Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 24. novembra 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
pokrajinske uprave za Slovenijo.
1? s e t> i n a.:
356. Zakon o 'državnem prometnem osebju. — 357. Razpis o izvozni carini za drva. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. — Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
356.
Mi
Aleksa.xa.dLe9? 1.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sklicana na izredno zasedanje na dan 16. aprila 1923. v XLVI1. redni seji, ki jo je imela dne 2. oktobra 1923. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o državnem prometnem osebju,
ki se glasi:
I.	poglavje.
Osnovne odredbe.
Člen 1.
Uslužbenec državnih prometnih naprav je ona oseba, ki je bila po odredbah tega zakona sprejeta v službo državnih prometnih naprav z nalogo, da deluje kot organ državne celote v občem interesu in v interesu čim pravilnejšega in boljšega prometa.
Člen 2.
Vsa mesta v vseh strokah državne prometno službe so ob zakonskih pogojih enako dostopna vsem državljanom po rojstvu kakor tudi onim naturaliziranim državljanom, ki so srbsko-hrvatske-slovenske narodnosti.
Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti službo samo, če so 10 let nastanjeni v kraljevini, po posebni odobritvi državnega sveta in na obrazloženo zahtevo ministra za promet pa tudi prej.
Tuji državljani se smejo sprejemati v službo državnih prometnih naprav samo kot pogodbeni uslužbenci.
Člen 3.
Uslužbenec državnih prometnih naprav sme biti samo, kdor ima sposobnost za državno službo vobče in s tem zakonom odrejene pogoje za prometno stroko, v katero vstopa.
Za neposrednjo eksekutivno službo se ne smejo uporabljati oni, ki niso pravilno telesno razviti, zla«ti pa ne oni, ki ,so nemi, gluhi, kratkovidni ali ki lle razločujejo barv.
Člen 4.
Uslužbenec ne more postati:
!•) kdor ni dovršil 18. leta starosti;
2.	) kdor je pod skrbstvom ali v konkurzu ali nad komer je podaljšana očetovska oblast;
3.	) kdor je bil z razsodbo rednega sodišča obsojen zaradi hudodelstva ali dejanja, ki ima po sodni razsodbi ali po zakonu za posledico izgubo državljanske časti, dokler traja ta posledica po zakonu, brez, ozira na to, ali je bil obsojen, preden je dosegel polnoletnost, ali pozneje;
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» 'št. 25T, izdanih dne 1 novembra 1923. (Prilog XI. — 1923.).
4.	) kdor je bil v službi, pa mu je služba prestala po členih 117., 118., točki 5.), 7.) ali 8.), in členu 193. tega zakona ali po členu 132. ali po točki 5.), 7.) ali 8.) člena 133. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
5.	) kdor je že dovršil 21. leto starosti, pa Še ni odslužil svojega roka pri vojski ali ni vojaške službe oproščen;
6.	) kdor ni vešč srbsko-hrvatsko-slovenskemu jeziku.
Člen 5.
Uslužbenec ne sme biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječo! državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda.
11.	p o g 1 a v j e.
Razdelitev uslužbencev in službe.
Člen 6.
Uslužbenci državnih prometnih naprav se dele na uradnike, zvaničnike, sl užit el je in pomožno
osebje.
Uradniki in zvaničniki spadajo v poedine kategorije državne prometne službe.
K pomožnemu osebju spadajo pisarniško pomožno osebje in delavci. Za to osebje velja ta zakon, kolikor je to v njem posebe odrejeno.
Minister za promet predpiše po zaslišanju ministrskega. sveta pravilnik, s katerim se regulirajo plače in ostala službena razmerja pomožnega osebja.
Člen 7.
Po izobrazbi, ki se zahteva za vstop v poedine stroke prometne službe, se deli uradniška služba na te-le tri kategorije:
I.	kategorija: služba, za katero se zahteva popolna fakultetna izobrazba s predpisanimi izpiti ali višja strokovna šola, ki ustreza fakulteti, s predpisanim končnim izpitom;
II.	kategorija: služba, za katero se zahteva popolna srednješolska izobrazba z zrelostnim izpitom ali srednja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom;
III.	kategorija: služba, za katero se zahtevajo najmanj dovršeni štirje razredi srednje šole ali nižja strokovna šola s predpisanim končnim izpitom.
Člen 8.
Stroke, za katere se zahtevajo poleg izobrazbe, določene za II. kategorijo, posebni višji strokovni državni tečaji z izpiti, spadajo v H. kategorijo, toda redni prejemki, razen doklade za otroke, se zvišujejo za 10 %.
V III. kategorijo spadajo tudi oni, ki nimajo štirih razredov srednje sole, pač pa imajo drugo strokovno izobrazbo, ki dopolnjuje njih kvalifikacijo.
Ta druga izobrazba se računa tako-le: a) Strojno osebje mora imeti: najmanj dva razreda srednje šole, dovršen obrt, potem dveletno delo v delavnicah za popravljanje lokomotiv in naposled izpit za strojevodjo; b) poslovodje morajo imeti: najmanj dva razreda srednje šole, izpit inteligence, dovršen obrt in triletno delo v delavnici za popravljanje voznih sredstev; c) nadziratelji prog, mostov, predorov, telegrafa, zgradb, signalov, električnih priprav, blokov, tvornic, tiskam in razsvetljave morajo imeti: najmanj dva razreda srednje šole, dovršen obrt, triletno delo v tem obrtu in izpit inteligence; č) revizorji vlakov, vlakovodje in osebje v postajni ali administrativni službi morajo imeti: najmanj dva
razreda srednje šole, izpit inteligence in 10 let službe v zvaničnih kategorijah, in d) ladijsko osebje mora imeti: dva razreda srednje šole, izpit inteligence, strokovno izobrazbo za krmilarja, upravitelja male, obalne, rečne ali lokalne plovitve, in to so: upravitelji luških ekspozitur, podkapetanij, semaforov in poveljniki državnih malih parnikov.
V	to kategorijo spadajo tudi podčastniki, ki so dovršili podčastniško šolo in ki imajo najmanj 15 let neprekinjene in dobre vojaške službe, prvenstveno pri inženjerstvu, v ekonomi», administrativni in računski službi, in ki so izpolnili ostale pogoje, katere predpisuje zakon o ustroju vojske.
Vsi ti morajo predhodno opraviti pri prometnih napravah strokovne izpite, ki so predpisani za njih kategorijo ih stroko.
'	Člen 9.
Po razdelitvi dela v poedinih kategorijah se dele kategorije na skupine, in sicer:
I.	kategorija na 9,
II.	kategorija na 5,
III.	kategorija na 4.
V	vseh kategorijah so skupine pripravljalne, pomožne in glavne. Pripravljalne skupine so: v I. kategoriji 9., v II. kategoriji 5., v Ul. kategoriji 4. Pomožne so: v I. kategoriji 8. in 7., v II. kategoriji 4. in 3., v III. kategoriji 3. in 2. Ostale so glavne.
Člen 10.
Zvaničniki se dele na dve kategoriji:
I.	kategorija: služba, za katero se zahtevata najmanj dva razreda srednje ali njej enake šole;
II.	kategorija: služba, za katero se zahteva dovršena osnovna, šola.
Po razdelitvi dela se deli I. kategorija zvanie-nikov na štiri, II. kategorija pa na tri skupine.
Pripravljalni skupini sta: v I. kategoriji 4, v II. kategoriji pa 3.
Pomožni skupini sta: v I. kategoriji 2. in 3., v II. kategoriji pa 2. Ostale ,so glavne.
V	kategorijo zvamenikov ,se uvrščajo po potrebi tudi delavci z obrtniško izobrazbo.
Člen 11.
Za služiteljsko službo -se zahteva pismenost in odsluženi rok pri vojski (za moške). Služite!ji se dele na dve skupini.
Člen 12.
Poedine skupine se smejo po potrebi spajati ali deliti; pri tem se jim odreja položajna plača sorazmerno z razdelitvijo, izvršeno v tem zakonu.
Člen 13.
Z uredbo ministrskega sveta se razvr.ste vsa zvanja državne prometne službe na kategorije in skupine po odredbah členov 7., 8., 9., 10. in 11. tega zakona. V njej se našteje šolska izobrazba, ki ustreza izobrazbi, določeni v členih 7., 8. in 10. tega zakona, in se odredi, katere stroke spadajo pod odredbe prvega odstavka člena 8.
Vse to se mora izvršiti najkesneje v dveh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo. Uredba stopi takoj v veljavo, predloži pa se v uzakonitev narodni skupščini, čim še sestane na redno zasedanje za. leto 1923./1924.
Člen 14.
Za opravljanje pisarniške, telegrafske, telefonske, skladiške, blagajniške in služiteljske službe se
' •* ;J r .v/	'•	• ' .> S*'-	..	‘ ’ • • •
smejo postavljati tudi ženske osebe, ce izpolnjujejo pogoje tega zakona, postavljajo pa se v kategorije in skupine po' svoji kvalifikaciji in po poslovanju.
III.	poglavje.
Vstop v službo.
Člen 15.
Kdor želi vstopiti v službo, mora napisati prošnjo ter v njej označiti: ime in priimek; kraj, dan, mesec in leto rojstva; državljanstvo; dotedanji poklic; šolsko izobrazbo, ki jo ima; jezike, ki jih govori in piše; zakonsko stanje; število otrok in njih rojstna leta.
Prošnji se prilaga: izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok; šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o dotedanjem poklicu in vedenju: zdravniško izpričevalo o zdravju; potrdilo pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti; če je prosilec nedoleten, še roditeljsko ali varuško dovolilo.
Člen 16.
Za uslužbenca izvestne kategorije sme biti sprejet
samo, kdor ima izobrazbo, predpisano za stroko, ki spada v to kategorijo, kolikor niso določene v zakonu izjeme.
Kdor ima izobrazbo, predpisano za stroko, ki spada v višjo službeno kategorijo, se sme samo po svojem pristanku sprejeti v stroko nižje službene kategorije ter ima v tem primeru samo one pravice, ki se dajo s tem zakonom uslužbencu kategorije, v katero vstopa.
Člen 17.
Služba je v prvih treh letih začasna, če ni odrejeno drugače s tem zakonom.
Člen 18.
O sprejemu v začasno službo odloča minister za promet, ki sme to pravico prenesti na svoje podrejene organe.
Za uradnika in zvaničnika se mora označiti v odloku, v katero kategorijo in skupino se sprejema, za služitelja pa, v katero skupino.
Člen 19.
Uslužbenec postane stalen, če je dovršil 21. leto življenja, če je uredil svojo vojaško obveznost, če je opravil vse strokovne izpite, ki jih predpisuje pravilnik za opravljanje strokovnih izpitov za njegovo kategorijo in stroko, in če se spozna ob oce-n jan ju za sposobnega, da postane stalen.
Člen 20.
Če se spozna ob ocenjanju uslužbenec za nesposobnega, da bi postal stalen, se odpusti iz službe. Izjemoma sme ostati uslužbenec po odločbi pristojnega oblastva, in sicer po mnenju železniškega odbora ali železniškega sveta, še leto dni začasen, toda to leto se mu ne šteje za napredovanje. Če se spoznai po preteku tega roka ob vnovičnem ocenjanju iznova, da uslužbenec ne more postati stalen, se odpusti iz službe ter se ne sme več sprejeti v službo pri prometnih napravah.
Ocenjanje je obvezno.
Člen 21.
Začasnemu uslužbencu, ki se zaradi nepovoljne ocene odpusti iz službe ali ki po preteku tretjega leta po nepovoljni oceni sam zapusti službo, dasi mu je rok podaljšan, se čas, ki ga je prebil pred oceno in prestankom službe, ne šteje ne za vnovično začasno službo ne za napredovanje in ne za pokojnino, če bi pozneje iznova vstopil v službo in postal stalen.
Člen 22.
Začasni uslužbenec, ki zapusti službo, bodisi pred prvo, bodisi pred drugo oceno, izgubi pravico, da bi se mu čas, ki ga je prebil, vštel v rok za oceno, če bi se pozneje vrnil v službo. Te pravice ne izgubi uslužbenec, ki mora zapustiti službo zaradi bolezni ali zato, da odsluži rok pri vojski.
Člen 23.
Čas začasne službe se šteje za napredovanje in pokojnino šele, ko postane uslužbenec stalen.
Čas preko šestih mesecev, ki ga prebije uslužbenec na bolovanju, kakor tudi čas, ki ga prebije na odsluževanju roka pri vojski, se ne Šteje v rok, predpisan za začasno službo.
Člen 24.
Če se sprejme po službepi potrebi v službo kdo, M se je odlikoval s svojim dotedanjim priznanim
strokovnim delovanjem, se mu sme izjemoma priznati od dne. ko vstopi v službo, stalnost, ako izpolnjuje ostale zakonske pogoje. O sprejemu takih oseb odloča minister za promet po povoljnem mnenju strokovnega sveta.
Člen 25.
Če zadobi začasni uslužbenec stalnost ali če se kdo takoj sprejme za stalnega uslužbenca, se potrjujejo za stalne: uradniki glavnih skupin vseli kategorij s kraljevim ukazom na predlog ministra za promet, ostali uradniki in uslužbenci pa z odločbo ministra za promet.
V ukazu in v odločbi o potrditvi uradnikov in zvaničnikov za stalne, je treba označiti, v kateri kategoriji ali skupini se potrjujejo za stalne, o potrditvi služiteljev pa, v kateri skupini; za vsakega uslužbenca se mora označiti dan, ko je zadobil stalnost.
Potrjevanje na stalnost se vrši redno dne 1. januarja in dne 1. julija vsakega leta. Uslužbencu, ki se postavi za stalnega ali se takoj sprejme v službo kot stalen, se šteje v času med zgoraj omenjenima rokoma stalnost od bližjega izmed obeh omenjenih rokov.
IV. poglavje.
Prejemki aktivnih uslužbencev državnih prometnih
naprav.
Člen 26.
Prejemki aktivnih uslužbencev državnih prometnih naprav so ti-le:
1.	) plača, ki se deli na osnovno in položajno;
2.	) stanarina, ki se deli na redno in zvišano, in
3.	) doklada za otroke.
Uradniki prvih treh skupin I. kategorije nimajo osnovnih plač.
Vse eksekutivno osebje na progi: prometno, strojno iii osebje za vzdrževanje proge ima, dokler službuje na progi, še doklado za težjo in naporno službo v znesku 20 % svoje osnovne in položajne plače.
Za prometno osebje se smatrajo: .postajni načelniki in podnačelniki, prometni uradniki in zva-ničniki, vozno, premikalno in stalna kretniško osebje.
Za strojno osebje se smatrajo: starejšine kurilnic, podšefi in strojni mojstri, strojevodje, kurjači in pregledovalci voz.
Za osebje za vzdrževanje prog se smatrajo: šefi in toženjerji sekcij, tehnično osebje na progi, nad-ziratelji proge, predorov, telegrafa, mostov, desetarji, čuvaji mostov, proge in telegrafa.
To doklado ima tudi neregulirano osebje, kadar opravlja to službo.
Člen 27.
Osnovna plača uradnikov se odreja po kategorijah službe ter se deli v vsaki kategoriji na 10 stopenj po tej-le razpredelnici:
	I. kategorija	II. kategorija	III. kategorija
1.	3.600	3.000	2.700
2.	4.560	3.720	3.300
3.	5.520	4.440	3.900
4.	6.600	5.160	4.500
5.	7.800	5.880	5.100
6.	9.000	6.600	5.700
7.	10.200	7.320	6.300
8.	11.400	8.280	6.900
9.	12.600	9.240	7.620
10.	14.400	10.440	8.580
Člen 28.
Osnovne plače zvaničnikov in služiteljev se dele na 10 stopenj ter se odrejajo po tej-le razpredelnici:
	zvaničnikov I. kategorije H. kategorije		služiteljev
1.	2.400	2.250	2.100
2.	2.880	2.670	2.460
3.	3.360	3.090	2.820
4.	3.840	3.510	3.180
5.	4.320	3.930	3.540
6.	4.800	4.350	3.900
7.	5.280	4.770	4.260
8.	5.760	5.190	4.620
9.	6.240	5.610	4.980
10.	6.960	6.150 Člen 29.		5.340
Po zvršetku naj višje stopnje osnovne plače pripada uslužbencu za ves čas nadaljnjega službovanja njegova najvišja letna osnovna plača, zvišana za 15 %. Ta povišek, se. šteje jza pokojnino samo onim, ki imajo 32 ali pa 26 službenih let.
Člen 30.
Položajna uradniška, zvaničniška in služiteJjska plača se odreja po skupinah vsake kategorije. Vsi uradniki, zvaničnikj in služitelji iste skupine v eni kategoriji imajo isto položajno plačo in torej isti službeni položaj brez ozira na to, kako se ti položaji (zvanja) nazivljejo v poedinih strokah.
Člen 31.
Položajne plače uradnikov v poedinih kategorijah so te-le:
V I. kategoriji:
1.	skupina............................ 48.000
2.	»	  42.000
3.	»	  36.000
4.	»	 12.000
5.	»	 9.600
6.	»	 7.200
7.	»	 5.400
8.	»	 4.200
9.	»	 3.000
V	II. kategoriji:
1.	skupina..............................6.600
2.	»	 4.800
3.	»	 3.600
4.	»	 2.640
5.	»	 1.920
V	UL kategoriji:
1.	skupina..............................4.200
2.	>	  3.000
3.	»	 2.400
4.	» ...............................1.680
Člen 32.
Položajne plače zvaničnikov in služiteljev so :	zvaničnikov	služiteljev
I.	kategorije U. kategorije
1.	skupina 1.920	1.440	1.200
2.	»	1.440	960	720
3.	»	960	840
4.	»	900
Člen 33.
Redna stanarina uradnikov prvih treh skupin
I.	kategorije je 3.600. Ostalim uradnikom se odreja redna stanarina po tej-le razpredelnici:
I.	kat. U. kat. Ul. kat.
v prvih 6 službenih letih po 1.800	1.200	1.020
v nadaljnjih 9 službenih le-
tih po	.................... 2.100	1.500	1.200
za ostali čas po................ 2.700	1.800	1.500
Člen 34.
Redna stanarina zvaničnikov in služiteljev se odreja po tej-le razpredelnici:
zvaničnikov služiteljev
I.	in U. kategorije
v prvih 15 službenih
letih po.............. 1.020	900
za ostali čas po . .	1.200	1.020
Člen 35.
Ministrski svet zvišuje sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine za kraje, kjer so cene stanovanj stalno izredno visoke, redno stanarino. Glede te zvišane stanarine se dele taki kraji na tri razrede. V prvem razredu se zvišuje redna stanarina za 30 %, v drugem za 20 %, v tretjem za 10 %.
Uslužbenci, neoženjeni in vdovci ali po pristojni poti ločeni, ki nimajo otrok v svojem zakonitem skrbstvu ali ki ne žive v skupnem gospodinjstvu z drugimi osebami, proti katerim imajo zakonito dolžnost vzdrževanja, imajo pravico samo do 75 % redne ali zvišane stanarine.
To velja tudi za uslužbenke, neomožene in vdove ali po pristojni poti ločene, ob istih pogojih.
Če sta mož in žena državna uslužbenca v istem kraju, jima pripada skupaj samo ena stanarina, in sicer večja.
Člen 36.
Kdor ima stanovanje od države, ima pravico do stanarine samo v toliko, kolikor preseza stanarina, ki bi mu drugače pripadala, vrednost državnega stanovanja, ustanovljeno po krajevnih razmerah.
Člen 37.
Doklada za otroka znaša do popolnih šestih let 360, do popolnih dvanajstih; let 600* nadalje pa. 960 Din na leto.
Člen 38.
Doklada za otroke pristoji vsem uslužbencem enako, za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, če se otrok ne vzdržuje iz svoje imovine ali iz osebnega dela.
Pravica do doklade prestane, ko postane otrok polnoleten, pa tudi prej, če prestane potreba, da ga roditelj vzdržuje. Če se otrok redno šola ali če od-služuje redni rok pri vojski, ima ob dokazu uspešnega učenja ali ob dokazu vojaške službe pravico do doklade tudi po polnoletnosti, toda najdalje do dovršenega 23. leta življenja.
Za polnoletnega otroka, ki je telesno ali duševno nesposoben za pridobivanje, a nima druge vzdrže-valnine, pristoji doklada, dokler traja ta nesposobnost. če sta oče in mati državna uslužbenca, )*i-stoji doklada za otroke samo očetu. Če sta pristojno ločena, a so otroci pri materi, pristoji doklada materi.
Žena, državna uslužbenka ali upokojenka, katere mož ni državni uslužbenec ali upokojenec, nima pravice do doklade za otroke, razen če dokaže, da je njen mož siromašnega stanja in nesposoben za pridobivanje. Če živi žena, ki ni državna uslužbenka, ločeno od moža, ki je v aktivni državni službi ali v pokoju, a se otroci vzdržujejo pri njej, se daje doklada za otroke njej.
Člen 39.
Začasnemu uslužbencu pripada poleg osnovne plače, stanarine in doklade za otroke 60 % položajne plače.
Člen 40.
Redni prejemki, določeni s tem zakonom, se ra-čunijo v dinarjih v letnih vsotah.
Kolikor bi se redni prejemki, odrejeni s tem zakonom, pokazali za nezadostne za življenje z ozirom na draginjo, se bodo dopolnjevali z draginjskimi dokladami, katere se urede s posebnim zakonom, ki se mora skleniti v najkrajšem času. Dokler se ne sklene zakon o draginjskih dokladah, odreja velikost teh doklad ministrski svet.
Člen 41.
Za vsa ona dela, in sicer zbog posebnega, značaja posla, kjer je treba zvišane paznosti, posebne izobrazbe ali posebnega napora ali ki se opravljajo z iz vestno nevarnostjo za življenje ali za zdravje uslužbencev ali. ki se posebno odlikujejo po svojem značaju, odobri ministrski svet na predlog ministra za promet poseben pravilnik o postranskih prejemkih, po katerem se bodo dajali taki prejemki. V te prejemke spadajo v glavnem:
povračilo potnih in selitvenih stroškov, kilo-metraže, nagrade za delo na terenu, za tehnično in strojno nadzorstvo, za gradbeno nadzorstvo, gradbene doklade, doklade za nočna dela, nagrade za prekočasno delo, premije za prihranke pri materialu, premije za zvišano poslovanje delavnic, funkcijske doklade, posebne nagrade itd.
V.	poglavje.
Kretanje v službi.
Člen 42.
Na vsaki stopnji osnovne plače traja služba tri leta, za uslužbence, ki dosezajo popolno pokojnino s 25 službenimi; leti, pa dve in pol leta; po tem roku dobi stalni uslužbenec avtomatski plačo prve višje stopnje.
Začasni uslužbenec ostane na svoji stopnji, dokler ne postane stalen.
Napredovanje v osnovni plači se vrši redno dne 1- januarja in dne 1. julija vsakega leta. Uslužbencu, ki se sprejme v službo med tema rokoma, se šteje postavitev zaradi njegovega nadaljnjega napredovanja od bližjega obeh omenjenih rokov.
Člen 43.
Uslužbencu, ki je dobil slabo oceno ali je disciplinsko obsojen, se ustavi prestop na višjo stopnjo.
S slabo oceno izgubi uslužbenec leto, za katero je slabo ocenjen, z disciplinsko razsodbo pa čas, določen v razsodbi; to leto in čas, določen z razsodbo, se mu ne šteje za prestop na višjo stopnjo.
Člen 44.
Prestop na višjo plačilno stopnjo* se ustavlja tudi za čas disciplinske preiskave.
Ustavljeni čas se všteje naknadno, če se uslužbenec z disciplinsko razsodbo popolnoma oprosti ali če se preiskava ustavi.
Člen 45.
Če se uvede zoper državnega uslužbenca kazenska preiskava zaradi hudodelstva ali drugega oue-čaščujočega dejanja, se od dne, ko se je uvedla preiskava, ustavi prestop na višjo plačilno stopnjo.
Če se uslužbenec oprosti kot nedolžen ali če se preiskava, uvedena zoper njega, ustavi, ako zasebni tožitelj odstopi od pregona zaradi dejanj, ki se kaznujejo na privatno tožbo, ali* če nastopi zastaranje ali če se oprosti, ker ni zadostnih dokazov, in če je uslužbenec zaradi istega dejanja tudi v disciplinski preiskavi, nastopi primer iz člena 44. tega zakona.
Člen 46.
Število in vsote vseh službenih položajev se odrejajo z zakonom. Preko tega števila ne sme biti nihče postavljen.
Člen 47.
Uradnike postavlja na položaje v glavnih skupinah vseh kategorij kralj na predlog ministra* za promet, na položaje v ostalih skupinah in istotako vse ostale uslužbence minister za promet, ki sme prenesti to pravico na svoje podrejene organe.
Člen 48.
Ko vstopi uslužbenec prvič v službo, pride praviloma v najnižjo skupino one kategorije, za katero ima predpisano izobrazbo, ter ne sme napredovati, dokler ne postane stalen.
V primeru člena 24. sme oni, ki se je odlikoval s svojim dotedanjim priznanim *strokovnim delovanjem, izjemoma vstopiti* tudi v višjo skupino svoje kategorije ter se sme oprostiti strokovnih izpitov, predpisanih za državno prometno službo, in sicer po povoljnem mnenju strokovnega sveta.
Člen 49.
Za prestop iz pripravljalnih skupin se ustanavljajo strokovni izpiti. V pravilih o izpitih, ki jih predpiše minister za promet, se odrede kraj in sestava izpraševalnih komisij, roki; za pridobitev pravice do izpita in postopanje. Roki ne smejo* biti nikoli daljši od treh let od dne, ko vstopi uslužbenec v službo.
Uslužbenci opravljajo ob prestopu iz skupine v skupino iste kategorije ali iz ene skupine nižje kategorije v ustrezno skupino višje kategorije strokovne izpite za to višjo skupino ali za višjo kategorijo, če so* taki predpisani.
Uslužbenci, ki* prestopajo iz drugih strok državne službe v državno prometno službo, morajo opravljati strokovne izpite, predpisane za službo pri državnih prometnih napravah. Tega jih sme oprostiti minister za promet po povoljnem mnenju strokovnega. sveta.
Člen 50.
Uslužbenec ne sme, četudi; je opravil izpite, prestopiti iz pripravljalne skupine, če ni prebil v njej od dne, ko je vstopil v službo, najmanj tri leta v službi, ki se mu šteje za napredovanje.
Člen 51.
Za vstop v nadaljnje skupine uradniških kategorij se odrejajo najmanjši roki, ki jih mora dovršiti uradnik od dne, ko vstopi v službo, in sicer:
v I. kategorijo:
za 7.	skupino...............................5	let,
»6.	» ................................8	»
»5.	»	 12	»
v II. kategorijo:
za 3. skupino..............^...............7 let,
» 2.	» ................................12	»
»1.	»	 15	»
v III. kategorijo:
za 2.	skupino...............................9	let,
» 1.	»	   15	»
Roki, določeni za I. kategorijo, ne veljajo za one uradnike, ki smejo po ustavi ali drugem zakonu vstopiti v višje skupine tudi pred temi roki.
Člen 52.
Za vstop v skupini zvaničnikov in služiteljev se odrejajo najmanjši roki, ki jih mora uslužbenec dovršiti od dne, ko stopi v službo, in sicer:
zvaničnik 1. kategorije:
za 2. skupino.......................'s . . 7 let,
»1.	»	........................ 15 »
zvaničnik II. kategorije:
za 1. skupino  ..............................15 let,
služitelj:
za 1. skupino................................12 let.
Člen 53.
V roke, ki se zahtevajo za kretanje po skupinah, se ne štejejo ona leta, ko je bil uslužbenec slabo ocenjen, in se ne šteje oni čas, za katerega mu je bilo napredovanje ustavljeno z disciplinsko razsodbo.
Člen 54.
Praviloma se jemljejo na izpraznjena mesta uslužbenci državnih prometnih naprav, če izpolnjujejo pogoje, ki se zahtevajo s tem zakonom. Samo če takih uslužbencev ni; se sme vzeti* tudi oseba iz drugih strok državne službe, ki ima zakonske pogoje, če pa niti takih ni, tudi oseba izvun državne službe, a po povoljni oceni strokovnega sveta.
Izbiranje se vrši iz celokupnega števila uslužbencev državne prometne službe.
Člen 55.
Pri popolnjevanju izpraznjenih mest veljajo ta-le načela :
1.	) Prvenstvo imajo kandidati, ki imajo največ svojstev, katera jih posebno usposabljajo za mesto, ki se popolnjuje. Pri tem je treba vpoštevati ne samo najboljšo letno oceno v poslednjih treh letih, nego tudi največjo strokovno in življensko* izkušenost, značaj in izvestno posebno izobrazbo. Pri kandidatih za začetniške položaje se opira prvenstvo na boljša šolska in strokovna izpričevala in na potrdila o dotedanjem občem vedenju.
2.	) Ob enaki sposobnosti imajo prvenstvo oni, ki so služili že prej ali služili dalje časa v neposredno bližji skupini, potem oni, ki so služili ali dalje časa služili v skupini, nižji od te, ob enakosti tudi teh pogojev pa oni, ki so od dne, ko so vstopili v službo, dalje časa v službi, ki se jim šteje za napredovanje.
3.	) Ob ostalih enakih pogojih imajo prvenstvo za položaje v glavnih skupinah ministrstva za promet in generalne direkcije oni, ki so službovali izvesten čas v podrejenih uradih; izmed teh pa imajo prvenstvo oni, ki* so službovali ali pa dalje* časa službovali v krajinah, kjer so življenske razmere posebno težavne, kar se označi z uredbo. Ti poslednji imajo ob enakih pogojili vobče prvenstvo za izpraznjena mesta v lažjih krajinah.
4.	) Ko se odreja število strokovnega podmladka (začetnikov), je treba imeti v mislih, da se mora izvestno število mest v skupinah stalno popolnjevati z osebami, ki so zadobile pogoje za prestop iz nižje kategorije v višjo. To število odredi minister za promet ali organ, na katerega prenese minister to pravico.
5.	) Pri sprejemu v začasno službo* imajo prvenstvo oni, ki so zapustili službo zato, da odslužijo rok pri vojski, če se v treh mesecih po odslužitvi prijavijo za službo.
Člen 56.
Iz drugih strok državne službe v isto kategorijo državne prometne službe sme prestopiti uslužbenec samo, če ima. šolsko izobrazbo, ki, se zahteva za to kategorijo pri državnih prometnih napravah. Za ta prestop je treba povoljnoga mnenja strokovnega sveta.
Člen 57.
Prestopaje iz druge stroke državne službe v državno prometno službo iste kategorije, sme priti uslužbenec največ v ono* skupino prometne službe, ki ustreza, skupini, v kateri je bil, po* svoji volji pa tudi v najbližjo nižjo skupino.
Uslužbenci, ki prestopajo iz druge državne službe v službo državnih prometnih naprav, morajo predhodno opraviti strokovne izpite, ki so predpisani za kategorijo in skupino, v katero vstopajo.
Če je uslužbenec v stroki, iz katere izstopa, že opravil državni strokovni izpit, mora opraviti ob prestopu v državno prometno službo izpit samo iz onih predmetov, iz katerih ga ni opravil v stroki, iz katere je izstopil.
'Strokovnih izpitov pri, državnih prometnih napravah sme minister za promet po povoljnem mnenju strokovnega sveta izjemoma oprostiti onega uradnika, ki prestopa iz ene glavnih skupin svoje prejšnje stroke v eno izmed teh skupni pri državnih prometnih napravah.
S temi odredbami se ne izpreminjajo roki in tudi ne ostali pogoji, določeni za kretanje v službi.
Uslužbenec, ki prestopi iz druge stroke državne službe v državno prometno službo, ne more napredovati v tej, dokler ne dobi, v njej letne ocene.
/\
Člen 58.
Iz kategorije v kategorijo* sme prestopiti uslužbenec samo, če ima ali če naknadno pridobi šolsko kvalifikacijo, ki se zahteva za novo kategorijo,
razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Nadalje velja tudi za ta primer odredba predhodnega člena.
Člen 59.
Iz samoupravne službe in svobodnega poklica v službo pri državnih prometnih napravah smejo prestopati poedine osebe po povoljnem mnenju strokovnega sveta samo, če imajo šolsko izobrazbo, ki se zahteva za službo, v katero vstopajo.
Člen 60.
Uslužbenec, ki prestopi iz kategorije v kategorijo, pride na ono stopnjo osnovne plače v novi kategoriji, ki se sklada s številom službenih let, katera se mu štejejo po tem zakonu za osnovno plačo.
Uslužbenec, ki prestopi iz druge državne službe v službo pri državnih prometnih napravah, pride na ono stopnjo osnovne plače, ki se sklada s številom službenih let njegove dotedanje državne službe. V ta čas se ne štejejo leta, ki jih je po predpisih svoje dotedanje stroke izgubil za napredovanje.
Osebam, ki prestopajo iz samoupravne službe ali iz svobodnega poklica, odredi minister za promet po povoljnem mnenju strokovnega sveta sporazumno s finančnim odborom narodne skupščine osnovno plačo po kvalifikacijah in letih dotedanjega poklica.
Vse zgoraj omenjene osebe dobivajo položajno plačo one skupine, v katero vstopijo, če so te osebe začasni uradniki in vstopijo kot taki v službo državnih prometnih naprav, dobivajo prejemke začasnih uslužbencev.
Člen 61.
Uslužbenci se smejo premeščati tudi brez svoje volje, toda po neizogibni službeni potrebi.
Premeščenemu uslužbencu pripadajo stroški za potovanje in selitev.
Samo če se premestijo uslužbenci po svoji prošnji ali če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoja službena kraja, jim ne pripadajo stroški za potovanje in selitev, obdrže pa pravico do brezplačnega prevoza pohištva in rodbinskih članov po železnici ah ladji. Isto velja za uslužbenca, ki ga je kaznovalo disciplinsko sodišče s premestitvijo.
O premestitvi odloča oni organ, ki odloča o postavitvi na položaj.
VI.	poglavje.
Ocenjanje.
Člen 62.
Ocenjanje uslužbencev prometnih naprav se vrši:
1.	) kadar se odloča o stalnosti in
2.	) kadar se daje letna ocena.
Člen 63.
Vsakega uslužbenca ocenja njegov prvi nadrejeni starejšina. Vsaka ocena mora biti obrazložena in priobčena uslužbencu s to obrazložitvijo.
Zoper oceno ima vsak uslužbenec pravico pritožbe, in sicer: zvaničniki, služitelji in pomožno osebje pri oblastnih direkcijah in podrejenih edi-nicah na komisijo pri oblastni direkciji, vsi ostali regulirani uslužbenci oblastnih direkcij na komisijo pri generalni direkciji, uslužbenci generalne direkcije in ministrstva za promet na komisijo pri ministrstvu za promet.
O teh pritožbah odločajo za to odrejene komisije. Te komisije, ki so sestavljene iz treh članov in dveh namestnikov, odreja minister za promet v mesecu januarju vsakega leta. Odločbe komisije so izvršne.
Člen 64.
Ocene za ocenjanje se glase: odličen, jako dober, dober, slab.
Minister za promet predpiše pravilnik, po katerem naj se vrši ocenjanje.
VII.	poglavje.
Obče odredbe.
Člen 65.
Vse regulirano osebje prometnih naprav priseza pred starejšino tako-le:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju Aleksandru I. zvest, da se bom vestno ravnal po državni ustavi, da se bom pokoraval državnim zakonom in naredbam svojih nadrejenih oblastev, da se bom pri opravljanju službe držal varčnosti in da bom zvesto čuval državne in službene tajnosti; da bom vestno izvrševal predpise, ki se tičejo varnosti prometa; da bom ne le
sam vestno izpolnjeval dolžnosti, ki so združene z mojo službo, nego se prizadeval, da se izvršujejo vsi predpisi, kakor je treba. Tako mi Bog pomagaj.»
Prisega se opravlja samo enkrat, če ni s posebnim zakonom za eno ali drugo mesto ali stroko predpisana posebna prisega.
Novemu vladarju se opravlja prisega iznova.
O opravljeni prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec, kateri je prisegel, in overovi starejšina, pred katerim se je prisega opravila.
Pomožno osebje mora svojemu nadrejenemu starejšimi slovesno obljubiti, da bo vestno opravljalo poverjene posle, da se bo ravnalo po zakonih in na-redbah ter vedno čuvalo interese službe.
O dani obljubi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše uslužbenec im overovi starejšina, kateremu se je dala obljuba.
Ono pomožno osebje, ki opravlja samostalno eksekutivno službo, se zapriseza.
člen 66.	^
Uslužbenec se mora pokoriti ustavi in zakonom; službo mora izvrševati vestno, marljivo, nepristransko in nesebično, uvaževaje edino obče javne interese in interese prometnih naprav in izogibajo se vsemu, kar bi bilo na škodo službe, ki mu je poverjena.
Člen 67.
Uslužbenec mora izvrševati naloge svojih starej-šin, če so izdani v mejah zakona in drugih predpisov.
Če zahteva službeni interes, mora uslužbenec na poziv svojega starejšine opravljati tudi one službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega rednega poslovanja.
Če bi prejel uslužbenec od svojega starejšine nalog, ki je nezakonit ali nasproten veljavnim predpisom, ga mora opozoriti na protipredpisnost tega naloga in na nevarnost, ki bi utegnila nastati z izvršitvijo danega naloga. Pri ponovljenem nalogu, po učinjenih pripombah, mora uslužbenec izvršiti dobljeni nalog, toda samo, če se mu predhodno izda pismeno.
Samo tega, kar kazenski zakonik prepoveduje in kaznuje, nadaije nalogov, ki bi očito ogrozili varnost prometa, ne sme nižji uslužbenec nikoli izvršiti na zapoved višjega uslužbenca ter mora svojemu višjemu oblastvu poročati o tako prejetem nalogu.
Člen 68.
Vsak službeni starejšina je odgovoren za redno opravljanje poslov v področju, ki mu je poverjeno.
Skrbi za to, da tudi vsi podrejeni uslužbenci točno in hitro izpolnjujejo svoje dolžnosti; dajati jim mora potrebna navodila, ki se tičejo opravljanja njih službe.
Vsak starejšina mora pravično in pravilno porazdeljevati posel med svoje podrejence, vzdrževati strogo disciplino nad njimi ter postopati z njimi odločno, toda pravično in človekoljubno. Njih dela mora ocenjati nepristransko. Prepovedano je s podrejene! vsako postopanje, ki žali njih ponos.
Starejšina mora vsa dejanja, ki se kaznujejo disciplinsko ali administrativno, takoj priobčevati pristojnemu oblastvu.
Starejšina se ne sme spuščati s svojimi podrejene! v nikakršne zveze materialnega značaja; tudi ne sme prejemati od njih daril ali drugih uslug, kar bi utegnilo porušiti disciplino in kar ima znak podkupovanja in laskanja.
Člen 69.
Vsak uslužbenec mora svoje starejšine spoštovati ter jim povsod izkazovati' znake pozornosti. Kadar so uslužbenci v uniformi, morajo pozdraviti nadrejenega uslužbenca, tudi če ni v uniformi; nižji ga mora pozdraviti, če ga pozna osebno. Proti sebi enakim se marajo ponašati dostojno, biti z njimi složni, jih podpirati v službi ter se pozdravljati, če so v uniformi ali če se poznajo osebno.
Člen 70.
Uslužbenec mora čuvati uradno tajnost brez ozira na to, ali je v aktivni službi ali ne. Strogo se prepoveduje, objavljati in priobčevati komurkoli uradne posle, razen onih, ki so izrečno namenjeni javnosti.
Vsem nepristojnim uslužbencem in privatnim osebam je prepovedano, brez izrečne dovolitve sta-rejšinove pregledovati uradne knjige, akte, načrte itd. Uradno tajnost prekrši uslužbenec tudi takrat, kadar bi se po nedopustni poti obveščal o uradnih stvareh, ki ne spadajo v njegovo področje.
Člen 71.
Uslužbenec mora v službi in izvun nje čuvati svoj ugled in ugled svoje naprave ter se mora izogibati vsemu, kar utegne škodovati ugledu in zaupanju, ki ga zahteva njegov položaj. Istotako mora upokojeni uslužbenec urediti svoje vedenje po položaju, ki ga je imel. V uradnem občevanju z občinstvom mora biti uslužbenec uslužen in vljuden, toda odločen in kratkih besedi. Uslužbenec mora opravljati svojo dolžnost nepristransko ter ne sme pri tem nikogar namenoma oškodovati in tudi ne osebno koga jemati v zaščito.
Člen 72.
Alkoholne pijače so uslužbencu, dokler opravlja slftabo kar najstrože prepovedane.
Če zapazi uslužbenec na drugem uslužbencu, da je med službo pijan ali da. je pri pijači, mora to v interesu službe naznaniti najbližjemu starejšim ter je odgovoren, če tega ne stori.
Opitemu uslužbencu se ne sme dopustiti, da bi nastopil službo ali jo nadaljeval.
Člen 73.
Če uslužbenča med službo ali izvun službe, toda zaradi opravljanja njegove službene dolžnosti, napade, poškoduje privatna oseba ali če se izvrši zoper njega kaznivo dejanje, mora neizogibno o tem pismeno poročati svojemu neposrednjemu starejšini, ta pa postopa nadalje po stanju stvari na podstavi veljavnih zakonov.
Uslužbenec mora takoj prijaviti svojemu starejšini tudi vsako denarno ali drugo kazen, na katero bi ga obsodila sodna ali politična oblastva.
Člen 74.
Uslužbenec mora prijavljati neposrednjemu starejšini vse izpremembe v svojih rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje proti državi. Upokojenci morajo priobčevati te izpremembe onemu uradu, pri katerem so poslovali ob času. ko so bili upokojeni.
Člen 75.
Vsak uslužbenec se sme zglasiti z ustno prošnjo ali se pritožiti neposredno samo pri svojem starejšini ali po tem pri svojem višjem starejšini o stvareh, ki se tičejo njegove službe; ta starejšina pa ga mora zaslišati in odločiti takoj.
Če uslužbenec misli, da se mu je s to odločbo storila krivica, sme predložiti svojemu starejšini v 15 dneh pismeno pritožbo, naslovljeno na oblastvo, ki je nadrejeno njegovemu starejšini. Nadrejeno oblastvo pošlje pritožbo, če ni po zakonu upravičeno, odločiti o njej, brez odlaganja pristojnemu višjemu oblastvu v nadaljnje poslovanje.
Uslužbenec sme občevati z višjimi oblastvi samo po starejšini urada, v katerem službuje. Prošnje in pritožbe, ki se ne vlagajo po tej poti, se ne jemljejo v postopanje. Če pa neposrednji starejšina prošnje ali pritožbe ne bi rešil ali je ne bi odpremil k uradu, kateremu je namenjena, ima uslužbenec pravico, se neposredno obrniti na prvega višjega starejšino.
Brezimne prijave in pritožbe so strogo prepovedane ter se ne jemljejo v postopanje.
Člen 76.
Uslužbenec ne sme imeti poleg svoje redne službe druge postranske, razen če mu to pristojno oblastvo izrečno dovoli.
To dovolitev dajejo: uslužbencem ministrstva za promet minister za promet ali njegov pomočnik, pri generalni direkciji generalni direktor, pri direkcijah pa direktorji.
Člen 77.
Uporabljanje oblasti in položaja uslužbencev v strankarske namene kakor tudi vplivanje starejšin na uslužbence v ta namen se kaznuje kot disciplinski pregrešek po tem zakonu, v težjih primerih pa tudi z odpustitvijo iz službe, če pa gre za zlorabo oblasti, kaznivo po kazenskem zakonu, se uporabijo njegove odredbe, bodisi na tožbo privatne osebe, bodisi uradoma.
Člen 78.
Uslužbencu ni dovoljeno, da bi bil član združb, katerih nameni nasprotujejo interesom države ali so protivni državnim zakonom.
Istotako mu ni dovoljeno, da bi se udeleževal pokretov, katerih namen bi bil, ovirati in ustavljati delo v službi.
Brez dovolitve ministra za promet ne sme uslužbenec pripadati inozemskemu društvu, najsi je sedež tega društva kjerkoli.
Ölen 79.
Uslužbenci vobče ne smejo biti pogodbene stranke pri pogodbah o državnih nabavah; če pa se sklepa pogodba o nabavah na račun prometnih naprav, ne smejo biti pri tej nabavi zainteresirani niti posredno niti neposredno.
Uslužbenci ne smejo biti člani upravnega ali nadzorstvenega odbora pridobitnih združb ali zadrug za vzajemno podporo, če morajo po svojem položaju v službi voditi nadzorstvo o takih napravah ali odločati in oddajati mnenja o predmetih, v katerih je zainteresirana katerakoli takih naprav.
Ostalim uslužbencem je treba za članstvo v odborih omenjenih naprav odobritve ministra za promet.
Ölen 80.
Uslužbenec ne sme sprejeti niti posredno niti neposredno nobenega darila v denarju ali vrednosti niti drugače dobička, ki bi mu bil namen, vplivati na njegovo uradno opredeljevanje v poslu. Za takšno postopanje se kaznuje po kazenskem zakonu. Istotako je uslužbencu prepovedano, sprejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja brez dovolitve ministra za promet.
Člen 81.
Vsak uslužbenec je odgovoren za kazniva dejanja, ki jih učini pri opravljanju svoje službe.
Ölen 82.
Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena, mož in žena, osebe, ki so v svaštvu do vštetega drugega kolena, ne smejo biti v neposrednjem službenem razmerju starejšine in podrejenca, pa tudi ne na takih službenih položajih, na katerih bi morali kontrolirati drug drugega. To velja tudi, če bi prišla med službovanjem dva uslužbenca v svaštvo.
Vsak uslužbenec mora javiti takšno razmerje; utaja sorodstva pa se kaznuje.
*	Člen 83.
V7sak uslužbenec odgovarja državni prometni napravi za vse poškodbe in škode državne imovine, prav tako pa tudi za poškodbe, manjke in izgube privatne imovine, ki je poverjena prometni napravi, ter mora potemtakem vobče povrniti vsako škodo, ki jo je prizadel napravi s hudobnim namenom ali z malomarnostjo.
Če se je učinila škoda po krivdi več uslužbencev, jo povrnejo vsi skupaj sorazmerno s svojo krivdo; če se pa deleži ne morejo dognati, odgovarja vsak za škodo po razmerju svoje stalne plače.
Povračilo se odreja uradoma; kolikor se ne bi plačalo takoj v gotovini, se odtegne od krivčeve plače, pokojnine ali podpore brez posredovanja drugih oblastev.
Škoda, za katero se ne more nihče obdolžiti ali se ne more krivce dognati, se odpiše celotno; če pa se krivec izsledi, a se ne more obremeniti z vso škodo, se mu odtegne samo del škode, ki se more odtegniti, ostanek pa se odpiše.
Člen 84.
Uslužbenci, ki prihajajo ob izvrševanju svoje službe v dotiko s prebivalstvom, morajo nositi v tem času službeno obleko in predpisane znake.
To velja tudi za pomožno osebje, kolikor mora nositi službeno obleko.
Natančnejše odredbe o tem kakor tudi o tem, kdo prejema brezplačno službeno obleko, predpiše minister za promet s pravilnikom o službeni obleki.
Člen 85.
Vsak uslužbenec mora opravljati službo v onem okrožju in na onem kraju, kamor ga odredi starej-šina z ozirom na njegovo strokovno izobrazbo. Službovati mora pri onem uradu, za katerega je postavljen, razen če se začasno odpošlje na nadomeščanje ali na komisijo, kar ne sme trajati dalje nego tri mesece, izvzernši posebne posle, za katere je treba odobritve ministra za promet.
Ko se odreja kraj službovanja kakor tudi kadar se uslužbenec premesti', je trebaj kolikor to dopuščajo službene potrebe, vpoštevati rodbinsko in druge razmere in potrebe dotičnega uslužbenca, zlasti pa možnost, da se šolajo njegovi otroci. Uslužbenec mora stanovati v kraju svojega stalnega službovanja; izjema je dopustna samo z odobritvijo dotičnega pristojnega oblastva.
Vsak uslužbenec mora sprejeti dodeljeno službeno stanovanje ter ga v odrejenem roku izprazniti, čo izgubi pravico do njega ali če to zahteva državna potreba.
člen 86.
Kdor vstopi v državno službo, se mora javiti na službo v 8 dneh od dne, ko se mu je priobčilo, da je sprejet; drugače se smatra za nesprejetega. Iz utemeljenega razloga sme organ, ki je izdal odlok o sprejemu, ta rok podaljšati. Za uslužbence, ki se postavljajo s kraljevim ukazom, daje to odobritev minister za promet.
Člen 87.
Uslužbenci morajo biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, ter se ne smejo oddaljevati iz kraja službovanja brez dovolitve pristojnega starejšine ali brez nujnega utemeljenega razloga, ki ga morajo takoj izpričati pred starejišino. A tudi v izvun-službenem času se ne sme uslužbenec oddaljevati iz kraja službovanja brez predhodne prijave svojemu neposrednjemu starejšini, če to zahteva vrsta službe.
Če je uslužbenec iz kakršnegakoli razloga zadržan» priti v službo, mora takoj, najkesneje pa v 24 urah, o tem poročati svojemu neposrednjemu starejšini in opravičiti svoj izostanek.
Delovni čas se uredi s posebnim pravilnikom, ki ga izda minister za promet.
Člen 88.
Če se uslužbenec eksekutivnih edinic premesti, mora biti razrešen svoje dotedanje službe najkesneje v 10 dneh, ostali uslužbenci pa v 30 dneh. Na novo službo se mora javiti v najkrajšem roku, a najkesneje v petih dneh od dne razrešitve; v ta rok se ne šteje čas, potreben za potovanje. Če zahtevajo razmere, mora oditi uslužbenec na novo službo takoj; toda v tem primeru se mu da naknadno potrebni dopust za preselitev in ureditev njegovih privatnih poslov. Če je premeščen iz urada v urad v, istem kraju, se mora javiti na novo službo v 24 urah.
Iz utemeljenega razloga, zlasti pri uslužbencih, ki izročajo blagajno in inventar ali polagajo račune, sme organ, ki je izdal odlok o premestitvi, podaljšati roke za javljanje na službo. Osebju, postavljenemu s kraljevim ukazom, daje to odobritev minister za promet.
Člen 89.
■Prvi prejemki kakor tudi ostale pravice in dolžnosti uslužbencev teko od dne sprejema. Če nastopi uslužbenec službo čez 15 dni od dne sprejema, mu teko prvi prejemki od dne, ko je nastopil službo.
Prejemki ob napredovanju teko, če je napredoval uslužbenec v prvi polovici meseca, od prvega dne tega meseca, drugače pa od prvega dne prihodnjega meseca.
Člen 90.
Kjerkoli se mora po tem zakonu ugotoviti usluž-benčevo zdravstveno stanje, ga ugotovi pristojni zdravnik dotičnega prometnega urada, kjer pa tega ni, drug državni ali' samoupravni zdravnik.
Če stopa uslužbenec zaradi bolezni v pokoj, mora biti komisija, ki naj ga pregleda in ugotovi njegovo zdravstveno stanje, sestavljena iz šefa sanitete pri direkciji, generalni direkciji ali ministrstvu za promet in iz dveh državnih ali samoupravnih zdravnikov. Stroške za to trpi ona stranka, ki je odredila ali zahtevala pregled.
Člen 91.
Ob mobilizaciji in med vojno spada vse prometno osebje pod vojaško disciplino, obdrževaje svoja mesta. Po svojih plačah, položajih in kategorijah dobiva ustrezne vojaške čine. Od tega se ne izvzemajo niti rezervni častniki. Ministra za vojsko in za promet uredita to s posebno uredbo.
Člen 92.
če je uslužbenec pri reševanju službenih predmetov po teh predmetih kakorkoli osebno prizadet, mora to naznaniti svojemu pristojnemu starejšini, ki reši tak predmet ali sam ali pa ga odda v delo drugemu.
Člen 93.
Uslužbenci imajo vsako leto pravico do odmora.
Odmor znaša:
za uradnike:
do 5 službenih let.................15 dni
»15	»	»..................25 »
»25	»	» '................30 »
preko 25 službenih let.............45 »
za zvaničnike I. in II. kategorije:
do 5	službenih	let................10	dni
»15	»	».................15	»
»25	»	».................25	»
preko 25 službenih let . . . . .35 » za služitelje:
do 5	službenih	let.................8	dni
»15	»	».................12	»
»25	»	».................20	»
preko 25 službenih let..............30 »
za pisarniško pomožno osebje:
;po 2 službenih letih...............10 dni
Uradni starejšina odloči, kdaj more uslužbenec uporabiti svoj odmor.
Čas, ki ga prebije' uslužbenec v vojaški službi ali na bolovanju, se mu šteje v čas letnega odmora.
če uslužbenec ne bi mogel iz službenih ozirov v enem letu ukoristiti svojega odmora, ima pravico, ukoristiti ta odmor najkesneje v drugem letu. Tak uslužbenec ima ob porazdeljevanju odmora prvenstvo pred ostalimi uslužbenci, ki so ukoristili odmor v prejšnjem letu.
Člen 94.
Ob nujni, neodložnl potrebi in če to dovoljuje služba, se sme dovoliti uslužbencem dopust po privatnem poslu. Ta dopust dovoljujejo:
do treh dni šefi edinic; do petih dni načelniki oddelkov; do 10 dni direktor in do 15 dni generalni direktor, za svoje osebje pa minister za promet ali njegov pomočnik.
Dopuste vsem uslužbencem direkcij in njim podrejenih edinic preko 15 dni dovoljuje minister za promet ali njegov pomočnik.
Vse one dopuste, pri katerih je potrebno nadomeščanje združeno z izdatki, dovoljuje samo direktor, generalni direktor in minister za promet ali njegov pomočnik.
Člen 95.
Stalen uslužbenec ima ob bolezni, zaradi katere ne more opravljati svoje službe, pravico do vseh prejemkov največ za 12 mesecev od dne, ko je prestal prihajati v službo. Po preteku tega roka prestane njegova služba. (VIII. poglavje.)
Začasnim uslužbencem in pisarniškemu pomožnemu osebju pristoji ta pravica za šest mesecev; ta rok pa se sme z odobritvijo ministra za promet podaljšati največ za šest mesecev, zlasti če je nastala bolezen ob opravljanju službe ali spričo poškodbe v službi.
čas, ki ga prebije uslužbenec na okrevanju, se šteje v bolovanje, toda njega trajanje mora biti prej odobreno s pristojnim odlokom.
Člen 96.
Uslužbenka, ki je na porodu, ima pravico do odsotnosti 30 dni. Ta čas se ne šteje v maksimum časa za odsotnost zaradi bolezni po prvem odstavku predhodnega člena.
Člen 97.
Vsi uslužbenci in upokojenci kakor tudi njih rodbine, ki nimajo razen plače ali pokojnine drugih dohodkov, imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah, če ne zadošča podpora njih specialnih humanitarnih fondov.
Člen 98.
Vse odločbe, s katerimi se potrjujejo ali izpre-minjajo službena razmerja državnih uslužbencev (vstop v službo, podelitev stalnosti, napredovanje, premestitev, postavitev na razpoloženje, sprejem ostavke, upokojitev, odpustitev) morajo biti potrjene z dekreti onih organov, ki so po zakonu pristojni, izdajati o tem odločbe, če je odločba kraljev ukaz, izda dekret o tem minister za promet ali njegov pomočnik.
Dekreti se izdajajo uslužbencem.
Minister za promet predpiše obliko in vsebino dekretov enotno za vse uslužbence.
Odločbe o službenih razmerjih stalnih uradnikov se razglašajo v kratkem izpisku v «Službenih No-vinah», razen tega pa v uradnih listih prometnih naprav.
Za ostale uslužbence se razglašajo odločbe samo v uradnih listih prometnih naprav.
člen 99.
Za vsakega uslužbenca se osnuje in vodi usluž-benski list. Za uslužbence oblastnih direkcij in podrejenih edinic se osnuje uslužbenski list v treh izvodih, od katerih mora biti eden pri generalni direkciji, eden ;pri oblastnih direkcijah, eden pa pri edinici,
v kateri uslužbenec službuje. Za uslužbence ostalih direkcij, generalne direkcije ali ministrstva za promet se osnuje ta uslužbenski list v dveh izvodih, od katerih mora biti eden pri personalnem odseku teh direkcij, generalne direkcije ali ministrstva za promet, drugi pa pri šefu doticnega oddelka, v katerem uslužbenec posluje. Ce se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list novemu uradu ali novi edinici.
Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti vpisano v vse izvode.
Uslužbenski list se popolnjuje samo na podstavi originalnih dokumentov, točnost podatkov pa ove-ravlja neposrednji starejšina.
Uslužbenski list mora navajati:
1.	) ime in priimek;
2.	) kraj, dan, mesec in leto rojstva;
3.	) narodnost in vero;
4.	) podatke o tem, ali je uslužbenec oženjen, obvdovel ali ločen; ime njegove žene in njen poklic;
5.	) podatke o otrocih; koliko jih je, njih imena, datum rojstva in njih poklic;
6.	) podatke o osebah, ki jih uslužbenec vzdržuje;
7.	) podatke o službi pri vojski;
8.	) podatke o službi med vojno;
9.	) podatke o znanju jezikov;
10.	) podatke o šolski izobrazbi; obrazbi;
11.	) podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki službujejo pri državnih prometnih napravah;
12.	) podatke o odlikovanjih, pohvalah in nagradah;
13.	) podatke o disciplinskih in drugih kaznih;
14.	) podatke o kretanju v službi (napredovanja, premestitve, izpremembe stroke, ostavke, upokojitev itd.);
15.	) podatke o letnem odmoru, odsostvovanju in bolovanju;
16.	) podatke o letnih ocenah;
17.	) podatke o izrednih delih v stroki;
18.	) podatke o poklicu pred vstopom v službo;
19.	) podatke o književnih, znanstvenih in umetniških delih;
20.	) podatke o imovinskem stanju;
21.	) podatke o tem, ali je bil prej v državni službi, v kateri in koliko časa in zakaj mu je ta služba prestajala, ali prestala;
22.	) podatke o opravljenih strokovnih izpitih, predpisanih pri prometnih napravah.
Člen 100.
Vsi dokumenti, na katerih podstavi se popolnjuje uslužbenski list, tvorijo povezek uslužbenčevih aktov. Za uslužbence direkcij in podrejenih edinic se čuvajo ti dokumenti, bodisi v originalu, bodisi v overovljenem prepisu, pri direkcijah, za uslužbence generalne direkcije ali ministrstva za promet pa pri tej direkciji ali pri tem ministrstvu z izvidom uslužbenskega lista vred, ki se čuva tamkaj.
Člen 101.
✓
Čin uradnikov in zvaničnikov iste kategorije se odreja v tem redu:
1.	) po skupini, v kateri so;
2.	) če so po skupini enaki, odloča dolgost službe v tej skupini;
3.	) če so tudi po dolgosti službe v isti skupini enaki, odloča dolgost službe, ki se šteje za napredovanje;
4.	) če je služba, ki se šteje za napredovanje, enaka, odloča služba, ki se šteje za pokojnino;
5.	) če je tudi služba, ki se šteje za pokojnino, enaka, odloča datum rojstva.
Skladno s tem se odreja tudi čin uslužbencev.
Člen 102.
Cin uradnikov in zvaničnikov raznih kategorij se odreja po tem redu:
1.	) po velikosti položajne plače;
2.	) če je plača enaka, odloča kategorija, v kateri je uslužbenec.
Člen 103.
Ce mora uslužbenec tudi vkljub odredbi člena 91. vstopiti v vojaško službo, se šteje čas, ki ga prebije na vojaških vajah in v službi pri vojski med vojno, v službena leta, za pokojnino in za napredovanje. V tem času obdrži uslužbenec vse svoje pravice; če pa se njegovi vojaški prejemki razlikujejo od prejemkov, ki jih ima v službi državnih prometnih naprav, ima pravico, dobivati večje.
Člen KM.
Od prejemkov uslužbencev se odtezajo:
1.	) vse javne davščine;
2.	) prispevki za humanitarne naprave državnih prometnih naprav;
3.	) vse terjatve državnih prometnih naprav, ki izvirajo iz uslužbenčevega službenega razmerja;
4.	) ugotovljeni deficiti, ugotovljene poškodbe in kazni; in
5.	) sodne prepovedi.
Za državne terjatve se sme postaviti prepoved administrativno največ do 50 % plače.
Za privatne terjatve se sme postaviti prepoved na tretjino plače, in sicer sodno ali po uslužben-čevem pristanku. Za vzdrževanje rodbine se sme prepovedati tudi več, če bi bilo s pristojno razsodbo več odrejeno.
Istotako se smejo po uslužbenčevem pristanku postavljati prepovedi na račun nabavljalnih zadrug do 50 % plače.
Stanarina se sme prepovedati samo za dolžno najemnino stanovanja.
V nobenem primeru ne sme skupna vsota državnih in privatnih prepovedi presezati 50 % mesečne plače.
Člen 105.
Iz rodbinske pokojnine se ne smejo izterjavati dolgovi umrlega uslužbenca.
Člen 106.
Plača, pokojnina in imovina, premična in nepremična, voditelja blagajne ah blagajnika in upravitelja materiala so zakonske zastave državi od dne, ko se uslužbenec postavi na tak položaj, do dne, ko dobi razrešnico pristojnega organa.
Člen 107.
Ce nastopi v rodbini bolezen, smrt ali druga skrajnja sila, se sme dati uslužbencu ali upokojencu, ki nima razen plače ali pokojnine drugih dohodkov, na račun njegovih prejemkov iz državne blagajne brezobrestno posojilo do trimesečne plače ali pokojnine in stanarine z vračilnim rokom najdalje 18 mesecev.
Posojilo dovoli minister za promet ali njdgov pomočnik.
Člen 108.
r
Po smrti aktivnega ali upokojenega uslužbenca, se izplačajo kot pogreboma enomesečni redni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni redni prejemki, če nimajo drugih dohodkov.
*	Člen 109.
Če oboli stalen uslužbenec, preden pridobi pravico do pokojnine, tako, da postane nesposoben za službo in se zaradi tega odpusti iz nje, se mu sme dajati kot podpora 40% poslednje plače in stanarine, ako nima drugih dohodkov in ako je nesposoben za drugo delo in pridobivanje.
Ce umre uslužbenec, ki uživa po predhodnem odstavku podporo, ali stalen uslužbenec, preden je pridobil pravico do rodbinske pokojnine, se sme dajati njegovi rodbini, ako nima drugih dohodkov in ako ni sposobna za pridobivanje, kot podpora 20 c/0 poslednje uslužbenčeve plače in stanarine.
O tem odloča ministrski svet na predlog ministra za promet.
Člen 110.
Stalen uslužbenec se postavi, če se ukine njegovo zvanje, ki ga ima, ali urad, pri katerem službuje, na razpoloženje, ki ne sme trajati dalje nego leto dni. Dokler je na razpoloženju, dobiva vse svoje prejemke in ta čas se mu šteje tudi za napredovanje in za pokojnino.
Uslužbenec na razpoloženju mora opravljati posle svoje ali sorodne stroke, ki mu jih odredi pristojni organ, če ustrezajo njegovemu dotedanjemu delu, in podeliti se mu mora prvo prazno mesto, ki ustreza njega dotedanjemu položaju in izobrazbi. Ce ga ne sprejme ali če ne ugodi pozivu na delo, se smatra, kakor da je podal ostavko na službo. v
Uslužbenec, ki je izvoljen za narodnega poslanca in se zaradi tega postavi na razpoloženje za čas, dokler traja mandat, dobiva kot plačo in stanarino toliko, kolikor bi imel pokojnine, če bi bil upokojen, kakor tudi ostale rodbinske prejemke. Ce tak uslužbenec ne bi imel pravice do pokojnine, dobiva 40 % dotedanje plače in stanarine in rodbinske prejemke. Tak uslužbenec ne dobiva prejemkov, spojenih z izvrševanjem službe (stanovanje, kurjava, funkcijska doklada itd.).
Člen 111.
Uslužbenec plačuje davek na svojo plačo in na pokojnino.
Plačevanja davka na ostale prejemke kakor tudi plačevanja vseh državnih in samoupravnih doklad so uslužbenci oproščeni.
Člen 112.
Uslužbenci so oproščeni plačevanja dekretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice po tem zakonu, kakor tudi za priloge k uslužbenskemu listu.
Če zaideva uslužbenec, da se mu izdaj odlok o zahtevi, ki se je odklonila kot neosnovana, mora plačati takso.
Člen 113.
Pri ministrstvu za promet se ustanavlja strokovni svet.
Svet je sestavljen iz petih članov, ki jih odreja minister za promet izmed uradnikov, službujočih v kraju ministrstva za promet; po dva člana tega sveta sme vzeti tudi izvim uradnikov ministrstva za promet.
Svet se postavi za leto dni začetkom vsakega leta.
Sklepanje in glasovanje v strokovnem svetu je tajno, odloča pa se z večino glasov.
Člen 114.
Razen brezplačne vožnje na službenih potovanjih in ob selitvi imajo uslužbenci pravico do brezplačne vožnje zase in za rodbine z vsemi državnimi prometnimi sredstvi, in sicer največ trikrat na leto. Izjemoma sme dovoliti minister prometa ali njegov pomočnik brezplačno vožnjo tudi večkrat
Ukoriščanje brezplačnih vozovnic in. znižane režijske vožnje po prometnem osebju se uredi natančneje s pravilnikom, ki ga predpiše minister za promet.
Člen 115.
Odredbe členov 66., 67., 69., 70., 71., 72., 73.,
74.,	75., 76., 78., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 86., 87.,
88.,	94. in 95. veljajo tudi za pomožno osebje.
VIII.	poglavje.
Prestanek službe.
člen 116.
Služba prestane:
1.	) po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča;
2.	) po zakonu samem;
3.	) po uslužbenčevi volji;
4.	) s smrtjo.
Člen 117.
Po razsodbi rednega kazenskega sodišča prestane služba, če je uslužbenec obsojen na kazen, ki ima po kazenskem zakonu za posledico izgubo službe, ali če je kazen sama izguba službe.
Po razsodbi disciplinskega sodišča prestane služba, če je uslužbenec obsojen na kazen iz točke
3.), 4.) ali 5.) člena 148. tega zakona.
Člen 118.
Po zakonu samem prestane služba:
1.	) če postane uslužbenec duševno ali telesno nesposoben za službo;
2.	) če nastopi primer iz člena 95., po preteku 12 ali 6 mesecev;
3.	) če pride uslužbenec pod skrbstvo ali v kon-kurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast;
4.	) če nastopi primer prvega odstavka člena 110.;
5.	) če je uslužbenec trikrat zaporedoma ali šestkrat tekom službe slabo ocenjen;
6.	) če uslužbenec izstopi iz državljanstva;
7.	) če se uslužbenec po odmoru ali odsotnosti kakor tudi ob premestitvi po lastni krivdi ne javi na službo v 8 dneh od dne, ko je to dolžan storiti. To velja tudi za uslužbence, ki zapuste službo brez vednosti neposrednjega starejšine in brez pristojne dovolitve ter se ne javijo na službo v 8 dneh;
8.	) če se uslužbenec z razsodbo rednega sodišča obsodi na zapor, daljši od enega leta, za dejanje, na katero se ne nanaša člen 117.;
9.	) če se pri začasnem uslužbencu ugotovi, da ni sposoben, postati stalen;
10.	) če dovrši uslužbenec 21. leto starosti, ako po odredbah vojaškega zakona ni odslužil svojega roka ali ni oproščen vojaške službe;
11.	) če dovrši uslužbenec 65. leto starosti ali če dovrši 60. leto, pa hoče državna uprava proti njemu uporabiti izjemno odredbo drugega odstavka člena 127.
Y primerih točk 1.), 2.), 3.), 4.) in 5.) se uslužbenec odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače pa se upokoji; v primerih točk 6.) in 7.) se uslužbenec odpusti, četudi je že pridobil pravico do pokojnine; v primerih točk 9.) in 10.) se uslužbenec odpusti; v primeru točke 11.) se uslužbenec upokoji; v primeru točke 8.) pa se odpusti samo, če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora uslužbenec izgubiti pokojnino, drugače se upokoji.
•Ölen 119.
Po uslužbenčevi volji prestane služba, če poda uslužbenec pismeno ostavko na službo ali če uporabi pravico, določeno v točki 2.) poslednjem odstavku člena 127.
Ostavka in prošnja za pokojnino se mora v primeru poslednjega odstavka člena 127. uvažitii naj-kesneje v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. Z ostavko izgubi uslužbenec vse pravice uslužbenca državnih prometnih naprav; če pa bi se pozneje vrnil v službo, se mu prizna čas, ki ga je prej prebil v službi, za pokojnino in za napredovanje.
Če je nastopil pri uslužbencu, ki je podal ostavko, primer iz člena 164. ali če je zoper njega uvedeno disciplinsko postopanje, se ustavi z uvažitvijo ostavke disciplinsko postopanje, razen če je kaj razlogov za domnevo, da je učinil dejanje, ki ima za posledico odstranitev iz službe, in o tem se vpiše pripomba v njegov uslužbenski list. Če se uslužbenec vrne v službo, se disciplinsko postopanje nadaljuje.
Člen 120.
Odločbo o prestanku službe na podstavi zakona ali uslužbenčeve volje, bodisi da se z njo uslužbenec odpusti iz službe, bodisi da se upokoji, izdaja, in sicer za uradnike glavnih skupim vseh kategorij kralj na predlog ministra za promet, za vse ostale uslužbence pa minister za promet, ki sme prenesti to pravico na svoje podrejene organe.
Zoper to odločbo se sme pritožiti uslužbenec, ki je postavljen s kraljevim ukazom, na državni svet v 30 dneh od dne priobčitve ali pa od dne razglasitve v «Službenih Novinah», če se priobčitev ne more izvršiti. Ostali uslužbenci se smejo pritožiti v istem roku na višje oblastvo, zoper odločbo tega oblastva pa ua državni svet v 30 dneh.
Prestanek službe po izvršni razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča potrdi s svojo odločbo ono oblastvo, ki ima po tem zakonu pravico, postavljati uslužbence. Zoper to odločbo ni pritožbe.
Člen 121.
Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, nego mora biti pristojno razrešen. To se mora zgoditi, če se odpusti po razsodbi rednega ali disciplinskega sodišča, in v primerih točk
1.), 2.), 3.), 6.), 8.) in 9.) člena 118. takoj, čim prispe obvestilo o izvršni.odločbi, po kateri je služba prestala, v ostalih primerih pa naikesneje v enem mesecu od dne obvestitve. Če je uslužbenec odsoten ju ga ni mogoče razrešiti po redni poti, se vzame dan, ko prispe obvestilo o izvršni odločbi, za dan razrešitve.
Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega ali v katerem je Umrl.
IX.	poglavje.
Pokojnine.
Člen 122.
Pravico do pokojnine imajo vsi uslužbenci in njih rodbine ob pogojih tega zakona.
Člen 123.
Za, pokojnino se šteje ves čas, ki ga je prebil uslužbenec v službi državnih prometnih naprav ali v drugi državni službi (po dovršenem 21. letu starosti), bodisi neprekinjeno, bodisi s prekinitvami, ob pogojih tega zakona.
Če se postavi dnevničar — stalen delavec — za uslužbenca z letno plačo, se mu všteje za pokojnino ves čas, kj ga je prepj,i kot stalen delavec nepre-■ m j čil o v službi državnih prometnih naprav, in sicer od takrat, ko je odslužil vojaški rok, ali od takrat, ko je bd oproščen tega služenja.
Onim, ki so poslovali pred postavitvijo za stalne uslužbence z letno plačo pri državnih prometnih napravah kot pogodbeni uslužbenci, se šteje čas, ki so ga prebili pri tem poslovanju, za pokojnino.
Onim, ki so bili med vojno kot državni uslužbenci v vojaški službi, se šteje čas, ki so ga tako
prebili, za pokojnino prav tako. kakor se šteje aktivnim častnikom ali podčastnikom med vojno.
Čas, ki so ga prebili v vojaški službi med vojno kakor tudi v mirnodobni vojaški službi preko rednega roka, se šteje za pokojnino onim. ki postanejo pozneje uslužbenci državnih prometnih naprav.
čas, ki so ga prebili v službi javnih samoupravnih teles, se šteje za pokojnino onim, ki se iz te službe neposredno sprejmejo v državno.
Čas, ki ustreza stopnji osnovne plače, odrejeni po tretjem odstavku člena 60., se šteje onim, ki se sprejmejo iz svobodnega poklica v državno službo, tudi za pokojnino, toda največ 10 let.
Če se uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri službenem poslu ali tako težko oboli za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica službe, da postane nesposoben za nadaljnjo službo, se mu prizna za pokojnino čas, ki ga je do tedaj prebil v službi, in še 10 let.
Člen 124.
Osnova za izračun pokojnin uslužbencev sta plača (osnovna in položajna) in redna stanarina.
Pravico do osebne pokojnine pridobi uslužbenec, ko dovrši 10 let službe, ki se mu priznava za pokojnino.
Člen 125.
Od pokojninske osnove pripada uslužbencu za prvih 10 službenih let 50 %, za vsako nadaljnjo polovico leta pa po 1-25 %, tako da dobi čez 30 let popolno .pokojninsko osnovo za pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno.
Člen 126.
Uslužbenci, navedeni v poslednjem odstavku člena 26. tega zakona, dobivajo za prvih 40 službenih let 50 %, za vsako nadaljnjo polovico leta, ki jo prebijejo v službi, navedeni v členu 26., pa po 1.666 %, tako da dobe čez 25 let. ki jih prebijejo v tej službi, popolno pokojninsko osnovo za pokojnino. Začeta polovica leta se šteje za popolno polovico leta. Če se premesti tak uslužbenec iz službe, omenjene v členu 26., v drugo službo, se mu šteje pokojnina za čas, ki ga ni prebil v tej službi, po predhodnem členu tega zakona.
Člen 127.
Uslužbenec se ne sme upokojiti, preden dovrši število službenih let, potrebno za dosego popolne pokojnine.
Izjemoma se sme upokojiti uslužbenec tudi pred tem časom, če je dovršil 60. leto starosti.
Upokojiti se mora, tudi preden dovrši popolno, število službenih let, uslužbenec:
1.) ki dovrši 65. leto starosti;
• 2.) ki je dlje nego leto dni na razpoloženju, če ima po občil) predpisih pravico do pokojnine in če ni zanj praznega mesta (člen 110.);
3.	) pri katerem nastopi primer iz točke 1.), 2.), 3.) ali 5.) člena 118. tega zakona, če ima po občih predpisih pravico do pokojnine;
4.	) če se obsodi z disciplinsko razsodbo na upokojitev.
če je dovršil uslužbenec število let za popolno pokojnino, se mora na svojo prošnjo upokojiti.
Člen 128.
Uslužbenec, ki se upokoji iz razlogov, navedenih v točki 1.), 2.), 3.) ali 4.) člena 118., 'se vrne na poziv v službo, ko ta razlog prestane, če ni že dovršil 60 let starosti; toda dobiti ne more višjega položaja od onega, s katerega je bil upokojen. Če uslužbenec v tem primeru neče sprejeti službe, izgubi pravico do pokojnine.
Člen 129.
Upokojencu pristoji doklada za otroke, ki je določena za aktivnega uslužbenca, in sicer ob istih pogojih, ki veljajo za aktivne uslužbence.
Člen 130.
Pravico do rodbinske pokojnine za člane svoje rodbine pridobi uslužbenec, ko dovrši pet let službe, ki se mu priznava za pokojnino, a tudi pred tem rokom v onih primerih, v katerih bi istotako sam dobil osebno pokojnino pred zvršetkom 10 službenih let.
Člen 131.
Uslužbenec, ki izgubi pravico do osebne pokojnine, izgubi pravico tudi do rodbinske, razen v primeru, določenem v točki 5.) člena 148.
Člen 132.
Za izračun rodbinske pokojnme je osnova usluž-benčeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, da je bil v tem času upokojen. Če umre uslužbenec pred časom, v katerem mu pripada osebna pokojnina, je za rodbhisko pokojnino osnova osebna pokojnina, ki bi jo imel uslužbenec, da je v tem času dovršil 10 službenih let.
Rodbinam onih uslužbencev, ki se brez svoje krivde poškodujejo pri državnem poslu ali obole za boleznijo, ki se je pojavila kot posledica izvrševanja službe, ter zaradi tega umro, se priznava kot osnova za pokojnino tolika, osebna pokojnina, kolikršno bi imel uslužbenec, da je imel ob smrti še 10 službenih let več.
Člen 133.
Rodbinska pokojnina pripada v enakih delih uslužbenčevi ženi in njega otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozakoujenim. Več zakonitih žena uslužbencev muslimanov se šteje skupaj za enega rodbinskega člana.
Člen 134.
Rodbinska pokojnina uslužbencev se odreja tako-le: ena oseba dobiva 50 %, dve osebi 65%, tri osebe 75 %, štiri ali več oseb pa 85 % osnove rodbinske pok ojni n e.
Člen 135.
Otrokom uslužbencev, ki imajo pravico do rodbinske pokojnine, pristoji doklada za otroke tako, da se šteje en otrok manj; če pa je samo en otrok, mu ne pristoji ta doklada. Če uživa tudi vdova rodbinsko pokojnino skupaj z otroki, pristoji doklada za vsakega otroka.
Člen 136.
Ali je treba, da prejemajo osebe, ki dobivajo rodbinsko pokojnino, to pokojnino ločeno, o tem odloči organ, ki odreja pokojnine, nadalje tudi, ali in v koliko naj se v tem primeru deli tudi doklada za otroke.
Če nastopi za koga, ki dobiva rodbinsko pokojnino skupaj z drugimi, primer, da mu prestane pravica, se odredi ostalim pokojnina po zakonski izmeri (člen 134.).
Člen 137.
Če ni bil uslužbencev zakon sklenjen vsaj leto dni pred njegovo smrtjo, ne pripada njegovi vdovi pokojnina, razen če je ostal po njem zakonit otrok ali če je ostala vdova noseča ali če je bil z zakonom njiju (Otrok pozakonjen ali če je nastopila smrt I spričo poškodbe ali bolezni, dobljene pri državnem poslu, ali spričo akutne bolezni, ki je nastala po sklenjenem zakonu.
Člen 138.
Količina osebne pokojnine se odreja uradoma z istim odlokom, s katerim se uslužbenec upokoja.
Odlok o rodbinski pokojnini se izda uradoma najkesneje v enem mesecu, in sicer če umre aktiven uslužbenec, od dne smrti, če pa umre upokojen uslužbenec, od dne, ko se prijavi smrt in predloži listina o smrti organu, ki je pristojen, odločati o pokojnini.
Dokler se rodbinska pokojnina ne odredi, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnme tretjina vseh uslužbenčevih prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umrl kot upokojenec. Isto velja tudi, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega, in sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodnim odlokom določi za dan smrti.
Pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je nastopil primer, po katerem se odreja pokojnina.
Člen 139.
Nihče ne sme dobivati dveh pokojnin od države. Če ima pravico do dveh, prejema večjo. Aktivna uslužbenka ne sme prejemati rodbinske pokojnine.
Pokojnina uslužbencev in njih rodbin z vsemi prejemki vred se sme po prošnji onega, ki je pridobil pravico do pokojnine, izplačati enkrat za vselej v znesku največ do treh let na predlog ministra za promet po zaslišanju strokovnega sveta in na podstavi odločbe ministrskega sveta.
Člen 140.
Pravico do pokojnine izgube:
I. Uslužbenci:
1.) z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo» tuje države brez dovolitve ministrskega sveta;
r
2.	) z razsodbo rednega ali disciplinskega sodišča;
3.	) v primeru, določenem v točki 7.) člena 118.;
4.	) v primeru, določenem v točki 8.) člena 118.; če izreče disciplinsko sodišče, da mora uslužbenec izgubiti pokojnino;
5.	) v primeru člena 128.;
6.	) s smrtjo.
II.	Vdove:
1.	) z omožitvijo;
2.	) z izgubo državljanstva;
3.	) z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino;
4.	) s sprejemom državne službe, dokler služba traja;
5.	) s smrtjo.
III.	Otroci:
1.	) ko postanejo polnoletni, deklice pa tudi pred polnoletnostjo, z omožitvijo. Izjemoma se jim plačuje, če so na rednem šolanju ali če odslužujejo redni rok pri vojski, in sicer ob dokazu uspešnega učenja ali vojaške službe, pokojnina do dovršenega 23. leta starosti. Ce so ali če postanejo pozneje telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, se jim daje pokojnina, dokler traja ta nesposobnost. Obe izjemi veljata samo, če se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nima otrok druge vzdrževalnine;
2.	) z izgubo državljanstva;
3.	) z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino;
4.	) s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne naprave, dokler služba ali štipendija traja;
5.	) s smrtjo.
Člen 141.
Ako se uslužbenčeva vdova, ki ima pravico do pokojnine, omoži z uslužbencem državnih prometnih naprav ali z drugim državnim uslužbencem, pa obvdovi, ima pravico do rodbinske pokojnine po prvem možu, če ji po drugem ne pripada pokojnina ali če je pokojnina po drugem možu manjša. Ako se omoži s kom, ki ni državni uslužbenec, pa obvdovi, ima pravico do rodbinske pokojnine prvega moža samo, če dokaže s potrdilom pristojnega oblastva, da je siromašnega stanja.
Člen 142.
O pravici do pokojnine in o pokojninskih prejemkih uslužbencev in njih rodbin odloča minister za promet, ki sme prenesti to pravico tudi na svojega pomočnika, generalnega direktorja ali direktorja, ter vroča odloke prizadetim strankam, in sicer za državo ministru za finance (državnemu pravnemu branitelju). Obe stranki imata pravico pritožbe na državni svet v dveh mesecih, štetih od dne, ko prejmeta odlok.
Člen 143.
Nihče ne sme brez odobritve ministrskega sveta uživati pokojnine v tuji državi.
Člen 144.
Vsi pokojninski prejemki uslužbencev, na katere se nanaša ta zakon, se izplačujejo iz državnili sredstev.
Kako je postopati s fondi, iz katerih so ti uslužbenci do sedaj prejemali pokojnine, se uredi s posebnim zakonom.
X. poglavje.
Disciplinski predpisi.
Člen 145.
Uslužbenec, ki prekrši, izvrševaje svojo službo, službene predpise, pravilnike, navodila in naredbe, kakor tudi oni, ki ne posluje po opravljeni prisegi ali ne izvršuje dolžnosti, predpisanih z zakonom, v službi ali izvun nje, učini službeni pregrešek ter se kaznuje z administrativno ali disciplinsko kaznijo, kakor je pač ta prekršitev samo nerodnost ali pa se mora glede na škodo in nevarnost za interese in ugled službe ali zaradi svoje velikosti ali zaradi ponavljanja ali zaradi obtežujočih okolnosti smatrati za disciplinski pregrešek.
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega.
Člen 146.
Administrativno se kaznuje vsaka nepravilnost, nerodnost in malomarnost v izvrševanju službe, ki ne bi imela za posledico večje odgovornosti.
Administrativni kazni sta:
1.	) pismeni ukor in
2.	) denarna kazen.
Kazen pismenega ukora in denarno kazen sme izreči neposrednji starejšina ali starejšina vsakega višjega urada-, in sicer:
1.	) šef službene edinice do tridnevne plače;
2.	) načelnik oddelka do osemdnevne plače in
3.	) direktorji do petnajstdnevne plače, minister za promet pa do tridesetdnevne plače.
Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mora priobčiti uslužbencu pismeno.
Denarne kazni se odtezajo od prejemkov, in sicer ali naenkrat, če ne znaša kazen več nego četrtino mesečne plače, ali v več mesečnih obrokih, kar je treba določiti v odloku. Denarne kazni se stekajo v bolniški fond. Vsaka administrativna kazen se vpiše v uslužbenski list.
Administrativna kazniva, dejanja zastarevajo čez leto dni-
Člen 147.
Pritožbe zoper odločbo o kazni se izročajo v osmih dneh od dne priobčitve, in sicer pristojnemu direktorju, če'je izrekel kazen šef edinice ali načelnik oddelka direkcije, a generalnemu direktorju, če je izrekel kazen direktor oblastne direkcije ali načelnik oddelka generalne direkcije za svoje osebje. Pritožba zoper kazen, ki jo je izrekel generalni direktor ali direktor samostalnih direkcij, se izroči v istem roku ministru za promet. Zoper odločbo o kazni, ki jo je izrekel minister za promet ali njegov pomočnik, ni pritožbe.
Z izročitvijo pritožbe se odloži izvršitev kazni, dokler ne postane odločba izvršna.
Člen 148.
Disciplinske kazni so te-le:
1.	) pismeni ukor;
2.	) odtezanje rednih prejemkov razen stanarine največ do dveh let, toda ti odtegljaji ne smejo biti na mesec večji nego 20%;
3.	) upokojitev brez odtezanja pokojninskih prejemkov;
4.	) upokojitev z odtezanjem pokojninskih prejemkov največ do 20 % na mesec, toda to odtezanje mora trajati za omejen čas, največ 10 let;
5.	) odpustitev iz službe. Ce je uslužbenec, ki se kaznuje s to kaznijo, v tem času že pridobil pravico do pokojnine, izgubi to pravico zase.
Kazen odtezanja prejemkov iz točke 2.) se prenaša z istim odstotkom tudi na pokojninske prejemke, če se uslužbenec, dokler traja kazen, upokoji.
Kazni iz točk 1.) in 2.) imata za posledico ustavitev napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine, in sicer največ za tri leta. Dolgost časa se odreja z razsodbo disciplinskega sodišča.
Čas, na ta način izgubljen za napredovanje, se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene. Ce pa je uslužbenec slabo ocenjen izključno zaradi istega pregreška, zaradi katerega je bil disciplinsko kaznovan, izgubi za napredovanje samo oni čas, ki je določen v disciplinski razsodbi.
Člen 149.
Disciplinsko se kaznuje oni. uslužbenec, ki učini bodisi namenoma, bodisi po nepazljivosti, težji pregrešek; taki pregreški so zlasti:
1.	) nemoralno in nedostojno vedenje v službi in izvun nje, zaradi katerega je postal uslužbenec nevreden svojega službenega položaja;
2.	) grdo ravnanje in nečlovekoljubno postopanje s podrejenim osebjem, v službeni dotiki pa tudi s privatnimi osebami;
3.	) zlorabljanje starejšinske oblasti, proti nižjim uslužbencem, zlasti če starejšina slabo ocenja dobrega in vrlega uslužbenca, ga pri višjih oblastvih obrekuje, nesposobnega in slabega pa ščiti in priporoča;
4.	) nepokorščina proti višjim uslužbencem ali proti naredbam višjih oblaste v, zlasti pa odpoved pokorščine;
5.	) vsako zlohotno' kritiziranje naredb in postopanja oblastev z namenom, rušiti red in disciplino;
6.	) priobčevanje uradnih tajnosti;
7.	) malomarno izvrševanje in zanemarjanje službe, s katerim se ogroža varnost prometa, proge ali njenih delov kakor tudi varnost imovine ali oseb vobče;
8.	) zlonameren in z veliko malomarnostjo učinjen pregrešek zoper predpise, veljavne zakone, naredbe in navodila;
9.	) udeležitev pri obči ali delni, ustavitvi dela, nadalje mlačno in počasno izvrševanje službe z namenom, da se obtožuje ali ustavi promet (pasivna
rezistenca), ali nastopanje, podpihovanje ali dogovarjanje v ta namen;
10.	) tatvina imovine državnih prometnih naprav ali one, ki je poverjena tem ustanovam, udeležitev pri njej ali podpihovanje ali nagovarjanje nanjo;
11.	) določanje odkupnine ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade, bodisi zase ali, za drugega, bodisi na račun poslov, ki se opravljajo uradoma;
12.	) vobče izvršitev kaznivega dejanja, ki je v zvezi z uslužbenčevim službenim razmerjem;
13.	) utaja ali protipredpisno upravljanje blagajne kakor tudi, izvršitev vsakega, drugega, dejanja prevare in protipredpisnega postopanja iz koristoljubja, nadalje izvrševanje onih dejanj, ki se kaznujejo po predpisih kazenskega zakona, kakor tudi onečašču-jočih, vsako dejanje, s katerim se prizadene ali na-merja prizadeti škoda, bodisi prometnim napravam ali njih uslužbencem, bodisi državni ali privatni napravi;
14.	) uporaba neresničnih podatkov ob vstopu v službo prometnih naprav ali zatajitev takih okolnosti, ki bi preprečile sprejem v službo, če se dokažejo tudi pozneje;
15.	) ogrožanje varnosti prometa z malomarnostjo, lahkomiselnostjo, opijanjem itd. ali oškodovanje ali ogrožanje materialnih in moralnih interesov službe s takimi ali tem podobnimi postopki;
16.	) sprejemanje mite;
17.	) pijanost vobče med službo ali neposredno pred nastopom službe;
18.	) pogostno neutemeljeno izostajanje iz službe ali zakesnelo prihajanje v službo kakor tudi pogost-nejša neutemeljena prekoračitev dopustov;
19.	) krivo pričanje pri disciplinskem postopanju:
20.	) zatajevanje sorodstva;
21.	) če je uslužbenec v službi večkrat administrativno ali disciplinsko kaznovan za iste pregreške ali nepravilnosti.
Za vsa zgoraj navedena dejanja, kolikor imajo v sebi elemente kaznivih dejanj po občem kazenskem zakoniku, se učini poleg uvedenega kazenskega postopanja prijava rednemu sodišču zaradi nadaljnjega postopanja (člen 164.). .
Člen 150.
Z odpustitvijo iz službe se kaznujejo dejanja, ki izvirajo iz koristoljubja, kakor:	tatvine, prevare,
utaja, falzifikati listin, sprejemanje mite, potem pijanost v službi pri osebah, zaposlenih neposredno pri prometu, zaradi česar bi trpela pravilnost in varnost prometa, in naposled, če- se uslužbenec v dveh letih trikrat disciplinsko kaznuje.
Člen 151.
Kazni se morajo odmerjati po stopnji krivde, po obtožujočih ali olajšujočih okolnostih, po stopnji nevarnosti ali velikosti škode. Ko se odmerja kazen, je vpoštevati tudi to, ali je bil uslužbenec že prej kaznovan za podobna dejanja, prav tako pa tudi njegovo dotedanje vedenje.
Disciplinske denarne kazni se odtezajo mesečno od recbiih prejemkov (razen stanarine).
Člen 152.
Disciplinske kazni se smejo izrekati samo na jiodstavi predhodno izvršenega disciplinskega postopanja.
Vsi uslužbenci se smejo kaznovati s katerokoli kaznijo, navedeno v členu 148. tega zakona.
Člen 153.
Za sojenje vseh disciplinskih kaznivih dejanj pri vseh direkcijah in generalni direkciji se ustanavljajo disciplinska sodišča prve stopnje iz osebja dotične direkcije ali generalne direkcije.
Člen 154.
Disciplinsko sodišče druge stopnje za osebje oblastnih direkcij se ustanavlja pri generalni direkciji, za osebje ostalih direkcij in generalne direkcije pa pri ministrstvu za promet.
Člen 155.
Odredbe tega zakona o kaznivih dejanjih veljajo za vse uslužbence.
Vkljub členoma 153. in 154. tega zakona veljajo za preiskovanje in sojenje disciplinskih kaznivih dejanj uradnikov prvih petih skupin I. kategorije pri direkcijah in generalni direkciji kakor tudi za vse osebje ministrstva za promet odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Ölen 156.
Direkcija predlaga za triletno sodno dobo ministru za promet v odobritev 20 oseb z istotolikim številom namestnikov za sodnike disciplinskega sodišča prve stopnje, in sicer 6 iz L, 4 iz II., 4 iz
III.	kategorije uradnikov, po 2 iz kategorij zvanič-nikov in 2 iz kategorije služiteljev.
Sodniki morajo imeti najmanj 10 let stalne službe. biti pa smejo samo oni, ki niso bili v poslednjih 10 letih disciplinsko kaznovani.
Izmed predlaganih sodnikov odrede, če jih minister za promet potrdi, direkcije za triletno sodno dobo za vsako kategorijo in stroko po 5 oseb za sodnike in 5 za namestnike, in sicer v vsakem primem 3 iz I. kategorije uradnikov, od katerih je eden predsednik. Ta mora imeti najmanj 15 službenih let. Ostala sodnika se jemljeta iz kategorije in stroke onega uslužbenca, o katerem se sodi, ali pa iz najbližje sorodne stroke.
Tožitelj je šef pravnega odseka ali pravna oseba, ki jo odredi ta šef, toda brez pravice glasovanja.
Zapisnikarje odreja direkcija izmed svojih stalnih uradnikov s pravniško izobrazbo. Zapisnikar nima pravice glasovanja.
Obtoženec ima pravico, vzeti branitelja izmed uslužbencev državnih prometnih naprav ali pa izmed odvetnikov.
Člen 157.
Pravico pritožbe zoper razsodbe disciplinskega sodišča prve stopnje imata obe stranki, t. j. obtoženec in tožitelj.
Člen 158.
Disciplinsko sodišče druge stopnje pri generalni direkciji in ministrstvu za promet je sestavljeno iz predsednika in štirih članov in istotolikega števila namestnikov, od katerih morajo biti dva in predsednik iz I. kategorije uradnikov; postavlja ga, za triletno sodno dobo, minister za promet.
Referent je šef pravnega odseka ministrstva za promet ali pa generalne direkcije ali njegov namestnik. toda brez pravice glasovanja.
Razsodba sodišča druge stopnje je izvršna.
Člen 159.
Vsi sodniki disciplinskih sodišč in njih namestniki prisežejo, ko nastopajo to dolžnost, pred uradnim starejšino ali pred ministrom za promet tako-le:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vršil dolžnost disciplinskega sodnika vestno, nepristransko in po čistem prepričanju.
Kakor bom prav sodil, tako mi Bog pomagaj.»
O prisegi se sestavi zapisnik.
Začetkom vsakega sojenja opozori predsednik •elane na pomen opravljene prisege.
Člani disciplinskega sodišča so v izvrševanju svoje sodniške dolžnosti nezavisni ter niso odgovorni nikomur razen kazenskemu zakonu.
Člen 160.
sodeluje pri istem službenem pregrešku osebje raznih direkcij, je za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja za vse obdolžene uslužbence pristojna ona direkcija, t. j. njeno disciplinsko sodišče, v katere območju se je pregrešek izvršil.
Ce učinijo uslužbenci ene direkcije službeni pre-grešek v območju druge direkcije, je za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja za vse obdolžene uslužbence pristojna ona direkcija, t. j. njeno disciplinsko sodišče, katere uslužbenci so obdolženi.
Ce izvrše uslužbenci raznih direkcij skupno razne službene pregreške v območju raznih direkcij, je za odreditev in izvedbo disciplinskega postopanja za vse obdolžene uslužbence pristojna ona direkcija, t- j- njeno disciplinsko sodišče, ki odredi ali uvede Prva disciplinsko postopanje za učinjene pregreške.
Za uslužbence generalne direkcije je v vsakem primeru pristojno disciplinsko sodišče prve stopnje pri generalni direkciji.
Spore o pristojnosti poedinih disciplinskih sodišč rešuje minister za promet, ki sme v izjemnih primerih za izvedbo disciplinskega postopanja delegirati disciplinsko sodišče, ki je sicer nepristojno po predpisih tega zakona.
Člen 161.
(dede izločitve disciplinskih sodnikov veljajo predpisi kazenskega postopmka.
Člen 162.
Disciplinsko postopanje se deli na disciplinsko preiskavo in na disciplinsko razpravo.
Če spozna direkcija na podstavi strokovne preiskave, da gre za disciplinsko kaznivo dejanje, ob-
vesti pismeno obdolženega uslužbenca, da je zoper njega uvedeno disciplinsko postopanje, ter označi dejanje pregreška in ime odrejenega preiskovalca.
Uslužbenec mora biti zaslišan, njegovo kaznivo dejanje pa preiskano.
Preiskavo vodi preiskovalec, ki ga odredi pristojno oblastvo za vsak poedini primer. Za izločitev preiskovalcev veljajo odredbe člena 161.
Preiskava ima namen, ugotoviti vse okolnosti, ki so potrebne za nadaljnje postopanje, ne glede na to, ali se z njimi obdolženec obtežuje ali opravičuje. Vsak važni in bistveni moment preiskave in vsa zaslišanja se morajo ugotoviti po zapisniku.
Preiskovalec zaslišuje obdolženca in priče, po potrebi pa tudi eksperte. Priče sme zaslišati preiskovalec pod prisego ali pa po drugih oblastvih, ki se morajo odzvati preiskovalčevi zahtevi. Priče zapriseže preiskovalec samo, če so njih izpovedbe bistvene važnosti in če ni zoper to razlogov, ki so navedeni v kazenskem zakonu o zaprisezanju prič.
Preden priče prisežejo, jih je treba opozoriti na zakonske posledice krive prisege. To je treba, ugotoviti po zapisniku. Na preiskovalčevo zahtevo mora podati vsak uslužbenec svojo izpovedbo, ki se postavi v zapisnik. V ta namen sme preiskovalec pozvati vse uslužbence na zaslišanje po njih starej-šinah.
Člen 163.
Prisega, ki jo opravljajo priče v disciplinskem postopanju, se glasi:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da sem govoril o vsem, o čemer sem bil vprašan, po najboljši vednosti in vesti, čisto in pravo resnico in da nisem zamolčal ničesar, kar je v zvezi z vprašanji, ki so mi bila zastavljena, in kar mi je bilo znano o njih.
Tako mi Bog pomagaj.»
Prisega, ki jo opravlja izvedenec, se glasi:
«Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vršil svojo dolžnost kot izvedenec vestno, nepristransko in po čistem prepričanju in da bom odgovarjal na zastavljena vprašanja po najboljši ved-nosti. Tako mi Bog- pomagaj.»
Člen 164.
Če je dejanje, ki je predmet disciplinske preiskave, takšno, da se kaznuje tudi po kazenskem zakonu, obvesti oblastvo, ki je upravičeno, odrediti disciplinsko preiskavo, o tem kaznivem dejanju pristojno kazensko sodišče.
Ce bi imelo takšno dejanje po izprevidu pristojnega oblastva za posledico kazen odpustitve iz službe, pošlje to oblastvo predmet, ne glede na kazensko postopanje, disciplinskemu sodišču ter ga obvesti, da se je priobčilo dejanje tudi rednemu sodišču. Disciplinsko sodišče sme, ne da bi čakalo na konec postopanja pri rednem sodišču, izreči kazen odpustitve iz službe, če spozna, da je to utemeljeno. Ce pa spozna, da ni treba uporabiti take kazni, ustavil disciplinsko sodišče z obrazloženo odločbo nadaljnje disciplinsko postopanje ter odloži sojenje, dokler ne izreče redno sodišče izvršne razsodbe.
Zoper odločbo o odložitvi sojenja se «me pritožiti pristojno oblastvo na disciplinsko sodišče druge stopnje. Če to sodišče spozna, da odložitev ni upravičena, vrne predmet sodišču prve stopnje, da razsodi o njem.
Prav tako se postopa, če se je za takšno dejanje najpi oj uvedlo kazensko postopanje, bodisi uradoma, bodisi na tožbo privatne osebe. V tem primeru mora redno sodišče takoj o tem obvestiti oblastvo, ki je pristojno, uvesti zoper uslužbenca disciplinsko postopanje.
Če je uslužbenec z izvršno razsodbo kazenskega sodišča obsojen na izgubo zvanja ali ce je obsojen zaradi takega pregreška, s katerim je po zakonu združena izguba državne službe ali državnega zvanja, se odpusti iz službe, ne da bi se izvedlo disciplinsko postopanje. Če pa uslužbenec z razsodbo kazenskega sodišča ni obsojen na izgubo državne službe ali državnega zvanja ali če z izrečeno kaznijo po zakonu ni združena izguba državne službe ali državnega zvanja, odloči pristojno oblastvo, ki ima pravico, odrejati disciplinsko preiskavo, v vsakem primeru, ali naj se zoper tega uslužbenca postopa tudi disciplinsko ali ne.
člen 165.
Če je uslužbenec z izvršno razsodbo kazenskega sodišča obsojen na izgubo svobode za iavesten čas in če po veljavnih zakonih ni treba, da bi se odpustil iz službe, se mu da v izjemnih in posebnih vpoštevnih primerih dopust po povoljnem mnenju pristojnega disciplinskega sodišča, in sicer zato, da
prestane kazen, toda brez vsakih prejemkov. Ta čas se mu ne šteje ne za napredovanje ne za pokojnino.
Člen 166.
Zapisnik o disciplinski preiskavi mora imeti nastopne podatke:
1.	) kraj in dan, kje in kdaj se je zapisnik sestavil ali nadaljeval:
2.	) predmet ali zoper koga, iz kakšnega namena in po čigavi naredbi (številka te naredbe) se vrši preiskava;
3.	) tek in vsebina zaslišanj in ugotovitev dejstev:
4.	) imenovanje vseh oseb, ki sodelujejo pri zasliševanju, in njih podpise.
Disciplinska preiskava se začne redoma z zaslišanjem obdolženca, ki mu je treba predhodno priobčiti, zaradi česa se vodi zoper njega disciplinska preiskava.
V	prilog uspehu preiskave in če to zahteva značaj predmeta, je dopustno, odstopiti od sprednjega reda. V tem primeru zbere preiskovalec v prvi vrsti podatke, potem zasliši obdolženca, ter mu pri tej priliki priobči vse podatke, ki ga obtežujejo.
Preiskovalec mora gledati na to, da se ugotove vse okolnosti in izpovedbe, bodisi da obtežujejo obdolženca, bodisi da ga opravičujejo, iu da pridejo vse te okolnosti ali izpovedbe v zapisnik. V ta namen sme biti obdolženec in drug uslužbenec ali ekspert tudi večkrat zaslišan.
Osebe, katerih izpovedbe o važnejših okolnostilv si nasprotujejo, se morajo postaviti iz oči v oči; po potrebi je treba proučiti listine ali druge predmete in nabaviti izpovedbe tudi drugih oseb, ki niso uslužbenci, če so jim znane okolnosti, ki se nanašajo na predmet preiskave.
Vprašanja se morajo vpisovati v zapisnik samo, če je to potrebno za boljše umevanje odgovorov.
Bistvene izpovedbe in bistvena pojasnila zaslišanih oseb kakor tudi njih odgovore, s katerimi se ugotavlja dejanje, je treba zapisati, po možnosti z lastnimi besedami zaslišancev.
Po zaslišanju se mora zaslišani osebi izpovedba prečitati in raztolmačiti ter izvršitev tega ugotoviti v zapisniku poleg zabeležke, ali vztraja zaslišanec pri svoji izpovedbi ali ne.
Tožitelj in branitelj ne smeta biti prisotna, ko se zaslišujejo obdolženec in priče. Zbrani podatki, izpovedbe prič itd. ali njih del se smejo priobčiti tožitelju, da postavi nanje svoje opazke, da jih preizkusi ali da jih sprejme ua znanje; a tudi obdolžencu je treba vse to priobčiti v celoti. Obdolženec mora v zapisniku izrečno potrditi, da se mu je pri-občitev učinila. Če navede obdolženec nove podatke, da ugotovi pravo stanje ali da dopolni dokaze zaradi svoje obrambe, je treba razširiti preiskavo tudi na te nove podatke ali dokaze ter jo nadaljevati, dokler ni predmet v vsaki smeri; izčrpan.
Če se pojavijo med preiskavo novi podatki in nove okolnosti, ki opravičujejo sum, da so se učinila poleg pregreška, o katerem se vodi preiskava, še druga kazniva dejanja., je treba razširiti preiskavo brez posebne naredbe tudi na ta novi pregrešek.
Zapisnik podpiše preiskovalec na koncu, zaslišanec pa vsak zase po vsakem izvršenem zaslišanju. Če obseza njih zasličanje več pol, se podpiše vsaka pola. Če se zaslišanec ne zna podpisati, postavi namesto podpisa svoj znak roke, njegovo ime pa zapiše oni, ki piše zapisnik, ter to potrdi s svojim podpisom.
Če zaslišanec neče podpisati svoje izpovedbe ali postaviti nanjo znaka svoje roke, se to ugotovi v zapisniku na koncu njegove izpovedbe.
V	zapisniku se ne sme nič črtati ne izpremi-njatL Če je pa vendarle treba kaj prečrtati, se morajo poedine besede prečrtati tako, da ostanejo čitljive. V zapisniku se mora izrečno omeniti, če se je kaj prečrtalo in če so se besede pristavile naknadno. Zaslišanec se mora podpisati na onem mestu v znak, da so se učinile izpremembe ali dopolnitve z njegovo vednostjo.
Člen 167.
Po končani preiskavi odda preiskovalec vse preiskovalne spise pristojnemu oblastvu, ki je odredilo preiskavo, s svojim poročilom vred, ki mu priloži tudi overovljen prepis uslužbenskega lista dotičnega uslužbenca.
Kakršen je pač uspeh preiskave, sme pristojno oblastvo ali nadaljnje postopanje ustaviti ali obdolženca administrativno kaznovati ali pa odrediti, da je preiskavo dopolniti ali predmet oddati disciplinskemu sodišču v sojenje. Svojo odločbo priobči pristojno oblastvo obdolžencu pismeno; če pa izroči obdolženca disciplinskemu sodišču zaradi sojenja, vroči obdolžencu prepis tožbe, predložene sodišču.
Člen 168.
Predsednik disciplinskega sodišča odredi dan sojenja, o čemer pismeno obvesti obdolženca^ tožitelja in člane sodišča s pozivom, naj pridejo na ustno razpravo.
Obtoženec ali njegov branitelj sme pred odrejeno razpravo pregledati preiskovalne spise, napraviti beležke ter do dne razprave predložiti sodišču tudi pismeno obrambo.
Obdolženec se lahko brani pred sodiščem sam, imeti pa sme tudi branitelja. Če je branitelj aktiven ali upokojen uslužbenec državnih prometnih naprav, mora biti na sedežu disciplinskega sodišča. Če je branitelj državni uslužbenec, ne sme sprejeti od obdolženca nobene nagrade, niti mu je ne sme dopustiti disciplinsko sodišče. To poslednje velja tudi za odvetnike.
Tožbo zastopa tožitelj, ki ga odredi direkcija. Za tužiteljevo izločitev veljajo iste odredbe kakor za državne pravdnike. Preiskovalec ne sme biti ne tožitelj ne branitelj ne izvedenec.'
Člen 169.
Če se zdi predsedniku sodišča potrebno, pozove na razpravo priče in izvedence po pristojnem starejšim. Disciplinsko sodišče sme priče in izvedence zapriseči na njih izpovedbe.
Člen 170.
Sodni razpravi smejo prisostvovati obtoženec, njegov branitelj in tožitelj, njih izostanek pa ne preprečuje sodne razprave, če se ugotovi, da je bil poziv na razpravo vročen po predpisih.
Če bi se morala izreči kazen odpustitve, obtoženec pa ni o pravem času vročil svoje pismene obrambe in ni prisoten on ali njegov branitelj, se razprava preloži, predsednik pa odredi novo razpravo in o tem obvesti obtoženca z dostavkom, da se bo odrejenega dne vršila razprava v vsakem primeru.
Razpravo vodi predsednik ali njegov namestnik. Skrbeti mora za to, da vlada pri razpravi mir in red, ter ima pravico, tožitelja, obtoženca, branitelja kakor tudi priče in izvedence, če motijo poslovanje in če rabijo žaljive izraze, pozvati k redu, jih kaznovati z administrativno kaznijo, izključiti od nadaljnjega razpravljanja ter odredit», da mora dotična oseba takoj oditi iz prostora, kjer se vrši razprava. Če predsednik koga tako kaznuje ali če mu odtegne besedo ali če ga odstrani iz prostora, se mora to vpisati v zapisnik z razlogi vred. Predsednik sodišča sme v teh primerih izrekati tolike denarne kazni, kolikršne sme izrekati načelnik oddelka.
Člen 171.
Razpravo otvori predsednik s čitanjem odloka, s katerim se odreja razprava, naznani predmet razprave, ngotovi, kdo je prisoten in s kakšno pravico, nadalje ali ,so bili pozivi na razpravo vročeni po predpisih ali ne.
Potem pozove navzočne, naj učinijo svoje pripombe glede izločitve sodnikov ali koga drugega. O eventualno učinjenih pripombah odloči sodišče takoj; če pa jih ni, ugotovi predsednik, da je sodišče sposobno sklepati.
Pred začetkom razprave opozori predsednik na pomen opravljene prisege.
Predsednik ali po njegovi naredbi eden izmed sodnikov razloži ves predmet na podstavi, preiskovalnih spisov. Če na razpravo ni prišel tožitelj, se prečita vložena tožba, če pa niti nista došla na razpravo obtoženec ali njegov branitelj ali če zahtevata, se prečita tudi pismena obramba.
Člani disciplinskega sodišča, tožitelj, obtoženec in njegov branitelj smejo predlagati, naj se preči-tajo tudi poedini preiskovalni spisi; razen tega pa smejo pričam in izvedencem zastavljati, vprašanja, da se ugotovi pravo stanje stvari. Potem smeta tožitelj in obtoženec ali njegov branitelj predlagati, naj se dokazovanje dopolni. O tem predlogu odloči disciplinsko sodišče.
Če spozna sodišče, da je treba dopolniti dokaze, sme takoj zaslišati priče in izvedence, ako so prisotni, ali poveriti preiskovalca, naj pribavi nove dokaze, ali pa sme odrediti, da se pozovejo tudi druge priče ali drugi izvedenci.
Po dovršenem pretresu predloženih dokazov da predsednik besedo tužitelju, potem branitelju ali obtožencu, ki ima vedno poslednjo besedo.
Sodišče ima pravico, zaprisezati priče in izvedence pri razpravi, če spozna, da je to potrebno, in če že niso bili zaslišani pod prisego med preiskavo. Priče se zaprisezajo po zasliševanju, izvedenci pa, preden oddado svoje mnenje.
Po tožiteljevem in braniteljevem govoru zaključi predsednik razpravo, sodišče pa se umakne, da se posvetuje in da izreče razsodbo.
Člen 172.
Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena sodnikov, ime zapisnikarjevo in imena, prizadetih strank kakor tudi ves tek razprave v glavnih točkah.
O posvetovanju in glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik, ki se priloži spisu v zaprtem pismu pod pečatom dotičnoga sodišča.
Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar. Le-ta nima pravice glasu ne pri posvetovanju ne pri glasovanju.
Člen 173.
Disciplinsko sodišče se posvetuje v tajni seji, pri kateri smejo sodelovati samo člani sodišča in zapisnikar. Kot referent posluje eden izmed sodnikov, ki ga odredi predsednik.
Če spozna sodišče pri posvetovanju, da je preiskava nepopolna in da predmet ni dovolj razjasnjen, odredi potrebno dopolnitev preiskave ter v ta namen odgodi razpravo.
Če sodišče spozna, da je predmet zadostno preiskan, predlaga referent odločbo, ki naj bi se sklenila. Po referentu oddado ostali sodniki svoja točna mnenja, če jih imajo, sodišče pa odloči potem z večino glasov.
Prepovedano je, mnenja, predloge, izjave in glasovanja, kar jih je bilo med posvetovanjem, priobčiti bodisi višjemu oblastvu, bodisi prizadetim osebam (obtožencu, tožitelju, branitelju, pričam, izvedencem), bodisi komu tretjemu. Ta prepoved velja tudi za zapisnikarja.
Člen 174.
Disciplinsko sodišče ni vezano na dokazna pravila, nego sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri razpravi.
Člani sodišča morajo vestno in skrbno oceniti vse okolnosti, oddati na podstavi zakonskih odredb in drugih predpisov svoja mnenja, ter glasovati po svoji vesti in svojem prepričanju.
Disciplinsko sodišče obtoženca ali oprosti ali pa izreče, da je kriv administrativnega ali disciplin-
skega kaznivega dejanja. Zaradi administrativnega
kaznivega dejanja se izroči obtoženec v kazen svojemu pristojnemu oblastvu, da to izreče administrativno kazen, če pa spozna sodišče, da je obtoženec kriv disciplinskega kaznivega dejanja, ga kaznuje z disciplinsko kaznijo. Obenem odloči sodišče o pridržanih prejemkih, če je bil obtoženec odstranjen od službovanja, prav tako pa tudi o stroških postopanja, ki jih trpi uprava, če se obtoženec oprosti.
člani sodišča so dolžni glasovati, glasovanje pa se začne pri najmlajšem sodniku po njih činu. Predsednik glasuje poslednji.
Če je razen predloga, onega sodnika, ki opravlja referentski posel, pri posvetovanju še kaj drugih predlogov, a ne dobi nobeden absolutne večine, se glasuje o vsakem predlogu posebe, in sicer tako., da se glasuje najprej o predlogu, ki ima za posledico najstrožjo kazen, potem o milejšem do najmilejšega, pa tudi do predloga, naj se obtoženec oprosti, ako je podan tak predlog, dokler se ne dobi absolutna večina za en predlog.
Člen 175.
Razsodbo disciplinskega sodišča razglasi predsednik takoj ustno, poudarjaje pri tem najvažnejše točke v razlogih. Razen tega je treba, najkesneje v osmih dneh od dne ustne razglasitve razsodbo z razlogi vred priobčiti pismeno obtožencu in tožitelju ali pristojnemu oblastvu, ki je odredilo disciplinsko preiskavo.
Če se razsodba ne more priobčiti obtožencu osebno, se objavi v uradnem listu dotičnega pristojnega oblastva. V osmih dneh po1 tej objavljeni razsodbi se smatra, da je razsodba priobčena obtožencu.
Razsodba disciplinskega sodišča, je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz razsodbe in iz njenih razlogov.
Razsodba mora obsezati te-le podatke:
a)	ali gre za disciplinsko kaznivo dejanje ali ne;
če gre, v čem je kaznivo;
b)	izrečeno kazen;
c)	odredbo o pridržanih prejemkih, če je bil uslužbenec odstranjen od službovanja; in
č) odredbe o stroških.
Razlogi! morajo navajati vse one okolnosti in dokaze, ki so služili za osnovo ob izrekanju razsodbe.
Pismene izvode razsodbe podpisuje predsednik disciplinskega sodišča.
Člen 176.
Zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se smeta pritožiti obsojenec in tožitelj na sodišče druge stopnje v 15 dneh od dne, ko se je vročila pismena razsodba ali ko se je razglasila v uradnem listu.
Pritožba se lahko prijavi tudi ustno pri disciplinski razpravi po objavljeni razsodbi ter se zapiše v zapisnik. Tako ustno podane pritožbe sme pritožitelj naknadno obrazložiti tudi pismeno v roku. odrejenem za vložitev pritožbe.
Če se v omenjenem roku ne vloži pritožba, postane disciplinska razsodba izvršna. S pravočasno vložitvijo pritožbe se odloži izvršitev razsodbe.
Pritožba zoper razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje se pošlje disciplinskemu sodišču druge stopnje, vroči pa se sodišču, ki je izreklo razsodbo, po dotičnem pristojnem oblastvu. Sodišče prve stopnje pošlje pritožbo z vsemi spisi vred sodišču druge stopnje.
Pismena pritožba se smatra za pravočasno vloženo, če se je oddala v zakonskem roku bodisi ne-posrednjemu starejšini, bodisi neposredno dotičnemu pristojnemu oblastvu, bodisi pošti s priporočenim pismom.
Pritožitelj sme umekniti svojo pritožbo do ure, dokler se ne začne sodišče druge stopnje tajno posvetovati zaradi odločbe o pritožbi.
Disciplinsko sodišče druge stopnje uvažuje predmet in razpravlja o njem redoma ua podstavi predloženih spisov. Če ugotovi disciplinsko sedišče druge stopnje iz disciplinskih spisov, da, je sodišče prve stopnje v svojem postopanju ali ob izrekanju odločbe prekršilo predpise tega zakona v formalnem oziru, ali če je preiskava tako nepopolna in nezadostna, da se po mnenju sodišča druge stopnje ne more izreči dokončna odločba, ima sodišče druge stopnje pravico, razveljaviti razsodbo sodišča prve stopnje in odrediti ali novo preiskavo ali pa dopolnitev preiskave ali novo razpravo pri sodišču prve stopnje, da izreče to novo razsodbo.
Če se nanaša razsodba sodišča prve stopnje na več obdolžencev, se razveljavi razsodba tudi glede onih obdolžencev, glede katerih se ni vložila pritožba. ako je mogoče ugotoviti, da se nanašajo ne-dostatki, učinjeni med postopanjem ali ob izreki razsodbe, tudi na ta del postopanja in razsodbe. Če
spozna" sodišče druge stopnjei za potrebno, da ^ iznova zaslišijo tožitelj, obtožena priča ali obtoženi izvedenec, jih sme pozvati na zaslišanje ali pa poveriti to zaslišanje bodisi enemu izmed članov sodišča. bodisi preiskovalcu. Ti pozivi se pošiljajo po dotičnem pristojnem oblastvu.
Za disciplinsko sodišče druge stopnje veljajo glede razprave, posvetovanja in odločati ja iste odredbe kakor za disciplinsko sodišče prve stopnje.
Člen 177.
Če spozna disciplinsko sodišče druge stopnje, da je postopanje disciplinskega sodišča prve stopnje povsem popolno in pravilno in da je dejanje popolnoma preiskano, potrdi razsodbo disciplinskega sodišča prve stopnje ali pa jo predrugači in izreče drugo razsodbo, ki je dokončna.
Razsodba disciplinskega sodišča druge stopnje postane izvršna takoj po priobčitvi ali objavi, kakor je to določeno s členom 175. tega zakona.
Člen 178.
Predsednik sodišča prve stopnje mora poslati pismeno odločbo disciplinskega sodišča druge stopnje z vsemi spisi in z zapisnikom o razpravi onemu pristojnemu oblastvu, ki je poslalo razpravljam predmet disciplinskemu sodišču.
Disciplinske odločbe priobčuje prizadetim osebam dotično pristojno oblastvo.
Člen 179.
Ko postanejo disciplinske razsodbe izvršne, jih mora pristojno oblastvo takoj izvršiti.
Vročitev vseh pismenih obvestil, pozivov in odločb o disciplinskem postopanju je treba izvršiti tako, da prejemnik s svojim podpisom potrdi prejem. Če uslužbenec ne bi hotel sprejeti dotičnega spisa, ugotovi njegov uradni starejšina to na dotičnem spisu pred dvema pričama, s čimer se smatra pri-občitev za izvršeno.
-	Člen 180.
Če je disciplinsko postopanje prekinjeno ali če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati tožitelj obnovo disciplinskega postopanja, ako predloži nove činjenice in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinsko» kaznivo dejanje, ki še ni zastarano.
j.
Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, istotako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki smejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali provzročiti znižbo kazni.
O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, in sicer brez ustne razprave.
Zoper odločbo, s katero se ne dopušča obnova disciplinskega postopanja, je dopustna pritožba na disciplinsko sodišče druge stopnje v 15 dneh.
Če se dopusti obnova postopanja, sei postopa po predpisih disciplinskega postopnika ter izreče nova razsodba. Obenem se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena.
Če se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v novo kazen.
Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, takoj, brez razprave, ali oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen, ako pristaneta tožitelj in obtoženec na to skrajšano postopanje.
Če se uslužbenec z novo razsodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mora odškodovati za vse, kar in v kolikor je več izgubil po prvi razsodbi.
Člen 181.
Disciplinska kazniva dejanja zastarevajo v petih letih od dne, ko se je dejanje izvršilo, če pa je uvedeno disciplinsko postopanje, od dne, ko se je postopanje prekinilo.
Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgovornosti za posledico še kazensko odgovornost za hudodelstvo ali drugo onečaščujoče dejanje, ne zastarevajo disciplinsko.
Z obtoženčevo smrtjo se prekine disciplinsko postopanje.
Člen 182.
Vse administrativne in disciplinske kazni se vpisujejo v uslužbenčev uslužbenski list.
Administrativne kazni izgube vse pravne posledice čez štiri leta, če ni bil uslužbenec v tem času iznova kaznovan, disciplinske kazni pa čez sedem let, če ni bil uslužbenec v tem času iznova disciplinsko kaznovan ali če se ni odredila zoper njega disciplinska, preiskava in se ni pozneje ugotovilo disciplinsko kaznivo dejanje.
Člen 183.
Pristojno oblastvo mora odstraniti iz službe uslužbenca, če pride v konkurz; sme pa to storiti, če se uvede zoper njega kazenska ali disciplinska preiskava in če preti nevarnost, tla bi se preprečila preiskava ali oškodovala imovina, bodisi državne prometne naprave, bodisi tuje, ali naposled, če to zahtevajo varnost prometa ali interesi službe.
Vsak nadrejeni uslužbenec sme podrejenemu uslužbencu prepovedati nadaljnje izvrševanje njegove službe, če to neizogibno zahteva varnost prometa. Toda v takem primeru mora neposrednji sta-rejšina takoj obvestiti pristojno oblastvo ter obenem navesti razloge, zakaj je uslužbencu prepovedano, nadalje opravljati službo; pristojno oblastvo pa odloči dokončno.
Ves čas, dokler je uslužbenec odstranjen od službe, ne sme oditi iz svojega stalnega bivališča brez posebne dovolitve svojega starejšine; drugače se mu ustavijo vsi prejemki. Uslužbenec ne sme nositi v tem času službene obleke in tudi se mu ne sme poveriti izvrševanje dotedanje službe; spisi, listine in uradne knjige se mu odvzamejo.
£oper odločbo o suspenziji je dopustna pritožba v 15 dneh, toda vložitev pritožbe ne ustavlja suspenzije.
Člen 184.
če ukrene pristojno oblastvo odstranitev od službe, sme odrediti, da se uslužbencu zmanjšaj njegova plača (osnovna in položajna) do polovice.
Ce sodišče uslužbenca oprosti, se mu vrnejo ustavljeni prejemki.
Če ima^ kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 3.), 4.) ali 5.) člena 148., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne.
Če nima kazenska obsodba za posledico izgube službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 1.) ali 2.) člena 148., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko naj se mu povrnejo ustavljeni prejemki.
Člen 185.
Vsa priobčila v disciplinskem postopanju se vročajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je obdolženec pooblastil za to. Če ni mogoče ne eno ne drugo, se objavljajo priobčila v uradnih listih prometnih naprav.
Člen 186.
Vsi predmeti disciplinskega značaja se smatrajo za nujne.
Člen 187.
Upokojenci odgovarjajo disciplinsko:
1.	) za disciplinske pregreške, učinjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci;
2.	) za težke oškodbe ugleda svojega stanu, učinjene v pokoju;
3.	) za hudodelstva in onečaščujoča dejanja, za katera je pristojno tudi redno sodišče.
Člen 188.
Disciplinske kazni za upokojence so:
1.	) pismen ukor;
2.	) zmanjšba pokojninskih prejemkov največ do 20 % za omejen čas, največ do 10 let;
3.	) izguba pravice do pokojnine.
Člen 189.
Za disciplinsko postopanje zoper upokojence je pristojno disciplinsko sodišče prve stopnje onega oblastva, v čigar .območje spada kraj njih stalnega prebivanja, za bivše uslužbence generalne direkcije in ministrstva za promet pa disciplinsko sodišče teh oblastev.
Za upokojence prvih petih skupni I. kategorije je pristojno disciplinsko sodišče po občem zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Če žive upokojenci v inozemstvu, je pristojno ono sodišče, ki je pristojno za kraje, kjer so naposled aktivno službovali.
Člen 190.
Disciplinsko postopanje zoper upokojence je Isto kakor zoper aktivne uslužbence.
Člen 191.
V	disciplinskem postopanju se ne plačujejo takse.
Člen 192.
Vsa disciplinska kazniva dejanja, učinjena pred razglasitvijo tega zakona, je razsoditi po kazenskih odredbah dosedanjih disciplinskih predpisov, kolikor niso kazenske odredbe tega zakona milejše.
Glede postopanja samega je uporabljati odredbe tega zakona takoj tudi na one primere, ki že teko, razen onih, ki so v prvi stopnji že razsojeni.
Člen 193.
Ob času izrednih razmer in potreb, zaradi pogostnih prekršitev službenih dolžnosti, ki v veliki meri ogrožajo eksploatacijo državnih prometnih naprav ali ji prizadevajo veliko škodo, sme odrediti minister za promet sporazumno z ministrskim svetom za izvesten čas, za izvestne pregreške in izvestna področja izjemno disciplinsko sojenje. Ta naredba se mora objaviti v «Službenih Novhiah» (državnih) in v uradnih listih prometnih naprav.
V	tem primeru sodijo izjemna disciplinska sodišča na podstavi skrajšanega disciplinskega postopanja; ravnati pa se morajo po bistvenih načelih rednega disciplinskega postopanja.
Dotično pristojno oblastvo preišče in ugotovi v vsakem primeru uslužbenčevo kaznivo dejanje; razsodbo pa izreče po učinjeni razpravi posebno disciplinsko sodišče iz treh oseb, ki jih imenuje minister za promet samo za te primere. Razsodba se vroči obtožencu pismeno in v njej se označijo dejanja in razlogi.
To izjemno disciplinsko sodišče sme izreči vsako disciplinsko kazen, ki postane takoj izvršna.
Razsodba se vroči uslužbencu osebno, če pa to ni mogoče, se objavi v uradnem listu prometnih naprav.
Kazni, izrečene po tem členu, imajo iste posledice, kakor da jih je izreklo redno disciplinsko sodišče.
Zoper razsodbo disciplinskega sodišča, ki se je izrekla na podstavi tega člena, je dopustna pritožba na ministra za promet v osmih dneh po priobčitvi ali objavi. Vložitev pritožbe nikoli, ne ustavlja izvršitve izrečene razsodbe. Odločba ministra za promet o tej pritožbi je dokončna.
Uslužbenci, ki se po tem členu odpuste iz službe, se ne smejo več sprejeti v službo državnih prometnih naprav.
XI. poglavje.
Prehodne odredbe.
Ölen. 194.
Od dne, ko se razglasi ta zakon, se postavljajo uslužbenci na razpoloženje, vendar pa dobivajo, opravljajo svojo dosedanjo službo, vse dosedanje prejemke. Najkesneje v štirih mesecih se mora izdati odlok, kateri izmed njih se obdrže še nadalje v državni službi. Uslužbence, o katerih se v tem času ne izda noben odlok, je smatrati za obdržane na njih položajih.
Z revizijo se smejo ukiniti poedina zvanja ali službena mesta.
Ölen 195.
Ko se izda v dveh mesecih uredba, določena v členu 13. tega zakona, se Izvrši najkesneje v treh mesecih potem razvrstitev uslužbencev na podstavi tega zakona in te uredbe.
-	Ölen 196.
Pri vsaki direkciji, generalni direkciji in pri ministrstvu za promet se ustanavlja posebna komisija, ki mora zbrati vse potrebne podatke za izdajo odločbe o prevedbi ter jih s svojim mnenjem vred predložiti ministru za promet, ki odloči o tem.
Komisija je sestavljena iz petih članov. Minister izda, preden se ustanovi komisija, odlok o prevedbi uslužbencev od načelnikov navzgor ter ustanovi komisijo izmed prevedenih. Po potrebi se sme pri enem uradu ustanoviti tudi več komisij.
Ölen 197.
V dveh mesecih od dne, ko se razglasi ta zakon, morajo predložiti vsi uslužbenci dokaze o predpisani izobrazbi. Na uslužbenčevo zahtevo sme minister za promet ta rok podaljšati še za dva meseca.
Ölen 198.
Zoper odločbo, s katero se uslužbenec prevede po tem zakonu, je dopustna pritožba na državni svet v 30 dneh po priobčitvi.
Zoper odločbo, s katero se uslužbenec ne prevede po tem zakonu, ni pritožbe.
Ölen 199.
Prevedba uslužbencev se izvrši po stanju z dne, ko se razglasi ta zakon.
Ölen 200.
Z uradniki, o katerih se odloči, da jih je prevesti, je postopati tako-le:
I. Uradniki, ki imajo predpisano izobrazbo za stroko, v kateri službujejo:
1.	) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, najmanj osem službenih let, pridejo v one skupine, ki ustrezajo položajem, na katerih so že bili;
2.	) če imajo onega dne, ko se razglasi ta zakon, manj nego osem službenih let, pridejo v one skupine, v katere morejo po službenih letih priti po tem zakonu, če so na nižjem položaju, 'nego bi mogli biti po tem zakonu, pridejo v skupino, ki ustreza položaju, na katerem so že bili; če so na višjem, pridejo v skupino, v kateri bi mogli največ biti po tem zakonu.
H.	Uradniki, ki nimajo predpisane izobrazbe za stroko, v kateri službujejo:
I.	) sedanji uradniki prometnih naprav, ki nimajo zakonske kvalifikacije, ki se zahteva za uradnike I. kategorije, se smejo izjemoma in po potrebi službe še v petih letih, ko stopi ta zakon v veljavo, postavljati na položaj uradnikov I. kategorije, toda imeti morajo 12 službenih let, od teh najmanj 10 let v službi prometnih naprav, ne morejo pa dobiti položaja 1. im 2. skupine;
2.	) vsi uradniki, ki službujejo sedaj pri državnih prometnih napravah, a nimajo kvalifikacije, ki se zahteva za uradnike II. kategorije, se smejo izjemoma in po potrebi službe še v petih letih, ko stopi ta zakon v veljavo, postavljati na položaje uradnikov U. kategorije, toda imeti morajo najmanj 12 let regulirane službe, od teh najmanj 10 let v službi dotične prometne naprave. To se ne tiče onih uradnikov beograjske direkcije, za katere se je po sedanjem zakonu o ureditvi srbskih državnih železnic zahtevalo sedem razredov srednje šole in opravljanje strokovnih izpitov, kakor tudi ne za učence državne železniške šole. Ti se prevajajo brez ozira na službena leta v II. kategorijo uradnikov po tem zakonu.
3.	) Poleg uslužbencev s štirimi razredi srednje šole pridejo v III. kategorijo uradnikov tudi oni uslužbenci, ki nimajo šolske kvalifikacije, predpisane
za to kategorijo, vendar ,pa imajo drago izobrazbo, ki se smatra po čJenu 8. tega zakona za enako tej kvalifikaciji.
Člen 201.
Zvaničniki pridejo v one skupine, ki ustrezajo službi, v kateri se uporabljajo ob času prevedbe. V 1. skupino I. kategorije zvaničnikov se uvrste oni, ki imajo najmanj 15, v 2. skupino pa oni, ki imajo najmanj devet službenih, let.
V 1. skupino II. kategorije zvaničnikov se uvrste oni, ki imajo najmanj 12, v 2. skupino pa oni, ki imajo najmanj devet službenih let.
Člen 202.
Izmed služiiteljev se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15 službenih let.
Člen 203.
Uslužbenci, ki pridejo zbog nove organizacije državne uprave po prevedbi na ta zakon v skupino, nižjo od njih prejšnjega položaja, ki je z novo organizacijo ukinjen, dobivajo izjemoma plačo one skupine, ki ustreza njih položaju po stari organizaciji, dokler ne pridejo po napredovanju zopet v skupino, ki ustreza njih prejšnjemu višjemu položaju, ali dokler ne prestane njih aktivna služba.
Člen 204.
Vsi uslužbenci, za katere se izda odlok, da jih je prevesti, pridejo na ono stopnjo osnovne plače, ki ustreza službenim letom po Členu 211.
Člen 205.
Uslužbenci v vsej kraljevini uživajo stalnost po preteku treh let od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.
Člen 206.
Uslužbencem z vseh pravnih ozemelj, iz katerih je sestavljena država, najsi so imeli po dosedanjih zakonih pravico do pokojnine ali ne, pa se prevedejo po tem zakonu, se priznava za pokojnino ves čas, ki so ga prebili v službi pred razglasitvijo tega zakona in ki se priznava v členu 123. tega zakona, z omejitvijo glede onih uslužbencev, ki niso imeli po dosedanjih zakonih pravice do pokojnine, da se jim šteje ta čas samo od dovršenega 21. leta starosti.
Člen 207.
Uslužbencem, ki so prestopili iz službe bivših deželnih, mestnih ali versko-prosvetnih avtonomij neposredno v službo, kakor tudi upokojencem takih naprav, se priznava čas, ki so ga prebili v taki službi, za čas službe pri državnih prometnih napravah.
Uslužbencem, ki so izvrševali pred ujedinjenjem v krajinah izvun Srbije in Črne gore svobodne, poklice, pa so po ujedinjenju zaradi olajšave organizacije državne uprave v teh krajinah vstopili v službo prometnih naprav, in sicer najmanj dve leti pred razglasitvijo tega zakona, ter so še v njej v tem času, se priznava za pokojnino za vsako leto službe pri državnih prometnih napravah .po eno leto, ki so ga prebili v svobodnem poklicu pred ujedinjenjem, če ostanejo v službi državnih prometnih naprav najmanj pet let, ali do smrti, če bi umrli pred tem rokom; na ta način se sme vzeti v poštev največ 15 let izvrševanja svobodnega poklica pred ujedinjenjem.
Člen 208.
Oni uslužbenci, ki so bili prevzeti od prejšnje avstro-ogrske uprave in ki so prisegli zvestobo ter so v času, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni službi, a niso postali naši državljani, se smejo pridržati za f ogodbene uslužbence, dokler ne pridobe pravice državljanstva.
Člen 209.
Prej upokojeni uslužbenci ostanejo še nadalje z istimi pokojninami in draginjskimi dokladami.
Uslužbenci, upokojeni potem, ko stopi ta zakon v veljavo, a v treh letih od dne, ko stopi v veljavo, uživajo pokojnino po odredbah dosedanjih zakonov. Od tega se izvzemajo uslužbenci, ki se upokoje, ker so dovršili zakonsko število službenih let ali so dosegli starost, po kateri morajo po zakonu stopiti v pokoj.
Uslužbencem, ki se onesposobijo, izvrševaje svojo službo, sme ministrski svet priznati pravico, da se upokoje po odredbah tega zakona.
Leta, prebita v Južni Srbiji, se štejejo v pokojnino dvojno, in sicer od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, za pet let.
Člen 210.
Rodbinam uslužbencev, ki so jim pripadle rodbinske pokojnine pred razglasitvijo tega zakona, ostanejo tudi nadalje isti prejemki, v katere se štejejo tudi dosedanje draginjske doklade.
Hčeram uslužbencev, ki jim je po dosedanjih zakonskih predpisih pripadala rodbinska pokojnina tudi preko meje, ki jo je začrtal ta zakon, ostane ta pravica še nadalje ob pogojih dosedanjih predpisov, toda z vsoto, odrejeno v tem zakonu.
Člen 211.
Za odrejanje periodičnih stopenj osnovne plačo se šteje čas službe, ki se šteje za pokojnino, ali čas, ki je priznan s posebnimi zakonskimi predpisi; toda ta čas se uvažuje v vsakem primeru samo po svojem efektivnem trajanju.
Uslužbencem, ki se omenjajo v členu 207., se šteje v efektivna službena leta tudi ono število let, prebitih pred vstopom v službo državnih prometnih naprav v svobodnem poklicu, katero se ujema s številom let državne službe, ki ga imajo na dan razglasitve tega zakona.
Člen 212.
Uslužbenci, za katere se izda odlok, da jih ni prevesti, se upokoje, če so pridobili po dosedanjem zakonu pravico do pokojnine, po dosedanjem zakonu; če pa niso pridobili pravice do pokojnine, se odpuste iz službe in dobe kot odškodnino svojo dvomesečno dotedanjo sistemizirano plačo z draginjskimi dokladami vred, ako so bili manj nego pet let v neprekinjeni: službi, a svojo trimesečno dotedanjo sistemizirano plačo z draginjskimi dokladami vred, ako so bili najmanj pet let v neprekinjeni službi.
Člen 213.
Na uslužbence iz oblasti izvun Srbije in Črne gore, ki so vstopili v službo pred dnem 28. junija
1921.,	se uporablja odredba točke 10. člena 118. po dveh letih, ko se razglasi ta zakon.
Člen 214.
Odredba petega odstavka člena 123. se mora uporabljati samo na uslužbence, ki bi se udeleževali prihodnjih vojn.
Kar se tiče rezervnih častnikov, obdrže glede vštevanja vojnih službenih let za pokojnino pravice, ki so si jih pridobili po členu 22. zakona o ustroju vojske iz leta 1904.
Člen 215.
Prejemki po tem zakonu se urede z državnim proračunom, pravica do njih pa teče uslužbencem, ki se prevedejo, od dne 1. oktobra 1923.
Člen 216.
Predpisi tega zakona o plačah in pokojninah uslužbencev veljajo, dokler se z izpremembo živ-Ijenskih razmer in s popravo vrednosti dinarja ne pokaže potreba, da se z novim zakonom, ko se predhodno draginjske doklade ukinejo kot nepotrebne, izpremene plače in pokojnine ter prilagode novim razmeram.
Člen 217.
Za izvrševanje tega zakona sta pristojna minister za promet in minister za finance glede vseh občih izvršnih predpisov, minister za promet pa je pristojen glede posebnih izvršnih predpisov.
Člen 218.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem razglasitve v «Službenih Novinah»; tega dne prestanejo veljati vsi zakoni, ki so veljali do sedaj za uslužbence prometnih naprav, kolikor ni odrejena s tem zakonom izjema.
Našemu ministru za promet priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. oktobra 1923.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Nin. Gj. Perič s. r.
Predsednik ministrskega sveta:
Nik. P. Pašič s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
357.
Razpis št. 225 o izvozni carini za drva.*
Gospod minister za finance je odredil na predlog carinskega sveta in po zaslišanju ministrstva za šume in rudnike na podstavi člena 273. carinskega-zakona, da je smatrati za drva po izvozni tarifi tudi polena (toda ne tudi hlodov) iglastega drevja, če imajo v srednjem premeru največ 10 cm in so dolga najmanj 1 m.
Iz pisarne generalne direkcije carin pri ministrstvi za finance v Beogradu,
dne 2. novembra 1923.; C br. 55.038.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenija.
Št. 3393/vet.
Razglas o preselitvi državne podkovske šole na Selo.
Ker je Kmetijska dražba odpovedala oddelku za kmetijstvo na svojem dvorcu na Poljanski cesti vse prostore, v katerih je bila nastanjena državna pod-kovska šola ih se mora le-ta zaradi tega in zato, da se zmanjšajo izdatki za ta zavod, preseliti v lastno poslopje državne žrefočarne na Selu, je na državni podkovski šoli na Poljanski cesti vse obratovanje ukinjeno, dokler se ne odredi drugače.
Vnovična otvoritev podkovske šole in podkov-skega obrata se zopet objavi o svojem času.
V Ljubljani, dne 17. novembra 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Šef oddelka: Sancin s. r.
Razglasi dragih nradov in obiastev.
Št. 2820.	1618 3—1
Razglas o nabavi slamnjač, blazin, rjuh, gunjev in postelj za finančno kontrolo.
Na podstavi člena 94. zakona o državnem računovodstvu in odloka gospoda ministra za finance z dne 10. novembra 1923., št. 37.858, bo dne 5. decembra. 1 9 2 3. pri ekonomatu v Sarajevu v sobi št. 15 po odredbah členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu nova javna ofertalna licitacija- za nabavo spodaj navedenih predmetov za finančno kontrolo-, in sicer:
1.	) 912 postelj (kavalet);
2.	) 7411 rjuh;
3.	) 1256 slamnjač;
4.	) 1641 blazin;
5.	) 5082 gunjev (kocev).
Kavcijo polagajo, in sicer naši državljani 5 %, ostali pa 10 % ponujene vsote, izključno1 po« predpisih člena 88. zakona o državnem računovodstvu najkesneje do desetih na dan, odrejen za licitacijo, pri ekonomatu v Sarajevu.
Ponudbe se lahko glase ali na vso- nabavo ali pa samo na posamezne skupine.
V	I. skupino1 spadajo: slamnjače in blazine.
V	H. skupino spadajo: rjuhe.
V	HI. skupino spadajo: gunji.	*
V	IV. skupino spadajo: postelje z deskami.
Prebiranje predmetov v skupinah ni dovoljeno.
V	ponudbi je treba označiti ponujene cene v dinarjih (v srebru) ter jih napisati s številkami in besedami.
Ponudba se mora kolkovati s 100 dinarji. 'V sak ponudnik mora (ob vstopu v sobo za licitacijo) na dan objavljene licitacije vročiti presedniku komisije reverz ekonomatske blagajne o položeni kavciji in izpričevalo o -svojih nabavljateljskih sposobnostih; naši državljani pa. morajo predložiti razen tega po-, trdilo, da so> svoj obrat prijavili davčnemu oblastvn in da so plačali davek za tekoče četrtletje.
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 266, izdanih dne 19. novembra 1923.
Ponudbe se predlagajo na dan licitacije (dne
5.	decembra 1923.) do enajstih v zaprtem in zapečatenem zavitku na naslov: «Ekonomat za finančno kontrolo v Sarajevu. Ponudba za posteljnino za finančno kontrolo ponudnika N. N.».
Ponudbe, ki dospejo po odrejenem roku, in brzojavne ponudbe se ne jemljejo v poštev. Ponudba, poslana po pošti, se vzame v poštev samo, če ponudnik v njej izrečno izjavil, da so mu vsi predpisani licitacijski pogoji znani in da pristaja nanje.
Pismeni) pogoji, po katerih se izvrši licitacija, in vzorci se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri ekonomatu v Sarajevu (soba št. 15), pismeni pogoji pa razen tega (med uradnimi urami) pri generalni direkciji posrednjih davkov ministrstva za finance v Beogradu (soba št. 46) in pri oblastnih inšpektoratih v Ljubljani, Zagrebu. Splitu, Novem Sadu, na Cetinju in v Skoplju.
Ekonomat za finančno kontrolo v Sarajevu,
dne 16. novembra 1923.
S 2/23—58. '	1636
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Emerik S u p a n c, trgovec v Rogatcu.
Za razpravljanje in za sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan
5.	decembra 192 3. ob desetih pri okrajnem sodišču v Rogatcu. Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Ta narok se določa- tudi za ugotovitev terjatev, naknadno prijavljenih do njega.
Obenem se po § 140. k. r. odlaga vnovčitev kon-kurznega sklada.
Oltrožno sodišče v Celju, kot konkurzno sodišče,
dne 13. novembra 1923.
C I 102 in 103/23, Cb I 13/23—1.	-1633
Sklep.
Anton in Marija Vajd, posestnika v Lokah pri Mozirju št. 2, zastopana po Franu Košenini, notarju v Gornjem gradu, sta vložila zaradi zemljiškoknjižnih izbrisov tožbe zoper Janeza. Vajda, Franca D e 1 e j o in Uršulo Delejevo in zoper Antona Outschiaka (Ovčjaka).
Narok za ustno razpravo se je določi! na dan
13. decembra 1 9 2 3. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker je bivališče tožencev in njih dedičev neznano, se jim postavlja za skrbnika Vekoslav Juršič, pisarniški oficial v Gornjem gradu.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, oddelek L,
dne 17. novembra 1923.
C 294/23—1.	1607
Oklic.
Leopold Marincel, trgovec v Kočevju, in Peter Rauch, posestnik v Knežji lipi, ki ju zastopa dr. Arko v Kočevju, sta vložila zoper Franca Neumanna, posestnika v Mozlju, tožbi, in sicer pod opr. št. C 294/23 zaradi 17.743 K in pod opr. št. C 313/23 zaradi 13.200 K.
Narok se je določil na dan
19. decembra 192 3. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je sedanje bivališče Franca Neumanna neznano, se mu postavlja za skrbnika Ivan Bogataj, zasebnik v Kočevju.
Okrajno sodišče v Kočevju, oddelek II.,
dne 11. novembra 1923.
T 123/23—3.	'	1637
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Suhadolčeve, posestnice v Vodmatu, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopnih vložnih knjižic, ki ju je prositeljica baje izgubila: 1.) Vložna knjižica Mestne hranilnice v du Ijani št. 127.900, glaseča se na ime: Miroslav ,fenfZZ1 7La vsoto 1696 Din. 2.) Vložna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 144.644, glaseča se na ime. Anica Suhadolec in na vsoto 5036 Din 18 p.
Imetmh teh vlozmh kujižic se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v sestih mesecih od dne tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da sta vložni knjižici brez moči.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
Nc 1 670/23—1.	Proglasitve za mrtve.	1625
Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoČi sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, haj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
					
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Martin Plaznik, rojen dne 21. novembra 1893. v Sv. Lenartu št. 23 pri Trbovljah in tam stanujoč.	i Odrinil leta 1914. s celjskim pehotnim polkom št. 87, HI. nadomestno stotnijo, iz Celja na srbsko bojišče; zadnji glas o njem meseca oktobra 1914.	Oče Franc Plaznik.	—	10.10.1923., T I 84/23-2.	1. julija 1924.
Ivan Komar, rojen dne 13. maja 1896. v Žaklju št. 2, pristojen v Gomilsko, okraj Celje.	Odrinil meseca septembra 1916. s strelskim polkom št. 26, 1/XXXVII. pohodno stotnijo, 2. vodom, skupino XII., vojna pošta 605, na bojišče, odkoder pisal zadnjič dne 14. marca 1918.; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Filip Komar, posestnik v Žaklju.	—	14. 9. 1923.; TI 64/23-3.	1. maja 1924.
Karel Lednik, rojen leta 1888. v Arnačah št. 33, pristojen v Št. Ilj pri Velenju.	Odšel leta 1914. s 87. pehotnim polkom na srbsko bojišče ter bil težko ranjen. Izza meseca novembra 1914. ni več glasu o njem.	Brat Lovrenc Lednik, posestnik v Arnačah.	—	14. 9. 1923.; T170/23-3.	1. maja 1924.
Justin Čremožnik, rojen leta 1899. v Dobriču št. 20, pristojen v občino Sv. Andraž, okraj Slovenj-gradec.	Odšel meseca marca 1917. k I. strelskemu polku v Leoben in odtod na italijansko fronto; zadnji glas o njem meseca oktobra 1917.	Matija Čremožnik, posestnik v Sv. Andražu-Dobriču št. 20.	—	14. 9. 1923.; TI 71/23—2.	1. maja 1924.
Anton Pečovnik, rojen leta 1883. v Ravnah št. 41, pristojen v Šoštanj (okolico).	Odšel meseca avgusta 1915. k 87. pehotnemu polku v Celje, odtod pa k 7. lovskemu bataljonu v Murau na Zgornjem Štajerskem, odkoder odrinil meseca novembra 1915. na bojišče v Galicijo; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Josip Pečovnik, posestnik v Ravnah št. 41		14. 9. 1923.; T I 72/23—2.	1. maja 1924.
Alojzij Lovriha, rojen dne 17. junija 1883. v Slivnici, okraj Celje, in tja pristojen.	Odšel med vojno na italijansko fronto ter bil tam ujet; izza dne 25. avgusta 1919. ni več glasu o njem.	Žena Rozalija Lovriha, posestnica v Vezovju št. 27, občina Kalobje.	—	12. 9. 1923.; T 174/23-2.	1. maja 1924.
Janez Retužnik, rojen dne 1. maja 1890. v Konjiški gori, pristojen v Konjice (okolico).	Odrinil dne 16. maja 1916. z 20. strelskim polkom, 11. stotnijo, na rusko fronto ; od takrat ni več glasu o njem.	Mati Liza Retužnik, posestnica v Dražji vasi št. 19, pošta Žiče.	—	14. 9. 1923.; T176/23—2.	1. maja 1924.
Rudolf Hrašan, rojen dne 5. aprila 1886. v Stenici št. 19, pristojen v Stranice, okraj Konjice.	Odrinil začetkom mobilizacije leta 1914. k vojakom v Celje, odtod na rusko bojišče. Zadnje poročilo o njem dospelo dne 16. marca 1915.	Žena Katarina Hrašan, posestnica v Stenici št. 19.	Josip Videmšek, višji sodni oficial v p. v Celju.	14. 9. 1923.; TI 77/23—2.	1. maja 1924.
Anton Poznič, rojen leta 1875., posestnik v Št. Pavlu pri Preboldu.	Odšel začetkom vojne k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Celje ter bil naposled ob Piavi, odkoder prišel zadnji glas o njem leta 1918.	Žena Marija Poznič, posestnica v Št. Pavlu pri Preboldu.	—	3. 10. 1923.; TI 78/23—2.	1. junija 1924.
Janez Doberšek, rojen dne 12. avgusta 1890. v Polju, okraj Kozje, pristojen v Jurklošter, sodni okraj Laško.	Odrinil dne 15. januarja 1915. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v Celje, odtod v Maribor in potem na rusko bojišče; od takrat ni več glasu o njem.	Sestra Jožefa Doberšek, najemnica v Trobendolu pri Laškem.	' —	9. 10. 1923.; T 180/23-2.	1. julija 1924.
Ivan Tkane, rojen leta 1895. v Št. Andražu, okraj Šoštanj, in tja pristojen.	Odšel dne 1. maja 1915. z 10. pohodnim bataljonom iz Celja na Doberdob, kjer baje padel dne 24. ali 25. julija 1915. Od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Brat Anton Tkane, posestnik v Št. Andražu št. 138.	—	9. 10. 1923.; TI 82/23—2.	1. julija 1924.
Ignacij Vodovnik, rojen dne 1. julija 1873. v Skomarju, okraj Konjice, in tja pristojen.	Odrinil začetkom leta 1915. z domobranskim pehotnim polkom št. 26, 4. stotnijo, na rusko bojišče, vojna pošta 100; zadnji glas o njem dospel dne 27. julija 1916.	Žena Marija Vodovnik, posestnica v Skomru št. 45, pošta Vitanje.	—	9. 10. 1923.; T 1 83/23-2.	1. julija 1924.
Franc Majer, rojen dne 3. septembra 1883. pri Sv. Jedrti pri Laškem in tja pristojen.	Odrinil začetkom svetovne vojne k domobranskemu pehotnemu polku št. 26 v Maribor, odšel leta 1917. kot dodeljen oddelku: K.n. k. Kiesberg-bau v Gross-Fragautu na italijansko fronto ter baje padel dne 15. novembra 1918. na Kiessbergu.	Žena Julijana Majer v Bakru pri A. Pavletiču.	—	11. 10.1923.; T 185/23—2.	1. julija 1924.
Josip Črešnar, rojen dne 8. marca 1892., posestnik v Malahorni št. 5, okraj Konjice.	Odrinil leta 1914.k 87emu pehotnemu polku, zadnjič pisal koncem meseca avgusta 1914. iz Budimpešte. Od takrat ni več glasu o njem.	Žena Marija Črešnar, posestnica v Malahorni št. 5.	—	18.11.1923.; TI 87/23—2.	1. junija 1924.
1606 A. Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisala se je nastopna firma:
1170.	Sedež,: Bled.
Besedilo firme: «Alpavto», družba za prevažanje, družba z o. z.
Obratni predmet: Prevažanje z vsakovrstnimi avtomobili v Sloveniji, posebno na Gorenjskem in poglavitno na Bledu, njega okolici in Bohinju.
V ta namen pridobiva in izvršuje družba tudi koncesije za vožnje potnikov z gotovimi stojišči in proti naročilu, nadalje za vožnje tovorov in za blagovni! promet.
Družba sme ustanavljati tudi podružnice v vsej kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Družbena pogodba z dne 14. oktobra 1923., posl. št. 2585.
Osnovna glavnica znaša 105.500 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Družbo zastopa eden ali več poslovodij; če je imenovan samo en poslovodja, se mu postavi, ako je zadržan, namestnik.
Družbo podpisuje poslovodja, odnosno imenovani namestnik, tako, da postavlja pod napisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo firme svoje znamenje. Če je postavljeno več poslovodij, sklepa o načinu, kako se zastopa družba na zunaj in kako se podpisuje firma, občni zbor družbenikov; dotični sklep se mora kot dopolnitev, odnosno kot izprememba te družbene pogodbe vpisati v trgovinski register.
Za poslovodjo je postavljen družbenik Lorene Žvegelj, posestnik v Želečah št. 8, za namestnika pa družbenik Jakob Baloh, posestnik v Gradu št. 150, dokler ostaneta družbenika.
Ljubljana, dne 5. novembra 1923.
II.	Vpisale so se izpremembe in do-
datki pri nastopnih firmah:
1171.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Erste Stadtmühle Cilli Johann Jeschounig & Comp.
Obratni predmet: parni mlin:
Izbrisal se je javni družbenik Johann Jeschounig, ker je umrl, vpisala pa se je na njegovo mesto za javno družbenico Marija Jeschounig, veleposestnica v Anjii vasi pri Celju.
Besedilo firme odslej: Prvi mestni mlin Celje inž. Rakusch in dr. ali v srbohrvatskem prevodu: Prvi gradski mlin Celje inž. Rakusch in dr. ali v nemškem prevodu: Erste Stadtmühle Celje Ing. Rakusch & Comp.
Marija Jeschounig podpisuje firmo tako, da pristavlja njenemu besedilu svojeročno svoje ime in svoj priimek.'
Celje, dne 7. novembra 1923.
1172.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: Jugoslovensko-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d. v Kranju:
Kolektivna prokura se je podelila Arturju Kellerju in Alfredu Oesterreicher ju, ravnateljema v Kranju, ki podpisujeta za. družbo kolektivno po pravilih s pristavkom «pp.»
Ljubljana, dne 5. novembra 1923.
1173.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin Emil Lajovic in drug, d. d. v Ljubljani:
H. redni občni zbor delničarjev z dne 27. junija 1923. je sklenil zvišati delniško glavnico, dovoljeno z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 2. februarja 1922., VI št. 347, od
2,000.000 K (= Din 500.000), razdeljenih na 5000 delnic po 400 K (=Din 100), na.' 4,000.000 K (= Din 1,000.000), razdeljenih na 10.000 (deset tisoč) popolnoma vplačanih delnic po 100 Din (sto dinarjev).
Iz upravnega sveta sta izstopila Dušan Sernec in Anton Lampret, izvoljena pa sta bila v upravni svet Karel Čeč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne, in dr. Janko Brejc, odvetnik — oba v Ljubljani.
Ljubljana, dne 27. novembra 1923.
III.	Izbrisala se je nastopna firma:
1174.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: «Prvan», izdelovalnica kravat in drugih modnih predmetov v Celju, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidatorji: Viktor Belič, trgovec z lesom v Celju; Branko Jošt, trgovec z lesom na Lavi pri Celju; Karel Cerlini, poslovodja v Zavodni pri Celju:
Ker je likvidacija končana.
Proglasitve za mrtve.	1623
Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to iz-poroči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica 1	Oklicni rok poteče dne
Vendelin Sabo, rojen dne 18. julija 1891., delavec v Peteševcih, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza meseca septembra 1914. na gališkem bojišču.	Svakinja Elizabeta Lebar.	L. 11. 1923. j T 152/23—5.		1. junija 1924.
Mihael Both, rojen dne 2. avgusta 1888., delavec v Dolnjem Lako-šu, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza meseca decembra 1914. na gališkem bojišču.	Svak Vendelin Soke.	—	'20. 11. 1923. T 153/23—4.	1. junija 1924.
Franc Debeljak, rojen dne 14. avgusta 1890., posestnikov sin na Mejah, okraj Ptuj.	Desetnik 16. pehotnega polka; pogrešan od leta 1916. na gališkem bojišču.	Mati Marija Debeljak.	—	!20. 11. 1923. 1 T 154/23—7.	1. junija 1924.
Štefan Razboršek, rojen dne 25. decembra 1874., krojač v Žabjeku, okraj Maribor.	Črnovojnik 156. bataljona; baje meseca julija 1915. padel na italijanskem bojišču.	Žena Marija Razboršek.	Martin Razboršek posestnik v Razgorju št. 12	20. 11. 1923.; T 155/23-9.	1. junija 1924.
Gabor Kovač, rojen dne 4. januarja 1894., posestnik v Mrtvar-jevcih, Prekmurje.	Vojak 48. pehotnega polka; baje leta 1915. umrl v ruskem vojnem ujetništvu za grižo.	Svak Julij Janko.	—	20. 11. 1923.; I T 157/23-3.	1. junija 1924.
Franc Kovač, rojen dne 18. decembra 1888., posestnik v Mrtvar-jevcih, Prekmurje.	Služil pri 15. honvedskem pehotnem polku; baje dne 16. julija 1918. padel v bitki pri Mysowi.		—	'20. 11. 1923.; T 158/23-4.	1. junija 1924.
Janez Sabo, rojen dne 16. decembra 1878., posestnik v Kapci, Prekmurje.	Vojak 20. honvedskega pehotnega polka; baje padel takoj v prvih bojih na gališkem bojišču.	Žena Katarina Sabo.	Evgen Mod, sodni kanclist v Dolnji Lendavi.	20. 11. 1923.; T 159/23-5.	1. junija 1924.
Jurij Krauthaker, rojen dne 3. decembra 1888., posestnikov sin v Seliščih pri Ljutomeru.	Vojak 48. pehotnega polka; baje dne 13. septembra 1914. padel na srbskem bojišču.	Oče Matija Krauthaker.	—	20. 11. 1923.; T 161/23—7.	1. junija 1924.
Lovrenc Sok, rojen dne L avgusta 1878., posestnik v Hlaponcih pri Ptuju.	Vojak 87. pehotnega polka; pogrešan od leta 1915. v ruskem vojnem ujetništvu.	Varuh Martin Plohl.	—	20. 11. 1923.; T 162/23-5.	1. junija 1924.
Nikolai C8r, rojen dne 4. julija 1883., posestnik v Sebeborcih, Prekmurje.	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka; baje dne 30. maja 1917. umrl v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Ana Cör.	—	20. 11. 1923.; T 163/23-5.	1. junija 1924.
Josip Huis, rojen dne 11. januarja 1878., posestnik v Sebeborcih, Prekmurje.	Služil pri 18. honvedskem pehotnem polku; pogrešan izza dne 28. julija 1915. na italijanskem bojišču.	Žena Ana Huis.	Viktor Nemec, sodni kanclist v Murski Soboti.	20. 11. 1923.; T 164/23-9.	, 1. junija ! 1924.
Mihael Kepe, rojen dne 11. julija 1893., posestnik v Dolgi vasi, Prekmurje.	Pešec 20. honvedskega pehotnega polka; baje dne 30, avgusta 1915. umrl v Katavi kot ruski vojni ujetnik.	Mati Helena Kepe.	—	20. 11. 1923.; T 165/23-4.	1. junija 1924.
Štefan Gruškovnjak, rojen dne 26. aprila 1880., posestnik v Črešnjevcih, Prekmurje.	Vojak 26. pehotnega poi-ka; baje dne 4. oktobra 1916. padel v bitki pri Majanowu na gališkem bojišču.	Žena Katarina Gruškovnjak.	Evgen Mod, sodni kanclist v Dolnji Lendavi.	20. 11. 1923.; T 166/23-6.	1. junija 1924.
Franc Belak, rojen dne 20. avgusta 1874., Stanovnik v Sta-netinskem vrhu pri Ljutomeru.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; pogrešan od leta 1915. na italijanskem bojišču.	Varuh Lovro Wamberger.	—	20. 11. 1923.; T 167/23-7.	1. junija 1924.
Geza Horvat, rojen dne 12. januarja 1883., posestnik v Sebeborcih, Prekmurje.	Vojak 83. pehotnega polka; pogrešan izza dne 18. oktobra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Julijana Horvat.	Štefan Horvat, posestnik v Sebeborcih.	20. 11. 1923.; T 168/23—5.	1. junija 1924.
Franc Cvetko, rojen dne 1. decembra 1897., posestnikov sin v Trnovski vasi pri Ptuju.	Služil pri 87. pehotnem polku; baje dne 24. oktobra 1917. padel na italijanskem bojišču.	Mati Elizabeta Cvetko.	—	20. 11. 1923.; T 170/23-6.	1. junija 1924.
Martin Rous, rojen dne 25. avgusta 1875., posestnik v Čren-šovcih, Prekmurje.	Vojak 13/4 trdnjavskega topniškega polka; pogrešan izza dne 22. avgusta 1915. v ruskem vojnem ujetništvu.	Žena Marija Rous.	—	20. 11. 1923.; T 171/23—3.	1. junija 1924.
Ivan Golob, rojen dne 20. decembra 1876., Stanovnik v Vuzenici.	Pionir 3. bataljona; pogrešan od leta 1917. na italijanskem bojišču.	Žena Anka Golob.	—	20. 11. 1923.; T 172/23—5.	L junija 1924.
Ludovik Baronik, rojen dne 6. avgusta 1882., posestnikov sin na Slemenu pri Mariboru.	Vojak oskrbovalnega skladišča št. 3 v Gradcu; pogrešan izza dne 28. oktobra 1918. na italijanskem bojišču.	Žena Marija Baronik.	—	20. 11. 1923.; T 173/23—3.	1. junija 1924.
Franc Satler, rojen dne 2. septembra 1881., posestnikov sin v Gornjih Ivanjcih pri Gornji Radgoni.	Služil pri 26. domobranskem pehotnem polku; pogrešan izza dne 30. maja 1915. v ruskem vojnem ujetništvu.	Oče Anton Satler.	—	20. 11. 1923.; T 174/23-4.	1. junija 1924.
Andrej Herg, rojen dne 19. novembra 1887., Stanovnik v Obrežu pri Središču.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; baje dne 25. junija 1915. umrl v Ašabadu kot ruski vojni ujetnik.	Tašča Marija Rubin.		20. 11. 1923.; T 175/23—5.	1. junija 1924. J
			Nadaljevanje na prihodnji strani.		
i Ime in rojstni dan, stan ! in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
j Franc Zadravec, rojen dne 2. septembra 1895., posestnikov sin pri Sv. Miklavžu pri Ormožu.	Vojak 87. pehotnega polka; baje leta 1915. padel na italijanskem bojišču.	Brat Miha Zadravec.	—	20. 11.1923.; T 176/23-3.	1. junija 1924.
Štefan Nemec, rojen dne 15. septembra 1880., posestnik v Strehovcih, Prekmurje.	Vojak 48. pehotnega polka; baje umrl v ruskem vojnem ujetništvu za grižo.	Mati Barbara Nemec.	—	20. 11. 1923.; T 177/23-4.	1. junija 1924.
Matija Verlič, rojen dne 6. februarja 1884., viničar v Veliki Zimici pri Mariboru.	Črnovojnik 161. bataljona; pogrešan izza dne 24. aprila 1916. na italijanskem bojišču.	Žena Marija Verlič.	—	20. 11. 1923.; T 178/23—6.	1. junija 1924.
Vincenc Čučko, rojen dne 15. januarja 1886., posestnik v Zimici pri Mariboru.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza dne 26. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Čučko.	—	20. 11. 1923.; T 179/23-5.	1. junija 1924.
Ivan Topolovec, rojen dne 17. junija 1887., viničar v Slamnjaku pri Ljutomeru.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; baje dne 8. septembra 1914. padel na gališkem bojišču.	Žena Matilda Topolovec.	—	20. 11. 1923.; T 180/23-4.	1. junija 1924.
Karel Ferk, rojen dne 2. februarja 1894., posestnikov sin v Ceršaku pri Mariboru.	Služil pri 47. pehotnem polku; pogrešan izza dne 20. maja 1915. na italijanskem bojišču.	Oče Mihael Ferk.	—	20. 11. 1923.; T 181/23—3.	1. junija 1924.
Anton Leitner, rojen leta 1895., posestnikov sin na Tratah, prejšnji politični okraj Radgona.	Vojak 47. pehotnega polka; pogrešan izza dne 23. julija 1915. na gališkem bojišču.	Mati Cecilija Leitner.	—	20. 11. 1923.; T 182/23-3.	1. junija 1924.
Ivan Perko, rojen dne 28. avgusta 1890., posestnikov sin v Cigoncih, okraj Maribor.	Vojak 26. domobranskega peliotnega polka; baje dne 4. oktobra 1914. padel na gališkem bojišču.	Sorodnik Vinko Berden.	—	20. 11. 1923.; T 183/23-3.	1. junija 1924.
Alojzij Koboth, rojen dne 30. maja 1886., posestnikov sin v Sladkem vrhu pri Cmureku.	Vojak 47. pehotnega polka ; pogrešan izza dne 5. septembra 1914. na gališkem bojišču.	Mati Marija Mollich.	—	20. 11. 1923.; T 184/23-3.	1. junija 1924.
Janez Lešnik, rojen dne 27. aprila 1886., posestnik v Prepoljah pri Mariboru.	Lovec 8. bataljona; pogrešan izza meseca novembra 1914. na gališkem bojišču.	Žena Marija Lešnik.	Fran Kopič, sodni oficial v Mariboru.	20. 11. 1923.; T 185/23—4.	1. junija 1924.
Franc Weingerl, rojen dne 30. novembra 1899., posestnikov sin v Spodnjem Hlapju, okraj Maribor.	Dragonec 5. polka; pogrešan izza dne 24. oktobra 1918. na Južnem Tirolskem.	Mati Magdalena Schrei.		20. 11. 1923.; T 187/23-3.	1. junija 1924.
Ivan Antolin, rojen dne 13. junija 1888., posestnik v Beltincih, Prekmurje.	Služil pri 48. pehotnem polku; pogrešan od začetka svetovne vojne na gališkem bojišču.	Brat Josip Antolin.	—	20. 11. 1923.; T 186/23-4.	1. junija 1924.
Josip Barbarič, j rojen dne 9. oktobra 1878., ; posestnik v Sebeborcih, Prekmurje. i	Vojak 18. honvedskega pehotnega polka; pogrešan izza dne 22. septembra 1918. v bojih v Albaniji.	Žena Marija Barbarič.	Mihael Fliesar, posestnik v Brezovcu.	20. 11. 1923.; T 188/23-3.	1. junija 1924.
Franc Vavpotič, rojen dne 21. avgusta 1886., posestnikov sin v Žaklju pri Ptuju.	Saper 3. bataljona v Ptuju; pogrešan izza dne 4. maja 1918. na italijanskem bojišču.	Brat Jernej Vavpotič.	—	20. 11. 1923.; T 189/23-3.	1. junija 1924.
Štefan Miholič, rojen dne 13. novembra 1872., posestnik v Kobilju, Prekmurje.	Topničar 14./4. trdnjavskega polka v Przernyšlu; pogrešan od leta 1915. v vojnem ujetništvu v Tur-kestanu.	Sin Rudolf Miholič.	—	20. 11. 1923.; T 190/23-3.	1. junija 1924.
Anton Ferlež, rojen dne 5. januarja 1888. v Cirkovcali, pivovarniški delavec v Mariboru.	Vojak 4. strelskega polka; pogrešan od jeseni leta 1918. na bojišču ob Piavi.	Mati Jožefa Ferlež.	—	20. 11. 1923.; T 191/23—4.	1. junija 1924.
Lajoš Fenoš, rojen dne 28. avgusta 1895., posestnikov sin v Cankovi, Prekmurje.	Služil pri 83. pehotnem polku; baje dne 17. julija 1917. umrl v bolnici v Bratislavi.	Brat Josip Fenoš.	—	20. 11. 1923.; T 169/23-6.	1. junija 1924.
Jakob Ehmann, rojen dne 23. julija 1897., posestnikov sin v Špičniku pri Mariboru.	Vojak 47. pehotnega polka; baje poleti 1918. umrl v italijanski vojni bolnici za malarijo.	Brat Anton Ehmann.	—	20. 11. 1923.; T 192/23—3.	1. junija 1924.
Jakob Krajnc, rojen dne 16. julija 1890., posestnikov sin na Ročici pri Mariboru.	Vojak 3. saperskega bataljona ; pogrešan od leta 1916. na italijanskem bojišču.	Oče Josip Krajnc.		20. 11. 1923.; T 193/23-3.	1. junija 1924.
Jožef Krajnc, rojen dne 16. marca 1900., posestnikov sin na Ročici pri Mariboru.	Vojak 26. domobranskega pehotnega polka; pogrešan od leta 1916. na italijanskem bojišču.			20. 11. 1923.; T 194/23-3.	1. junija 1924.
P 136/23.	1547
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 23. oktobra 1923.. opr. št. L 21/23, je bil Ivan M a -Tin, posestnik v Suhadolah št. 44, zaradi pijančevanja omejeno preklican.
Za pomočnika mu je postavljen Janez Bravhar, posestnik v Suhadolah št. 26.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L,
L 12/23—3.	1586
Sklep.
Sklep z dne 26. januarja 1922., L 3/21—4, s katerim je bil Jakob Hostnik, posestnik v Brezovcu št. 4, zaradi zapravljivosti omejeno preklican, se razveljavlja.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek L,
dne 9. novembra 1923.
P 78/23—1.	1627
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 30. oktobra i923., opr. št. L 8/23—3, je bila Neža
Kacjan, veleposestnica, stanujoča v Rajhenburgu št. 2, zaradii umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Alojzij Švajger, posestnik v Rajhenburgu št. 22.
Okrajno sodišče v Sevnici, oddelek L,
dne 17. novembra 1923.
E 209/23—17.	1628
Dražbeni oklic.
Dne 2 0. decembra 1 923. ob desetih bo pri podpisanem sodišču dražba rudoslednih pravic, združenih z rudoslednim dovolilom, ki se glasi na ime: Ignacij Ferlež. Prostosledi so v občinah Klju-čarovcih, Koračicah, Hranjigovcih, Podgorcih, So-dincih in Sterjancih. Cenilna vrednost: 450.000 Din, najmanjši sprejemljivi ponudek: 150.000 Din.
Natančnejša pojasnila daje dr. Adam Ban, odvetnik v Ormožu.
Okrajno sodišče v Ormožu, oddelek II.,
dne 13. novembra 1923.
E 378/23—25.	1629
Dražbeni oklic.
Dne 2 8. decembra 192 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnine zemljiška knjiga Spodnji Breg, vi. št. 231.
Cenilna vrednost: GO.dSI-SO Din, vrednost pritikline: 187-50 Din, najmanjši ponudek: 34.625 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek IV.,
dne 7. novembra 1923.
Št. 4464/23.	1620 3—2
Razglas o licitaciji.
Podpisano ravnateljstvo razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu, razglašenega v «Službenih Novinah» št. 148, izdanih dne 7. julija 1922., ofertalno licitacijo za dobavo mlevskih izdelkov za leto 1924. za kr. moško kaznilnico v Mariboru, in sicer:
približno 170.000 kg krušne moke, 40.000 kg koruzne moke, 1000 kg moke za pecivo, 8000 kg koruznega zdroba, 2000 kg pšeničnega zdroba, 3000 kg ječmena, 2000 kg otrobov, 1000 kg koruze za krmo.
Količino, vsakokrat naročeno z naročilnim listom po upravi moške kaznilnice, je dostaviti franko zavod, kjer se prevzame. Od fakturne vsote se odbijejo predpisani 2y2%ni odtegljaji.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako «Dobava mlevskih izdelkov za moško kaznilnico v Mariboru za dan 20. decembra 1923., ponudnik N. N.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije dne 2 0. decembra 19 2 3., in sicer med 9. in 10. uro, v roke predsedniku dražbene komisije. Licitacija bo ob 10. uri v pisarni ravnateljstva.
Vsak ponudnik mora položiti predpisano kavcijo 5 %, odnosno 10 %, in sicer pri blagajni uprave moške kaznilnice, najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovim, bodisi v državnih in državno garantiranih obveznicah po normalni vrednosti.
0 položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije.
Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije izpričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da, je plačal davek za tekoče trimesečje.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 17. novembra 1923.
Št. 4497/23.	1632 3—1
Razglas o licitaciji.
Podpisano ravnateljstvo razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu, razglašenega v «Službenih Novinah» št. 148, izdanih dne 7. julija 1922., ofertalno licitacijo za dobavo govejega mesa, usnja, svinjske masti in bukovih drv za kurivo za kr. moško kaznilnico v Mariboru, in sicer:
približno 12.000 kg- govejega mesa, 4000 kg svinjske masti, 2000 kg podplatov, 300 kg spodnjih podplatov, 500 kg telečjega usnja, 700 kg kravjega usnja, 80 kg usnja vrste boks in 200 m8 drv za kurivo, od teh 100 m3 krepelcev (nerazcepljenih).
Količino, vsakikrat naročeno z naročilnim listom po upravi) moške kaznilnice,: je dostaviti franko zavod, kjer se prevzame. Od fakturne vsote se odbijejo predpisani 2%i%ni odtegljaji.
Ponudbe, opremljene s predpisanim kolkom, se morajo izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjimi oznakami: «,Dobava mesa', ,Dobava usnja', ,Dobava svinjske masti', .Dobava drv za kurivo' za kr. moško kaznilnico v Mariboru, in sicer za meso dne 2 7. d e -c e m b r a 19 2 3., za svinjsko mast in za drva dne 2 8. decembra 1 923. in za usnje dne 29. decembra 1 9 2 3., ponudnika N. N.».
Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 9. in IO.- uro, v roke predsedniku družbene komisije. Licitacija bo vsakokrat ob 10. uri omenjenega dne v pisarni ravnateljstva.
Vsak ponudnik mora položiti predpisano kavcijo 5 %, odnosno 10 %, in sicer pri blagajni uprave kr. moške kaznilnice, najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v državnih in državno garantiranih obveznicah po normalni vrednosti.
O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki še mora pokazati predsedniku družbene komisije. Isto-tako je predložiti izpričevalo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo davčnega urada, da je ponudnik plačal davek za tekoče trimesečje. Ponudniki za dobavo mesa morajo tudi podpisati posebne pogoje, ki so pri upravi na vpogled.
Ravnateljstvo kr. moške kaznilnice v Mariboru,
dne 20. novembra 1923.
Poziv vsem državnim uradom in napravam, katerih uslužbencem pristoji vozna ugodnost na železnicah in parnikih.*
Da ne bi pošiljali posamezni uradi, kakor se je to godilo prejšnja leta, voznih legitimacij svojih uslužbencev, v overitev za prihodnje leto druge za drugo, se prosijo vsi uradi, naj pobero legitimacije istočasno od vseh uslužbencev ter jih pošljejo podpisani direkciji.
Uradi se obenem opozarjajo, da je treba za vsako legitimacijo, ki naj se podaljša, poslati 0-50 Din v gotovini kot predpisano takso.
Legitimacije naj se pošiljajo izza dne 1. novembra t. 1.
Vsi uradi naj se točno ravnajo po tem pozivu, ker je le tako mogoče, overavljati legitimacije hitro in pravočasno.
Oti direkcije državnih železnic, občega oddelka, v Beogradu;
D br. 59.534/23.
Št. 841.	1595
Objava.
Dražba lesa n a panju v skupnih gozdih agrarne zajednice na Dovjem-v Mojstrani bo dne 2 5. novembra 1 923. ob 13. uri v šoli na Dovjem. Pismene ponudbe je vložiti do istega dne ob 12. uri. Podrobni pogoji so na razpolago pri komisarju za agrarske operacije v Ljubljani, Poljanska
* Priobčen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 257. izdanih dne 8. novembra 1923.
cesta št. 28 (Marijanišče), in pri gospodarskem odboru na Dovjem.
V Ljubljani, dne 22. novembra 1923.
Krajni komisar za agrarske operacije: dr. Spiller-Muys s. r., okrajni glavar.
Št. 4876.	1635
Razglas.
Koncem letošnjega leta poteče zakupna doba niže navedenim 22 občinskim lovom. Ti lovi se bodo oddajali na javni dražbi v nov zakup za dobo 5 let, t. j. od dne 1. januarja 1924. do dne 31. decembra
1928.,	po nastopnem redu:
v torek dne 11. decembra 1 9 2 3. s pričetkom ob 13. uri v pisarni mestnega županstva v Metliki lovi občin: Božjakovega, Dra-šičev, Lokvice, Metlike in Suhorja;
v četrtek dne 13. decembra 192 3. s pričet k o m ob 8. u r i pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju, lovi občin: Adlešičev, Butoraja, Čepelj. Črnomlja, Doblič, Dola, Kota, Loke, Petrove vasi, Planine, Podgore, Kadenc, Semiča, Talčjega vrha, Tanče gore, Tribuč in Vinjega vrha.
Zakupni pogoji so vsakomur na vpogled pri okrajnem glavarstvu med uradnimi urami.
Okrajno glavarstvo v Črnomlju,
dne 18. novembra 1923.
Okrajni glavar: Kaki s. r.
Št, 7199/2.	1631
Dražba lova.
S tem se razglaša, da se bo dne 2 0. decembra 1 9 2 3. ob devetih pri podpisanem glavarstvu v sobi št. 3 na javni dražbi oddajal v zakup lov meščanske občine (Moste) za dobo petih let, t. j. za čas od dne 15. januarja 1924. do dne 14. januarja 1929.
Na to dražbo se vabijo vsi prijatelji lova s pristavkom, da lahko vpogledajo dražbene pogoje vsak dan ob uradnih urah.
Okrajno glavarstvo v Ljubljani, dne 14. novembra 1923.
-- -----------------
Razne objave.
1630	Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 15. novembra 1923.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga.................. 446,391.660-58
Posojila........................ 1.592,337.129-36
Račun za odkup kronskih nov-
čanic....................... 1.238,216.353-46
Račun začasne zamene ....	379,042.943 • 26
Dolg države.................... 2.959,482.612-40
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163 • — Saldo raznih računov. . . .	221,510.397‘07
Pasiva:	8.975,358.259-13
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te	vplačano	22,005.300- —
Rezervni fond................. 5,415,505‘26
Novčanice v tečaju............ 5,880,685.240'	—
Državni račun začasne zamene. 379,042.943‘26 Terjatve države po raznih računih 65,748.198'48
Razne obveznosti.............. 435,564.711 • 13
Terjatve države za založene domene ........................  2.138,377.163-	—
Nadavek za kupovanje zlata za
glavnico in fonde	....	48,519.198-	—
8.975,358.259-13 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za
j:_________v _	• m_i___ner J?_______	___c
dinarjev, lira za dinar, Švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar iti
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
.»t
6	% na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave
7	% na leto.
Proglasitve za mrtve.	1626
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št.x128, o pogrešancu, označenem z *, pa po § 24., št. 1, obč. drž. zak., domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok j poteče dne ;
Matija Metelko, rojen dne 10. februarja 1895. v Dolenji vasi št. 9, občina Raka.	Odšel meseca marca 1915. na rusko fronto; izza meseca septembra 1915. ne-izvesten.	Mati Terezija Metelko.	—	19. 9. 1923.; T 55/23—2.	1. junija 1924.
Franc Köstner, rojen dne 12. novembra 1875., krojač v Mačkovcu št. 13.	Prišel kot vojak 27. pehotnega polka v italijansko ujetništvo ter zadnjič pisal meseca oktobra 1918. iz bolnice v Vicenzi; od takrat neizvesten.	Brat Josip Köstner.	—	15.10. 1923.; T 54/23-4.	1. junija 1924.
Alojzij Kotar, rojen dne 20. avgusta 1875., posestnikov sin v Zabukovju.	Prišel kot vojak v rusko ujetništvo; izza meseca julija 1918. neizvesten.	Brat Janez Kotar.	—	24. 10. 1923.; T 50/23—3.	1. junija 1924.
•Jože! Jakšič, rojen dne 29. decembra 1846., posestnik v Stranski vasi.	Odšel leta 1888. v Ameriko; že nad 25 let neizvesten.	Žena Neža Jakšič.	Ivan Smolik v Novem mestu.	6. 11. 1923.; T 52/23-4.	1. novembra 1924.
Jožef Jakofčič, rojen dne 28. julija 1894., delavec v Gribljah.	Služil pri 17. pehotnem polku ter se udeležil bojev v Karpatih; izza meseca februarja 1915. neizvesten. „	Sestra Barbara Pezdirc.	—	6. 11. 1923.; T 58/23-5.	1. junija 1924.
Anton Zajec, rojen dne 18. novembra 1897., posestnikov sin v Desincu št. 14.	Bil na soški fronti; izza dne 1. novembra 1916. neizvesten.	Brata	—	6. 11. 1923.; T 59/23-4.	1. junija 1924.
Jakob Zajec, rojen dne 1. decembra 1893., posestnlčin sin v Desincu.	Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku ter se bojeval v Karpatih; izza dn% 15. marca 1915. neizvesten.	Janez in Jožef Zajec.	—	6. 11. 1923.; T 60/23—4.	1. junija 1924.
Ivan Zakrajšek, rojen dne 8. marca 1892., posestnikov sin v Mali Slivici št. 10. J«	Odšel kot rudar na Nemško; izza leta 1914. neizvesten.	Oče Janez Zakrajšek.	—	6. 11. 1923.; T 61/23-4.	1. januarja 1925.
Matija Kralj, rojen dne 24. septembra 1876., posestnik v Bed-nju.	Prišel kot vojak v italijansko ujetništvo v Solmone ter zadnjič pisal meseca novembra 1918.; od takrat neizvesten.	Žena Ana Kralj.	—	6. 11. 1923.; T 63/23-4.	1. junija 1924.
Josip Boldin, rojen dne 2. januarja 1876., posestnik v Gradišču, pristojen v občino Rob pri Velikih Laščah.	Prišel kot črnovojnik 29, pohodnega bataljona, 3. stotnije, v srbsko ujet-•-ništvo v Skoplje in odtod zadnjič pisal dne 30. decembra 1914.; od takrat neizvesten.	Sin Josip Boldin ml.	—	15.10. 1923.; T 56/23—3.	1. junija 1924. T
Jožef Kump. rojen dne 13. marca 1895., posestnik v Reichenauu št 45.	Odšel koncem meseca avgusta 1915. kot črnovojnik na rusko fronto; od takrat ni več glasu o njem.	Sestra Marija Sedlar.	—	17. 11. 1923.; T 62/23-4.	L, junija 1924. '8
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.