolnih in železnič-nih upravah, ki služijo v krajih ob obojestranski meji, in pa za prevoz umrlih njih svojcev.
7.	Pričujoči dogovor zadobl moč 1. dné aprila 1890. 1.
Vsaka stranka smé po šestmesečni odpovedi odstopiti od njega.
V	izpričalo tega so podpisanci pričujoče izre-cilo v dvojnem izdatku podpisali in svoje pečate nanje pritisnili.
Storjeno na Dunaji, dné 12. marca 1890.
(L. S.) Kalnoky s. r. * v
*) O po m n ja. En dél tako zvane kapljtve karbolove kisline (Acidum carbolicum liquefactum) raztopi se
v 18 delili vode in se pri tem večkrat dobro premête.
Mrliška prehodnica.
Po predpisu v krsto shranjeno truplo dué
........................18 .	. v (kraj) za (vzrok
smrti) umrlega (starost) letnega (stan, imé in predirne mrtveca, pri otrocih: stan roditeljev) naj se po železnici iz (občina, okraj, županija [komitat], dežela) v pogreb prenese v (občina, okraj, županij3! dežela).
Ker se je za ta prevoz spremljevalcu mrlič» (stan in ime) dalo privolilo, prosijo se vsa oblastva, črez katerih okraje gré ta mrliški prevoz, da naj ga brez ovér in zadržka dalje puščajo.
V............dné.............18 . .
(L. S.) (Podpis.)
Po izméni izrecil se spredaj stoječi dogovo1 razglaša z veljavnostjo za kraljevine in dežele* v državnem zboru zastopane, in se v naslednjem n® znanje dajejo tista oblastva in službena mesta, »j so ta čas v nemškem cesarstvu upravičena, izdaj3'1 mrliške prehodnice.
Spisek
oblastev in službenih mest, ki so v posamezni deželah nemškega cesarstva ta čas pristojna za izdajo mrliških prehodnic.
iški-
1.	Kraljevina Pruska.
1.	Vladni predsedniki v pokrajini poznanj vladi v Bidgošči in v Poznanji.
2.	Policijski predsedniki v Berolinu, Vratisl»^ Frankobrodu na Menu in Kraljevci na Vzhodn Pruskem; policijska ravnateljstva v Ahenu, Kass Celli, Koblencu, Kolinu, Gdansku, Gotingi, Ha^ veru, Devinu, Poznanji, Potsdamu, Stetinu in y badenu ; deželni svetovalci (v vladnem okraji sig rinškem naduradniki) in pa kraljevi pomočni ur‘ niki v Elbingerodi, Neuenhausu, Norderneyj1 Wilhelmshavenu.
3.	Hardska zavetnlštva na Föhru, S)'l,u ^
Pelhvormu; samostanska gosposka v Preetz» _ policijski komisarijat v Gaardenu, in pa me, jj|i oziroma selske policijske uprave v nasle krajih:	.	4
Aken, Alsleben n. S., Alt-Damm, Alton8, dernach, Arendsee, Arneburg, Aschers
Aurich, Barby, Barten, Bartenstein, Bartschin, Ba-ruth, Beigem, Bendorf, Bibra, Bingerbrück, Bismark, ocholt, Bodenwerder, Bonn, Boppard, Brandi-or n. H., Braunfels, Bredstedt, Brehna, Bremer-vörde, Bidgošč, Brüssow, Bukow, Bünde, Burg P- D' (vladni okraj devinski), Burg (vladni okraj össeldorfski), Burscheid, Buxtehude, Kalbe n. M., allies, Kamon, Karlshafen, Klötze, Köchstedt, ötinern, Konz, Hotčbuž, Kranenburg, Krone n. rahi, Kronenberg, Kroppenstedt, Küstrin, Dahme, ardesheim, Derenburg, Dinslaken, Domitzsch, rengfurt, Duderstadt, Düben, Dülken, Eberswalde, pin, Ehringshausen, Eilenburg, Einbeck, Elbing, dagsen, Elten, Emden, Emmerich, Ems, Erfurt, sens, Exin, Eydtkuhnen (mejna postaja), Finster-palde, Forst i. L., Frankfurt n. 0., Friedland, Wadni okraj kraljévski), Friedrichstadt, Fürsten-^jalde (n. Sprevi), Garz n. 0., Gembitz, Gerbstedt, l’erresheim, Gilgenburg, Glückstadt, Zgorelec, Gol-ntsch, Gollnow, Gommern, Gonsawa, Goslar, räfenheinichen, Groningen, Gross-Salze, Gubno. ^attentag, Hadmersleben, Halberstadt, Hameln.
arburgi Havelberg, Heiligenhafen, Heilsberg, Hel-niarshausen, Hilden, Hildesheim, Hitdorf, Hohen-bu en, Hohenstein (vladni okraj kraljévski), Horn-
°achimsthal, Kaiserswerth, Kaldenkirchen, Kappeln, ^attowitz, Kemberg, Kettwig, Kiel, Kirn, Königs-, e D./S., Konstadt, Kruschwitz, Labischin, Lands-^er8 n. V. (vladni okraj frankobrodski n. 0.), ^ asherg (vladni okraj meziborski). Langenberg, agensalza, Leer, Lengerich, Lenzen, Lešnice, Loblenau’ Liebstadt, Legnica, Lingen, Loburg, r? ejün, Lontzen, Loslau, Lüdenscheid, Lüneburg, lenburg, Lychen, Melle, Merscheid, Mettmann, Mühlhausen (vladni okraj erfurtski), Mühl-^auscn (vladni okraj kraljévski), Müncheberg. ^ Qen’ Münder, Münster, Mislovice, Neumünster, v^'nLöchen, Neustadt n. R. (vladni okraj hano-j- ')> Neustadt (vladni okraj šlezviški), Nieder-ri a5®“erg, Nienburg. Nikolai, Norden, Nordhausen jjjp ^ortheim, Oberhausen, Oberlahnstein, Oden-Öen n*' ^eHisfeldo, Oeynhausen, Oldesloe, Opla-n Ù rs°y. Ortrand, Osnabrück, Osterfeld, Osterode Pan ’ ^s*erw‘('ck, Ottensen, Ottmachau, Pakosch, pat,en^Ur8’ Pasewalk, Passenheim, Patschkau, PfeU'nSen’ He'ne> Pitschen, Pollnow, Polzin gen lriR ^re^zscP> Pritzwalke, Quakenbrück, Ratin Saa!f Hheinberg, Rheine, Rogowo, Rügenwalde len ^an£lau, Schildau, Schippenbeil, Schkö . lm*<'deberg (vladni okraj meziborski) ^chrai m^hl, Schocken, Schönebeck, Schönlanke Seeh Pau’ Schwaneheck, Schwelm, Schwiebus (oC^n v- A. (okrožje osterburško), Seehausen Sode J6 Wanzlebensko), Seyda, Sobernheim, Bad bnrj,nV^°Prau G./S., Soldau, Sommerfeld, Sonnen Stoib Panöaya, Stade, Stassfurt, Steele, Stössen, er8> Storkow, Strälen, Stralsund, Brodnica
rg' Janovice, Ibbenbüren, Jerichow, Jessen,
(vladni okraj potsdamski), Strausberg, Stromberg, Suhl, Tangermünde, Telgte, Teuchern, Trarbach. Tremessen, Treptow na Regi, Treptow na Dolenici, Treuenbrietzen,Trevir, Ülzen, Unna, Velbert, Verden, Versmold, Viersen, Vlotho, Warburg, Wattenscheid, Wegeleben, Wendisch-Bucholz, Werben, Werden, Werder, Werl, Wettin, Willenberg, Witten, Wittstock, Wohin in Pom., Wülfrath, Wunzdorf, Xanten, Zahna, Zano v, Zehdenick, Ziegenhals, Ziesar, Zörbig.
2.	Kraljevina bavarska.
Okrajni uradi, mestni magistrati,
policijsko ravnateljstvo v Menihovem, izpostavljeni okrajno-uradni prisedniki, in pa za mrliške prevoze, omenjene v §. 34. železnično-obratnega pravilnika pod št. 8., uprave kaznilnic in delalnic.
3.	Kraljevina saksonska.
Uradna glavarstva, mestna svetovalstva,
ravnatelj združenih deželnih zavodov v Hu-bertusburgu.
4.	Kraljevina virtemberška.
Mestno ravnateljstvo v Stuttgartu, viši uradi.
5.	Yélika vojvodina badenska.
Okrajni uradi.
(j. Vdlika vojvodina hesenska.
Okrožni uradi.
7.	Velika vojvodina meklenburško-šverinska.
Krajnopolicijska oblastva, namreč: v domaniji: uradi.
na viteških graščinah: graščinske gosposke, v okoliši mest: magistrati in mestna policijska oblastva, in pa
v okoliši trojih deželnih samostanov: samostanski uradi.
8.	Velika vojvodina saksonska.
Okrajni ravnatelji,
občinski načelniki v Jeni in Ilmenavi.
9.	Vélika vojvodina meklenburško-streliška.
a) V vojvodini streliški:
Uradi,
graščinske gosposke, magistrati.
b) V kneževini ratzeburški :
Deželno zavetništvo, graščinske gospoščine.
10.	Velika vojvodina oldenburška.
a) V vojvodini oldenburški in kneževini ljubeški:
Občinski načelniki, mestni magistrati.
b) V kneževini birkenfeldski :
Župan.
11.	Vojvodina brunšviška.
Okrožna ravnateljstva, policijsko ravnateljstvo v Brunšviku, mestno-policijska oblastva v Blankenburgu, Escherhausnu, Gandersheimu, Hasselfelde, Helm-stedtu, Holzmindnu, Königsluttru, Schöningenu, Schöppenstedtu, Seesnu, Stadtoldendorfu, Wolfen-biittlu.
12.	Vojvodina saksonsko-majninška.
Deželni svetovalci, in pa za mrliške prevoze, v §. 34. železnično-obrat-nega pravilnika pod št. 8. omenjene, ravnateljstvo kaznilnice v Massfeldu.
13.	Vojvodina saksonsko-altenbnrška.
Deželno-svčtni uradi, mestni svéti.
14.	Vojvodina saksonsko-koburškaiu gotska.
a) V vojvodini koburški:
Deželno-svčtni urad v Koburgu,
magistrati v Koburgu, Neustadtu in Rodachu,
mestno svetovalstvo v Königsbergu v Frankih.
b) V vojvodini gotski.
Deželno-svčtni uradi,
mestno-svetovalstvo v Goti, Ohrdrufu in VVal-tcrshausnu.
15.	Vojvodina anlialtska.
Vlada, oddelek za notranje stvari,
Okrožna ravnateljstva, in pa za mrliške prevoze, omenjene v §. 34. železnično-obratnega pravilnika pod št. 8.,
ravnateljstvo kaznilnice v Koswigu.
16.	Kneževina švareburško-sonders-hausenska.
17.	Kneževina švarcburško-rudolštatska.
a)	Pri mrliških prevozih v mejah kneževine: Krajnopolicijska oblastva.
b)	Pri prevozih črez meje kneževinske: Deželno-svčtni uradi.
18.	Kneževina valdeška.
Okrožni uradniki.
19.	Kneževina reusska starejšega rodd.
Deželno-svčtni urad v Greizu, uradni sodnik v Burgku.
20.	Kneževina reusska mlajšega rodü.
Deželno-svčtni uradi v Geri in Schleizu.
21.	Kneževina Scliaumburg-Lippe.
Deželno-svčtni uradi, policijski ravnatelj v Biickeburgu, magistrat v Stadthagenu.
22.	Kneževina Lippe.
Magistrati mesta Barntrup, Blomberg, Det‘ mold, Horn, Lage, Lemgo, Salzuflen, Schwale0'
upravni uradi v Blombergu, Braki, Detmold0’ Lipperode-Kapplu, Schötmarji.
23.	Svobodno in hanzaško mesto Ljubek-
Policijski urad v Ljubeku.
24.	Svobodno hanzaško mesto Brema.
Policijsko ravnateljstvo v Bremi,
deželni gospodar v Bremi,
uradi v Bremerhavnu in Vegesacku.
25.	Svobodno in hanzaško mesto llainbnr?’
Mestno-policijsko oblastvo v Hamburgu, uradni upravnik v Ritzebiittlu, župan v Bergedorfu.
26.	Alzacija-Lorena.
Okrožni ravnatelj,
policijski ravnatelji v Metzu in Strassburgu-
Poleh teh so upravičeni izdajati mrliške pr® hodnice za mrliške prevoze, namenjene v neto cesarstvo, diplomatični zastopniki nemškega sarstva v St. Petersburgs Carigradu in Rimu. 03 cesarski ministerski rezident v Tangru, cesar® konzulski uradi na Ruskem, v Italiji, v Švici, v giru in Tunisu, cesarski glavni konzuli v Carigra in Kajiri.
Deželna svetovalstva.
Taaffe s- r-